Posamezna številka 12 vinarjev. Slev.180. ¥ Milani, v Četrtek, li. avansu 17. Leto XLV. ss Velja po pošti: » za celo iolo naprej ., K 30-— za 11 mesec „ ., „ :>50 za Homčijo oeloletno. „ 34-— aa ostalo Inozemstvo. „ 40"— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naproj ., K 28'— za en mesec „ .. K 2-30 V upravi prejemali mosoftrc,, 2-— = Sobotna izdaja: = Za oe o leto.....K 7— za Nemčijo oaloleino. „ 9-— za ostalo inozemstvo. , 12 — _ _ Uredništvo je v Kop . Roioplsl se ne vračajo; hVi = sprejemajo. — Orodni?':'!: cliol 5tC7. 6/III, ■■•■•Chm nism? no no toln'r!?n Čtev. 7t — Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enirat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru. ■ Poslano: : Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob i. nn pop. Redna letna priloga vozni red. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijs:o št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563, — Upravniškega teleiona št 188. IiosMiii MED. Ljubljana, 16. avg. 1917. Ves slovanski jug monarhije zre danes na Jugoslovanski klub v parlamentu. Slovenci, Hrvati in Srbi v tostranski in ono-stranski polovici monarhije ter v Bosni in Hercegovini so se oklenili s srcem življenjske zastave Jugoslovanov, izražene v naši državnozborski deklaraciji. »Združeni in svobodni hočemo biti Jugoslovani v okvirju monarhije pod habsburškim žezlom,« to je geslo in mora biti geslo slehernega našega človeka, to je oni veliki protiutež proti stremljenju ljudi zunaj monarhije. Nemci se zavedajo velike važnosti parlamentarnega zastopstva avstrijskih Jugoslovanov, združenih v Jugoslovanskem klubu. In zdi se, da posamezniki izmed njih že slutijo, sicer zabrisano in nejasno, da je jugoslovansko vprašanje danes evropsko vprašanje. V avstrijskem parlamentu smo postali Jugoslovani jeziček na tehtnici. Ves naš pohod v zadnjem zasedanju parlamenta je pričal o smotrenosti dalekovidnosti, železni energiji in discipliniranosti našega parlamentarnega zastopstva. Močan in velik faktor smo postali kar čez noč, kakor priča naša deklaracija, zakon Frante, padec Clamov, amnestija in sedaj vprašanje parlamentarizacije kabineta. Delovanje naših poslancev je vzbudilo pri prijateljih in sovražnikih vse-občo pozornost. Zato je čisto razumljivo, da so hoteli Nemci zanesti v naše vrste nezaupanje, da so hoteli povzročiti nezaupanje do Jugoslovanov pri drugih slovanskih strankah. Vedeli so in vedo, če se jim to posreči, so dosegli vse. Edino skupen organiziran nastop vseh avstrijskih Jugoslovanov je sovražniku nevaren. Kakor hitro se razcepi in pade Jugoslovanski klub, smo Jugoslovani »list v vetru« in avstrijski vladi ne bo več treba nam ponujati ministrov -- V nemškem časopisju je zašumelo. Praške dogodke so hoteli Nemci izrabiti zase. Zato so vedeli poročati o definitiv-nem razdoru med nami in Čehi, vedeli so čisto jasno, da se bomo polakomnili po par ministrskih sedežih in podpirali vlado, ki bi bila po večini nemška, in se tako odrekli vseh naših zahtev. Raztresli so že po časopisju tendencijozne vesti, koliko in katere ministre dobimo itd. In zato je simulirala nemška žurnalistika veliko iznena-denost in presenečenje, ko je parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba dne 7. t. m. opetovano naglasila, da stojimo Jugoslovani slejkoprej na stališču, izraženem v deklaraciji in da se ne vsedemo prej z Nemci skupno k eni mizi, dokler se ne neha tuji kurz na našem jugu in dokler Nemci ne pripoznajo opravičenosti vseh naših zahtev. Nemški žurnalist je napisal besede: »Abschv/enkung der Siidslawen«. Poudarjamo opetovano, da za vsa taka pisanja ni bilo nobenega povoda od strani naše delegacije, ki je stala slejkoprej proti nemškemu kurzu v Avstriji v najodločnejši opoziciji. In tega našega opozicijonalnega stališča ni zasenčila — kot bi mogoče prvi hip kdo mislil — naše glasovanje za proračunski provizorij. Bil je to samo slučaj taktike, namignili smo takrat po Clamovem padcu Nemcem in njihovi vladi, da nismo Jugoslovani sovražniki države in parlamentarizma, knt bi nas N^mci radi razkričali. In takrat je bil tudi parlament v nevarnosti in javna tajnost je, da bi se Nemci rajši danes kot jutri iznebili parlamenta, naj pišejo in govorijo, kar hočejo. Tega veselja nismo smeli Nemcem napraviti. In tudi zadnje čase je vzbudila po nemških časopisih raztresena napoved o neki dozdevni »politiki proste roke« Jugoslovanskega kluba bojazen v malovernih srcih. Da ima naš klub nasproti vsaki vladi »proste roke«, da ni v nikakem oziru vezan, to je jasno. Jasno je pa tudi — kakor smo že na tem mestu večkrat opozorili — da nčile so le gozdne pož^i-3. Sicer so včeraj naši letalci sestrelili v zračnih bojih na bojišču pej sovražnih letalcev. Italijansko uradno poročilo. 14. avgusta. Na celi bojni črti omejeni boji. V našem ognju se jo zrušil sovražni napadalni poizkus proti našim postojankam pri Vodicah. Velikoi baterij in mogočna skupina letal j© skupno obstreljevalo sovražne napraf ve pri Modri in pri Modrejcih južno od Tolmina, jih težko poškodovalo in jih deloma zažgalo. Poincare na italijanskem bojišču. Rim, 15. avgusta. (K. u.) Agenzia Štefani: Predsednik Poipcare, katerega sta spreniljevala delavski minister Leon Bouri geois in veleposlanik Barrere, je prišel na italijansko bojišče. Povabil ga je italijanski kralj. Poinpare je izročil kralju vojaško svetinjo in francoski vojni križec. V glavni stan so pmšli istočasno min, predsednik' Boselli, županji minister Sonnino in pariški veleposlanik Salvago Raggi, Lugano, 15. avgusta. (]K. u,) Italijansko časopisje pozdravlja Poincareja. Njegov poset utrjuje prisrčnost med Italijani in Francozi, »Corriere della Sera« pozdravlja Ljubeznivo sprejeta od gospoda kurata sva se prav vzradostila njegove prijazne ponudbe, naj se nastaneva čez noč kar pri njem, kajti gostilne, prenočišča sc v teh časih v Trenti ne najde nikjer. Že dolgo nisem tako sladko spal, kakor tisto noč pod gostoljubno sti-eho dobrega trentarskega gospada. Prav nič me ni motilo skrivnostno šumljanje So-činih valčkov, ki neprestano mrmrajo svojo nerazumljivo govorico lo par korakov pod župniščem. Sijal je zunaj že svetel solnčen dan, ko me je naslednje jutro zbudila iz globokega spanja Soči-na pesem. Krasno poletno jutro sc je smejalo po dolinici. Gorski velikani so ogrevali svoje plešaste glave v lesketajočem se ognju solnčnih žarkov. Soča je razpo-sajeno-veselo lovila svoje poskočne valčke naprej. Iz vse prirocle je dihalo nekaj kakor veselje nad lepim mladim dnem. Zrak, krepčajoč prsa kakor zdravilen balzam, je vel v lahkem vetričku od planin. Tam na levi strani je v svojem tihem veličanstvu ponosno dvigal svojo trooglato krono očak Triglav v čisto ozračje. Nujno dolo dneva je klicalo po svojih opravkih. Treba je bilo opraviti tekom dneva to in ono. Predpoldne sva se morala večinoma muditi v Trenti, a zaneslo naju jc tudi v Spodnjo Trento. Vojska jo je preobrazila v slikovito naselbino. Lične bele stavbe, vmes zeleni nasadi in vrtiči, z belim peskom posute poti, to je nova spodnja Trenta, ki se od daleč vidi kakor čedno mestece v minijaturi. K obedu sva bila povabljena od nekega prijaznega gospoda k častniški mizi. Mož je bil zelo ljubeznjiv, da se kar nisva mogla ubraniti dobrohotnega vabila. V lepi zračni lopici sva sedela pri belo pogrnjeni mizi v družbi šestih gospodov. Srečno izbran kraj; tik pod nami nam je Soča šumela svojo »Tafelmusik«, naokrog pa je bil diven razgled na nebotične hribe. Kosilo je bilo bolj priprosto, brez vseh raskošno-sti in brezpotrebnih potratnosti. zato pa zelo okusno in tečno. Lepo po abstinen-tovsko smo se krepčali z dobrim sadnim sokom, mešanim z ledenohladno mineralno vodo. Če bi že drugače ne bil vedel, bi bil že iz tega zdravega, namet-nega načina, kakor ti gospodie živijo, lahko sklepal, da se naš gostitelj že po poklicu dobro razume na to, kaj je najbolj zdrayo za človeško telo. Ura je hitro minila, kajti eospodje so bili preprijazni. Hvalili so lepoto krajev in povdarjali, da je še le potom te vojne spoznal Sir ji svet, kake na-bolj mi je ugajal dobrodušen gospod, prijazno smehljajočih se oči, ki je zatrjeval, da je že skoro dve leti v tem samotnem gorskem kotu, da pa ga nikdar nič ne mika, da bi izrabil pravico do dopusta in šel iz te lepe samote pogledat ven v svet. Da