' - " ■...... mm GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, m TXUBFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4887 COKTLANBT, NO. 23. dTEV. 23 NEW YORK, MONDAY. .-ANUAHY 28, 1918. — PONEDELJEK, 28. JANUARJA 1918. VOLUME XXVt — LETNIK XXVI. 8 The largest Slovenian daily fH < in the United States:- Jjj, Issued every day except Sundays Sj and Legal Holidays. Ill qj 50,000 Readers i H m 1 ii ii —■■ JI* ii U Največji slovenski dnevnik kj < v Zedinjenih državah >, I \ ljl Velja za vse leto . .. $3.50 ||j ^ Za pol leta ......$2.00 jjj Nemški socijalisti. -fjOO- ) nemški socualisticni vodja scheidemann izjavlja. da je treba skleniti z rusijo mir, ker je drugače pričakovati neposre dne katastrofe. — on se zavzema za pri 1 d rž an je alzacije in za poražen je združe nih držav -ooo- Trne tra&Nlati<v«'«lli d«» miru med Xenn'-ijo, in K umi jo. V takem slučaju bi se jim odvzelo vso moč. i "\nru:it r!^" navaja nadalje izvajanja F. > Scheidemaiina: — I>va glavna argumenta je doprinesla vojašLa stran-! ka za nadalj« vanje vojne, namreč uspeh podmorskih čol- j nov ter moč na-e armade. Slednji faktorji pa bi nam mo-j rah zagotoviti odločilno zmago v šestih mesecih, soglasno i izjavami, katere se je objavilo leta 1916. Ti doba pa je medtem /alibog potekla in doeim so | {KMlmorski čolni na priznan način škodovali v veliki meri t Anglijo, je bilo opaziti glavni učinek v ustopu — Amerike v rojno.. jI %Jm I oinenilo mir? Jaz rečem, da ne. ker bo riti bi se morali še nadalje proti — Ameriki. Seheidemann je izjavil, da je roogoe dogovor s predsednikom WilMorkom glede enajstih t of k njegovega progra- Ooupodu Wili«omi pa je treba povedati na odkrit naein, — je nadaljeval govornik, — da je Alzaeija v Netn-i eiji m da bo ostala tam. < V s«- bo izgovorilo odkrite besede* glede Relgije, >«* 1k> tudi končalo vse prerekanje z Anglijo. Pušteim r«-sfavra«-ija B«»lgije je naša dolžnost. Seheidemann je na ost« r naein napadel vojaške voditelje t«r i/javil, «la bo njih istališee dovedlo do izgube prija-1 t« Ij-tva za« hi j«'ga prijatelja, ki ga ima Xemeija na svetu, j <> na* ne morejo vladni voditelji oprostiti teh **pa-! trioto\ \ je rekel vodja soeijalnih demokratov, — po-j tem je bolj-e, da gredo. Svarim jih pa, da bodo izgubili: hm»e, i e ne inhio hoteli do/esti do miru z Rusijo. Ne morem videti dneva, ko 1m» rekla Nemčija enten-ti: Mi sprejmemo va*e pogoje. Mi smo poraženi. — V i^to mali meri pa morem videti dan, ko nam bodo rekle An- i glija, Franeija in Združene države isto. Glede razmerja mrd Neme i jo in Avstrijo je rekel Se h« id* ma mi, da je sedanje avstrijsko razpoloženje prot>! sedanjemu nemškemu režimu iz dejstva, da tekom zadnjih demonstracij na Dunaju in v Budimpešti niso napadli avstrijskega cesarja, temveč so javno blatili nemškega cesarja. Vse to je bilo baje pripisovati napadom nemških lunkerjev ua avstrijsko vlado. Izjavil je, gojev. je rekel: — Glede Alzacije nam ne preostaja ničesar za popra-; viti. Dežela bo ostala naša. Glede Belgije pa je boljše, da prenehamo a flamsko politiko. V« i v poštenost i mislimo na to. da ohranimo svet pred kri-oprelitjem v bodoči sj>omlaotem pričakovati kot — veliko katastrofo?__. j , "•al Veliki boji pred mirom. i _ t V eni roki oljkino vejico, v dragi meč. — Ali more piti kaj dob-ega : iz Nemčije? — Francoski vojaški krogi pričakujejo še velike boje. ! - j Trn«* translation filed wi»h the i*»st m; -ter at New York. N. Y. on Jan. 101 v as r*i|uirt-*l by tlic Act of October ( Ii. 1917. Pariz, Francija. 27. januarja. — ;■ "To je običajna nemška metoda — j oljkino vej co v • ni roki. v dragi j»a meč. Več tednov plašno naznanjal velikansko ofenzivo. Zdaj pa pride priporočilo za prijatelj- * -ki razirovor." Tako so je izrazil daaea zjutraj elan odbora za zunanje nje za leve v poslanski zborni-1 ci, razpravljajoč od Oemiuovem : frovoru. j1 "Ali more priti kaj dobregra i/. ( Neiuč je?" je njihovo govorjenje ; in i.l«KJajejo, da je nekam čudno. ' ako -o razmere v Avstriji v resnici 1 tako kritične, tla Xem"ija dovolju- ! je. da poro'ila o tem prosto pri- ' ajajo med zaveznike, med tem ko ' jih >«ma zatira v la>tni deželi. Xa drusri strani )>a informacije, ki m jih prejel iz zanesljivega ! vira iz >vioe. vstrajajo pri tem, da vlada v Avstriji resnična demora- : lizaeija in da je nezadovoljstvo ] zelo razširjeno. Dežela je na robu > revolucije in cesar in svetovalci ! ve lo, da je potreben mir, ako se ' hoče dinastija ohraniti. Poroč Ia iz ■ ravnoirstega vira zadnjih 6 mesecev zatrjujejo, da je avstrijski no- ; tranji položaj obupen. Zmaga nad : Italjani je bilo mazilo samo za ne kaj časa, toda izgubilo je vso važnost, ker je bilo prodiranje vstaT ljeno in ker so prihajale iz Rusije : revolucionarne :deje. Po Švicar skem mnenju je spor med avstrij-j >kimi in nemškimi vojaškimi voditelji neizog4>enr ako v resnici ' ae obstoji. | "Centralni zavezniki bodo znova potknsili dovesti zaveznike do raz-govarjanja in jih zbrati okoli zele ne mize. Xe pozabite pa, da je Nemčija na pap rju zmagovita in more ponuditi koncesije. Toda je dovolj povoda za domnevanje, da mine. ■■■ True translation filed with the post | master at New York. X. Y. on Jan. 28. j 1918, a« required by the Act of October I «. 1917. Kodaaj, Dansko, 27. januarja.) Polje min, ki so bile odgovorne za j potop nemških ruši Lee v A-7 3 in | A-79, so nemškesra izvora. 17 mož posadke A-79, edini preživeli o!>eh ladij, so mnogo trpeli, ker so bij štiri dni na odprtem morju. Old teh mornarjev se je izvedelo, da je b3o t© nemfico »olje min. I Upor v nemški mornarici. _ t V nemški mornarici so vedn: upori. VsL.eiili so 44 upornikov. Topove so namerili na ladje s častniki i -—"— - i j True translation fiieti with the rjost luast^T at New York. X. Y. 011 .Ian. 28. li*is. as required by the Act of October i\ 1917. j, London, Anglija, 27. januarja. ! Nek nemški u Drnar sski iužinir s saržo poročnika, ki jt- dezertiral iz Kiela, izjavlja, da je nezadovoljnost uie^l mornarji nemških bojnih ladij mnogo večja kirt pa v armadi Zatrjuje, da je bilo že več velikih uporov, posebno pa še med posadko ladij za j>oiu i sredo oropali osebni vlak pet mil. I južno od Chihuahua. Ubitih je bi ! Io 85 om%. Poročilo o ropanja i« danes t pizmn pr Ho v Bi Paso. True tran»lat1oo filed irtth the po« j m«-trr at Xe» York. N. Y. *»u Jan. 2S. ' iMIi a* n»qu' b> the Act i* Ort»4« «, 1917. Boji v Dardanelah. London, Anglija, 27. januarja. Neko poročilo, katerejra je dane« prejele anjrieSka admiraliteta lz turškega vnf^a mana, pravi; "Zračni boji v Dardanelah s nadaljujeo. V<.led ognja naših c bre/n h baterij sta se morali umak niti dve sovražni bojni ladji in ne sovražni polagalec min je bil tr krat zadet ter je bil preirnan i zaliv« Candor!!." Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci. OOO ■ ' Poskrbujenio denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta nažin nam pomagate sestaviti pravilni naslov 'TV'^-PJfCA SAJBtSKR, iS Oortiauadl Bbiii, lev York, V. T. Iz Rusije. Trne translation filed with the post master :it New York. N". Y. on Jan. 28, i liilS. as required by the Act of October G. 1917. Pttrograd, Rusija. januarja Generalni major Benč-Brujevič, ki ,je .šef sront ralnepra štaba na ruski I j fronti, podaja v svojem poročilu: [ V( l...vnemu poveljniku praporšča 1 ku Krvlenku temno sliko o rusk: armadi. Aruiadni ol-lelki so dobe ! '('dno demoraliz'rani. častniki ni ] izvežbani in nemogoče je obdr | žati disciplino. Edina možnost, da se reši armada, edina priložnost da se n ši armada, edina prilož j n ost, da -e more pokazati dejanski odpor, je po njegovi izjavi ta. Jj-se mora armada na več krajih u liiakniti za naravno obrambo ter Jm1 mora podvreči popolni reorgam zat-lji pod izvežbanirai častniki. Nekateri deli fronte so popolno ma odprti, poroča general Bonč Brujevič, na mnojph krajah je nr. jeni milji saino 240 vojakov. Rezer-ve nočejo izmenjati vojakov v zn ! kopih in vojaki v velikem številu .dezertirajo. Komtinikaeije so pre 1 trjrane in . Taka primera ni 1 mo«roča. Petkove demonstracije sn; | imele za kouečni namen, ne delavcev revolucije, temveč deiiivee re-I volucije in da bi se oblast izročila v roke buržoazije. "Pomnite, da je ta vaša revoln-j |C.ja bolj nevarna !a>.tniu>kim ni/.-, redom kot vsaka druga revoiuei-1 .ja", je nadaljeval. ; '"1^72 so se francoski delavci za trenutek poia.stili oblatsi. toda last- i ninskim razredom se je posrečilo j postaviti druge francoske delavce v boj proti njim. Bili so premagani in so plačali za trenutno vrhovno oblast delavskega razreda s svojo smrtjo.. Nj bova revolucija je bila le majhna. Kri, ki je po komuni tekla po Parizu, je le kapljica polesr reke krvi ruskih delavcev, ki bo tekla, ako bo nasprotna lastninska stranka imela priliko j j da se maščuje. V vaši krvi bomo j plačali, ako bomo padli, j Za nas ni druse pomoči kot od : nas samih. Naši zavezniki se ne brigajo za uašo revolucijo. Ko so : slišali, da hočemo prekiniti mirov-, na pogajanja in vstvariti prosto-) i voljno armado, so nam odprli svo-; ja ušesa. Najprej so prišli Angleži, potem pa Francozi in so rekli: I 'Ali zbira te voj»ko ?'' I "Da''. j '"Ali se bo bojevala?' I "Tako vsaj upamo." ! "Kako je z denarjem?" j "Da, bili so pripravlejni, da nam dajo denar 'da bi se borili za svojo revolucijo, meneč, da, ne oziraje se] I na to, za kaj se borimo, da jim bo-I mo koristili, kakorkoli se bomo bojevali. Toda ne maramo biti "ka-! nonnenfutter'\ da bi potem za-i ve/.niški imperjalisti slaviii zmago. Smo proti celemu svetu in bojevali se bomo za revolucijo fn samo za revolucijo." Petrograd, Rusija, 27. januarja i V nagovoru na irardo iz Kekšolma Živilska administracija. Danes bodo začeli peči v Amerik takozvani vojni kruh. — Da bode naši zavezniki dobro preskrbljeni mora vsakdo nekaj žrtvovati, — Pšenice se ne bo smelo upodabljat ob pondeljklh in torkih. Trne translation filed with the po*l master at New York, X. Y. on Jan. 28 IttlS, as required by tlie Act of Oetobei 6. 1917. Washington, D. C., 27. januarja Pod novimi postavami glede var čevanja bodo začeli jutri v Zdru /enih državah .zdelovati takozvan "victory" kruh, v katerem bo pe odstotkov ^ladomestila za pšeničm moko. 20. februarja bodo zmanjšali u porabo pšenice na dvajset odstoi kov. Pole« zmanjšanja uporabe pSe nične moke so naprošeni vsi pre dajalci, da prodajajo odjemalcei ecako množino nadomestil za pst nično moko kot jo prodajajo. . Nadalje je tudi vse določen glede pšenične moke, katero pro dajajo mlinarji. Vsak teden bo except Sunday« and Holiilayi 8utnni|ilioQ yearly K 00. Adverti«emeut on agreement. !>>[W brez pod;>lra in oeet»no4rf se ne psiolW-ujejn. Denar naj se blagovoli P";i!Jati po — Money Order. I*ri spremembi kraja naročnikov prosimo, da Re nam tudi prejSnje blvalJfie naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ihipifoin in poSilJatram naredite ta naslov: "V L A S X A KOD A" CWtIxmO St._New York City. TVU»f»>n : 2S7C Cort'anrtt. rfflfa Častilci Črtomir j a. ooo \ n< k*Mii jugoslovanskem listu smo *"ititli pred kratkim naslednje besede: Z\ -ti si nori < nomirja jwizivajo vs<\ ki čutijo slo-v. iisk«»: Sledita nam v b«»j za staro ]»ravdo! K«! • in kaj jt* hi! ta t'rtomir. r n t ore mu se nekateri | I*!« -« ! i J*' hi! napisal «i njem dolgo jX'soni, pesem o ■ j' >*\ i v«-!; riuH-i in nje.^ovem žalostnem paden. I' .!♦■ s«.t I\» nia dru^i prisilili. voj «ilj v .se, kar je imel, - . armad**, svojn irdnjavo. vse svoje tovariše. K<. j I»<• n il v Ajdovskem uradu, je t>11 junak vseli in; kov. i>.• < z)«»niJjiv«' v«dmož dejanja, prepričanja, živa slika poguma vstntjiiosti. I*«:; | ' pa ta sila za*repere in zajoka pred šest-najsi! Tmiti dek!cioi i, pade na k<>!ena ]»rediljo in ji v jee-i l?ajt» ill be • dal- obljubi, da bo sioril vs<*, kar ona zalit • j i" d. m- za in d i njt* od; m »ve vsem ouim visokim ciljem, j y.a katere >«■ 1«.»«"* prej tvegal svoje življenje. To je bil Ortomir! hi nekateri hofejo. da bi bili vsi taki kot je bil on, da bi bil; \ i njegovi zvesti sinovi ter da bi vsi delali tako! kot je bil on napravil. Naša misel drugaeim. fzperimo s s«dH- i.-adež eiiomirstva, vstrajajmo do' >»• •• i i svojih eiljili in naše trdno prepričanje naj so i e i, ; t • ii.i- i v zadnji « di« V-ihii uri v jecljajoče pritrjeva-i w v»:ik» mu. kdor l>i n: - poln /al z mehko roko in nam oMjrMja! na telil svetu sv«-ta nebesa, J'o-kusajmo jnjstati sami svoji gosp^nlarji! Suž«-n |stv > je lirtljše kot pa poloviena svoboda! \ bori m za ' a^e vz.»i e naj nas vodijo nazori onih na-J šib i»«ijbo! jših mož, ka!< ri so ob!ež;Ji s prestreljenimi j>r-' si 'idovjtm raznih avstrijskih kasarn ali pa še zdaj zdihujejo ]»o ječah. S« d, n.; "asi naj p<»kažej<». da med nami ni Črtomir-jev in da jih nikoli več ne ho! ............OOO- ........... Demagogija. H | | ---OOO Trm- t r.» r. - a t i«* with the post- "vtor at Ni« York. N. Y. <>n Jan. 2S, l:-! mjum-tl t v tka Ajr-a gov* »m. v katerem je obdolžil vojni departnien; !h.!«-zi i i»*r smrtnih slučajev v vojaških taliorišei m |M. eeli d želi, je ponudil senator Cliamberlabi v dokaz dva -'m-aja smrti, ki sta bila povzročena vsled malomarnosti »travnikov in strežnic. Ob, -lučaja -m bila zelo žalostna ter sta privabila solze v številnih |H-ht-alfrv v senatni zlKiraici. Poročane okoh^-ine s » bilo naravnost neopravičljive. VsUmI t e^ m jih j« t rt'ha obsojati na najbolj oster način. Si «i j ita nastane \ p»a-a!»je, če sta ta dva slueaja ti-pieiua za naša voja-ka tal* ri- m, v katerih se nahaja preko mili jon mož, k» pro«* «»-»i doma. izj>ostavljeni novim J razmeram, ki uplivajo na N-h-sim zdravje ter neizogibno pn» o Uoj t^«sameztu* slučaje nalezljivih lx>lezni in to vsprič - |m»uoi« v, ki najlioljši z;i razširjenje takih i bolezni ? ' trni Mitisiu j,, pretisiavil senator rhamberlain ee- ' lo zadev«>. Pa dejstva j»a s«> abstdurno zanikana vsled splošnega dejstva, ki ua j«- bil pritnorau pi-iznati. To feplošno dejsivo ob«taja v tem, da so smrtni slučaji meti več kot milijon vojakov v taboriščih in to za prve Bieso* e njih zivlje-uja v dnigih razmerah, Hejanaki nižji kot pa bi bih, <-e bi se ti možje mudili doma, kar je dokazano potom doigih ixkuseiij zavarovalnih družb za živi je- , nje za naravnost izbrana življenja v tej starosti. Senator je moral temu pritrditi A11 enška armada je najbolj zdrava med vsemi armadami na svetu. To je Belo značilno dejstvo. i Ti vojski dejanski nahajajo v vojni ter niso nic lua; j v vojni, ker se nahajajo daleč za bojno črto. _ _ Ker pa so bile dosedaj bolezni veliko bolj smrtonosne za armade kot pa kroglje sovražnika, je veliki napredek v higijeni taborišč še vedno pustil bolezni kot veliko bolj nevarne sovražnike kot pa so v — privatnem življenju. Skrbnost vojnega tajnika Baker-ja glede zdravja in oskrbe vojakov, je bila splošno znana. Da pa je bila ta skrbnost prav posebno uspešna, je sedaj splošno priznano dejstvo. Armadne strežnice in aimadni zdravniki postanejo večkrat zanikrni kot v civilnem življenju, kadar so zapo-sljeni v velikih zavodih in vsled tega jih je treba stalno opominjati na njih dolžnosti. Kadar pa se par slučajev njihove brezbrižnosti uporabi za razburjenje javnga mnenja ter izjavlja, da so te razmere splošno tipične za vojaška taborišča, potem je do spela demagogija do svojih največjih globin. oou Grozna smrt v snežnem viharju. -ooo- GOSPA NEŽA REMEC, NJEn 10LETNI SIN FRANE IN 60LETNI FRANK ŠKULJ SO ZMRZNULI DO SMRTI. 1 -, Pueblo, Colo.. 25. j amrarja. — Xekako so mrl j vzhodno od nieata Puoblo na ^ILssmiri Paxrific železnici teži mala kmetiška naselbina Arlington. Colo. In še dalje proti vzhodu, nekako 2'» milj od Ar-liiijridaia, j»a leži nekoliko večjr nie-»to E.ids. Colo. Tod skozi vozi Missouri Pueifie žolezniea in ravno nekako v sredi med Arlinglo-j no:u in -Kadsom se razprostira navadna ameriška prerija, to-je tista večna ravnina, kjer ni niti uaimanjše«ra hrabčka in kjer ni-' ma voter niti najmanjše opore, da i hi pojenjal.* anjpak Luei dalje, kakor da hoče uničiti eeli svet. V tej okolici živi nekaj farmer-jev na svojili liomesteadik, ker zemlja v teh krajih je jako rodovitna, samo da je dovolj dežja. Ti farmerji so v tej okolici jako redko naseljeni, tako da živijo po dve do pet milj eden od drugega. Ta okolica je znana pod imenom 1 m man, Colo. V tej okolici na Imman živi na svojem homesteadu tudi naš rojak John Jenko, podomače ]x>v-reneek, ki je pucblskim Slovencem jako dobro znan, ker je poprej, prodno je od* 1 ira farmo, i vel tukaj v Puebli. Vst1 take .vuhe farme ^o le takrat rodovitni in laki suhi far-aierji le takrat veseli, kadar jim usmiljeno nebo pošlje dobrega hv.ja. Ako je pa leto smho. pi na-va«lno na takih farmah vse £gori; faiiner ne pridela nič in zato so si .nt rali farmerji iz lminana na je-sen iskat; dragega zaslužka, da ■ uvzivijo svojo družino skozi zimo. Tako .se jc podal tudi naA slo-vci-iski farmer Jenko za zaslužkom v mesto in jjrlšel je v Pueblo, kjer je takoj dobil delo v jeklar-ni, če^s e«£ zimo bom delal tukaj, loma 11a farmi itak nimam nobenega deJa sedaj, na spomlad se bom pa zopet podal 11a farmo. Saj je pa tudi lahko brez skrbi zapustil farmo, ker doma mu je vseeno pridno gospodarila njegova žena dotlej, dokler ni nevarno zbolela za smrt in ravno še sedaj, ko to pišem, ses omenjena gospa Jenko bori s smrtjo in je le malo apanja, da bo ozdravela. i.)a sem dal ta kratek opis kra-ia in družine, jo bilo potrebno za nadaljevanje na.Še povesti. To je torej kratek opis kraja, k j or se je prigodila grozna nesreča, da je v strašni sneženi vihri v noči od !». na 10. januarja troje slovenskih ljudi izgubilo, namreč, kakor sem že prej omenil, Mr. Fr. Skulj, star 60 let. Mrs. Neža Per-me. stara 37 let in njen lOIotni dneek France. In kako so zašli v irrožno sneženo vihro na Immanu. kjer so na^li tako nesrečno smrt. i »orno slišali v naslednji žalostni povesti. Kakor sem že prej omenil, je prišel Mr, J. Jenko še jeseni tukaj v Puebio m ves ta čas pridno delal v tukajšnji jeklarni, mi -le«", da se bo treba čez par mesecev zoj>et vrniti na' farmo ter prijeti za plnsr in brano. Ponavadi je dobival »vi doma vedno dobra poročila. da so vsi zdravi ki da se dobro koinandtrajo. In tako je de-.al naprej brez vse večie skrbi. Potem pa nekaj easa ni bilo od njegove žene nobenega poročila in začelo ga je že skrbeti. In glej, kar naenkrat dobi od svojega «0-seda na farmi brzojavno poročilo, da je njegova žena Mrs. Jenko ua smrt zbolela in da je za njega neobhodno potrebno, da takoj domov pride. Seveda se je Jenko takoj odpravil domov in i njim je šla tudi Mrs. Zdrarje, to je sestra Jenkove ww in njen maš Jernej, da j mu v vsakem slučaju kaj poma-ga jo.- I Zatem je preteklo par dni in sorodniki v Puebli, to je Mr. Frank I ^kulj, oče Mrs. Jenko in Mrs. Ne-, ža Penne, -sestra od Mr. Jen kota, so nestrpno pričakovali novic s farme, v- Jtakšnem stanju da se nahaja Mrs. Jenko, ali ji gre kaj na boljše ali ne. Kmalu potem pa pride domov s farme Mr. Jernej Zdravje in prinese žalostno novico, da ni Mre. Jenko nič ozdravila in da se nahaja sedaj na smrtni postelji. To je povedal svojomu tastu Mr. Frank škulju, j to je očetu boine Mrs. Jenko, in da, ako hoče oče še videti svojo lieer, predno umrje, je nemudoma potrebno, da odide k njej. Mehko očetovsko srce se je takoj odločilo, da gre takoj k smrtni postelji svoje hčere. Da pa ne bi potoval sam tja. zato le je na-jK-rtil Mr. i^kulj k Permetovi dm-(žini, to je k sestri Mrs. John Jenko, m ko jim je povedal, kako hudo je bolna njegova hči, oziroma žena Johna Jenko, brata M is. Perme, se je tudi ona odločila, da ere pogleda!: svojo svakinjo. Ko je pa to slišal lOletni Permetov deček, da bo .šla njegova mati na doti en o farmo, jo je on piičeil prositi, da naj tudi njega seboj vzamejo, česar mu dobro materino srce ni moglo odreči in je potem tudi oče dovolil, da bo smel iti. Odločili so se, da odidejo še Lsti večer ob 8. uri z Missouri Pacific železnico. In odšli so. Reveži niso slutili, da idejo naravnost smrti naproti. To je bilo 9. jan. I Gkolu T«, ure popoldne se je nebo precej pooblačilo. Sneg je pričel po pomalem naletavati, nato je pa sledil vedno večji vihar, lu sneg se je jel vsipovati na zemljo,' kakor moka skozi sito. Naši znanci pa so bili trdno prepričani, da bodo lahko prišli na farmo, ker tam morebiti ni tako hudega viharja in da bodo vseeno laliko| prišli od železnice do omenjene1 iarme, ker je komaj 20 minut ho-j da. Sorodniki so jim branili, po-, sebno še Mr. Perme, to je mož zmrzle zone. da naj nikar ne hodijo nocoj, ker je tako slabo vre-i me. naj rajše gredo jutri, ako se, vreme kaj izpreineni. Toda nesrečni ljudje niso poslušali, ampak so odšli na postajo in se odpeljali z vlakom. Ko je sprevodnik prišei k njim m jih vprašal za listke, se je kar začudil, ko je videl, da imajo listke do Immana, ker v takem vremenu potovati do omenjene postaje je nekaj nenavadnega, kajti tam ni sploii nobene hiše, ampak navadna stranska železniška proga. kjer kakšen farmer vstopi ali pa izstopi iz vlaka. Zato jih je pričel sprevodnik takoj svariti, da ne smejo tam izstopiti, ampak da naj izstopijo doli v Arlingto-uu, to je kakšnih 5 milj prej, in naj tam počakajo do drugega dne, da se vreme i spremeni. Ko so prišli do Arlingtona, jih je sprevodnik zopet opomnil, da naj tu izstopijo in v čakalnici -počakajo drugega dne, toda niso hoteli, hoteli so na vsak način priii na farmo že isti večer. In vlak je zopet odpeljal dalje. Ko so prišli v okolico Immana, jih je sprevodnik še zadnjikrat prosil, da naj nikar ne bodo tako predrzni in naj ne izstopijo tukaj iz vlaka, ker ako idejo v tem sneženem viharju naprej, bodo kam zašli in potem bo tukaj gotovo njihova smrt. Niso hoteli poslušati te^a zadnjega opomina, ampak gnala jih. je ljubezen, da hočejo videti ubogo bolnico, ki je »•daj morebiti v zadnjih izdihija-; i*. - I11 izstopili so. Knm? V sneg naj ameriški preriji. Vlak je odpihal dalje, naši znanci so se pa nahajali v snegu, zapuščeni od vsega sveta, prepuščeni usodi strašnega viharja, ki jim je pel mrtvaško] pesem v zadnji pozdrav. V neka-ko takem položaju so se nahajali oni trenutek, ko s-o izstopili iz vlaka. I11 potem? Potem naprej ne ve živa duša. j kaj se je zgodilo ž njimi; le toli- j ko moremo soditi, da jih je strašni vihar ali vrtinec premetaval; na vse strani ter jim zmešal umj da niso vedeli, v katero aner jel hiša, kajti, ako bi >e ne bili zme-j *ali, bi gotovo lahko prišli do hi-j še. ki je komaj oddaljena za eno| miljo od železnice, in tako so tavali po preriji ter iskali hiše in pomoči, dokler niso eden z;t drugim obnemogli ter utrujeni popadali na tla in zaspali. Ze več krat smo slišali, da utru-[ jen človek v mrazu, ako so hoče počiti, kaj rati zaspi. Navadno se vsede, da se odpočije in tako za-j spi ter potem zmrzne. Ravno tako se je moralo goditi s temi nesrečnimi ljudmi. Sodi se. da jih je vihar tako zmešal, da so. se eelo izgubili eden od drugega, kajti, ko so jih našli mrtve, so •bili vsak posebej. Gospa Permeto-va se je nahajala kake pol inilje od hiše, njen lOIotni sinček je le-žal pokrit pod snegom kakih sto jardov od svoje matere, g. Škulj ■ pa je ležal kake pol milje od gospe Permetove v nasprotni smeri, ' in sicer so našli mrtvega njega prvega v neki stari poditi koei.j I te vež je prišel do te podrte koče j in tam je gotovo izgubil zavest;I kajti, ko bi se bil še zavedal, bij, bil gotovo zakuril ogenj in 3 tem morebiti rc-šil smrti samega sebe! in še ostala dva. Lahko si mislimo globoko ža-j lost, ki je objelo Jenkotovo drn-j žino. ko so enkrat izvedeli, kaj se; je zgodilo. Seveda bolni gospej Jenkotovi niso š** nič povedali, da je zmrznil njen oče na poti, ko je šel njo obiskat. Bridko bo pa uboga žena razočarana, kadar ozdravi ter ji povedo grozno nesrečo. Kako so našli nesrečnike? bo menda kdo vprašal. Ko so šii drugi dan. to je 10. i januarja, Jenkotovi otroci v šolo. so videli tam blizu železnice dva j! ročna kovčeka. I11 ko so prišli do-'r mov iz šole, so to povedali svoje- a mu očetu. Mr. Jenko, nič hudega p sluteč, so še zmenil ni za to. Drugi,/ dan. to je 11. jan., je pa popoldn1 ^ prišel k njemu njegov sosed in je a povedal, da so našli nekega moža zmrznjenega in da je ta mož naj-brže oče njegove žene (gospe Jen kotove). Ko so šli pogledat, so se ; prepričali, da je to bridka resni- , Sedaj so mu pa prišli na inls<-l ti- ; sti kovček:, ki so jih videli nje- ^ go v i otroci. Takoj je začel slutiti, , da je morala biti še ena osoba zraven. Iskali so še tisto popol- j line, pa vse zaman, nikogar niso našli. Zatem se je storila noč. . Drugi dan so pa začeli zopet Iskati. In res, komaj pol milje od svoje hiše je našel Mr. Jenko : zmrznjeno svojo lastno sestro. " Lahko si mislimo, kako grozno ga | je to presenetilo. Za malega deč- ; ka pa še niso nič vedeli, da je bil ; tudi tukaj. Ko je prišlo v Pueblo poročilo c o ponesrečencih in ko se je od- 1 pravil na mesto nesreče Mr. J •] me, mož nesrečne žene, ter pove- ' dal, da je šel z materjo tudi 10- c letni deček, so pričeli zopet Iskati p in res so ga našli pokritega pod 1 __" r Dr. Koler j SLOVENSKI 7DRAVMK €38 Pew Ave.. PHHhwrrfa. Pa r m^KMk Dr. Koler 3» na)- ( (tanjfl itovcoikl JČ5PC\ idraTnlk, *p*oUm.- BNtaSf ./"7-v Ust v Ptttaburgtra, T mgmmk ~ S> ki Ima M-letno ■Hi: A prakso ▼ adravlj«- nju Tleh moikUi ( ^ bolonl jBkjbN ra«trnuU«nJ* \ ■ I 'i i I m ki f 1 adrarl • da- 1 ■crrlttm Ni U p J« Ixumal dr prof. < Erllch. Č9 Imate mosoUe ali mebur-Cke po telesu, ▼ Brlu, lapadanje las. ' bolečine ▼ kosteh, pridite in IsClstU 2 vazn boa kri. Ns čakajte, ker Ca bo-lesen se nalese > Vee molke bolesnl sflraTlm po okraj- t Said metodi. Kakor hitro opašits, da vam prenehnje sdravje, ne Cakalte, T temveč pridite In jka ram ca bom sopet povrnJ. Hydrocele all rodno kilo oadraslae 1 ▼ SO arah ln sicer bres operacije. Botasal mehurja, Id po »M oči Jo bolečine r križu ln hrbta in včasih tudi J pri poManJa sode, osdrarlm u goto- c vostjo Revmstlzsni, trpsnje, bolečine, e^ taki /se, ■rbstlco, •Krefte In «ru« kotne blMiU. ki nastanejo vsled nečiste krvi osdrsTtm r kratkem času In ni potrebno leteti Uradne ure: vsakdan od nrs sjs-traj do a sveder; v petkih e. t. ejn- . traj do L popoldne; ob nedeljeh o« B. J sjutraj «0 X popoldne. 1 ■ poŠto ne Mm. — Pridite esofeae. — Ne ponsUte Ime tm Kevittel 1 Prof. dr. Mullin Zdravnik - špecjalist za Slovence. 411 - 4th Avenue, nasproti pošte Pittsburgh, Pa. •^ j ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X-ŽARKi St.ir lr. izkušen 2dravjjlk s 38-letct prakao. Zdravi naglo I11 vae bolesnl. Po ssbno Izkušnjo Imam v zdravljenju taj nih moških bolezni. Ozdravim vault o bo Jezeri, katere se lotim zdraviti Najbolji« zdravila Iz Ev-ope. Amerike In ostalih delov sveta. Nizke cene In nasveti zastonj Tečna preiskava In popolnoma zajam dena. Pridite k meni, pomagal vam bore » resnici. Hri meni se zdravi vehko ite vilo Slovenecv. Znrsvlm tcino vse mcJke in len-i ske bo'ezru. Uradne ure: od 9. rjutraj do S. zvečer ->b n«dtl|«h (amo od lO. do 2. ur* dop«i > —- j f snegoni. I>11 je oddidjen kakih sto jardov (id prostora, kjer je ležala njegova mati. Nesrečne Perme se skoro onesvestil od grozne ne-: sreče, ki ga je tako nenadoma zadela. i Trupla nato prepeljali v Eads in od tamkaj v Pueblo, kjerj se jo vršil veličasten pogreb dne^ 17. ian. Runjka go^pa Perme je spadala , k dništvu Slovan ZSZ.. k društvu sv. Trojice MIZ. in k društvu sv. Rešnjega Telesa KB. Kanjki df:-ček je pa spadal k šolskemu društva sv. Alojizija. G. ftkulj je spadal k neki ameriški za varovalni , družbi. Vsa ta društva so jim pri- ( redila skirpen pogreb, katerega se , je vdeležilo društvo sv. Jožefa št. . 7 KSKJ. Krsto so ležale v eerkvi' ena ]>oIeg druge. In ko je občinstvo prisostvovalo pri maši. se ni moglo vzdržati solz. ko so se. do- , nvislUi, kalešne smrti so nesrečniki umrli. Ko je pa slovenski pevski zbor "Prešeren" zapel ono gan- ( Ijivo pesem "<'lovek, glej dogna-nje svoje...", je občinstvo ihtelo kar na glas in slednji si je mislil, da bomo enkrat na tej poti vsi, eni prej, drugi slej. Ranjka gospa Perme zapušča tukaj žalujočega soproga in tri nedorasle otroke ter štiri brate in|, eno sestr<\ v stari domovini pa i očeta in še eno sestro. Rojena je ( bila v vasi Vrh, ;*ara Želimlje:', stara je bila :>7 lot. Njen sin je bil star 10 let. Frank škulj za zapušča tukaj enega sina in dve ( hčeri; star je bil okolu 60 let. Vsi trije so bili pokopani na Roeelawn pokopališču. Hodi jim lahka ameriška zem-lia' •J1* • S tem je torej končana žalostna povest strašnega viharja v noči cd 9. na 10. januarja 1918. John Gertn. STENSKIH KOLEDARJEV nimamo več, kar naj blagovolijo vsi naii naročniki in prijatelji vpo-itevati. Uredništvo. REMOfjB PR0TIPR0T1NSK J ŽUČN0 ZDRAVILO s ma,Ami 1 o za protin, bolečine v hrbtu, straneh, chro- ' mele kosti je edino vspešuo zdravilo za 2 _ vse znane bolezni, ki nastanejo radi pre- 3 hlada, ker protiu ni kožni bolezen in ma- ^ ^O?« /V.« ne narede nič dobrega zanj. To je bo- ^ ešfc^JK l-^zen notranjega sistema: ^ Ena steklenica stane en dolar ($1.00), ^ j tri steklenice ^2.50 (po pošti $2.80), šest ^ JBhU|| steklenic, dovolj eelo za zanemarjene slu- ^-' čaje, po pošti, $5.00. ! Kupi se le pri tem naslovu: CROWN PHARMACY 2812 East 7Sth Street, E. CLEVELAND, OHIO. : NABOCILO. Tem potom nai**'am......steklenic REMO 1 PROTIPBOTINSKu ŽLlCNO ZDRAVILO in I j priložim $. . . . in ... .e^ntnv. Jaz se hoč^m rešiti | i protina. Ime ............................... j Naslov ................................. Napadla sta dva mlada hkovea pr. torek zvečer na vogalu St. <*1air iu 55. eeste Jožefa P«m-kroviča. 1362 E. ee>*ti stanujoče ga, ko f» ljubiti se. živeti /uiuj na d» ž*-li iti vzdihovati. Ne, prijatelj, trikrat ne: idealnemu življenj i koraka ob strani matr- j.i, , it. i. ijči-vtejai v/leti so • privezani na to trdo zemljo z mo-| ko *■•* Mi^ouiiiu, a 2 at o ni'- Mumj 1 >>J«t eiiiai in trdnimi žicami. To. Uai" r« » vso nenavadno naravo te zen*ke. dn vas ni varala vsaj dva j-J sdkial 111 -ti U iti i"a.M>iu, in če auai • ji to nujno svetovala, je bila zopet pamet na m«»ji strani, ker me je bolelo pbslati, kako izgublja liboga bitie tla p'nl nogami. Toda oiu ni hotela; odgovarjala mi je, da vas ljubi preveč m da vam za v»e ilu. svetu ne postane vee ne-j zv» ta. To je vse jako lepo. jako poetično, toda s tem denarjem w 1 ne plačuje upnikov, in zdaj je iz- < gulljena, ako nima vsaj trideset ti& ; frankov, da vam ponovim še enkrat, — Prav! I)am jaz to svoto! — Vi si jo izposodite ? — Moj !Jop, da! — - Lopo "unmiuost hočete zopet napraviti! Sprite se s svojim oče-|> toni, spodkopljete svoje dohodke,' pa trideset tisoč se ne najde kar tako od danes na jutri. Verujte' mi, Arm and, jaz poznam ženske boljk. nego vi; ne delajte takih otvari, da s*' ne bost«' nekdaj kosali. IJodtte pametni! Saj Mam ne pravim, da.pustite Margerito, to-da živite ž njo, kakor ste živeli I začetkom poletja. Pustite ji mož I nos:, da se izkoplje sama izt t»'hj I zagn t.. Vojvoda se počasi vrne z o-' I pet k njej iri grof N. mi je rekel [ baš včeraj, da plača vae njene dol-I gove, če ira sprejme, ter da ji bo I dajal pet ali i»uat tisoč frankov nai j m«*see. On ima dvesto tisoč frankov l«tJio rente. S tem bi bila I Margerita zopet preskrbljena,] I medtom ko jo bost o vi itak pravi I morali ptwtiti prej ali slej. Ne č-a-j I kajt< vendar dotlej, ko res ne bo-I «t»' tuo|?!i več dalje; tem mamj, ko j I je (grof N. velik tei>ee in vas ne' t bo prav nič motilo, ostati Marge-' I riti It), kar ste jej /.daj. Seveda/ I spinetka bo malo jokala, a počaai I *»<* že privadi, toda pride dan, ko1 I vaiu bo hvaležna. Mislite si pač,' I da je Margerita poročena in va-I raju- moža! — to je vendar nekaj K silno vsakdanjega! Sicer som vam' I že pridigala vse to enkrat, a ta-i krat so bile moje besede le dober I svet, dane* pa *o že prava po-I treba. I 1'rndeiiea je govorila bridko -— Tako je torej ta stvar! je I nadaljevala in spravila zopet one I papirje. Take ženske računi jo pač vedno s tem, da jih bo kdo ljubil,1 I a nI! dar ne, da se lahko same za i ljubijo; saj drugače bi ju bre? I tež k««- prihranile toiiko. da bi si I a tridesetim Mom lahko privo&či-I 1«* tanta svojem «r**u. O. da bi I bila vedela nekdaj, kar vem da-I n«*.! No, ukratka, pripeljite Mar-I iferito zopet v Paru in ne recite ■ ji n.. o tem. živeli *te štiri I ali pet tncseear *?mu i njo, zdaj I pa bem inu torej takoj, da nisem za- 0 nič pLsul. ker sem napravil ned tem ča>oai malo potovanje, t . prosil sem ga. naj mi sporoči len, kdaj s«» prij>elje. da ga pri-!etn čakat. iJal sem svojemu slugi svoj na-ilev na deželi ter mu zapovedal, laj mi prinese takoj vsako pismo 1 postnim pečatom mesta C., nato >a sein h he! zopet v Bon-gival. Margerita me je pričakovala že m vraJih, ItiLa je videti vsa nemirna. Prvo ijeno vprašaji je, ko se mi je pri-»ri!a, je bilo: — Ali si videl Prudenco? — Ne. * -- Ampak tako dolgo te ni lilo! — Našel sem več pisem svojega >Čcta in mu moral odgovoriti. Cez par hipov se je prikazala S'nnina. Ftrla je vsa razgreta M rgerita je hitela k njej in Se-»etali sta preeej časa druga z dru-sio. predno je Nanina zopet od-Ua. Potem pa se je vrnila Margerita k meni ter vzeta mojo roko ¥ SVOJO. — Zakaj si me nalagal \ — Kako? — Ti si bil pri Prudeuei! — Kdo ti je to povedal 1 — Nanina. — Kako ve ona to? — Šla je za teboj. — Ti si jo torej poslala za me-1 noj l — Da. Mislila sem si takoj, da mora biti nekaj zelo važnega, kor si se napravil kar nakrat v Pariz, ti, ki se štiri mesece nisi niti zganil od mene. In bala sem se, da se ti je pripetilo kaj hudega, ali pa da si sel h kaki drugi. . . — Otrok ti neumni! — Zdaj sem vsaj pomirjena, zdaj vsaj vem, kje si bil; a tega' še ne vem, kaj si ti izvedel. Pokai'a-1 sem ji pisma mojega1 očeta. — Ne, ne, po tem te ne vpra-l šujrm: to mi povej rajši, po kaj «i šol k Prudenei. — Na poset. — Prijatelj, že zopet laxes! — No, rzvej pa resnieo: šel sem jo vprašat, ali je konju že osilegio 111 Če še rabi tvoje ogrinjalo ter tvoje diamante. Margerita jo zardela in molčala. — Vidiš, in tako sem izvedel, kaj je s konji, ogrinjalom in diamanti. — In ti si hud name radi tega? — Hud sem nate zato, ker ti ni prišlo niti na um, da bi povedala meni, česa rabiš. — Ah. ljubi moj, če ima ženska v takem razmerju, v kakoršnetn živiva midva, le še trohieo časti v sebi, si naloži rajši vse mogoče žrtve, predno bi proačla svojega ljuhiuioa denarja in zagrešila s tem. da zadiši to razmerje, četudi še tako od daleč, po kupčiji... Ti me ljubiš gotovo, o tem niti ne dvomim, a ti sam niti slutiš ne. kako šibke so vezi, ki vedejo moškega na dekle mojih vrst. Bog-:ve. ali bi ti ne prišlo nekega dne j na iirMiel, da sem te poteguila v to zvezo ke same preračunljivosti... A Prudenea je prava klepetulja! Čemu so mi bili konji! S tem, da sem jih prodala, sem si nekaj pridobila, in a tem. da mi jih ni treba rediti, lahko še več prištedim. Kaj mi vse drugo mar! Samo da j me ljubiš ti! In ti me boš ljubil tudi brez konj, brez dragih oMek in bre* diamantov. Vae to je govorila s tako pri-prostostjo, da ao se mi hotele oči — Torta, moja zlata dušica sem vakliknil in ji podjubil roko j saj si oi morala vendar misliti, da prej ali slej izven, kaj si žrtvovala. in da takrat tega ne bom trpel. — Ln zakaj ? — Ker nočem, da radi svoje ljubezni do mene izgubiš tudi le najuuanjšo stvar, in ker tudi jaz prav tako nočem, da bi se začela nekega dne kesati, ko bi prišla v denarne zadrege, zakaj nisi živela s kom drugim, ki bi te bil obsipal z vsem mogočim. V kratkem boš imela zopet svoje konje, sivoje obleke in svoje diamante. Tebi je vsea-ii tega treba kakor zraka in - naj bo smešno ali nc — jaz te ljubim bolj, če te vidim v obilju, kakor v pomanjkanju. — Potem me ne ljubiš vee! — PrUmodica* — V oktobru bi se bila vrnGa v Pariz in tedaj sele bi bil vse izvedel ! Toda zdaj, ko ti je Prudenea že vse izblebetala, naj bo, tako boš vsaj vedel, kako stvari stoje; zdaj je ie treba, da petrdiŠ moje odredbe vnaprej, mesto da bi jih vnazaj. Ali me ljubiš toliko? j 'i oliki udanosti se nisem mogel . ustavljati. Poljubil sem pobožno njene roke in vskliknil: —Margerita. vse storim, kar le hočeš! In sedela sva ter se pomenkovala o vsem, česar je bilo še treba. In naenkrat jo je zgrabila taka veselost, kakor je še nisem videl pri njej: plesala je, skakala, pela in sanjarila o najini bodoči j srečni priprostosti ter urejevala v duhu vsak kotiček najinih sob -! In meni je delo nepopisno dobro, jda sem jo videl vedelo Ln sreeno ter tako ponosno na vse to, kar si je bila izmislila in kar je bilo popolnoma po tem, da združi najini srei za vedno in popolnoma. lu tako tudi jaz nisem hotel za-oslati ta njo. V hipu sem naredi trden sklep glede svojega bodo-eega življenja. Razdelil sem v " svoji glavi vse svoj,? dohodke ter odločil v prvi vrsti za Margerito > rento, ki sem jo podedoval po po-" kojni materi, ki se mi je zdela pa veliko premajhna, da bi le od da ■ leč povrnil Margerrti njeno požr-1 tvovalnost zame. 1 Ostajalo mi je pet tisoč frankov rente od mojega očeta in to 1 je moralo zadostovati za vse slir-| čaje. Margeriti nisem o vsem tem 1 omenil ničesar, ker sem vedel, da bi mojega daru ne.sprejela. Ta renta je izvirala iz neke bi-? poteke v znesku šestdeset tisoč 1 frankov, ki je bila vknjižerta na neki meni docela neznani hiši. Sa-f mo to vem. da mi je pošiljal notar > mojega očeta, star prijatelj naše " družine, proti navadnemu potrdi- - lu vsake tri mesece sedemste ? frankov. ' Še isti dan. ko sva šla z Marge- - rito v Pariz iskat stanovanja, sena - šel k temu notarju in ga vprašal. 1 kaj moram ukreniti, da se prepi * še to hipoteko 11a drogo osebo. Ulagi mož je mislil, da sem pri-i- šel že ob vse. zato me je izpraše a val natanko po vzrokih tega mo ■i jega koraka. In ker sem mu pre. ^ ali slej pač moral povedati, v e» odsvetoval ali hotel kako 4rogaS« MRS. JOHN DICKISOX, načel. Conservation departments. da 11 oče vse to spraviti čim prej v najlepši red. Prosil sem ga seveda, da bi vsa zadeva ostala čiin bulj mogoče tajita, posebno glede mojega očeta, In nato sem šel po Margerito, ki me je eakala pri Juliji Duprat, ier ni marala iti poslušat Prudence in njenih večnih pridig. Začela sva iskati stanovanje. Vse, kar sva videla, je bilo Mar geriti predrago, meni pa prebor no. Slednjič sva se zedinila za mal paviljon v enem liajmimejših pariških okrajev. 'la paviljon je bil popolnoma• ločen od glavnega poslopja in je stal sredi krasnega vrtička, ograjenega z oziujem, ki je bilo dovolj visoko, da je naju ločilo od sose-j do v. in dovolj nizko, da ni jemalo j razgleda. Kaj boljšega si nisva mogla niti želeti. Medtem, ko sem šel jati odpovedat svoje prejšnje stanovanje, je oila Margerita pri ne*kem človeku, ki je baje izvršil že za neko njeno prijateljico, česar ga je zdaj ona naprosila. Našla sva se zopet v ulici de Proveme. Bila je vsa iz sebe. Oni mož ji je bil obljubil, da plača vse 11 jene dolgove, ji prinese vse pobotnice tor da ji ostane še celili dvajset- tisoč frankov, če mu prepusti vse svoje pohištfo. No, bili sta sami pri razprodaji in sta videli, po kakih cenah je .»lo vst- skupaj. Zdi se mi, da ne pretiravam, če rečem, da je ta po itenjak zaslužil trideset tisoe zra ven. Vsa srečna sva se vrnila v Bou-gival in nisva govorila drugega, nego o svoji zlati prihodnosti, ki sva jo videla v svoji brezskrbno-iti in zaljubljenosti v najbolj rožnatih barvah. Ose in dni pozneje sva sedela ravno pri obedu, ko je prišla Nanina naznanit, da vpraša moj sluga po meni. Poklical sem ga noter. — Gospod, vaš oče je v Parizu in vas prosi, da pridete takoj domov. kjer vas pričakuje. Ta novica pač ni imela ničesar posebnega na sebi, ia vendar sva se z Margerito spogledala. t Kakor da bi bila slutila velike nesrečo, ki nama preti iz te no-, vice______* ln ne da sva spregovorila kdaj prej o tem le eno besedico, sem j stegnil roko in se nasmehnil: ; — Ne boj se ničesar! ' — Vrni se čim prej, Čakala U bom na oknu, je vzdrhtela in m< . objela. j Poslal sem Jožefa naprej, d; naznani moj prihod. .I In res, dve uri pozneje sem bi v ulici de Provence. _ (Dalje onhodnjiA}_ 1 ■■ .....' - SLOVENEC Ima v zalogi CdnUs £isn (one. Slovenske, Hrvatske ln Bpioh v vseh jezikih CoftoaMa pMfe. bralna ln aplob kar SeUta ▼ zlatnini ali gramofonih in ploflSah. IVAN PAJK, Jewefa, a ril i III! Cwl.ufc. i: UtMiMim^a >aaiuttiilia ablfla ^^ TIVIIIORURO HIM wunvft S Suša. I j Dosti je Vzgledov za vremenske I razmere, ki motijo Strica Sama 5 v kritičnem momentu, ko je maj- S bolj potrebno, da vse gladko te- K ee. V skoro vsaki veliki krizi v j naši narodni zgodovini jc igralo 8 vreme ulogo sovražnikov proti M , nam. V naslednjem hočemo 11a M vesti par vzgledov: A 1 Huda rima glede mraza je urti- S čila ameriško aamiado v Valley J i Forge. Pritisk mraza je skoro 8 'preprečil prekoračenje reke Dela- p ware. V istem času jc- zamrznilo 0 tudi newyOrsko pristanišče, vsled (k j česar so biLi Angleži v stanu pire- R j važati zaprege, topen e in vojne S j potrebščine po ledu od Battery 5 I pa do Stateu Tgfemdfl, 0 .Jajnuarski mraiz- je uničil prili- d ; ko armade ob Potomacu, da zaja- B j me celo armado generala Lee, 1. 6 ; 1862, ter s tem konča državljan- 5 • sko vojno. 0 Vihar je preprečil osvoboditev S ! iorta Sumter, vsled Česar je pri- R (slo do obstreljevanja slednjega'8 j ter do izbruha državljanske} 8 j vojne. ! 0 j Tropični nalivi so nam izgubili' S skoro celo severno Mehiko s tem,'j da se je zmočil smodnik v Buena ^ Vista. vsled česar je postala bolj-, ^ ša ameriška mimieija brez A-yake ( — rednosti. ^t Gosta me-gla je bila vzrok, da jn je Oeorge Washington izgubil, bitk«) pri Germantownu, katera -e bitka bi lahko pridobila naši de- p0 želi svobodo namah, s čemur bi se - . JC; odvniiio šest nadaljnih let reli-| ^ Idli iii draigih bojev. j Številni slučaji solnčarice so preprečili gibanja čet Washing-[tona pri Monmouthu in vsled te-ga je tudi on opustil načrt, da I zdrobi sovražnika, predno bi mogel varno dospeti do New Yorka. Velikanska vročina je prepre-L; čila napredovanje naših čet na . Cubi leta 1898 ter povzročila več smrtnih rhičajetv in nesposobnosti j za službo kot vse španske krogle . I skupaj. j j V elikanski vihar je pognal ta-ltkozvaaie Pil gram Fathers — to je prve naseljence iz Anglije — na , tisoče milj od njih smeri od eiilja, e karnor so hoteli. Prva zima je skoro uničila kolonijo, katero so j j ustanovili. a Tako se tudi sedaj obnaša vreme ter onemogočuje prevoz pre-e moga v času, ko sta transporta-i eija ui premog najbolj potrebna e za uspeh naše dežele v sedanji k vojni. Li - i V težkih časih. e - e Breze so poltiho šumele. Tinica je stopila na vrh Glasno L si je oddehnila, zasopla, skoro zastokala. Strmo se je vspenjala pot na-i? vzgor. Vozna cesta je bila pač a|zk>žnejša, a se je vila daleč na-M okoli, Tiiiici pa se je mudilo. Di-^ hala jc težko in naglo, da so ji prsi valovile, ko se je vspela na -a rob in je obstala. Z naglim pogledom je pomerila pot navzdol po hribu, kolikor je ni zakrival in skrival gozd, vozno cesto, -vso dolino gor in doL veliko belo cesto, ki je tekla po " dolini kakor lep, vesel potok. Vse ir poljske poti, vse steze je preme-I rila s lirepenečim, lačnim pogle-a dom. o Videla je pač, kako hiti po cesti voz, bel konj je vprežen vanj. A , gor po dolini teče, naglo se odda-lj"je. Videla je, kako počasi lože - dol proti vasi drug voz, visoko obložen z deskami, ki se veselo, prešerno belijo v mlačnem inajni-škem sobicu. Nikjer pa ni zagledala onega, ki ga išče plašno, hrepeneče oko, kopajoče se v solzah, ja ki so ji Tekle vso pot in so se ji vlile zdaj še gosteje. m "Nikjer ga ni! In nikoli več ne >U piideV' 4'Nikoli več!*' je .sašumelo v — brezah kakor v tih odgovor. Zamajala se je proti nlajbliŽji brezi ter se naslonila nanjo. Zakaj noge so ji omagovale in omahovale, vse telo ji je trepetalo kot -v silni bolezni. Iz neder je izvlekla pismo, pisano z velikimi, neokretnimi pis-menkami. Pred uro ga je prinesel poštni sel. Sama jc bila doma, prala je, vsi drugi so bili na polju. Ni na mah umela, kaj pravi pismo, ki ga je pisal Skalarjev Pavle % Rebra, njen sorodnik, sosed Ivanov. Ko ; pa ae je Zavedla vse giuxuo res- i. nice, je p^postHa perilo in dam.}' I KRASNA PONUDBA. £ K Doctor Sloan slavni SpedaBst X-JarkoT nndl svojo aloibo vsem ^ K bolnikom in s tem da priliko vaem onim. Id so bili nenspttoo zdravljeni j K od dnlgih zdravnik or ln potrosili rellke a vote denarja ne dn U dosegli K K kake ospebe. p J&fa Ne plačajte za ne« S I / J1! uspešno zdravljenje. | S mSfe^ Moj urad ima vae moderne J 0 ^ priprave za popolno preiska- 0 fjfllMnT ftB^ t vo in zdravljenje vseh dolgo- ) S jTj ^^JfjHSHj^J trajnih bolezni. Moj namen K 8 "dh|x. ® m en sam obisk vas bo pre ? P P« : i I pričaL Ne čakajte svojega 5 jfljjKvM^Sw S5^ravnika, da vas pusti in | '0 .^'-'^J pošlje k meni, pridite sami. A 1 tr je ozdraviti vsakega bolnika R i POSEBNO NAZNANILO. g Jas hočem Vale mupanje, jaz boC-em, da se z Vami pomenim o rseo 6 8 težavah v vašem lastnem jeziku. Z« pomnite, da jaa nisem navaden S K adravuik, ampak Specialist z več let skušnje ▼ zdravljenja bolezni kot a K je Vaša, take. ki so dragi opustili, čimdalje ate bili bolni in čimbolj S komplicirana je VaSa bolezen, tem bolje volim, ker jaz želim storiti, S S kar m> drugI poskusili, pa niso mogli storiti. Jaz nečem niti centa vaSega S težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj m« m narediti 5 B NI Vam potrebno Izgubiti delavni čas in zdravljenje je prijetno brez £ K vsakih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jaz im»m čudovite stroje 5 B za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili at boste. Ako me obldčete, 5 R Vas bom osebno zdravil % namenom, da vas ozdravim r najkrajšem časa 5 K Moja popolna preiskava z rabljen jem X-žarkov bo pokazala pravo bo- S R leten če so drogi le mislili, pridite k meni ln dokazal bom. Ne odlagajte, 5 K ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prlSli, zakaj ne zdajf R Vabim za preiskavo ln nasvete zastonj. £ S G,,ori m PROF. DOCTOR SLOAN 9 SPECIALIST Kaufman Baers prodajalni g P val Jezik. 408 SIXTH AVENUE PITTSBURGH, PA. 0 Uradne are: dnevno od 0. zjutraj do S. zvečer. Ob nedeljah od 9.30 A P samo do 1. popoidne. ^ Zdelo se ji je, da jo zaditši doma in v ozki dolini. Kakor tirana od nevidne moči, je hitela po oni pešpoti, ki ca je po njej 2 materjo spremljala v jeseni, ko je odhajal. Razgrnila je pismo. Počasi, zakaj oči iio bile polne solz in misli sg ir. Sv. Barbare z dnem 7. januarjem 191 > preklicala in proglašena neveljavnim. Pravila S. D. P. Z., katera so bila na splošnem glasovanju z naddvetretinsko večino oddanih glasov sprejeta, so postala z goraj »menjeuim dnem pravomočaa za elane(iee) S. X>. P. Z. in bivšega S. P. Dr. 8v. Barbare. a s 1. ftbruarjem leta 1918 naslavljajte v»o korespo.unčo tikajoeo se bivšega glavnega urada S. P. Dr. Barbare, Fare-t i it>% Pa., na naslov; BLAŽ NOVAK, 20 Main St., i om-maugh. P.*., m ne več na moj naslov. Blaž Novak, je na splošnem glasovanju izvoljen glavnim tajnikom S. D. P. Z. IViee, certifikati, kateri bili proti postavno izdani od biv-i-ira S. p. Dr. Sv. Barbare za $->00 usmrtniue, so postali z dnem 7. j »nuarjem t. 1. p>Mtavno veljavni pod v barter je m S. D. P. Z Po pravilih S. I>. P. Z -e *edaj lahko zavarujete za $100, $2."i0. *500 in #1000 posinrfuiue. ra bolniško podporo $1.00 in $2.00 na 'lau. «— Clan »ca društva ali lahko postane vsakdo, ne glede na njejrovo veroi/pov« .ianje ali narodnost, a mora vsaj razumeti slovanski ali angleiki j»*z:k. in mora biti neoma prizadeval, predno je za-mogel tbrati misli. Polagoma se mu je začelo jasniti. — Spomnil sel je, kako je sedel s svojo lepo sosedo pri mizi, kako mu je neprestano natakala šampanjec, slcdnj.Č pa vrgla svoj kozarec na tla in pila samo ii njegovega. — Najprej mu je šepetala na uho, potem se je oa točneje pri vila k njemu in ga prioela poljubovati. — Pijan ljubezni in šampanjca, je bil sedel k klavirju ter zasviral razposajeno melodijo. Vae je zaplesala in iz plesa so razvile divje orgije, katerih ae je le ▼ megli spominjal. Kaj se j« zatem zgodilo in kako je prišel domov, ni vedel. PI mail i* postelje, ter pomočil glavo v skledo mrzle vode. — Ker se je hotel preobleči, je odprl kovieg. — Toda, kako straiuo se je sačud.1, ko je opazil, da je bila njegova vsebina viva razmetana. — Sefel je v kot. jer je imel ponavadi denar, toda listnice z de-. narjem ni bilo. Za hip j" p ebi*iel in roke so mu otrpnile. — Začel je iskati vdrugiČ, vtretjid, toda brez vsakega uspeha. Segel je v žep. kjer je imel ponavadi svojo dragoceno zlato uro. Tudi ure nri bilo več. „ Z obema rokama se je zgrabil n giavo. kajti bal se je, da bi mu ne počila. — Le pomiri se. Peter — je začel samemu sebi prigovarjati. — ^"a vsa'- način se mora dobiti *led za roparjem. — Najprej se morem seveda spomniti, kako -sem prišel domov. Zašel ae je oblačiti. 1 V iepu je našel urno papirnat dolar. — To je bilo vse njegovo premalenje. Čimboij si je pa napenjal spom'to, tem manj se ie mogel soomniti. kako je prišel domov. Dognal je le toliko, da je moralo biti že precej pc rJi> ter da mu Ko se je hotel odpraviti k gospodarja, so se odprla vrata in POUČNI KNJIGE: aimer nemško-ansL t nima r 11 ms —JO Domači adnralk p hrratakcm ^jtetojrsaaa^ ^ ^ r« Popotni aamk o Čebelarstva, vsa. |LM Sadjeroja s pocororili 1—35 8cMmvttot semlko sipy. rtom 9LM UBATNI tN BAZNI ITOTTM KNJIGE: Don^araKJem m5 CLOO ^n lT ^1 ^1 1 ' ® foseresna Domina r % » .1 — V 0JI MJataa jkMokray m-M Zcodofte tu kr. pripotks ft. IT S altka^l - Življenje na avstrijskem dvora aH mmrt oesarJevUn Bndolfa aa.7ft EAZGLEDMCE: Newjortka, TelllconofiMf in mmriete koanad po f=jN —M ^ _k r* lEMLJEVIDi? Aretro-ltalljanska vojna mapa -E (M svet man c^iO Gen svet veliki ^ »—Ji Vojni ■Hti'*' aaJB Zemljevidi: AM, AHa, Oom. OaL itd. po mE ttMUii vsUkl stenni ps esii ml ggJiH ; Iščem svojt-ga brata, ki je prnel v Ameriko leta 1S92. bil je v ' 1-eadville, Colo., iera 1893. po j imenu MARK D AM J ANO VIČ, i rojen v vasi Draga, občina Sušila. llivatska. Lšče ga sestra i Piiviea Predovieh, omozena na Hrast. Prosim, da mi ga rojaki ja\-ite, če se ne bo sam. dam 5 dolarjev nagrade. Videla ga ze nisem 28 let. — Mre. Pavica Predovieh, 144* o \\\ First St., Salida, Colo. (28-29—1) 1 STATE DEPARTMENT OP LABOR t BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION , Ščiti naseljence in jim pomaga. 1 Splošni nasveti, pojasnila in po-. moč zastonj. V vseh jezikih. Po-, jasnila. kako postati državljan in 1 o državljanskih pravicah. 1 Pridite ali pišite I - Newyoriki urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. 1 Rad bi izvedel 2a naslov svojega brata ANTONA GOVEKAR, ki se nahaja nekje v Coilinvroodu, Oliio. Prosim, da se mi oglasi. Jacob G o vek ar, R. F. D. 7. Box 2 G, Murrav. Utah. (2S-30—1) Dr.LORENZ. Jas Km edini etovenako govoreči Bperiallst moških bolesni s Pittsburgh n. Pa. Uradne ure: dnevno od t. dopoldne do 8. me are^er, V petkih od 9. dopoldne do 2. popol V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist moških bolezni. «44 Penn Ave. ILL nadet, na nllea, Plttabarsh, Pa. ■HnMHaiMBaHBBBBteaBBBBEBEBEBBMBBaMMM Javni notar in tolmač. Kompetentnega notarja in previdnega tolmača potrebujejo naši rojaki akoraj vsaki dan. Dober nasvet Vam lahko prihrani mnogo nepotrebnih stroškov; pravo in nepristransko tolmačenje Vas lahko reši iz neprijetne zadrege. Anton Zbasnik, SLOVENSKI JAVNI NOTAB IN TOLMAČ soba 102 Bakewell Bldg. Cor. Diamond in Grant Sts^ Pittsburgh, Pa. Telefon Court 3459 (Nasproti Court housa.) I " ' " ' . I" SSSB SLOVENSKO podp, dnistYo'l^j^^l svete Barbare | B E3 ZA ZE DIN JENE DRŽAVE SEVERNE aimnr« Sedež: FOREST CITY, PA. Inarparlms dne ti. jaouaria 1 m j državi Pmn^lvania. GLAVNI l KADNIKl: Pvedeedalk: P M. TArCHAR. «174 Ah*my Rork Spring Wyo, Pudprwliwlutit: JiKoB IMMXXC. Ih x I SI, Brra^htoo. Pa. Tajalk: PRANK PA\ U »Vt' lO. t*»x (HT I'omt City, I*a. Pftnudui tajalk AX OI ST iSosTIAa, t*>x .110 For**« City, Pa. niagajaifc J«?s!P JfARINTlO. Clair Ave.. Cleveland. Ohio, PtWftotul bla«ajuU U» aaopaik ANT H<»C1IKVAR, RFI> No. 2, Im» 27, Brlddrfairt. * ttiu* NADZORNI ODiUlR: Pmleednlk nad* CMltmra: JOSIP PETERNUL, beat 9ft, WlUock, Pa. 1 cartaurnlk : JtRNFJ BAPNELR. box «.'>. Rurdioe, Pa. X nadaiiimlk IVAN f.RoAKLJ, KH5 K. 137th Kt„ Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Pmdaadnlk porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. lllnerai, R"" 1. porutnik: FRANC TEROPClC. It F. D. No. 3, bar 14«. Fort Smith. Ark. 2. (Miroculk : JOSIP GOLOB, 1016 Ha. 14th St, Kprlugfleld. I1L \ K1IOVM ZDR\\"NLK: Dr JOHIP V. ORAJIFK. M3 F. Ohio St, Pllt^bui^h« Pa. Fradno SA»dlo: **CiLAS NAR(»DA". ft! Cortlandt St, New York. N. T. ' en Jena druMra, ozlruuia njih uradniki »o naproAenl poMljatl vae do-pi«« direktno na glavnega tajnika ln nikogar dragega. Uenar naj se pa po-•Uja edino potom poicalh. ekapre^nlh aii bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih tekov, na naalor: Frank Pavlov«?. Farmers 4 Miners National Bank, Forest City, Pa. V alu^ajo. da opaxUo druitrenl tajnitl pri poro311h glavnega »ojnUr« kake pomanjkljhosti. naj to nenadoma naznanijo urada glav. tajnika, da ' ee samore napaka popraviti. H GLAVNEGA URADA B. P. DR. 8V. BARBARE SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne požiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoee svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Bachnik Frank Gubert Giuseppe Resman Frank No. 329639 No. 323085 No. 44296 Bartol J. Kastelic John Samide Frank No. 330733 No. 44708 No. 330721 olo SineiČ John No. 260638 __No. 214380 No 33q762 Besens Mary Miss Kovač Frank Spaniček Rozi No. 330062 No. 260611 PNo 32gS94 Bobič Vajo Lenaršič Josip ... ¥ _ , No. 260583 No. 44555 T> TV. 1 3310'0 Boziekovič Djuro Merkun Anton T M A No. 260581 No. 331355 Braun Mary Mikolich John T . «... No. 260643 No. 323252 No.SSsT Dolar Valentin Oswald Joe Turk Ivan No. 330086 No. 260621 260647 Grgurič Blaž Pin tar Turk Jernej No. 260573 No. 330843 No. 329741 MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda mSMBk VSAKOVRSTNE TISKOVINE SS IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. « * • M fc. DELO OKUSNO. • • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. « • • UNUSKO ORGANIZIRANA. • • • POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POdUVR NA: Slovsrnc Publishing _82 Cortlandt St, New Yerk, M. Y, __ ■■■■■HnBffBMnHMHHMMnBi