bi bila šla popoldne do izvira Soče, tega »dulce« nama čas ni dopuščal. »Utile«, — potrebno delo ie bilo treba nrei odpravili: a toča sva, imela prepolne roke prav do večera. Popoldne je priplaval od laške strani visoko iznad hribov nad vas Sočo sovražni letalec. Kmalu so se začeli raz-pokavati krog njega beli oblački naših šrapnelov in najbrže se v tem spremstvu ni počutil preveč varnega, zato je rajši kmalu izginil zopet za hribi. To je bilo skoro vse, kar sva videla od vojske. Še slišati je bilo malo, sem in tja kak strel iz kanona, ki je votlo odmeval med hribi in opozarjal, da smo ob fronti, kjer ni nikdar popolnega pokoja. Tod so za laške »odresevalce« naša jabolka najbolj kisla, kajti vsa njihova obnemogla jeza vsi njihovi napori jih niso v dveh letih spravili ni za korak naprej. Kakor stoje hribi nepremakljivo, tako stoji tukaj ob zgornji Soči že nad dve leti železnotrdno brambna črta soških junakov in se ne zgane ob najhujših navalih Cadornovih armad, »Die Fel-sen werden reden«, skalo bodo pričale, vekovečni hribi bodo pomniki slavnih junaštev, cloprinešenih v tej voini zvestobo zoper nezvestobo in efijaltstvo! V mraku že sva se vračala nazaj v Srednjo Trento. Civilnih ljudi sva srečala prav malo, vsi se kar izgube v številnem vojaštvu. Za vojaštvo je dobro poskrbljeno, povsod so zgrajene lepe prostorne barake. »Soldatenheim«, »Marketenderei« in podobni napisi kažejo, kako vojaška uprava skrbi, da si moštvo najpotrebnejše stvari tudi v teh krajih lahko kupi za poštene cene. Lopo zgrajeno kegljišče skrbi tudi za primerno zahnvn. Na neki kajži mi je padla v oči tabla »Kaffe — 30 h«. Iz radovednosti sem si ogledal to trentarsko kavarno, V enem samem prostoru je bila »kavarna« in obenem trgovina drobnarij, ki jih vojaki najbolj potrebujejo. Da za borih 30 h nisem dobil najboljše kave, se samo po sebi razume. Čedno dekjle mi je nalilo precejšen kozarec te pijače, barva je bila tako v sredi med črno kavo in čajem, nekoliko sladko in ravno prav gorko je bilo, vžitno. Prav nič ni bilo reči z ozirom na kraj, razmere in ceno. Da bi si človek mogel kupiti kaj, kar bi bilo za pod zob, o tem še govora ni, ker se take reči pretežko dobijo. Še vžiguic niso imeli, gospodar mi je iz prijaznosti odstopil ene od svoje privatne zaloge. Z razno drobnarijo pa je bila »štacuna« še zadostno založena in iz številnih kupovalcev bi bilo sklepati cla kupčija no gre ravno preslabo. V nekem kotu so se gizdalinsko postavljali celo po najnovejši modi napravljeni ženski čeveljčki tisti »lični« z visokimi in ozkimi podpetniki. Ženska je pač ženska in dandanes se je svet iz-jednačil kakor je v Ljubljani tako je tudi v Trenti; moda komandira povsod! Pred svojo idilično rezidenco naju je že čakal gostoljubni trentarski gospod in naju povabil v hišo. Zunaj se je delal lep julijski večer mi pa smo se vsedli k dobri večerji, s ktero nam je prijazno postregla hiše skrbna gospodinja, vljudna gospodična sestra gospodova. l)a nam bi nudil nekaj posebnega, je naš preskrbni gostitelj lastnorofi- Poincareja in Bourgeoisa kot najuglednejša moža Francije. Geslo bodi tako pri Soči kakor pri Mozi, v Rimu in v Parizu: zmaga. Beg iz italijanske armade. Berlin, 15. avgusta. (Kor. ur.) Wolff javlja: O silovitem begu iz italijanske armade prihajajo zanimiva podrobna poročila. Od 15. majnika je pobegnilo od praporjev približno 50.000 mož. Skrivajo se v gorah in po deželi. Pobegnili so s puškami in z brzostrelnimi topovi in s strelivom. V Apeninah, v Abrucih in v kalabrijskih gorah se skriva 10.000 vojaških beguncev, ki drže bolj disciplino, kakor na bojišču. Beguncev je prihajalo po izbruhu pomladansko ofenzive vedno več, končno kar cele stc^nje in bataljoni, tudi častniki se nahajajo med njimi. Vlada se ne upa nastopiti proti njim, ker prebivalci drže ž njimi; če bi pa na nje poslali vojake, bi se jlrr. najbrže pridružili. Splošno se sodi, da nista sovražnici Italije Avstrija in Nemčija, marveč vlada in denarni mogotci. Republikanski pokret v Italiji. Lugano, 15. avgusta. Tukajšnji listi so poročali pred dnevi, da so bili nalepljeni na došlih železniških vozovih letaki z napisom: Evviva la Republica! Zanesljivo se javlja, da se je zadnje dni republičanski pokret zelo ojačil. Govor Giolittiia. Lugano, 14. avgusta. (K. u.) Giolitti, ki je dolgo molčal, se je zopet oglasil, ko so ga izvolili predsednikom deželnemu svetu v Cuneo. Slavil je armado in narod vsled ljubezni do domovine. Vojska je, kakor je angleški ministrski predsednik pravilno rekel, najtežja katastrofa po vesoljnem potopu. Logično je, da poizkušajo narodi doseči, da bi se taka nesreča več ne ponovila. Ustvariti žele razmere, da bi bila sedanja vojska gotovo zadnja. Velik korak bi se storil, če bi se temeljem narodnega načela priznala vsem narodom pravica, naj si izberejo tako vlado, kakršno sami hočejo. V svetu narodov bo zato Italija gotovo nastopala. Naj zadovolji mir želje Italijanov in jim dovoli, da kmalu rešijo to vprašanje. Nevarno bi bilo misliti, da bi se vodila v bodoče zunanja politika temeljem tajnih pogodb in socialna gospodarska • politika, kakor pred vojsko. Ta doba je za vselej zaključena. Vojska je dokaza-la potrebo dalekosežnih izprememb v vodstvu zunanje politike. Kadar se bo-do vrnili milijoni delavcev iz mest in z dežele, ki so junaško prenašali skupna trpljenja za domovino, v svoje bedne hše nazaj, se bodo zavedali svoje pravice in zahtevali večjo socialno pravičnost, katere jim domovina ne bo mogla odreči. Tudi italijanska meja zaprta. Lugano, 14. avgusta. Od včeraj dalje je meja popolnoma zaprta. Italijanski listi ne prihajajo. Vojni material za Italijo, Lugano, 14. avgusta. (K. u.) Poslanec Bevione poroča iz Londona listu »Gazzetta del Popolo«: Italija je naprosila Anglijo in Francijo za podporo v bojnem blagu in jo je tudi dobila. Italijanski delež v Mali Aziji. Lugano, 13. avgusta. (K. u.) Sonni-no je baje dosegel v Londonu, cla dobi Italija v Mali Aziji svoj del. Malo Azijo obdrže Turki, a. Italijani, Francozi in no bil nalovil v Soči par lepih postrvi. Kaka slaščica, kaka izborna posebnost so soške postrvi, tega ni treba povdar-jati. Prehitro je mineval lepi večer. Gospod nama je pripovedoval o svojem samotarskem mirnem življenju v tem odrezaftem kotu Goriške. Pogovor je nanesel tudi na »starega Trentarja«, ki je prvi dolgo število let pasel pred več kot sto leti duše v tem kraju. Njegov spomin še vedno slovi mecl Trentarji in živi v ustnem izročilu kot preroški mož, ki je bil že vnaprej povedal, kako čudne prekucijc se bodo vršile na svetu in kaj vse bodo doživeli Trentarski hribi. In vse se menda vresničuje. Ura jo klicala k počitku. Zopet noč krasnega spanja. »Soča voda je šumela« pod oknom. Nočno šepetanje valčkov se je zdelo, kakor da šušljd zunaj prijeten pohleven dežek. Rano zjutraj sva se poslovila od prijaznih ljudi. Bog z vami, lepa Soča in ve ponosne planine. Naj bi vas mogel v prihodnjem poletju obiskati v lepših razmerah, naj bi tedaj že sijalo in celilo rano te hude vojne blagodejno solnce miru! Popoldanski vlak naju je prinesel nazaj v belo Ljubljano, a vrnila se nisva veselo razpoložena. Bilo mi je, kakor cla sem bil kratek čas na domu in da sem ga sedaj zopet moral zapustiti. Za nas je tudi Ljubljana — tujina! Angleži dobe odmerjeno ozemlje, ki bo pod njih vplivom. Italijanski mm no gorenjsko dolino. (Izvirno poročilo »Slovencu«,) Koroška Bela, 15. avgusta 1917, Včeraj je bil pravi sodni dan posebno za prijazno, mično lepo vas Koroško Belo na Gorenjskem. Italijanski letalci so ta prijazni, gosto obljudeni kraj izpremenili v pravo grobljo, dasi niso imeli tu čisto ničesar iskati. Lahi so prvič pripluli ob 7. uri 10 minut. Lah je ostal zjutraj 1 uro na ogroženem ozemlju, preden jo je odkuril. Metal je bombe, veliko jih je vrgel. Metati jih je pričel pri Završnici, a škode ni napravil nobene. Sledil je potem železniški progi nekemu vlaku, a zadel ga ni. Ljudje pripovedujejo, da so metali Lahi letake, ki so napovedovali, da se bodo popoldne ob 3. vrnili in da bodo metali zažigalne bombe; vrnili so se pa že ob četrt na 2 popoldne. Glede na letake se ni moglo doznati, če jih je res metal ali ne. Naravnost vandalično je nastopil Lah popoldne in je metal bombe na kraje, kjer ni imel ničesar iskati. Popoldne je zažgal Koroško Belo in jo skoraj popolnoma uničil. Zažigal je gozde, ki še danes gore. Gozd v Jelenovem Kamnu so zažgali že zjutraj. Popoldne so našteli 10 velikih in 2 mali letali. Lah je metal 28,5 cm bombe; na Kresu nad Koroško Belo smo videli 28,5 cm laško, belo pobarvano bombo z rdečo številko 4042, ki ni razpočila; zadela se je na smreko in se strkljala na cesto. Kakih 100 metrov od te bombe je pa razpočila druga bomba,ki je izkopala ogromno udrtino. Ljudje pripovedujejo, da je ob drugem napadu Lah zopet metal letake, češ da se bo vrnil zvečer, a vrnil se ni in se tudi ni moglo dokazati, če je res metal letake ali ne. Pravi sodni dan je bil med ubogim, mirnim ljudstvom tu v zaledju: med delavci in kmeti. Na Javorniku in na Savi. Ljudje so našteli 18 bomb, ki jih je vrgel sovražnik popoldne. — Razrušila je laška bomba na Javorniku hišo Jelene št. 61 in 84, v kateri se nahaja gostilna in trgovina, škode ima lastnica vdova Terezija Špendal nad 25.000 kron. Kupila jo je šele pred enim mescem. Žrtve. Ubita sta bila 121etni učenec Alojzij Mencinger in 361etni delavec Janez Pesjak. Mož se je vojskoval na Balkanu, v Galiciji in proti Lahom ob Soči; tu doma ga je pa razmesarila in ubila laška letalna krorgla. Žrtvi sta stali v veži z mlado deklico, ki jo je. pa puh vrgel v klet in je le malo ranjena. Sicer so bile ranjene še štiri osebe: 2 bolj težko. Manjših poškodb je precej. Ob tej priliki opozarjamo, naj ob letalnih napadih iščejo ljudje res zavetja v kleteh, kakor to zapovedujejo vojaške oblasti. Prevelika predrznost se lahko kaznuje s smrtjo. Sovražnik je metal bombe tudi na Savi za cerkvijo, a na Javorniku in na Savi ni napravil nobene druge škode, kakor opisano in zrušena in pretresena je tudi hiša Ivana Gnezda. Več bomb je padlo v Savo. Drugi laški napad je bil strašen; treskalo in kadilo se je na vseh koncih in krajih. Gozdi na Jelenovem Kamnu kakor tudi za Kalvarijo so vsi po-smojeni. Gore še danes. Veliko škodo ima zaradi požarov Kranjska industrijska družba, občina Koroška Bela in posestniki. V kotu Koroške Bele je padlo do 20 bomb. Dve bombi sta zadeli na Koroški Beli hišo št. 41, po domače Slave, a ena ni eksplodirala; druga bomba je pa zažgala Kovar-jevo hišo. Od tam se je širil požar na Koroški Beli, Ljudje so bežali iz vasi v gozde, a laške bombe so padale liki toča po go-zdeh. Strah je bil povsod velik: v tem velikem industrijskem kraju, mestu, ki ga tvorita občini Javornik in Jesenice, ni spal to strašno noč nihče doma. Od ljudi ni bil na Koroški Beli nihče ubit ali ranjen, Kmetje so bili na polju, delavci v tvornicah; ženske in otroci so zbežali še pravočasno, ampak požar je strašno besnel. Krasna cerkev sv, Ingeniuna in Al-buina briksenških, ki te je tako ljubko pozdravljala, je taka, da jo več ne poznaš. Vsled vročine goreče vasi, ki jc gorela, se je cerkev zažgala. Stolp je uničen. Zvonova, 2 sta še visela v stolpu, sta padla na obok. V cerkvi je padel lestenec na tla. Notranja cerkvena oprava je ohranjena. Orgle niso poškodovane, dasi so sc tudi unele, Cerkvena streha je popolnoma uničena. Cink, s katerim je bil pokrit zvonik, se jc topil in je padal liki dež na tla. Goreti je pričela cerkev le vsled vročine, ker je okoli in okoli gorelo. Župnišče in cerkvena hiša ni pogorela. Iz Kovarjeve hiše, ki je pričela prva goreti, se je širil požar proti jugu: tri hiše so bile žrtve; nato je pa potegnil veter proti severozahodu. Pogorelo jc vsega skupaj 44 hiš z gospodarskimi poslopji. Škodo so cenili zelo nizko na pol milijona kron, a bo najbrže še višja. Hiše so pogorele do tal. Videl sem že zelo veliko požarov, a tako do temelja požar ni gospodaril pred leti ne v Tomače-vem, ne na Posavju in ne v Ribnici. To ti je res prava groblja. Koroška Bela je bila ponoči na Veliki Šmaren podobna gorečemu morju. Daleč okoli se je videla ta strašna goreča baklja. Zmeda je bila nepopisna. Očetje, ki so prihiteli domov, so iskali žene in otroke; plakanje, to se ne da popisati. Reveži so izgubili vse, čisto vse. Brez obleke so, brez živeža, bres strehe, Podpora pogorelcem nujno potrebna. Nujna pomoč in obsežna podporna akcija je nujno potrebna. Obleko, živež in denar, kdor moreš, pošlji v podporo tem revežem. Naslovi svoje darove ali župnijskemu ali pa občinskemu uradu na Koroški Beli. Pomagajmo bednemu revežu, ki je izgubil vse, čisto vse. Hudi časi so, ampak tudi v teh hudih, strašnih časih ne pozabimo na reveža, ki trpi še več, kot vsi, ki trpimo! Reševalno delo. Na Koroški Beli so delovale domača pož .bramba in pož. bramba iz Breznice požarna bramba z Javornika, jeseniška požarna bramba, tvorniška požarna bramba s Save in požarni brambi iz Kranja in iz Stražišča pri Kranju. Nad vse požrtvovalno so delali vrli gasilci roko v roki z vojaki, Na Koroško Belo je prihitel že včeraj popoldne deželni poslanec p. g. župnik Piber. Radovljiški okrajni glavar g. dr. Mathias je bil že tudi včeraj na Beli. Duhovščina, g. poslanec, okrajni glavar, g. nadučitelj Baraga, orožništvo, gozdarsko osobje in častniki so pomirjevali zbegani narod. Napornemu delu se je posrečilo, da ni pogorela cela Bela. Koroško Belo je obiskal včeraj popoldne mladi sin junaka soške fronte gospoda generalnega polkovnika pl. Boroeviča. Ostal je več ur na Beli, Mladi junak, ka-detni aspirant, je zelo pomirjevalno vplival in obetal, da bo gospodu očetu natančno poročal o nesreči na Beli, Danes popoldne se je pripeljal na Belo g. dvorni svetnik pl. Laschan od deželne vlade, Ogledal si je grobljo in se udeležil občinske seje. Sklenilo se je, da se nastanijo ljudje, ki, še enkrat povedano, nimajo ničesar, v šoli. Priredila se bo tudi vojna kuhinja. Strašen je bil dan na Koroški Beli. Pozivamo še enkrat: Pomagajmo bratom in sestram, ki jih je obiskala strašna nesreča! Velika Miaiiski! olenzi va. »Corriere della sera« piše: Stojimo pred važnimi dogodki. Od Tolmina v zgornji soški dolini do morja grme topovi, vmes pa nenadni napadi močnih poizvedovalnih oddelkov, da doženejo sovražnikove razmere. Vsi napori novega vojnega leta kažejo le na en cilj: Trst! Francozi pošljejo Italijanom topove. Lugano, 14. avgusta. Francija namerava Italiji v dejanju pokazati svoje pi'ijateljstvo in jim bo poslala najbrže artiljerijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. avgusta. Uradno: Naše čete so zahodno od Panciu v Rumuniji z napadom zopet pridobile .na prostoru. Južno od doline Ojtož in zahodno od Očne je sovražnik zaman poizkušal z močnimi protisunki izpremenili bojni položaj. Dunaj, 15. avgusta. Napad severno od Focsani smo z uspehom nadaljevali. Naši zavezniki so se nolastili mostišča Balta Ratii in z veliko vstrajno-stjo hranjenega sela Stracani pri Panciu. Naše prodiranje je prisililo zahodno črte Ecgrilesci-Sovoja stoječe ruskorumunske divizije, da so opustile svoje pozicije, ki so si jih s težkimi žrtvami pred nekaj tedni priborile. Umikajočega se sovražnika zasledujemo. Pri Ocnl so se zlomili novi sovražnikovi napadi ob odporu naših čet. Pri Focsani in v bojih na ozemlju Trotus smo zopet vzeli sovražniku 3000 mož in več topov. Južnovzhodno od Tarnopola se je izjalovil sovražni napad, katerega so podpirali oklopni avtomobili. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Nobenih večjih >>0iev' Bojna črta generalnega pol* k o v n i k a nadvojvode Jože! a. Jugovzhodno od dolino Trotusul je izvajal sovražnik močne protinapade na ozemlje, ki smo ga bili priborili. Tadi južno od dolin Ojtož in Casinu je sovražnik besno napadal, a vse napade smo odbili. Bojna skupina maršala p 1. M a c k e n s e n a. N Pri Panciu so bili novi boji, sovražnik je napadal brez uspeha z najtežjimi izgubami zanj. Med dolinama Sušita in Putna sd potisnile naše čete sovražnika, ki se jo besno branil, proti severovzhodu v g o* re nazaj. Ugodno za nas so izpadli boji na predpelju ob spodnjem Seretu. Ujeli smo sovražnike in zaplenili vojno bla« go. Pri izlivu Donave so zopet streljali. Berlin, 14. avgusta zvečer. Veliki glavni stan: Sovražnik se je pričel umikati V Rumuniji v gorskem kotu med Trotu* sulom, Putno in Seretom, ker ga je na to prisilil pritisk naših čet. Berlin, 15. avgusta. Veliki glavni stanj Bojna črta maršala princa , Leopolda Bavarskega. \ Med severnim Seretom in Zbručom so močnejše streljali. Jugovzhodno od Tarno-t pola so se zrušili pred našimi postojankami ruski sunki, ki so se naslanjali na oklopne avtomobile. Bojna črta generalnega p o 1 ^ k ovni k a nadvojvode Jožeta. Sovražnik je poskušal južno od doline Trotus z močnimi razbremenilnimi napadi kriti umikanje notranjih kril druge rumunw ske in četrte ruske armade, Odbili smo vse napade. Naše čete pritiskajo za so' vražnikom čez Sorejo. < Bojna skupina maršala pI. \ Mackensena. i Naša krdela slede sovražniku, ki se umika v gorah na obeh straneh Putne proti severovzhodu. Na robu gorovja smo vzeli Straoani, ki leži severovzhodno od Panciua. Naše čete, ki so zmagovito prodirale, so izjalovile besne sovražne protinapade. Na nižini Sereta so vzele z naskokom nemške divizije žilavo hranjeno mostišče Baltanetu na zahodnem bregu reke. * Poleg visokih krvavih izgub so izgubili Rusi in Rumuni pri Seretu in v gorah! nad 3000 ujetnikov, več topov in veliko strojnih pušk, Berlin, 15. avgusta, zvečer. Vel, glasni stan: Naše zasledovanje v Rumuniji d@brO napreduje v gorah in pri napadih zahodno od Sereta. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Rusko uradno poročilo. 12. avgusta. Zahodno pozorišče! Živahno jc streljal sovražnik s topovi pri mestu Zbaraj in pri Voločinsku. Pri I-Iusiatinu so naši poizvedovalci preplavali Zbruč in vdrli v takozvani avstrijski Husiatin, kjer so po boiu z ročnimi granatami ujeli 21 Nemcev irt zaplenili dve strojni puški. Na ostali bojni črti so streljali s puškami. Rumunsko pozorišče: Pri izviru reke Dobre in severno od reke Dostien se boji z menjajočo se srečo nadaljujejo. Zahodno ocl Očne in Grozescija so se 11. t. m. cel dan zelo besno borili. Avstrijske in nemške čete so ponovno trdovratno napadale posebno v smeri proti Očni; koncem dne so prisilile Rumune, da so se morali umakniti proti Očni, Pohnilu in Moskonelu, kakor tucli zahodno od Grozescija. V smeri proti Focsani so napadle 11. avgusta nemške in avstrijske čete desno ob železnici Focsani-Meresesto. Naše in rumunske čete so branile kljub številni premoči trdovratno svoje postojanke; podvzcmalc so protinapade, med katerimi so ujele 1200 Nemcev. Ker se je pa znočilo so se morale radi krepkega napada Nemcem umakniti proti Veloni, Meresesti in Finceni. Pri izlivu Buzeu so napadle naše čete in se polastile dela sovražne postojanke. LTjele so več sovražnikov in zaplenile 4 topove in 8 strojnih pušk. Izjalovljeni napadi Rusov ln Ru-munov. Berlin, 14. avgusta. Veliki glavni stan: Na vzhodnem pozorišču so s topovi le na nekaterih točkah živahnejše streljali. V Bukovini in v Moldavi so sc Rusi in Rumuni dalje slabili z brezuspešnimi protinapadi. Z velikimi izgubami za sovražnika jc bil odbit težak ruski napad. Odbit jc bil težak na* pad Rusov južno Sučave pri Arbori. Izjalovili so se napadi Rusov in Rumu-nov zahodno ocl doline Doftana in mecl dolinama Trotus in Casinu; ravno tako vzhodno od Focsani in zahodno ocl , izliva Buzcu. Sovražne krvave izgube Strto 4. V SLOVENEC, dfte 16. avgusta 1917. Stetr. 18& so bile zelo krvave. Severno od samo-pri mesau Zbaraž in pri Volčinsku. Pri te zaveznikov v rumunske jarke. Vrnile so se z enim častnikom in s 56. ujetniki in s sovražnim orožjem v lastne jarke. .V, Dobrudži so od časa do časa na obeh straneh zelo besno streljali s topovi. i ) Izpraznitev Kamenca Podolskega. Stockholm, 13. avgusta. (K. u.) »Ru-,sko Slovo« poroča, da so se državni in 'javni zavodi izselili iz Kamenca Podolskega. Veliko trgovin je zaprtih. V, Kerenskij oblega Sronstadt. /" Amsterdam, 14. avgusta. (K. u.) fcAllgemeen Handelsblad« javlja iz (Stockholma, da drži Kronstadt 20.000 mornarjev, ki so boljševiki. Vlada ob-,lega Kronstadt in upa, da ga bo v pe-itih tednih osvojila. ^Veliko ruskih generalov na obtožni W- klopi. Italijanski listi poročajo: Z ozirom I na zadnje ruske neuspehe bo sodilo j,vojno sodišče veliko generalov, ki so ipoveljevali. Obtoženi so veleizdaje. kr-[šitve dolžnosti in bojazljivosti pred sovražnikom. Kerenskij je izjavil, da morajo proti vsem krivcem brezobzirno nastopiti. Bivša Carica umira. I »Rusko Slovo« poroča: Stanje bivše tarice sc jc tako poslabšalo, da sc pričakuje najhujše. Aleksandri Feodorov-•ni že otekajo noge, hoditi ne moro več; neprestano jo napadajo srčni krči. > ________ I ' NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. avgusta. Veliki glavni fetan: 1 Pripravljajo se močni boji zveznih Sovražnikov. Ognjeni boj na flanderskem bojišču ni bil enako silsn. Na obali, sedemo-vzhodso in vzhodno od Ynerna je bil zvečer jrerot zelo besen. Silovite sovražne poizvedbe so se zrušile pred več odseki h7-,z uspeha. Angleže smo vrgii ju-floza' ;)dno od Westhoeke iz nekaterih d?Iov gozda. V Artois se je borba povsod pomnožila ,posebno na obeh straneh Lensa in olj Searpe. T^di na tej bojni, črti se je if jalovi*} več angleških sunkov. Pri nastopu saških in bavarskih naskako-vilnih oddelkov pri Neufch&telu smo »feli večje število Portugalcev. Bojna črta nemškega cesar* j e v i č a. Topovski ogenj se je znatno povišal Ha bojni črti ob Aisne in v zahodni Champagni. Francozi so napadli na Ccr-nillctu južno od Naurav dvakrat brez uspeha postojanko, ki smo ;io bili dne 10. t. m. pridobili. Na severni bojni, črti pri Verdunu so se nahajala topništva podnevi le z malimi odmori v ostrem ognjenem boju, ki se je trajno povečava!. Francoz je v tem bojnem odseku zbral zopet modne sile, predvsem topništvo, Bojna skupina vojvoda ! Alberta Virtemberžana. Med Mozo in Mozeljo smo odbili sovražne sunke pri Flireyu. Na lorenški i ravani in v Sundgau so tudi živahnejše kakor ponavadi streljali. & * * * V številnih zračnih bojih smo sestrelili S sovražnih letalcev in 2 pritrjena zrakoplova. Nadporočnik Dostler je sestrelil 12. avgusta svojega 23. in 24. sovražnika. [•* Berlin, 14. avgusta zvečer. Veliki [glavni stan: t- Na Flanderskem in ob Mozi topovski boj z menjajočo se močjo. ' v Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. V Berlin, 15. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča V Rupreta.Bava rs keg a. Močnejši obrambni nastop našega topništva na Flanderskem je povzročil, da je včeraj ponehaval sovražni uničevalni ogenj in da se je razbremenila pehota. Šele proti .večeru je podvzel sovražnik zopet z Vso silo ognjeni boj, ki se je z veliko močjo nadaljeval ponoči. Naš napad je uničil angleške oddelke, ki so napredovali pri Lan-gemareku čez potok Steen. Odbili smo besne delne napade Angležev južno od gore Freezen in na obeh straneh Hooge. V »Artois je posebno danes v ranih urah moč-nejSe besnel topovski boj med Hulluchom in Lensom. Bojna črta nemškega cesar-. jevič«. Več napadov Francozov se je zrušilo )aa Chemin des Dames pri Cerny, ki so jih bili pripravili z močnim nastopom s topovi. (Tudi v drugih odsekih te bojne črte in v Champagni so se razvili živahni ognjeni boji. Na obeh bregovih Moze so s topovi močnejše streljali; ogenj so osredotočili večkrat v najmočnejše ognjene sunke. Tudi tu so naše baterije večkrat nekaj časa sovražno topništvo prisilile, da je ohromelo. Bojna skupina vojvode Albrehta Virtemberškega: V Sundgau se je tudi ponoči večkrat pomnožil ogenj na obeh straneh. * * • Vsled svoje drznosti in znanja so se bojne skupine naših letalcev razvile v dragoceno napadalno orožje tudi na jarke in na baterije. V zračnih bojih, ki jih je bilo posebno veliko na Flanderskem in z obrambnim ognjem smo sestrelili včeraj 20 sovražnih letal in 4 pritrjene zrakoplove. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 15. avgusta, zvečer. Vel. ghvni stan: Topovski boj z menjajočo se silo na Flanderskem, v Artois, pri Aisne in pri Verdunu. Borbe pehote dozdaj le severno od Lensa in vzhodno od Cerny en Laonoisa. Prvi generalni kvartirni mojster: p 1, Ludendorff. * • • Borbe na zahodu. Berlin, 13. avgusta. (Kor. ur.) VVolff javlja: Po z velikimi izgubami izjalovljenem napadu 10. in 11. avgusta so boji na Franderskem ponehali. Nemška pomorska letala so napadla 12. t. m. ob 1. uri popoldne angleške rušilce z bombami in jih razkropila, Francozi in Angleži najbrže nameravajo nenadomestljivo zgradbo katedrale v St. Quen-tinu popolnoma uničiti. Nov, zelo krvav poraz so doživeli Francozi na bojni črti pri Aisne. Velikopotezno nameravani napad ya obeh straneh ceste Soissons-Laon se je zrušil v obrambnem ognju in v boju moža z možem. Izjalovljeni angleški napad. Berlin, 14, avgusta. Wolff poroča: Angleži poizkušajo na Flanderskem zadušiti nemško obrambo s presenetljivimi ognjenimi vali. Drzno podjetje naskakovalcev jc pridobilo Nemcem 14. avgusta zjutraj kos gozda južno od Westhoeke. Angleško posadko smo premagali. — Šest sovražnih letalnih bomb jc ranilo v Lille šest civilistov in poškodovalo neko cerkev. Pred novimi boji na .francosko-angle-škem bojišču, Berlin, 14. avgusta. Berlinski listi javljajo, da sc pripravlja na celem pozorišču močne napade. Veliki angleški napad na Flanderskem se je sicer končal s porazom, a pričakuje sc, da bo sovražnik le poizkušal prebiti nemško bojno črto. Na Flanderskem in pri Verdunu streljajo močnejše s topovi; razvija se žc bobneči ogenj. Pri Verdunu so Francozi z močnimi sunki poizvedovali; tudi letalci na celi bojni črti poizvedujejo. Ob zračnem napadu na Southend bilo ubitih 32 in ranjenih 43 oseb. London, 14. avgusta. (K. u.) Zanesljivo se poroča, da je bilo ubitih ob zadnjih napadih na Soqthend 32 oseb, ranjenih pa 43. • « « Angleži pripravljajo novo ekspedicijo proti Carigradu. Bein, 14. avgusta. »Idea nazionale« poroča, da pripravljajo Angleži z velikimi sredstvi novo gallipoJsko ekspe-dicijo. * Kriza v Franciji. Lugano, 14. avgusta. Od včeraj zjutraj naprej so izostali vsi francoski, od včeraj zjutraj pa tudi talijanski listi. »Corriere della sera« napoveduje nov posvet sporazuma, ki bo najvažnejši, kakor vsi njegovi predniki. Položaj v Franciji je rtVen. V Parizu pričakujejo vsak trenutek dalekosežne važne politične dogodke. Goni, 14. avgusta. Ribotove težave glede na izpremembo vlado je še pomnožil sklep socialistov zveze Seine, ki so protestirali z 8897 proti 4 glasovi, ker niso za Stockholm izdali novih popotnih listov. Seine zveza namerava sklicati takoj kongres vseh francoskih zvez, če bo vlada branila pot v Stockholm. Curih, 14. avgusta. »Secolo« poroča iz Pariza: Predsednik Poincarč se že psem dni ne udeležuje javnih prireditev in se tudi ministrskega sveta ne udeležuje. » • ♦ Angleška vlada najostrejše proti stockholmskemu posvetu. — Novi stockkohnski posvet. ' »Stockholms Tidningen« javlja, da Lloytl George, ki ga aktivno podpira Ribot, pasivno pa Kerenskij, odločno deluje proti stockholmskemu posvetu. — Iz Švice se javlja, da švedska vlada res pripravlja na Švedskem posvet ministrov nevtralnih držav. • • • Odstop Hendersona v angleški zbornici. — LIoyd George in Asguith o položaju. — Angleški delavski in vojaški svet. London, 13. avgusta. (K. u.) Reu-ter: Henderson je v zbornici obširno pojašnjeval, zakaj da je odstopil kot minister. Nasproti stockholmskemu posvetu ni izpremenil svojega nazora, ni varal svojih tovarišev. Na posvetu delavske stranke je v razpravi rabil krepkejše izraze za ruski nazor, kakršnih se je posluževalo obvestilo ruske vlade. Posvetu ni nameraval nikalcega obvestila prikrivati. Obvestil jo posvet, da je začasna vlada izpremenila svoje stališče. Želel je, naj se o zadevi ne razpravlja. Želi, naj se vojska zmagovito konča. — Lloyd George je v razpravi izjavil: Zadnje clni se je nekaj iz-premenilo. Dela se na obnovitev discipline v ruski armadi. V teh okolnostih bi bilo usodno, če bi imel posvet s sovražnikom ravno zdaj, ko se podvzema prvi korak za obnovitev discipline na pozorišču. Zdaj o sodbi Rusije nočem ničesar reči. Boriti se mora z velikimi težavami. Združene države so odločile, da ne dovolijo delegatom popotovati v Stockholm. Ravno to sta sklenili Italija in Anglija. (Živahno odobravanje.) Asquit.li je izjavil: Delavska angleška stranka, z izjemo neznatne manjšine, kakor takrat, ko se. je napovedala vojska, ne bo tudi zdaj dopustila, da bi se žrtve zaveznikov in naše ne upoštevale. Meč bo vtaknila šele v nožnico, kadar bomo videli pot, po kateri bomo dosegli zadovoljiv in trajen mir. Kodanj, 14. avgusta. Priprave za ustanovitev angleškega delavskega in vojaškega sveta so končali. Celo Anglijo sp razdelili v 13 organizacijskih okrajev. Izvesti namsravajo revolucijo, da uveljavijo zahteve radikalnega socializma. M morju. Angleški rušilec potopljen. — 50.000 ton potopljenih. London, 14. avgusta. (Kor. ur.) Admi-raliteta poroča: Na Severnem morju je za vozil angleški rušilec na mino in se je potopil. Rešili smo kapitana, dva častnika in 43 mož, Berlin, 14. avgusta. Uradno: Na Severnem morju sgio zopet potopili več par-nikov in jadrnic, ki obsegajo 50.000 ton. Roztio poročilo. Vojna napoved Kitajske Avstriji in Nemčiji. Rotterdam, 15. avgusta. Uradno se poroča iz Londona: Kitajska je napovedala danes ob 11. uri dopoldne vojsko Avstriji in Nemčiji. Grof Czernin v Berlinu. Berlin, 15. avgusta. Zunanji minister grof Czernin je danes nadaljeval in končal svoje posvete s kanclerjem. Zvečer ob 7. je odpotoval iz Berlina na Dunaj. Volilna pravica na Ogrskem. Listi poročajo, da je sedanja ogrska vlada pripravljena priznati volilno pravico vsem ogrskim državljanom, ki imajo Karlov četni križec, dočim je bila Tiszova vlada pripravljena dati volilno pravico samo tistim, ki imajo hrabrost-ne svetinje. Volilno pravico pa bodo smeli izvrševati posestniki Karlovega križca šele, ko dopolnijo 24. leto. Naknadna preebiranja v Italiji. Rim, 14. avgusta. (K. u.) Uradni list odreja naknadna prebiranja letnikov 1874 do 1899. Diktator WiIson. — Američane pokli-čejo septembra pod orožje. VVilson zahteva od senata popolno diktaturo in upa, da jo bo dosegel, dasi v senatu nasprotujejo. — Armad.0 bodo Združene države vpoklicale uod zastave septembra. Dnevne novice. — Umrl je včeraj dne 15. t. m, ob desetih dopoldne č. g. F r a n c S e v e r, župnik v Št. Vidu pri Vipavi, Pokojnik je bil rojen 13, avgusta 1878 v Škofji Loki in v mašnika posvečen 14. julija 1901. Služil je kot kaplan na Boh. Bistrici, v Selcih, kot župni upravitelj in župnik v Šent Lenartju, v Zalem logu in naposled dobrih pet le{ v Šent Vidu pri Vipavi. — Pogreb bo jutri v petek ob desetih dopoldne. Naj v miru počiva! — Velika cesarska slavnost v Mariboru. tVse rodoljubne Slovence in blo- venke še enkrat vabimo, da se udeleži-1 jo v nedeljo dne 19. avgusta popoldne slavnosti povodom rojstnega dne cesarja Karla I., ki se vrši v mariborskem Narodnem clomu. Na vsporedu slavnostni govor dr. Medveda, petje velikega pevskega zbora, godba 14 mož, velika tombola z bogatimi dobitki. Iz mariborske okolice se obeta obilen qbisk. Radi ugodne zveze se slavnosti lahko udeležijo tudi Slovenci in Slovenke iz drugih krajev. Prihitite dne 19. t. m. v Maribor, da dostojno proslavimo našega ljubljenega cesarja Karla! Slavnostni odbor. — Cesarska slavnost v Metliki. Žu-panstvo mestne občine Metlike proslavi »ojstni dan Njegovega Veličanstva cesaria Karla I. po tem sporedu: Dne 16, a^gusia 1917: Hiše okrasite z zastavami! Mirozov ob 9. uri zvečer. Dne 17. avgusta 1917: Budnica ob 5. uri zjutraj. Slovesna sveta maša ob 8. uri zjutraj. Nagovor voditelja županstva pred mestno hišo. Slavnostna seja občinskega odhora. Dne 19. avgusta 1917: Slavnostni koncert v prostorih Narodne čitalnice. Svobodna zabava v vseh hišnih prostorih in na vrtu s sodelovanjem mestne godbe. Začetek ob 4. uri popoldne. Čisti dohodek je namenjen oslepelim slovenskim vojakom. Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik 9. pp. Emil Klun. — Viteški križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo je dobil linijski zdravnik dr. Miroslav Vrečko, pri pomorskem bataljonu v Trstu. — V tretjič je dobil ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči podpolkovnik 87. pp. Viljem Me« dicus. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 17. pp. Josip Beneš. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje sta dobila stotnik generalnega štaba Anton Lokar in vojaški intendant Alfonz Malaverh.— Najvišje pohvalno priznanje z meči so do-bili: nadporočnik 2. bos. herc. p. Ivan Ahačič, poročnik 97. pp. Anton Košmelj in sanitetni poročnik 47. pp. Ivan Ob-lak. — Zlat zaslužni križec na traku lirabrostne svetinje je dobil enol. prost« desetnik 17. pp. Ivan Pi*ijatelj. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: tit. narednik 5. pp. Franc Avbelj, nam. straž-mojstra 7. dež. orož. pov. Ciril Lenar-i clič in Gregor Lesjak, tit. stražmojster1 bos. herc. orož. zbora Jurij Pavlica in nam. stražmojster 6. dež. orož. pov. Iv, Majer. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostno svetinje je dobil pred-mojster 7. trd. top. p. PeterTorkar. —i Bronasto hrabrostno svetnjo so dobili; tit. desetnik Strelec Alojzij in pešeo Smilovič Peter, oba pri 27. pp.; poddesetnik 97. pp. Bizjak Anton; tit. podlo-vec 20. lov. bat. Lapanje Franc. Odlikovanje mornariškega knrata, Duhovski zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku je dobil mornariški kurat dr. Ivan Ful. — Padli vojaki. Križ Jožef, (Kro-mežlitz), padel 6. avgusta 1917. — Jakše Valentin (Češnjica — Radoliica) padel 7. julija. — Menzel Frid, (Svidžin) padel 15 julija. — Maziak Martin (Poljak), padel 15. julija. — Kuntarič Alojzij (Sv, Križ — Krško), padel 17. julija, r— Ko-sem Štefan (rojen v Karlovcu. pristo-jen v Trebnje, Kranjsko), padel 19. julija. — Drobnič Jožef (Sv. Gregor), padel 27. julija. — Stepančič Miro (Temnica — Goriško), padel 27. juliia. —« Odehnal Jožef (Brno),, padel 20. julija. — Kindshofer Kari (Dunaj), padel 28. junija. — Strniša Stanko, Bialas. padla 26. julija. — Poročil se je včeraj v Radovljici g/ Karol S m r e k a r, t. č. pri mornarici, z gdčno. Rozi Meršolj, večletno kontoristi-njo tovarne Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Mladima poročencema iskreno čestitamo. — Vpokojen je bil na lastno prošnjo polkovnik 17, pp. Iv. Neubacher pl, Stein-haus. — Pohvalno priznanje je izreklo vojaško poveljstvo v Gradcu višjemu zdravniku 17. pp. dr. Antonu Jamar in dr. Adal-bertu Jenko, pri črnovoj. stražnem baonu štev. 45. — Obširna amnestija v vojaških' kaznilnicah jc pripravljena za jutrišnji cesarjev rojstni dan. — Odlikovan je bil od trdniavskega topničarslcega polka štev. 4 s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda že dvakrat z bronasto svetinjo in Karlovim četnim križcem odlikovani tooničarski predmojster Ivan Š k a n t e 1 j iz Pod-gore, Dobrepolje. — Umrl je v Brodu na Kolpi ugledni posestnik Dragotin C i v i d i n i. — Grof Mihael Karolyi jc prišel v Zagreb iz političnih namenov. Karolyi hoče obiskati vso uglednejše politike in se informirati o političnih razmerah na Hrvatskem. — Pri hrvatski vladi so ustanovili aprovizačni odsek, kateremu bo nače-loval banski svetnik dr. TeQd. Bošnjak. nem domu. Skupnega kosila no bo. — Predsednik. C. kr. slovenska državna gimnazija goriška, zaposlovalni tečaj v Trstu. Vsi oni gimnazijci, kateri mislijo v prihodnjem Šolskem letu obiskovati ta zavod, naj to na dopisnici nemudoma javijo vodstvu, Trst, ulica Galatti 8/1. Dekan kanonik Jožei Kragel umrl. V Ljubljani je umrl tolminski dekan v pok. častni kanonik č. g. Jožef Kragel. Zl&tomašnik č. g. kanonik Peter To-mazin je daroval zlato mašo na praznik Marije Device dne 15. avgusta v Rojanu. — Poročil se je v Vysokem Mytu na Češkem Franc Pahor, županov sin iz Opatjegasela na Krasu, z gospodično Marijo Klarič iz Vižovlja. Županstvo Opatjeselo (Nova vas, Dol, Vrh sv. Mihaela in Lokvice) in žu-panslvo Dohrdob, sedaj v Vižmarjih nad Ljubljano, poživlja vse clomačine-begunce, da naj pošljejo izkaze o premoženju najpozneje do konca avgusta, ker pozneje odpotuje g. župan na Češko, da obišče begunce. Vojaška čestitka. Od prve prisege na Brionskem otoku, pri kateri je bil navzoč č. g. Fran Šmici, vojni kurat pri 4. trd. topn. polku, sedaj v Gor. Branici na Primorskem, smo ohranili slovenski fantje in možje gospodu Šmidu neza-ben spomin. Zato mu o priliki njegovega odlikovanja iz dna srca čestitamo in kličemo: Bog Vas ohrani še mnogo let! Četovodja Ivan Avsec; desetnik Feliks Bergipec; poddesetniki Alojzij Ščuka, Agust Bresan, Josip Plesničar, Fran Čehovin; topničarji Štefan Curk, Karel Macarol, Karel Štrukelj, Josip Novak, B'ran Zvonar. Ribiči iz Gradeža, ki so prekoračili 38. leto in so uvrščeni med vojake, naj naznanijo posredovalnici sledeče podatke: Krstno in družinsko ime, ime očetovo, običajno bivališče, rojstno leto, rojstni kraj in vojaško krdelo, ori katerem služi dotičnik. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Beguncem, ki hočejo prememii svoje bivališče. Ministrstvo je izdalo glede selitve beguncev na vodstva taborov (tudi za slovenske uradnike') sledeča navodila: 1.) Kdor se hoče iz begunskih taborišč preseliti, da si poišče drugod stanovanje in delo, mora dobiti pri glavarstvu potni list (kar velja posebno za vojno ozemlje, širše in ožje). Vodstvo taborišča mora beguncem dati svojo privoljenje, da za potni list ni nikakega zadržka, in dotično glavarstvo mora izdati potni list broz prigovorov. — 2.) Vsakdo mora naznaniti, ko je že dobil stanovanje ali delo, občino in okrajno glavarstvo, kamor se hoče preseliti. Vodstvo taborišča se mora nato uradno prepričati, ali okrajno glavarstvo — vsled aprovizacijskih težav — dovoli preselitev v označeno občino. — Kdor že sam preskrbi tozadevno izjavo občinskega preclstojništva, da je tam poskrbljeno za stanovanje in delo, in izjavo okrajnega glavarstva, da proti preselitvi v označeno občino ni nikakega zadržka, — potem odpade uradno poizvedovanje vodstva taborišča. — Vodstvo jc dolžno, iti beauncem z vso ljubeznijo in skrbnostjo na roke. 3.) Begunci, ki sc presele, kakor je povedano gori pod točko 2., imajo pravico do proste vožnje po železnici. V ta namen jim mora dati begunsko vodstvo — nakaznico, s katero pri železniški blagajni dobe vozni listek brezplačno. Iščejo se. Narednik Ciril Bratuž, k. u. k. Tragtierstaffel Nr. 1674, Feld-post 641, išče Valentina in Marijo Bratuž ter sestro Emilijo, cloma Kojsko-Dedno št. 21, kakor tudi družino Antona Marušič, tovarnarja sodavice v. Koj-skem. — Marija Dominlco, Rohrau bei Bruck an der Leitha, N. Oe.. išče Marijo Samokec iz Vitovelj nad Osekom, ter brata Vincenca Remec iz Gredišča pri Gorici. — Marija Mosetich, roj. Nardin, Trst, ul. S. Francesco cl'Asissi No 60, I. p., išče svoje stariše Vincenca in Karoli-110 Nardin iz Bukovice št. 22 pri Gorici. — Kurat Fran Šmid v Branici na Primorskem, iščo Janeza Bajt in niegove-ga 20 letnega sina iz Liga št. 7 na Kanalskem. — Marija Vavpetič, Tunjice š.t. 15, p. Kamnik, Gorenjsko, išče Marijo Križnič iz Št. Petra št. 282 pri Gorici. korne izkaznice za vkuhavanje sadja in sicer za vsako v Ljubljani (vštevši Sp. Šiško) bivajočo rodbino brez vsake izjeme, ki šteje vsaj dva rodbinska člana. Izključeni so le samci. Železniško rodbine dobo izkaznico pri svoji apro-vizaciji. Množina na vse rodbine bo znašala l1/* kg. Prizadevanju c. kr. deželne vlade in mestne aprovizacije se je namreč posrečilo prihraniti od sladkorja za vkuhavanje sadja toliko, da bo mogoče kakor rečeno vsaki rodbini, brez izjeme, nakazati zgoraj navedeno množino sladkorja, ne glede na to, ali ima svoj lastni vrt ali ne. Seveda zamo-ro biti ta majhna množina sladkorja namenjena v prvi vrsti za to. da si za-more vsaka rodbina nakuhati oar kil sadja za slučaj kake bolezni. Da bi sc oziralo pri tem na večje ali manjšo število rodbinskih članov, je spričo majhne množine sladkorja, ki je na razpolago, žal izključeno. lj Ukradeno dvokolo zopet dobljeno, Pretečeno nedeljo 12. t. m. nonoldne ob 2. uri ye je Franc Cotič, učenec pri tvrdki Ratj'el peljal s svojim dvokole-som na Jezico pri Ljubljani. Šel je v neko hišo, kjer se je mudil par minut, Ko jc prišel vun, že ni bilo nikjer več dvokolesa. Ljudje so mu povedali, da se je pravkar odpeljal npki korporal proti Črnučam. Ubogi 161etni dečko jc tekel ves čas do Črnuč. Nasproti mu pride neki narednik z dečkovim dvoko-lesom. Deček hitro spozna svoje dvokolo ter ustavi narednika, kateri mu pove, da mu je posodil dvokolo neki korporal, nakar gredo skupaj do kor-porala, kateri je pripoznal tatvino. Dečko je dobil nazaj svoje clvokolo, kor-porala pa čaka zaslužena kazen. Razdelitev mesa na rdečo izkaznice. V soboto, dne 18. avgusta popoldne bo razdeljevala mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa na rdeče zkaznice goveje meso po naslednjem redu: od pol 2 do 2 štev. 1 do 200, od 2 do pol 3 št. 201—400, od pol 3 do 3 št. 401—600, od 3 do pol 4 št. 601 do 800, od pol 4 do 4 št. 801 clo konca Družine do 3 oseb cloho % kg, s 4 in 5 osebami % kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami lJ/i kg. Prinesti je s seboj nakaznice za meso. Razdelitev mesa za uradniške situ pine, V soboto, dne 18. avgusta 1917 bo razdeljevala mestna aprovizacija iz |vojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa .VČsem uradniškim skupinam meso po naslednjem redu: od pol 5 do pol 6 ure L skupina, od pol 6 do 6 ure II. skupina, od 6 do pol 7 ure III. skupina, od pol 7 do 7 ure IV. skupina. Družine do 3 c-seb dobe % kg, s 4 in 5 osebami % kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami lVt kg. Prinesti je s seboj tudi nakaznico za meso. Oddaja sira za Vič in Moste. Mest na aprovizacija bo oddajala za Vič in Moste jutri, v petek (17. avgusta) v cer kvi sv. Jožefa sir. In sicer pridejo na vrsto: Iz Most od pol 2 do pol 3 ure vsi, ki imajo rumene izkaznice B, od pol o do pol 4 ure vsi, ki imajo rumene izkaznico C. Iz Viča od pol 4 do 4 ure vsi ki imajo rumene izkaznice B. od 4 do 5 ure vsi, ki imajo rumne izkaznice C Cena za kroglo je K 4, pol krogle 2 K Ofldaja krompirja. Mestna aprovizacija bo delila iz svojega skladišča pr: Muhleisnu na Dunajski cesti krompir Na vrsto pridejo v petek, dne 17. avgusta od 2. do 3. ure tisti, ki dobivaio kruh v konsumu v Zvezdi, od 4. do 6. ure oni ki dobivajo kruh pri Beclenu na Tržaški cesti št. 4, od 3. do 4. ure stranke ki ga prejemajo pri Žabnikarju v Zve zdi. V soboto dopoldne prejmo krompir ocl 8. do pol 10. ure tisti, ki dobivajo kruh pri Jakinu na Dunajski cesti št. 4 od pol 10. clo 11. ure stranke, ki prejemajo kruh pri Pircu na Sv. Petra cesti št. 5. V soboto popoldne pridejo na vrsto od 2. do pol 4. ure stranke, ki preje majo kruh v vojni prodajalni Prešernova ulica, od pol 4. do 4. ure tisti, ki dobivajo kruh pri Godcu na Dunajski cesti, in od 4. do 6. ure vsi, ki ga prejemajo v vojni prodajalni na Marije Terezije cesti. Za vsako osebo sta določena 2 kilograma po 50 vin. Družinske izkaznice je treba prinesti s seboj in sicer samo stare. Ljiijiiske novice. SOMEŠČANI! Mestni magistrat someščane vljudno vabi, da razobesijo o priliki Najvišjega rojstnega dne, 17. t. m., zastave. Novi ruski poveljniki Iz Petrograda poročajo: Poveljnik na jugozapadni fronti, general Vlulov, je imenovan za poveljnika na zapadni fronti. — Bivši načelnik generalnega štaba genera Dinikin je imenovan za poveljnika na jugozapadni fronti, Nova uredtev porabe žita in mlev-skih izdelkov. Urad za prehrano prebivalstva je izdal naredbo. da veliajo po 16. avgustu 1917. zopet tiste množine žita in mlevskih izdelkov kakor pred mesecem majem letos. Potemtakem dobe težki delavci zopet po 300 gramov moke, kmetski pridelovalci po 300 gramov žita, kmetski težki delavci po 366 gramov žita, ostalo prebivalstvo pa po 00 gr. moke na osebo. Za otroke do 3. leta se bo po možnosti preskrbel pše-nični zdrob in ovsena moka. V večjih mestih in industrijskih krajih, kjer je aprovizacija posebno težavna, bodo dobivale tudi noseče in doječe matere po pol kilograma več žitnih živil na teden, in sicer prve od tretjega meseca nosečnosti, druge pa do 10. meseca dojenčkove starosti. Nanovo sc je uredilo tudi krušno in močno vprašanje z ozirom na potne osebe. Prepoved prodaje sadnih konserv letine 1917. Da sc zabrani odprodajo sadnih konserv po čezmernih cenah, predno bodo razglašene naivišio cene za te izdelke, določuje urad za ljudsko prehrano v nekem dne 4. avgusta v državnem zakoniku razglašenem ukazu, da se, sadne lconserve, kompot, posušeno sadje in sadni sok letine 1917 dO preklica ne smejo prodajati. S tem naj se zagotovi podlaga za enakomerno razdelitev sadnih konserv in sicer mar-t melade. Prepoved izdelovanja žganja iz sad« ja. Da se sadje letošnjo letine kolikor le mogoče zagotovi za neposredni člo« veški užitek, določuje v državnem zakoniku dne 4. avgusta t. 1. razglašeni ukaz c. kr. urada za prehranjevanja; ljudi, da se ne smejo porabljati mareli« lice, breskve, hruške, češplje in jabolk ka, potem odpadki sadja teh vrst, kon-i čno sadni izdelki vseh vrst za izdeloval nje žganja v svrho nadaljne prodaje. Ln jeme dovoljuje urad za prehranjevanje ljudi le za sadje, ki jo nesposobno za; človeški užitek, za sušenje ali za izde-H lovanje marmelade. To velja pod ena-< kimi pogoji tudi za sadne izdelke in zai sadne odpadke. Prošnje za podelitev takih izjemnih dovolil sc morajo vložiti potom zavoda za sočivje in sadje na' Dunaju I., Plankcnjrassc 4. — živež za Dalmacijo. »Naše Je« dinstvo« piše: Hrvatska vlada je pri« pravljena pomagati Dalmaciji ter bilo pripravljenih že 300 vagonov pšenico, da jo pošljejo v Dalmacijo. Prišla; pa je prepoved izvoza iz Budimpešte, ker Madžari ne dovolijo, da bi Hrvatska pomagala stradajoči Dalmaciji. — Nova naredba za železno blago. Trgovsko ministrstvo jc raztegnilo določbe v naredbi z dno 31. jan. t, 1. za; promet z železnino tudi na izdelke i t najboljšega jekla, na kovano in stisnjene jeklene izdelke in cevi. Podi'obne določbe bo izdala železninska komi« sija. — V zvezo maščobne industrije spadajo sedaj glasom najnovejše mim naredbe tudi izdelovalci pralnih, čistilnih in loščilnih sredstev in industrije, ki podelujejo kostno mast. Koze mlekarice bo oddajalo »Kranj« sko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« v najftrajšem času. Koze je importiralo »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« naravnost iz Švice ter so pravega sanskega plemena, bele barve. Koze se bodo oddajale le revnim slojem v Ljubljani in okolici, in sicer takim ljudem, ki imajo mnogo majhnih otrok in trpijo vsled tega pomanjkanje mleka v najhujši meri. Reflektanti iz Ljubljane in okolice (revnejši ploji z mnogobrojnimi otroki) naj se priglase za omenjene koze pismeno pri »Kranjskem deželnem mestu za novčevanje živine« v Ljubljani, Turjaški trg št 1, ter se jim bo pozneje naznanil dan oddaje. Papir Iz morske trave jo začela iz« delovati neka danska tovarna. Morski travi primešajo nekoliko snovi, iz katerih se običajno izdeluje papir. Novi papir je dober in poceni. Žemlje bodo zopet pekli v Monako« veni in Lipskem. V Monakovem dobi ocl 13. t. m. dalje vsak prebivalec no dva kilograma kruha ali pa 1 kg kruha in 750 gramov moke za kuho. V Lipsku bodo pekli 65 gramov težke žemlje po 5. fenigov komad. '{ Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1-80, za dame K 1-50, za otroke K 1-20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skopaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani. Padel je junaške smrti na bojšču rezez-vni poročnik 25. doni. pp. Milan Klai6, sin septemvira Štefana Klaiča v Zagrebu. Drugi sin, rez. ppročnik Vlat-ko Klaič, je bil našel smrt na srbskem bojišču. — Tudi cerkve niso varne pred tatvinami. Strahovito se množijo slučaji drznih tatvin na Srednjem in Gornjem, Štajerskem. Skoro četrtina predalov štajerskih nemških listov jc napolnjena s poročili o raznih tatvinah. Nemški tatovi so si pa sedaj izbrali cerkve za torišče svojega delovanja. Pri belem dnevu so začeli drzno krasti iz cerkva sveče, svečnike, altarne prte, blazinice itd., tako, da je več župnih uradov prisiljenih, da morajo tudi po-dnevu biti cerkve zaprte. V preiskovalnem: zaporu v Ljubnem se nahaja tat, ki je ukradel iz cerkve dva zlata cibori-ja s patenami vred. Pri tatu so našli dve knjigi, v katerih so opisujejo življenjski dogodki dveh drznih pariških vlomilcev. — Lov na cigane. Okolu Temenice pri Št. Vidu na Dolenjskem se v gozdovih potika ciganska tolpa, broječa 50 mož. Večinoma so to dezerterji. Orož-ništvo je z nekaterimi civilisti že napravilo lov nanje, a jih ni dobilo. Sedaj se pripravljajo vojaki, cla tolpo iz-slede. Ukradene hranilne knjižice. Dne 13. avg. je bilo ukradenih nekaj vložnili knjižic Hranilnioc in posojilnice v Vel. Laščah, ter Posojilnice v Dobrepoljah glasečih se na ime Novak in Škulj. Denarni zavodi sc opozarjajo, naj ne sprejmejo teh knjižic. — Nresreča v Kamniških planinah. 8. t. m. je na Okrešlju ponesrečila 45-letna vdova Marija Kovač. Na ledu se ji je izpodrsnilo, padla je 7 clo 8 metrov globoko, nato pa po snegu še 50 metrov dalje, dokler ni priletela v skalni rob. Zlomila si je desno nogo in dobila težko pioškodbe na obrazu in rokah. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Umrl je v Gradcu primarij bolnišnice usmiljenih bratov dr. Ludovik L u k s c h. -r- Griža v Judenburgu. V Judenburgu se širi nevarna griža. Nekaj oseb je v Judenburgu na griži umrlo. Izvedene so primerne zdravstvene odredbe, — Samomor vojaškega intendanta. V Celovcu se je ustrelil 74 let stari vpoko-jeni vojaški intendant Emil Ubl. Vzrok: huda živčna bolezen, — Bodite ponoči doma! 36letni poljski dninar Miklič Ivan iz Les pri Krki na Dolenjskem, je šel ob 1. uri ponoči dne 6. t. m. po Marinči vasi. Pot sta mu zastavila dva ponočnjaka, baje Žitnik Jože in Vehovčev Jože. Dolžila sta ga, da jo podil Zitnikovega psa. Oborožena ata bila eden s kosiščem in drugi s steljnimi grabljami. Konec prepira jc bil, da sta začela udrihati po Mikliču in razbila svoje orožje ob trdi glavi in mišičastem telesu Mikličovem. Štepla sta ga dodobra in mu prizadjala zlasti na glavi veliko znamenje svojega junaštva. — Rudar ponesrečil v rovu. Iz Zagorja poročajo: V soboto, dne 11. t. m., je ponesrečil rudar Titus Golob — v ki-bovškem rovu. Padel je pole nanj, ko je nalarra vv emog, in mu razbil glavo, tako da se je zgrudil brezzavesten. Ko so ga prenesli v rudniško bolnico, se ni nič zavedal. Z.dravnik je takoj izjavil, da ni nobene pomoči več. Ponesrečenec je prišel pred desetimi dnevi od vojakov, kjer je bil od časa začetka vojno in napravil je samo devet delavnih dni v Zagorju. Zapušča ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Krivda te nesreče je vgdno priganjanje in pa akordni sistem. lj Z ozirom na notico o pozivu k prijavi v vojni pogrešanih vojakov, ali vojakov, ki so prišli v vojno ujetništvo, se občinstvu naznanja, da se tozadevne tiskovine dobijo v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Zdravnik otrok prestolonaslednika Franc Ferdinanda obsojen. Zdravnik dr. Hoffner, ki je zdravil otroke rajnega prestolonaslednika Franc Ferdinanda in je bil telesni zdravnik grofa Jaro-slava Thun, je pisal svojemu nečaku, da je uradno določena množina kruha za težkodelavnega človeka po njegovem zdravniškem prepričanju mnogo premajhna. Radi te izjave jc bil dr. Hoffner, kakor poročajo »Narodni Listi«, obsojen v Brnu na osem mesecev težke ječe in je še poleg tega izgubil svoj doktorat. — Liebknecht ni obolel in je bilo tozadevno poročilo nekaterih listov po-njotno. Primorske novice. Duhovščina v Trstu ln okolici. V Četrtek 23. avgusta 1917 se vrši sestanek zajednice presv. Srca Jezusovega za Trst in okolico. Čas: lOVa v Marij i- Ij Poročil se je g. Fran P o ž e n e 1 c. kr. rez. nadporočnik in deželni ofi-cial z gospico Zoro O r a ž e m. županovo hčerko iz Most. Bilo srečno! lj Krušne komisije bodo ura do vale v petek dne 17. avgusta 1917 od 8. do 1. ure popoldne. Polog krušnic izkaznic razdaljevale sc bodo tudi posebne slad- Gospodarske Beležke. — Petek, 17. avgusta, na rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja, je civilna oblast dovolila uživati meso. Da ne bo zbeganosti, je isto dovolil za ljubljansko škofijo tudi presv. g. knezoškof ljubljanski. Sprejme se trnki mm pri Al. Breceljnik. Sp. Šiška 25. tvo li Hovar Prvovrstna postojanka za vsako industrijsko podietje ali za založbo kake pivovarne iz-borno, ledenica in obširnn založniška klet 2 minuti od koroškega tovornega in osebnega kolodvora v neposredni bližini novega državnega mostu, se pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji proda za ceno 90J 00 §€ Posestvo meri približno 2075 m* hranilnice je 26.000 K. Vpraša se pri posestniku Pavlu Rupnik, Maribor, Franc Jožefova cesta št. 15. vešča hišnega, kuhinjskega in poljskega gospodarstva, brez otrok, se spreime takoj pod ugodnimi pogoji v bližini Celja. — Kje, pove uprava „Slovenca" pod št. 1977, ako znamka za odgovor Froda se hsstel o Bd- h.njjski Bistrici par minut od kolodvora s 16 sobami za tujce, 2 kleti, salon, 2 gostilniški sobi, kuhinja in jedilna shramba, z vrtom in veliko njivo. Resnim kupcem (posredovalci izključeni) daje natančna pojasnila lastnik 1961 Rudolf Koka9J, LJubljana, PreSernaaa ulica St. 54. pri poleg hotela ,, Triglav", 7 sob, 2 kuhinji, 2 gospod, poslopij z 2 sobama in hlevom za 6 konj ter vrtom, se takoj proda za 30 tisoč kron. Električna luč iti vodovod vpeljana. 1982 Terezija Žerovc, Mlino 3, Bled. IzuCena v mešani trgovi z dobrim spričevalom Cenj. ponudbe na upravo Slov. pod Marljiva 2023. SW lS£em Delila neraeblovano sobo (ali dve manjši) za shranitev pohištva. Ponudbe se prosijo pod Soba za pohištvo na upravo ,Slovenca'. V lepem kraju na Gorenjskem zgrajena vila z 10 sobami, z 2 kuhinjama, 2 kletima, hlevom, z enim oralom vrta, vodovodom, električno razsvetljavo. v bližini velike tovarne, pripravna tudi za hotel ali trgovino, se proda. Pojasnila daje upravništvo »Slovenca" pod št. 1983. (3) z dvema posteljama ali divanom ter kuhinjo ev. souporabo se išče do 1. septembra letos. Cenj.ponudbo pod »R. V. Soba« na upravo lista. Pridna, roštena g in močan se sprejmeta v vrvarno Iv. N, ADAMIČ v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Kranjska deželna n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije eesSa 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. ftbsc'utna varnost. Nizke premije. Kajsodiiejši pogoji za vojno zavarovanje. Stanje zavarovanega kapilala K 175.003,000 — Stanje garancijski fondov X 55.000 000 — Zavod temelji na vzajemnosti. — Pruspekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831 ^MBMMBMMaMMMBmMBBBBinKaEE I kupi vsako množino franko vagon I Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. 136 ...................mi""....."u.................................................................................................................................................... 2013 : Javljam cenjen. naročnikom za pranje in snaženje, da je P ln morem zopet prevzemati naročila, toda začasno samo Takoj ko bo tudi za trdo perilo potrebni plin na razpolago, bom javil v tem časopisu. Pralnica in snažilnica Kari Hamann, iiiiiiiiniviiiiiniiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiHi!i»innii!iiMiiiitiiiiniiiiHii!i!!(9i!n!!}! MumiiiinmuummiimmmmmuiimmiiiiHimn»i»ummmi[i :::;.:m!ini>M Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda c kr. kontrolorja dež. plač, urada v p. izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo slav. pevskemu zboru Glasbene Matice za genljivi žalostinki, darovatcljcm prekrasnega cvetja ter vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti. SRoimfto žainj^s asfall. Brez posebnega obvestila. Franja Kališ naznanja najglobje žalosti potrta v svojem in v imenu svojih hčerk M. Iinaculate ter Danice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen iskrenoljubljeni, dobri soprog, oziroma oče, gosi - ! ravnatelj magistratnih pomožnih uradov v pokoju v torek, dne 14. avgusta 1.1. po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 71. letu svoje dobe, boguv 'ano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 16. avgusta 1917 ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 11 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 18. avg. 1.1. ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. V L j ubljan?, dne 14. avgusta 1917. Mestni pogrebni 7ivod v Ljubljani. v. Naznanjam čč. gg. duhovnim sobratom kakor tudi sorodnikom, prijateljem in zna cem pokojnika, da je poklical k sebi Vsemogočni ; danes zjutraj 10. avgusta ob pol 4., pokrepčanega s tolažili sv. vere — svojega služabnika visokočastitega gosnoda prelata w dekana 5©]r:s5siskej23 v p., SasSnajjp CiancRška, viteza Franc JoSef reda i!d. Pogreb visokega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti Sv. Florijana ulica št. 22, na pokopališče k Sv. Križu dno 17. avgusta ob 5. uri popoldne. Pokojnika priporočam čč. gg. duhovnim sobratom v „Meinento" m vernikom v molitev. V L j u b 1 j a n i, 16. avgusta 1917. mastni župnik. Klanjajoč se volji Vsemogočnega, javljamo čč. gg, duhovnim sobratom ter vsem sorodnikom in prijateljem, da je moj iskrenoljubljeni brat ozir. stric, veleč, gospod Franc Seuer župnik v Št. Vidu pri Vipavi včeraj dne 15. avg. 1917 v dobi 36. let bil odpoklican po plačilo v boljšo večnost. Pogreb preblagega pokojnika bo jutri v petek dne 17. avgusta ob 10. uri dopoldne s sveto mašo. Št. Vid pri Vipavi, dne 16. avgusta 1917. Ivan Sever kaplan, brat Helena, Terezija sestri. »g ■ H— Karol Kos, c. kr. poštar, javlja globoko potrt, da je njegov iskreno ljubljeni oče, gospod c. kr. sodni sluga v p. dne 28. julija 1917 mirno izdihnil svojo blago dušo. Zagorje ob Savi, dne 16. avgusta 1917. Tisk »Katoliške tiskarne«. kdaia konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc-