St. 308 (15.410) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel, 040/7796600	_
GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POSTNNA PLAČANA V GOTOVN SPH). NATO. POST. GR. 1/50%
CISALPINA GESTIONI
Sjil
investicmki skkfdi
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SREDA, 22. NOVEMBRA 1995
Vzroki bodo tleli še naprej
Miran Starič
Izsiljevanje ameriških tpirovnih posrednikov, ki jim je očitno postalo dovolj diplomatskega mučenja v Daytonu, se je izkazalo za uspešno. Voditelji narodov nekdanje Jugoslavije so najprej teatralno prekoračili ameriški ultimat, si znova dokazali lastno veličino in privolili v pogoje, ki so jih sprejeli že pred odhodom v Združene države.
Muslimani in Hrvati so utrdili zavezništvo, ki ga ni, Srbi so privolili v sožitje z Muslimani in Hrvati v enotni državi, ki je ni, Američani bodo v Bosno in Hercegovino Poslali vojsko za ohranjanje miru, ki ga ni. Ob teh dejstvih bo moral sporazum, ki naj bi pomenil dejanski začetek konca balkanske vojne, prestati še vrsto veliko težjih preizkušenj od Usklajevanja pogajalskih
stališč.
Prva ovira bo zagotovo odziv sprtih narodov, ki jim bodo voditelji le s težavo pojasnili upravičenost treh let in pol vojne, v katero so jih pahnili in ki jim razen nepopisnega trpljenja in razdejanja ni prinesla ničesar. Meje, ki so jih Tuđman, Miloševič in Izetbegovič zarisali pod budnim očesom ameriških posrednikov, ne bodo zadovoljile nikogar. Postale bodo trajen vir sovraštva, netivo za skrajneže in temelji nove balkanske vojne.
Povsem jasno ni niti, kako bo Clinton prepričal kongres, naj odobri odhod 20 tisoč ameriških 8fantov« v balkanski kotel. Tudi če se bo ameriška vojska znašla v Bosni, ni nobenih zagotovil, da ji bo uspelo ustaviti morebiten nov izbruh nasilja. Njeno učinkovitost bo dodatno zavrla razdrobljenost poveljevalne strukture, ki bo morala Upoštevati zahteve Rusije in zaveznic iz Nata. Tudi vojna zločinca in srbska heroja Mladič in Ka-radžič ne bosta sama od sebe sedla pred sodnike v Haagu, kamor ju ne more spraviti niti Miloševič, ki bi si ta sedež zaslužil še pred njima.
Ce bo sporazum kljub Vsem oviram le prinesel mir, bo ta nujno le zača-®en, saj temelji na želji izmučenega ljudstva po miru in odpravlja le povode za nove spopade, vzroki, ki so do spopadov pripeljali, pa bodo za novimi berlinskimi zidovi dvajsetega stoletja tleli Se naprej.
DAVTON / SINOČI SO MILOŠEVIČ, IZETBEGOVIČ IN TUĐMAN KONČNO PODPISALI SPORAZUM
DAYTON - Alija Izetbegovič, Slobodan Miloševič in Franjo Tuđman so včeraj po pogajanjih parafirali mirovni sporazum o prihodnosti Bosne in Hercegovine. Ameriški predsednik Clinton, ki je popoldne svetovni javnosti sporočil novico o sklenitvi sporazuma, je dejanje označil kot zgodovinsko in herojsko odločitev predsednikov BiH, Hrvaške in Srbije. Bosna ostaja enotna država z mednarodno priznanimi mejami in bo sestavljena iz bosansko-hrvaške federacije in srbske republike. Sarajevo ostaja enotno mesto, volitve v državno predsedstvo in parlament pa bodo potekale pod nadzorom mednarodnih opazovalcev. Posamezniki, ki so obtoženi vojnih zločinov, ne bodo smeli opravljati političnih fiinkrij.
V Bosno bodo po podpi-
su sporazuma, do katerega naj bi prišlo v začetku decembra v Parizu, odšle mirovne enote, ki jih bo sestavljalo 60 tisoč vojakov zveze Nato. Clinton je vnovič pozval ameriške kongresnike, naj ne preprečijo sodelovanja 20 tisoč vojakov ZDA v Bosni, ker lahko samo Nato, v katerem so najpomembnejši dejavnik Američani, zagotovi uspešen potek mirovne operacije.
Novica o sporazumu je zelo razveselila italijansko zunanjo ministrico Agnelli, ki je izrekla upanje, da bo mir resničen in trajen, medtem ko je Momčilo Krajišnik, član bosansko-srbske delegacije v Daytonu, za televizijo v Palah izjavil, da je sporazum velika napaka in da je predlog o teritorialni razdelitvi za Srbe nesprejemljiv.
Na Z strani
Inflacijska stopnja (6 odstotkov) se je vrnila na raven izpred treh let
RIM - Napovedi raziskovalnih zavodov, da se inflacijska stopnja v novembru ne bo zvišala, so se izjalovile, kajti po podatkih, ki jih je Istat zbral v devetih vzorčnih mestih, je poskočila na okroglih 6 odstotkov. V primerjavi z oktobrom so se življenjski stroški zvišali povprečno za 0,6 odstotka, in to v prvi vrsti zaradi občutnega porasta izdatkov za prevoz (podražitev domačih in tujih avtomobilov, javnega prevoza, pnevmatik in bencina). Finančni trgi so na podatke o inflaciji reagirali z nazadovanjem kazalcev, medtem ko lira kljub šibkemu dolarju ni utrpela občutne j še škode, saj je na njeno gibanje blagodejno vplivala odobritev finančnega zakona v senatu.
Na 12. strani
Erich Priebke
je od včeraj v italijanskem
vojaškem zaporu
RIM - Erich Priebke je od včeraj v vojaškem zaporu trdnjave Boccea pri Rimu. Sodili mu bodo zaradi vojnih zločinov in ne zaradi zločinov proti človeštvu. To je včeraj pojasnil vojaški državni pravd-nik Intelisano, ki je obenem povedal, da imajo na razpolago tudi neko pričo, očividca pokola v Ardeatinskih jamah. Na 3. strani
V Mariboru vrh »AlpeUadran«
MARIBOR - S sprejemom, ki ga je ponudil predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, se je sinoči začelo plenarno zasedanje delovne skupnosti Alpe-Jadran. Predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Sergio Cecotti pa se je pred prihodom v Maribor v Ljubljani srečal s slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, s katerim sta se pogovarjala o medsebojnem sodelovanju in tudi o slovensko-italijanskih odnosih.	Na 5. strani
ŠOLA / ZASEDLI 18 SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH ZAVODOV
Dijaški protestni val zajel tudi slovenske višje šote
TRST - Slovenski dijaki so zasedli vse štiri višje srednje šole (na sliki vhod v licej Prešerna in trgovski zavod Zoisa - foto Balbi/KROMA) in se tako pridružili protestnemu gibanju, ki je privedlo do zasedbe 18 šol na Tržaškem. Dijaki protestirajo proti klestenju 1.200 milijard lir za šolstvo in deželnemu odloku, ki namenja 40 odst. prispevkov zasebnim šolam. Slovenski dijaki oporekajo tudi ukinjanju nižjih srednjih šol in krčenju finančnih prispevkov:
Na 6. strani
Senat je odobril finančni zakon
RIM - Senat je včeraj z večino glasov odobril finančni zakon in državni proračun. Za finančni zakon so glasovali senatorji leve sredine in Severne lige, proti sta bila Kartel svoboščin in SKP. Sedaj se bo o temeljnem programskem dokumentu morala izreči še zbornica. Ce bo potrdila sklep zgornjega doma, bo v prihodnjem letu država lahko potrošila 926.000 milijard lir.
Na 16. strani
Diana izbojevala pomembno bitko
LONDON - Odziv in prve ocene so pokazale, da se je plavolasa princesa prav odločila. Televizijskemu intervjuju z Diano so sledili povsod po svetu, njena priljubljenost se je takoj povečala.
Na 15. strani
USPEŠEN ZAKLJUČEK MIROVNIH POGAJANJ O BOSNI IN HERCEGOVINI
Zgodovinski sporazum
Predsedniki Izetbegovič, Miloševič in Tuđman so v zadnjem trenutku dosegli kompromis za konec vojne
VVASHINGTON, DAYTON (dpa, Reuter) - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj pozno popoldne po našem času na vrtu Bele hiše svetovni javnosti slovesno oznanil, da so pogajanja v Daytonu uspešno končana.
»Predsedniki Bosne, Hrvaške in Srbije so dosegli mirovni sporazum o končanju vojne v BiH,« je povedal Clinton. Dodal je, da so mirovni posredniki prepričali predstavnike sprtih strani, naj sklenejo sporazum, potem ko je kazalo, da bodo tritedenska pogajanja neslavno propadla. »Predsedniki so sprejeli herojsko in zgodovinsko odločitev. Upoštevali so voljo svojih narodov.« Slovesen podpis sporazuma bo v Parizu v začetku decembra.
Clinton je v predstavitvi sporazuma razložil, da Bosna ostaja enotna država v mednarodno priznanih
mejah. Sestavljali jo bosta bosansko-hrvaška federacija in srbska republika, ki si bosta pošteno razdelili ozemlje. Razdelitve Sarajeva ne bo, država pa bo imela vse z ustavo predvidene organe: predsedstvo, vlado, parlament in ustavno sodišče. Posamezniki, ki so obtoženi vojnih zločinov, bodo izključeni iz političnega življenja, kar pomeni, da voditelj bosanskih Srbov Radovan Kara-džič in vojaški poveljnik Ratko Mladič ne bosta imela nobenih funkcij. Vsem beguncem bo omogočena vrnitev, v državi pa bodo izvedli svobodne demokratične volitve pod
nadzorom mednarodnih opazovalcev.
Po podpisu sporazuma bo v Bosno in Hercegovino v okviru mirovne-operacije, takoj ko bo mogoče, prišlo 60 tisoč Natovih vojakov, ki jim bo poveljeval ameriški general. Ameriški predsednik je zato spet pozval kongres, naj ne nasprotuje pošiljanju 20 tisoč ameriških vojakov v BiH. »Sprte strani so zaprosile, da bi izvajanje mirovnega načrta nadzorovale čim-močnejše mednarodne sile. To nalogo lahko opravi le Nato, ZDA pa morajo imeti kot najmočnejša članica Severnoatlantske zveze najpomembnejšo vlogo v tej nalogi,« je poudaril Clinton.
Se nekaj ur pred sklenitvijo sporazuma je kazalo, da bodo pogajanja ne-
uspešna. Bosansko-herce-govski zunanji minister Muhamed Sačirbegovič je novinarjem dopoldne povedal, da so posredniki delegacije seznanili, da se bodo pogajanja končala brez sporazuma, kar pa je ameriška stran hitro zanikala. Američani so sprtim stranem postavili rok za sklenitev sporazuma do 16. ure po srednjeevropskem času. Do preobrata naj bi prišlo po tem, ko je Clinton po telefonu poklical hrvaškega predsednika Franja Tuđmana in ga prepričal, naj privoli v razširitev srbskega koridorja v Posavini.
Zdaj naj bi bil koridor širok 15 kilometrov, Srbi pa so bosansko-hercegov-ski vladi ponudili 99-le-tni najem rečnega pristanišča v Brčkem, s čimer bo imela vlada dostop do Save. Tuđman in Miloševič sta posredno pritisnila na sarajevsko delegacijo, saj sta ameriškemu zunanjemu ministru Chri-stopherju povedala, da sta pripravljena skleniti sporazum tudi v primera, če predsednik Izetbegovič ne bo privolil v ponujene pogoje.
Generalni sekretar Združenih narodov Butros Gali sklenitev mirovnega sporazuma odobrava in je obljubil, da bo svetovna organizacija z vsemi močmi pomagala pri ureditvi razmer v Bosni in Hercegovini. Gali ni pozabil omeniti prispevka ZN v mirovnem procesu: »Svet naj se v tem trenutku spomni pripadnikov enot ZN, ki so z velikimi osebnimi žrtvami pomagali umirjati položaj, dokler se niso sprte strani sporazumele, da vojno spremenijo v mir.«
Kaj določa sporazum
Sedanje stanje
Bosansko-hrvaška BH Srbi federacija
jŽiplIlM'
50 km o Jadransko morje
Jugoslavija (Črna gora)
B
Glavne točke sporazuma o ureditvi Bosne in Hercegovine:
Q Razdelitev Bosne na dve etnični ozemlji, eno pod nadzorom Muslimanov in Hrvatov, drugo pod nadzorom Srbov.
O Sestava skupnega predsedstva, ki bo pristojno za zunanjo politiko in nekatera druga vprašanja
O ZDA bodo pomagale bosanski vojski in jo urile.
O Med nasprotujočimi si vojskami bo 4 kilometre široko demilitarizirano območje.
Q Bosanski Srbi bodo ohranili nadzor nad Srebrenico in 2epo.
O Muslimani bodo ohranili nadzor nad Goraždem.
___________________AP/Wm ,1 P.astelin
Clinton je na trati pred Belo hišo razglasil, da se bo Balkan za vedno spominjal Daytona...
...Beograjčani pa so ga poslušali z mešanimi občutki in ugibali, ali bo jutri res drugače (AP)
Odmevi na daytonski sporazum
BEOGRAD, ZAGREB (Od naših dopisnikov) -Srbski mediji so z navdušenjem sprejeli podpis mirovnega sporazuma v Daytonu in poudarjali, da pomeni zmago politike Zvezne republike Jugoslavije in srbskega predsednika Miloševiča, ki naj bi tako dokazal, da je človek, ki se je vedno zavzemal za mir. Miloševič je po pogovorih v izjavi za javnost povedal, da je prišel čas za mir ne samo v Bosni in Hercegovini, ampak na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Svojim državljanom je sporočil, da bodo ukrepi proti ZRJ kmalu odpravljeni. V Zagrebu pa se je oglasil Hrvaški helsinški odbor, ki ugotavlja, da sporazum o vzhodni Slavoniji pomeni rušitev helsinške strukture Evrope, saj legalizira etnično čiščenje, odpravlja hrvaško suverenosti na tem območju in suspendira dosedanje resolucije Varnostnega sveta ZN.
______________ANALIZA_____________
Krivda bo padla na helbegovkža
DAYTON (Reuter) - Predsednik BiH Alija Izetbegovič je že dvakrat podpisal sporazum o delitvi BiH le zato, da bi se lahko še naprej boril za njeno enotnost, o kateri sanja. Izetbegovič se je tudi minuli ponedeljek znašel pred vročično odločitvijo med nepopolnim mirom in grozečo vojno.
Mir pod okriljem Združenih držav, ki predvideva dokončno razdelitev Bosne in Hercegovine, pri čemer bo skoraj polovica države pod nadzorom Srbov, je prišel tik pred skoraj dokončno »osvoboditvijo« Bosne, o kateri je Izetbegovič večkrat govoril. Kljub obljubam ZDA in zavezanosti institucij zvezne vlade v Sarajevu, da bodo branile enotno BiH, pa se bo Izetbegovič najverjetneje zapisal v zgodovino kot človek, ki je »izdal« državo, za katero se je boril. »Izetbegovič se zdi najbolj navezan na preteklost,« je izjavil neki vir, ki sodeluje na daytonskih pogajanjih. »V nasprotju s Srbi nikoli ne govori o gospodarski okrepitvi.«
Trma in bojevitost sta najpomembnejši lastnosti njegove življenjske poti in zdi se, da si te-
žko predstavlja mirno prihodnost.
Sedemdesetletni odvetnik in Musliman se je v Daytonu skorajda odtujil od zunanjega sveta, česar ameriški gostitelji niso sprejeli z navdušenjem, zlasti ker je srbski predsednik Slobodan Miloševič restavracijo v letalskem oporišču VVright-Patterson sprejel za svoj dragi dom. Ameriški diplomati so se zaradi hladne distance Izetbegoviča raje obračali na premiera Harisa Silajdžiča, ki je v nasprotju s predsednikom z veseljem skakal okrog pisarne pogajalca Richarda Holbrooka. Prav ta pristop ameriške diplomacije je v bosanski delegaciji povzročil velika razhajanja, ki so otežila odločitev vladnih predstavnikov in zanesla usodni nemir v prihodnost BiH. »Američani so se obrnili na Silajdžiča zato, ker so v njem preprosto videli človeka, ki lahko zagotovi uspešnost pogajanj,« je izjavil nekdanji bosanski zunanji minister Muhamed Sačirbegovič.
»Silajdžič bi rad vse zasluge pripisal sebi, a dejstvo je, da bosta slaba luč in krivda padli na Izetbegoviča, če v domovini ne
bodo sprejeli mirovnega sporazuma. «
Bosna od aprila 1992, ko se je osamosvojila od Jugoslavije, ne pomni mirnega dne in zagreti boj Muslimanov proti okupatorju je Izetbegoviča obdržal na oblasti; mir v tem trenutku utegne povzročiti dvome o njegovi politični integriteti. V bosanski vojski so številne elitne enote, v katerih so večinoma begunci, ki so motivirani za boj le zato, ker bi radi vkorakali v mesta, iz katerih so jih leta 1992 izgnali Srbi. Ker je Izetbegovič privolil v sporazum, pa bodo morah svoj sen opustiti in mesta, kot so Prijedor, Banjaluka in Zvomik, pustiti v srbskih rokah. To utegne povzročiti izjemno nezadovoljstvo in lahko privede do obratima z lastnim vodstvom. Čeprav je Clintonova administracija obljubila, da vojni zločinci ne bodo ušli roki pravice, mora Izetbegovič o kaznovanju tistih, ki so odgovorni za mučenje in pobijanje muslimanskih civilistov, dobiti trdnejša zagotovila, če ne želi, da se proti njemu obme lasten narod.
Roger Cohen, International Herald Tribune
■
■
NOVICE
Srbski »super dedek« zahteva takojšnje reforme
BEOGRAD - Guverner Narodne banke Jugoslavije Dragoslav Avramovič je včeraj obtožil državno administracijo, da zavlačuje z začetkorn izvrševanja njegovega programa ekonomskih reform, ki predvideva uvedbo konvertibilnega dinarja, liberalizacijo trgovine in cen ter privatizacijo. Družbena sredstva v ZRJ so pod popolnim nadzorom generalnih direktorjev, ki ne odgovarjajo niti ministrstvu za družbeno računovodstvo niti akcionarjem, ker ne enega ne dragih v državi sploh ni. Nekateri nasprotniki Avramovičevega programa pravijo, da je treba počakati na odpravo ukrepov Združenih narodov, guverner Narodne banke Jugoslavije pa to zanika, saj naj bi šlo za reševanje notranjih problemov. Poleg omenjenega programa reform sta se v Srbiji pojavila še dva - program privatizacije, za katerega se zavzema Socialistična partija Srbije, in program za ohranitev družbenih podjetij Jugoslovanske združene levice. V Cmi gori pa naj bi po besedah direktorja agencije za prestrukturiranj e gospodarstva že prihodnje leto odpravili vsa družbena p°' djetja. (M. M.)
Francoska pilota sta še živa
BEOGRAD - Francoska pilota, ki so ju bosanski Srbi sestrelili 30. avgusta nad Palami, sta po besedah generala Dragomirja Miloševiča, poveljnika sarajevsko-romanijskega korpusa vojske Republike Srbske, na varnem. Gre za prvo poh' ditev katerega izmed srbskih madnih predstavnikov, da sta pogrešana pilota po »ugrabitvi« iz bolnišnice še vedno živa. (M. M.)
ERICH PRIEBKE V ITALIJI
Sreda, 22. novembra 1995
3
riebke v vojaškem zapom čaka na začetek procesa zaradi Ardealinskih jam
Na slikah AP: tiskovna konferenca vojaškega državnega pravdnika In-telisana in arhivski posnetek esesovskega stotnika Ericha Priebkeja
RIM - Esesovski stotnik Erich Priebke, ki je bil zadolžen za štetje talcev med pokolom v Ardeatinskih jamah, je od včeraj v rimskem vojaškem zaporu trdnjave Boccea, kamor so ■ ga pripeljali z rimskega letališča Fiumicino z izrednimi vamostnimi ukrepi. V Italijo se je torej vrnil točno po 47 letih, saj jo je nemoteno zapustil novembra leta 1948.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal vojaški državni pravdnik Antonino Intelisano, je kljub svojim 82 letom nekdanji gestapovec v dobrem zdravstvenem stanju, tako da bo lahko kar v vojaškem zaporu počakal na sojenje. Sodnik za predhodno preiskavo Giuseppe Mazzi bo 7. decembra odločil o nadaljnjem sodnem poteku, intelisano včeraj ni skrival težav, ki bodo s tem procesom. Ze res, da je obtožba zelo jasna in prav tako je dovolj dokazov o Priebkejevi krivdi, a lahko bi prišlo do zapletov, ker bo Priebke vztrajal, da je le izpolnjeval ukaze nadrejenih. Priebke je namreč obtožen, da je v sodelovanju z drugi-nii zagrešil večkratni umor in da je sodeloval pri ekseku-oiji 335 italijanskih državljanov, ki niso sodelovali v vojaških akcijah.
Kot obtežilno in obremenilno oko-bščino je Intelisiano navedel način, kako so pobih talce v Ardeatinskih jamah.
Talci so namreč
govornost.
Priebke je torej obtožen vojnega zločina in ne genocida, ker takratna italijanska zakonodaja ni predvidevala tega kaznivega dejanja, italijanski sodni sistem pa ne predvideva zakonske retroaktivnosti. Italija je namreč osvojila resolucijo OZN o zločinu genocida leta 1967. Ker bodo torej Priebkeju sodili na podlagi vojaškega zakonika v vojnih razmerah, se torej zastavlja problem prizadetih strank. Svojci žrtev iz Ardeatinskih jam in razna združenja, vključno z židovsko skupnostjo, so že napovedali, da se bodo 7. decembra prijavili kot pri-
zadete stranke. Vojaški zakonik pa ne predvideva tega, tako da se bo moralo o tem bržkone izreči ustavno sodišče. Ob tem pa se bo samo po sebi zastavilo vprašanje, če ne bi bilo morda bolje, da bi Priebkeju sodih zaradi navadnih zločinov in ne zaradi vojnih zločinov. Vsekakor pa bo to zavleklo sam začetek procesa.
Marsikdo pa se na tihem boji, da bi se lahko med jetništvom v trdnjavi Boccea Priebkejevo zdravstveno stanje lahko poslabšalo. Ta zapor je namreč vse prej kot letovišče, saj se nahaja za debelimi
in vlažnimi zidovi trdnjave iz 19. stoletja. Sodnik Intelisiano ni torej izključil, da bi lahko 82-letnemu Priebkeju dopustih hišni pripor, če bo zadoščeno varnosti.
Seveda je primer Priebke sprožil izredno zanimanje ne samo v Italiji temveč tudi na Zahodu, ker marsikdo povezuje ta primer s sedanjimi zločini v nekdanji Jugoslaviji. Svojci žrtev nacističnega terorja seveda ne zahtevajo mašče-vanja, hočejo le, da
bo zadoščeno pravici in da bo resnica končno prišla na dan. Priebke pa je že dal vedeti, da mu bodo le s težavo dokazali krivdo, ker so navsezadnje leta 1948 tudi polkovnika Kapplerja obsodih le za tistih 10 talcev, ki jih je ukazal ubiti na lastno pest mimo ukaza maršala Kesser-linga. Priebke obenem trdi, da po Ardeatinskih jamah ni sodeloval v nobeni podobni akciji, glede ar-deatinskega pokola pa vso krivdo z vrača na »komunistične partizane«, ker brez njihovega atentata ne bi prišlo do pokola. Povsem drugačnega mnenja je Elvira Sabbatini Paladini, ravnateljica rimskega muzeja odporniškega gibanja. Njenega pokojnega moža je namreč Priebke med zasliševanji surovo pretepal.
Bivšega esesovskega stotnika bo branil hgurski odvetnik Enrico Baccino, pri tem mu bodo pomagali odvetniki berlinskega odvetniškega študija Andreasa Schultza in argentinski odvetnik Pedro Bianchi. Baccino je to nehvaležno nalogo sprejel kot pravi izziv, tako da bi petdeset let od konca druge svetovne vojne z zgodovinsko odmaknjenostjo proučili ta primer. Seveda si v Italiji marsikdo žeh, da bi na to obdobje legla pozaba, ker je bolje, da se vanj ne dreza, saj se je fašistična Italija še poceni izmazala, ker se ni na zatožni klopi znašel noben njen vojni zločinec.
Nacisti pobili 335 civilistov
RIM - Tistega poznega popoldneva 23. marca 1944 le nekaj ur po atentatu na nemški bataljon »Božen« v Ulici Rasella je nemška soldateska ob podpori italijanskih fašistov začela pravi lov na ljudi po rimskem mestnem središču. Vojaki so se v svoji nemoči znašali nad civilisti, vdirali v trgovine, na slepo streljali v okna in vrata. Do maščevanja Pa je prišlo šele naslednjega dne, ko je maršal Kesserling ukazal ubiti za vsakega padlega Nemca po deset italijanskih talcev. Ker je eksplozija vo-tička za smeti ubila 32 južnotirolskih nemških vojakov, bi morali po Kesserlingovem ukazu ubiti 320 talcev. V resnici so v Ardeatinskih jamah pobih 335 ljudi, 15 več kot je bilo predvideno. Dodatnih deset oseb je ukazal pobiti
šef gestapa Herbert Kappler, za pet dodatnih žrtev pa naj bi bil kriv Priebke, ki je bil zadolžen za preštevanje talcev.
Žrtve so esesovci prevzeli v popoldanskih urah 24. marca iz dveh zaporov: 200 iz tretjega krila Regina Coeli, ostale pa iz zapora v Ulici Tasso. Med temi talci jih je bilo 150 v preiskovalnem zaporu, 23 jih je čakalo na razsodbo nemškega vojaškega sodišča, trije so čakali na smrtno obsodbo, 16 jih je bilo obsojenih na zaporne kazni od enega do petnajstih let, 75 je bilo Zidov, 40 jih je bilo priprtih na ukaz rimske kvesture, 10 zaradi motenja javnega reda, 10 so jih aretirali v raciji po atentatu v Uhci Rasella, eden je bil predtem pomiloščen, tri osebe pa so ostale neidentificirane.
»Oči vsega sveta so uprte v Italijo«
NEW YORK - »Ce bo v Italiji vojaško sodišče sodilo Erichu Priebkeju, bo zelo verjetno obsojen.« Tako je povedal znani »lovec na naciste« Simon VViesenthal, ki je včeraj spregovoril v imenu Avstrije v OZN ob zaključnem dnevu leta strpnosti.
VViesenthal je povedal, da so ga italijanski preiskovalci pred časom obiskali in preučili gradivo, ki ga je zbral o Priebkeju. Pri tem se je VViesenthal obregnil o preteklost. Dejal je, da je bila odgovornost bivšega esesovskega stotnika znana, »kljub temu pa so mu po vojni dovolili, da odide«.
V mednarodni židovski skupnosti vlada veliko pričakovanje za proces proti bivšemu esesovske-mu oficirju. »Vse oči so uprte v Italijo,« je poudaril vodja VViesenthalovega centra v Los Angelesu Marvin Hier, »saj bi Priebke lahko bil zadnji esesovski oficir, ki mu sodijo zaradi zločinov proti človeštvu.« »Poleg tega ima proces proti Erichu Priebkeju poseben pomen, saj Priebke ni bil samo gestapovski oficir v Italiji, ampak je sodeloval v Berlinu z Eichmannom in Himmlerjem v pripravi načrta za holokovst,« je Hier.
»Proces proti Erichu Priebkeju in njegova verjetna obsodba morata biti v opomin vsemu svetu. Kdor zagreši tako hude zločine se mora zavedati, da se lahko zgodi tudi po 50 letih, da kdo potrka na njegova vrata in ga prisili na proces,« je dejal Hier, ki je veliko pomagal ameriškim novinarjem postaje ABC, da so izsledili bivšega oficirja v Argentini.
Argentina raj za naciste
RIM - Medtem ko bodo lahko končno sodili esesovskemu stotniku Erichu Priebkeju, pa na sodnijah raznih evropskih držav še vedno ležijo številni dosjeji o bivših nacističnih zločincih. Na Zahodu so po koncu druge svetovne vojne obsodili 6.500 vojnih zločincev, medtem ko na sodijah še vedno leži več kot 21.000 nearhiviranih postopkov proti vojnim zločincem, ki jim je uspelo zbežati. Večina se je zatekla v Južno Ameriko in »izginila« predvsem v Argentini. Tu so se številni nastanili prav v San Carlosu de Bariloche, kjer je bival tudi Priebke.
Za razliko od Priebkeja, ki je ohranil svoje ime in se torej ni skrival, so ostali nacistični zločinci ob prihodu v Argentino za seboj zbrisali vse sledove.
Eduard Roschmann, ki je odgovoren za smrt 30 tisoč ljudi iz geta v Rigi, je prispel v Argentino leta 1948 in »izginil«. Podobno je leto dni kasneje v Argentini izginil Martin Bor-mann, Hitlerjeva desna roka in upravitelj njegovega premoženja. Ze leta 1945 pa se je v Argentino zatekel in izginil Gerhardt Bobne, zdravnik in uresničevalec zloglasnega programa »evgenika«, s katerim so ubili 25.000 »umskih bolnikov«.
Pred pol stoletja prvi zaporni nalog
RIM - Prvi zaporni nalog za bivšega gestapovskega oficirja je italijansko sodstvo podpisalo pred skoraj 50 leti. Odlok o aretaciji je bil izdan 25. novembra 1946 in Priebke je bil obtožen sodelovanja pri pokolu v Ardeatinskih jamah. Toda nacističnega oficirja tedaj ni bilo več v Italiji.
Drugi zaporni nalog je italijansko sodstvo izdalo maja 1944, potem ko je Priebke v pogovoru z ameriškimi novinarji priznal, da je sodeloval pri pokolu v Ardeatinskih jamah. Tedaj se je začela pravna bitka, ki se je končala z izročitvijo bivšega oficirja Italiji.
V Argentini se Priebke ni skrival, ampak se je podpisoval s pravim imenom. Kot je sam povedal, je bil v povojnem času večkrat v Italiji. Zadnjič leta 1980.
Vesti o teh vojnih zločincih v Argentini pridejo na dan navadno šele po njihovi smrti. Tako se je Joseph Mengele, odgovoren za pokol 300 tisoč ljudi, leta 1947 utopil v nekem jezeru pri Sao Paulu, potem ko je pod lažnim imenom nemoteno živel v Argentini od leta 1949. Prav tako je pod lažnim imenom leta 1986 v Argentini umrl vojni zločinec Wal-ter Kutschmann, ki je kot esesovec na Poljskem pobil 2.500 taboriščnikov. Argentina je torej dosledno varovala nacistične zločince in ni razen Priebkeja izročila nobenega. Adolfa Eichmanna so namreč Izraelci leta 1961 ugrabili, ker jim ga Argentina ne bi izročila.
OGLEDALO
Stara in nova desnica

Ace Mermoua
Osnovna kritika socialističnim in komunističnim sistemom in državam je znana. Oblast je razumela obstoječi družbeni red kot popolen, dokončen in nespremenljiv. Srž ideologij je v dopovedovanju, da je doloCen sistem, družbeni, ekonomski ali samo miselni, v svojem bistvu popolen in najbližji Resnici, Ce že ne resnica sama. V našem stoletju so odigrale ideologije odločilno vlogo. Na drugi strani se je razvila znanost, ki je v svojem mogočnem vzponu pristala na spremenljivost sveta, dogajanja in tudi lastnih resnic. Filozofija in sama znanstvena epistemologija zagovarjata spremenljivost in nepredvidljivost. Vsaka teorija je podvržena preverjanju, ki lahko delno ali popolnoma ovrže določeno tezo. Ideologija je služila tudi kot oblast nad znanostjo in tehnologijo. Marxova misel, da stvarnost oblikuje zavest in ne zavest stvarnosti, pristaja na konkreten in spremenljiv svet. Marksizem kot državna ideologija je to tezo sprevrgel in se predstavil kot dokončna postaja.
Podoben miselni sistem zagovarjajo v templjih kapitalizma. Kapital in svobodno tržišče naj bi bili neumrljivi formuli gospodarske in družbene ureditve, demokracija pa najboljši izmed sistemov. To je morda celo res, vendar si vsak center moči razlaga demokracijo po svoje in legitimira kot demokratične prakse, ki to niso. Kapitalizem prikriva s postavko lastnih neskončnih možnosti očitna znamenja krize. Aktualna tema o priseljencih iz držav tretjega sveta, ki buri Italijo in druge evropske države, je eno izmed znamenj omenjene krize. Migracijski tokovi in preseljevanje ljudi sta dokaza, da kapitalizem ni sposoben obvladovati sveta, še najmanj tistega, ki se mu je prikazal kot odrešitelj in ga hkrati izkoriščal.
Obe ugotovitvi sta pomembni za razumevanje predmeta mojega pisanja, ki je desnica v vzhodnih državah in Sloveniji. Gre seveda za zapažanja in hipoteze, saj si ne predstavljam, da povsem obvladam "snov". Problem desnice je nekaj let po padcu berlinskega zidu danes bolj jasen, kot je bil pred njim. Opozicija socialističnim režimom je bila namreč veliko bolj razvejana, kot dokazuje nastop Demosa, ki je imel več duš in ga ne moremo označiti kot izoblikovano desničarsko opcijo. Poznejša faza je privedla do formiranja desnice tako v Sloveniji kot v drugih državah. Razvila se je iz različnih miselnih in kulturnih tokov, njen osnoven problem pa je, da nima karakteristik moderne desnice, ampak se utemeljuje z nacionalizmi, populizmom in s "klerikalizmi”.
Problem desnice (na primer slovenske) je razviden Ze iz njene osnovne teze, da so se včerajšnji komunisti prelevili in ohranili dejansko oblast, predvsem ekonomsko. Nekdanja rigidna in ideološko zacementirana struktura, naj bi v svojem kameleonstvu zmogla nenavaden preskok. Iz okostenelega "komunističnega” oklepa naj bi se preoblekla v prožno in lahkotnejšo liberalno obleko, obvladala tehniko tržišča in hkrati politično moč na skrajno'prag-matičen način. Slovenska desnica zagovarja stališče, da se pod liberalno zaveso skriva trdo jedro komunizma kot čiste volje do moči. Jedro te oblasti je materialna imovina, kapital. Z optično prevaro si stara oblast omogoča kontinuiteto. Proces se lahko zaustavi s trdim spopadom, saj ni še pogojev za realno demokracijo. Ta boj potrebuje stare okamenele strukture, skratka, korak nazaj. Hitrost družbenih premikov namreč omogoča bivši vodilni kasti, da se učinkovito "skrije" v mreži tržišča in komunikacijskih sredstev. Ko desni-ca govori o komunistih, prikazuje
sliko, ki sem jo zarisal v uvodnem odstavku. Takšno stališče vodi v regres, vendar pomeni za desnico pot nazaj vrnitev k izhodiščni točki, ko se je režim sesul, opozicija pa zmagala.
V našem malem prostoru Slovencev v Italiji dobro poznamo zahtevo po delitvi imovine, ki naj bi jo ena stran prejela od Jugoslavije kot povračilo za zvestobo. Formula "fifty-fifty” sloni na jasni predpostavki. Nasprotniku je treba preprečiti razvoj, treba mu je vzeti vzvode moči in to tudi za ceno regresa in krize. Drugače bo "zbežal”, se prelevil in se ponudil na političnem in drugačnem tržišču v novi obleki in z nedotaknjeno močjo. Desnica brez "kapitala" bo še enkrat poražena, čeprav je izpodkopala temelje starega. Strategija postavlja družbo v "ledenico” in na ta način želi ustvariti pogoje za "blokovsko” delitev znotraj države in skupine. Na tej osnovi je lahko konfrontacija čista in brez skrivališč, ki jih levici omogoča razvoj. Tuđman je v vojnih razmerah lahko izbral krajšo pot in se predstavil kot oče države. Tam, kjer so bile spremembe manj travmatične, je bil ta preskok nemogoč in spremembe so se odvijale tudi s kompromisi. Zato potrebuje tudi slovenska desnica "ledenico”. Sele vrnitev k izhodiščni točki, naj bi omogočila enakopravno volilno bitko in bitko za oblast. Negativni učinki spopada so v tej optiki malo pomembni. Res je, da se demokracija in tržišče razvijata, če omogočata širšo prisotnost in razvoj novih subjektov. To je edina kontra-pozicija stari, nepremični kletki. Družbeno razčlenjevanje, liberalizacija, tek za uspehom, pa v svoji dinamiki omogočajo spremembo ljudi in samega vodilnega razreda, ki je od včeraj ohranil "vsaj” ekonomske vzvode oblasti. Zato je potrebna zgodovinska revizija, ki naj upošteva včerajšnje krivde ter deli dražbo in njeno imovino. Delitev je lahko samo "nasilna” in ni nujno, da upošteva gospodarska in druga pravila igre.
Protiliberalna stališča so značilna za desnico, ki se utemeljuje v preteklosti. Ta desnica pozablja na dva bistvena elementa. Prvi je iluzija, da je kapitalističen stroj prenosen in da lahko deluje kjerkoli. Poskusi, da bi na pogorišče komunizma vsadili drevo kapitala in svobodnega, nereguli-ranega tržišča so na Vzhodu povzročili hude pretrese in spravili opozicijo in samo desnico v krizo. Ostale so ji stare oporne točke nacionalizma, naslanjanja na cerkev, populizem, itd. Skratka, opozicija režimu ni razumela, ali ni mogla razumeti, da zaznamujejo tudi zahodni sistem globoke razpoke, ki bodo toliko bolj občutne v državah in sistemih, ki so doživeli globalno krizo.
Drugo, česar desnica ni videla in ne vidi, je, da se rojeva nova, modernejša in liberalistična desnica prav v vrtincih razvoja, v družbenem pospešku, na tržišču, v protislovnem svetu poslovanja in v teku za uspehom. Tej novi desnici so tuji nacionalizem, tradicija, posvetna cerkvena oblast, skratka, temelji "zgodovinske” desnice. Ne zanima je "zamrznitev”, še manj čelna konfrontacija, ki bi blokirala družbo na dva jasno zaznamovana tabora-. Novi in povsem "razvezani” subjekti so po svoje bližji pragmatizmu najrazliž-nejših prenoviteljev, kot pa borbenemu duhu stare desnice. Ni čudno, da slednja uspeva predvsem med sloji, ki jim novo ni prineslo blagostanja, ampak dodatne težave. V manjšinskem prostora lahko tovrstna desnica računa na objektivno šibkost manjšine, ki se s težavo prilagaja sunkovitim spremembam in ki ji je zmanjkalo zaledje, ki še zdaleč ni bilo zgolj ideološko. Sibitev struktur naj bi tudi pri nas privedlo do "preobrata” ali vsaj do enakopravnega spopada.
Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 1
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	CN /	24
25	26	27	28	29	30	31	32
Primorski dnemi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510s fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
MATAJUR / PO NEZASLIŠANEM IN VANDALSKEM POSEGU PROTI CERKVICI IN ŽUPNIŠČU V VASI
Ugotoviti je treba krivce »mizerne provokacije«
Vse več izjav solidarnosti z matajurskim župnikom Gujonom
LJUBLJANA / NA POTI V MARIBOR
Predsednik Dežele Cecotti pri Thalerju
Slovenski zunanji minister o odnosih z Italijo
LJUBLJANA (STA) - Minister za zu-fianje zadeve Republike Slovenije Zoran Thaler je včeraj sprejel na kratek obisk novoizvoljenega predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Sergia Ce-Cottija in Alessandro Guerro, odbornico 26 zunanje zadeve ter kulturo in Šolstvo Pri deželni vladi, so sporočili iz ministrstva za zunanje zadeve.
Cecotti in Guerra sta se na kratkem obi-sLu v ministrstvu za zunanje zadeve RS Ustavila med potjo v Maribor, kjer se bo-®ta udeležila letnega plenarnega zasedanja delovne skupnosti Alpe Jadran. Mi-Uister Thaler je s sogovornikoma izmenjal JUtienja o možnostih za poglobitev sodelovanja med Slovenijo in FJK.
Na včerajšnji tiskovni konferenci, na Kateri je obširno govoril o slovenski zu-Uanji politiki, pa je Zoran Thaler med drugih poudaril, da Italija še vedno nasprotuje vstopu Slovenije v Evropsko zve-z°- V interesu Slovenije je, je dejal, da so Uioznosti za odpravo zadržkov "v okviru sprejemljivega" - torej tistega, kar se je zahtevalo od dosedanjih pridruženih čla-uic, in v skladu z legitimnimi interesi Slovenije v odnosu z Italijo in pravne ureditve teh odnosov. Minister Thaler tudi upa, da bo prišlo do trojnega sestanka predstavnikov Španije, Italije in Slovenije, na katerem bi poskušah odpraviti italijanske
zadržke.
Thaler se je na tiskovni konferenci skliceval tudi na stališče pomembnega voditelja optantske skupnosti v Trstu, ki - sicer ne prvič - dokazuje, da je tudi interes optantov veliko bolj to, da pridejo do pravične in dokončne odškodnine, ki jim jo dolguje Itahja, kot pa da so talci nerealnih zahtev, da pride po petdesetih letih do re-stitucije nepremičnin. To je pomembno tudi zato, je dejal, ker kaže, da optantske skupnosti poznajo dejstvo, da Slovenija nakazuje sredstva na fiduciarni račun v Luksembourgu, na katerem se je nabralo že prek dvajset milijonov dolarjev. V Rimu je v postopku tudi osnutek zakona o pravilni in dokončni ureditvi odškodnin. Slovenski minister za zunanje zadeve je včeraj sprejel tudi predstavnika Slovenske kulturno gospodarske zveze Klavdija Palčiča in Borisa Perica. Predstavnika slovenske manjšine v Italiji sta ministra Thalerja seznanila s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in težavami, s katerimi se soočajo. Posebej sta izpostavila problem Primorskega dnevnika. Sogovorniki so soglašali, da velja najti sistemsko rešitev in jo iskati tudi v okviru aktualne razprave o proračunu.
Na sliki: slovenski zunanji minister Thaler z novim predsednikom deželne vlade Cecottijem.
MATAJUR - Množijo se izrazi solidarnosti do matajurskega župnika Pasqualeja Gujona, ki je postal tarča nezaslišanega dogodka. Se več pa je zahtev, da pristojne oblasti odgovorijo na vprašanja, zakaj je sploh prišlo do takšnega dejanja, kdo jih je usmeril v vasico Matajur in zakaj so kršile sam zakon, ki uravnava odnose med italijansko državo in cerkvijo oziroma Vatikanom.
"Dogodek je zaskrbljujoč”, je komentiral predsednik Gorske skupnosti za Nadiške doline Firmino Marinič, ki je napovedal, da bodo o njem razpravljali na jutrišnji seji vodstva skupnosti in zavzeli tudi uradno stališče. »Zaradi načina same preiskave, je nujno, da se v prvi vrsti akti vizira videmska škofija in da naredi vse uradne korake, da bi izvedela, kaj se skriva za tem karabinjerskim blit-zem.«
Videmsko pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI je naslovilo župniku Pa-squaleju Gujonu brzojavko, v kateri mu izraža solidarnost ”za mizerno fašistično provokacijo”. Vodstvo bivših partizanov nadalje zahteva primemo kazen za nesramne napihovalce sovraštva.
Svoje proteste so izrazile tudi slovenske organizacije iz Benečije, ki se bodo v naslednjih dneh srečale z župnikom Gujonom, da bi mu neposredno izrazile solidarnost in zaskrbljenost zaradi ponedeljkovega dogodka.
Med obiskom cerkvice,
da bi fotografsko dokumentirali dogodek, so nam domačini povedali, da dogodek sodi v kontekst številnih protislovenskih provokacij, ki so se še posebej zvrstile v sovodenjski občini. Pri teh dejanjih pa sta bili glavni tarči napadov prav župnika Pasquale Gujon in Božo Zuanella.
»Nobenega dvoma ni, da je ovadba prišla iz teh krajev,« so nam povedali v Matajurju in pristavili, da je razloge za takšno dejanje potrebno iskati v pokončnosti Pasqualeja Gujona, ki se niti v najtemnejših časih naše polpreteklosti ni ponižal in ustrašil nacionalističnih prenapetnežev.
Matajurska cerkvica je bila lanski božič prizorišče pomembnega dogodka, ko je sam videmski nadškof Alfredo Batti-sti maševal (tudi v slovenščini) med polnočnico in s tem neizpodbitno podprl prizadevanja tamkajšnjih ljudi pri ohranjevanju slovenske kulture in jezika. Ze ob tisti priložnosti so se našli nekateri, ki so osporavali izbiri videmskega nadškofa, ki je s tem vas Matajur izbral za simbol ponižanih in razžaljenih.
Ob tem ne gre pozabiti, da se prav v Matajurju že nekaj let odvija ena najpomembnejših manifestacij Slovencev iz videmske pokrajine. Srečanje Slovencev, ki ima globok simbolni pomen in je v bistvu nadaljevanje Kamenice.
Rudi Pavšič
Na sliki: pri temeljih cerkvice v vasi Matajur so vidni znaki nasilnega posega karabinjerjev.
Številni protesti in veliko ogorčenje
Senator Pietro Fontanini (Severna liga) je naslovil na ministra za notranje zadeve in za pravosodje poslansko vprašanje, v katerem uvodoma opisuje dogodek in ugotavlja, da je bil videmski škof Battisti obveSCen samo, ko je bila preiskava že pri kraju. Senator sprašuje ministra, ali je bila operacija legitimna, ali je silam javnega reda dovoljeno »rušiti zidane objekte« in kateri so »utemeljeni razlogi«, ki so privedli do akcije.
Delovna skupina Odbora za mednarodne odnose za problematiko slovenske manjšine, katere poročevalka je Jadranka Stmm Kocjan, je izdala tiskovno noto, v kateri ostro protestira proti grobemu ravnanju italijanskih karabinjerjev, ki so zgolj na osnovi anonimne prijave, da je v cerkvi v vasici Matajur v Beneški Sloveniji skrito orožje, hudo poškodovali svetiSCe. Delovna skupina meni, da gre za Se eno namerno politično akcijo zoper Slovence v Benečiji in njihove duhovnike, Se posebno župnika Pasquala Gujona, ki si prizadeva za ohranitev narodne in jezikovne identitete beneških Slovencev.
Delovna skupina tudi pričakuje, da italijanske oblasti pojasnijo omenjeno ravnanje ter poskrbijo za čimprejšnjo obnovo porušene cerkve.
Slovenska skupinost je z zaprepadenostjo sprejela vest, da je na osnovi podle anonimne ovadbe večja skupina karabinjerjev pred dnevi vrdla v župno cerkev v vasi Matajur, češ da se v njej skriva orožje. Po daljših preiskavah, med katerimi je bila cerkev dobesedno razdejana, pa karabinjerji niso našli ničesar.
SSk izraža solidarnost z matajursko skupnostjo in v prvi vrsti z njenim župnikom msgr. Pasqualejem Gujonom, ki je v svojem 87-letnem življenju zvesto in pošteno služil Bogu in narodu, pa tudi z vsemi Beneškimi Slovenci, saj je jasno, da je šlo za akcijo v stilu tistih, kakršne so dolga leta vodile bolj ali manj tajne združbe in službe z Gladiom na Čelu, da bi ustrahovale tamkajšnje slovenske ljudi. SSk izraža tudi solidarnost z videmsko škofijo in Se posebej z nadškofom Alfredom Battistijem, ki ga je dogodek pmv gotovo tudi osebno prizadel. Spomniti namreč velja, da je nadškof Battisti lansko božično polnočnico daroval vznak podpore Beneškim Slovencem pmv v matajurski cerkvici, ki so jo kambinjerji zdaj mzdejali.
SSk meni, da je treba dogodek do dna raziskati v vseh njegovih aspektih, in to na najvišjih mvneh. Zato se je obrnila na senatorja Darka Bratino in na poslanca Union Valdotaine Luciena Caverija, da bi zahtevala pojasnila s parlamentarnim vpmsanjem
Demokratski forum Slovencev je z veliko zaskrbljenostjo sprejel vest, da so orožniki opravili preiskavo v cerkvi in župnišču v vasici Matajur in da so 87-let-nega beneškega Čedermaca, župnika Pasqualeja Gujona, postavili »na zatožno klop«, ker naj bi v župnišču skrival orožje.
Takšno dejanje, ki je bilo celo v nasprotju s samim Konkordatom med Vatikanom in italijansko državo, je hudo prizadelo župnika Gujona, la je gotovo ena najsvetlejših osebnosti med Slovenci na Videmskem. Dogodek pa globoko žali celotno našo skupnost, ki mora odločno reagirati na to dejanje in zahtevati jasne odgovore za to dejanje. Nedopustno je namreč, da se v današnjih Časih dogaja kaj takšnega v Benečiji, ki je v medvojnem in povojnem Času že plačala visok davek, ker je želela ohraniti svojo narodnostno specifiko.
KOROŠKA / PARTNERSTVO
Sporazum o sodelovanju univen v Mariboru in Celovcu
CELOVEC - Univerza v Mariboru, ki ima zelo dobre odnose s sosednjimi univerzami v Gradcu, Zagrebu, Szombathelyju in Ljubljani, je včeraj to sodelovanje uradno razširila tudi na celovško univerzo. Rektorja obeh visokih šol Ludvik Toplak (Maribor) in VVillibald Dorfler (Celovec) sta včeraj v prisotnosti vice-rektorjev in vodji inštitutov podpisala partnersko pogodbo o medsebojnem sodelovanju na raznih strokovnih področjih.
Rektor Toplak je v pogovoru z našim listom poudaril, da je mariborska univerza že doslej tesno sodelovala s celovško univerzo, tako da podpis pogodbe pomeni na eni strani takorekoč legalizacijo dosedanjega sodelovanja, na drugi strani pa sta si obe univerzi odprli nove možnosti, ki segajo do udeležbe pri uresničevanju mednarodnih skupnih projektov. Konkretno obe univerzi želita izpeljati t.i. crossbor-der-programe in druge. Tudi glede manjšinskih vprašanj so v
načrtu skupne pobude oz. znanstveni prispevki pri reševanju tega problema.
Pogodbo o medsebojnem sodelovanju med univerzama Celovec in Maribor med drugim predvideva izmenjavo pedagoško raziskovalnih sodelavcev, pospeševanje strokovnega usposabljanja mlajših pedagoških in raziskovalnih delavcev, medsebojno redno in pravočasno obveščanje o znanstvenih prireditvah, skupno organizacijo znanstvenih prireditev, izmenjavo publikacij in literature ter seveda redno izmenjavo študentov v skladu s skupnimi študijskimi programi.
Toplak je nadalje poudaril, da je želja mariborske univerzie, da se sodelovanje razširi tudi na programe multimedia, ekologije in druge panoge, še posebej, ker prav celovška univerza velja kot napredna in ima dober glas ne samo v Avstriji sami, temveč tudi v Evropi. Know how in izkušnje celovške univerze da so zagotovo zanimive še posebej za maribor-
sko univerzo, pri čemer pa ni dvoma, da ima tudi univerza v Mariboru veliko ponujati celovški.
Tudi rektor celovške univerze VVillibald Dorfler je v pogovoru z našim listom izrecno pozdravil podpis pogodbe in ob tem poudaril, da bo v prihodnosti prav nadregionalno in regionalno sodelovanje pridobilo na pomenu. Majhni univerzi kot Maribor in Celovec da sta še posebej zainteresirani se vključiti v mednarodno sodelovanje, za podpis partnerske pogodbe pa je bilo merodajno tudi dosedanje uspešno sodelovanje obeh univerz. Izmenjava tako profesorjev kot tudi študentov obeh univerz se bo po prepričanju Dorfler j a na osnovi sklenjene pogodbe znatno okrepilo, celovška univerza pa bo vse storila, da bo ustvarjena primerna infrastruktura in tudi finančna osnova za uspešno sodelovanje oz. uresničevanje skupnih projektov.
Ivan Lukan
ŠOLA / PO ITALIJANSKIH »OKUPIRALI« TUDI SLOVENSKE ZAVODE '
Proti krčenju finančnih sredstev zasedli vseh 18 tržaških višjih šol
Slovenski dijaki protestirajo tudi zaradi omejenih prispevkov in ukinitve samostojnih srednjih šol
Protestni val je pljuski-nil tudi na slovenske Sole. Včeraj so dijaki zasedli vse štiri višje srednje šole: licej Franceta Prešerna, trgovski zavod z oddelkom za geometre Žige Zoisa, poklicni zavod Jožefa Stefana in pedagoški licej A.M.Slomška. Na sledni šoli so dijakinje sklenile, da sicer poslopja ne bodo zasedle, ker bi prekinile pouk na osnovni in srednji šoli, in so zato pristopile k zasedbi zavoda Jožefa Stefana.
Gibanje dijakov se je že prejšnji teden razvilo na italijanskih srednjih šolah. Včeraj so zasedli še zadnji italijanski in, kot rečeno, vse slovenske šole, tako da je sinoči bilo zasedenih vsega skupaj kar 18 zavodov. Razlogi za protest dijakov so znani: v prvi vrsti klestenje 1.200 milijard
lir prispevkov za šolstvo iz finančnega zakona in pa deželni odlok, ki namenja 40 odstotkov vseh prispevkov zasebnim šolam. Posledica vladnega sklepa bo skrčenje števila razredov, v katerih bo lahko do 35 dijakov, zaradi deželnega odloka pa bo šlo za javno šolstvo samo 60 odst. prispevkov.
Tema glavnima spornima točkama so slovenski dijaki dodali še svoje specifične tematike. Razburja jih predvsem, da so prispevek 105 milijonov lir za slovenske šole, predviden po dekretu iz leta 1973 skrčili za 10 odst. leta 1977, potem pa je ostal nespremenjen do danes. Izračunah so, da bi bila takratna vsota zaradi inflacije danes vredna 985 milijonov lir, ali drugaCe povedano, da je naša šola
letno prikrajšana za 780 milijonov lir, kar bi nedvomno lahko služilo med drugim za posodobitev zastarelih učbenikov. Dijaki nasprotujejo tudi »racionalizaciji«, zaradi katere so ukinili nekatere slovenske srednje šole, kajti v večinskem okolju ukinitev šole nima takih posledic, kot v primeru manjšine, ki mora biti zaščitena, ne pa prepuščena splošnim trendom, ki jo bodo sicer uniči-li. Tako so nam sinoči povedali predstavniki slovenskih dijakov, ki so tudi poudarili, da zadeva klestenje prispevkov za šolo iz vsedržavnega finančnega zakona tudi in morda predvsem uCno osebje in izrazili željo po dialogu s svojimi profesorji.
Slovenski dijaki so se sestali že v ponedeljek po-
Od včeraj na liceju Franceta Prešerna dijaki »samoupravljajo« (foto Balbi/KROMA)
poldne na liceju Petrarca s kolegi italijanskih šol v okviru Skupščine dijakov tržaške pokrajine, včeraj dopoldne pa so bile na slovenskih zavodih dijaške skupščine, na katerih so se odločili, da bodo sledili zgledu italijanskih kolegov. Pri tem je prišlo tudi do zapletov. Tako so npr. dijaki zavoda Ž. Zoisa zborovali na dvorišču, ker niso imeli dostopa do prostora za skupščino v odsotnosti ravnatelja (tako so nam vsaj povedali). Na liceju pa jim ravnatelj ni dovolil, da bi imeli izredno skupščino: napovedano sobotno zborovanje je namreč odpadlo, ker v šoli ni bilo zaradi slabega vremena zadostnega števila dijakov, novega zborovanja pa niso napovedali pravočasno. Zato so dijaki najprej zborovali na hodniku, potem pa glasovali (tajno, na belih lističih, vsak razred posebej, kot podčrtujejo predstavniki dijakov): 237 dijakov je glasovalo za zasedbo, 19 proti, 16 jih je bilo vzdržanih. Podobna razmerja so zabeležili tudi pri glasovanjih, ki so privedla do zasedbe ostalih šol.
Ni pa še jasno, kakšne so perspektive »okupacij«, kot jim pravijo dijaki. Težko je tudi predvideti, koliko Časa bodo zasedali predvsem, ker je protest na slovenskih posledica gibanja na italijanskih šolah. Enotnost dijakov je nedvomno pozitivna, ker presega zaprtost in se italijanska mladina seznanja s slovensko. Verjetno pa bo treba jasneje zastaviti cilje in oceniti možnosti in poti, da se jih doseže.
Danes se bodo ravnatelji sestali s šolskim skrbnikom.
Rock-pavza na zasedenem trgovskem zavodu Žige Zoisa (foto Križmančič/KROMA)
»Koordinacija« zasedenih šol
Ravnatelji dijakom: skupaj za boljšo šolo
Ravnatelji vabijo dijake, ki te dni protestirajo po vsej Italiji, naj organizirajo »boj za novo šolo« skupaj s profesorji. Za predsednika vsedržavnega združenja ravnateljev Anp Giorgia Rambaudija »bi bil skupni boj nedvomno učinkovitejši. Cilj vseh nas je pritegniti pozornost parlamenta, vlade, političnih sil. Morali bi nastopati skupaj,« je povedal agenciji Ansa prof. Rambaudi. »Z zasedbami pa ponavljajo vsakoletni sterilni obred... Dijaki bi morali dobro razmisliti o ciljih svoje kontestacije. Obračajo se na zgrešen naslov, ko bremenijo s svojimi zahtevami profesorje in ravnatelje. Na tak način uvajajo samo nove elemente za poslabšanje kvalitete šole in odnosov z nami.«
SLOVENSKI DUHOVNIKI
Jakomin vodi
Dtiovsko zvezo
Na Čelu Duhovske zveze iz Trsta, ki vključuje slovenske duhovnike in povezuje vse delovanje v slovenski krajevni cerkvi (njen delokrog zajema tržaško škofijo), je bil pred dnevi izvoljen Dušan Jakomin, ki bo tako nasledil Toneta Bedenčiča. Zvezo je škofija uradno priznala že leta 1948, med njenimi nameni pa so med drugim gojenje stanovske zavesti in sloge med duhovniki, pomoč elanom v raznih zadevah, podpora krščanskemu kulturnemu delu med ljudstvom. Duhovniki, včlanjeni v Zvezo, se najmanj enkrat na mesec redno sestajajo na sedežu v Ul. Risorta, kjer imajo na dnevnem redu molitveni del ter razpravo s pastoralnega vidika.
Dušan Jakomin bo Zvezo, ki vključuje okrog
24 duhovnikov, vodil eno leto (volitve so enkrat na leto, meseca novembra). Odborniki so Žarko Skrij, župnik v Mačkoljah, Zvone Strubelj, župnik na Opčinah ter Rafael Slejko, župnik v Dolini.
Dušanu Jakominu, škedenjskemu župniku, ob izvolitvi za predsednika Duhovske zveze iskreno Čestitamo.
CERKEV SV. MARIJE VELIKE / TUDI MAŽA V SLOVENŠČINI
Zahvala vernikov
Spomnili so se kuge, ki je v prejšnjem stoletju pestilo mesto
Tudi včeraj popoldne, kot vsako leto na dan 21. novembra, je bila cerkev sv. Marije Velike, za tržaško občinsko palačo, polna slovenskih vernikov, ki so se kot ostali someščani spomnili velikega zla, ki je sredi prejšnjega stoletja prizadelo mesto: tedaj je namreč kuga pobrala več tisoč ljudi. V cerkvi so se ves dan vrstile službe božje ob prazniku Matere božje zdravja, v zahvalo in zaobljubo, da so se rešili te za tedanje čase neozdravljive bolezni.
Somaševanje za slovenske vernike je vodil Tone Bedenčič, župnik z Repentabra, ljudsko petje je vodil Edi Race, pri orglah pa je bil prof. Tomaž Simčič. Bedenčič je v svojem nagovoru vernikom med drugim poudaril, da se človeštvo kljub zdravstveni službi, številnim zdravnikom, napredku znanosti pri raznih pripomočkih in zdravilih, ni še rešilo bolezni.
Vendar človeštva ne pestijo samo telesne, temveč tudi duševne bolezni, ki bi se jih morali rešiti tudi
v zamejstvu. Vprašal se je tudi, kaj pomeni zdravje, če ga zatem uporabljamo v slabe namene.
Kot druga leta, so se obreda v slovenščini udeležili tudi italijanski verniki, ki radi prihajajo, da prisluhnejo petju, zlasti zaključni
pesmi »Marija skoz življenje«. Župnija sv. Marije Velike, ki jo vodijo redovniki, je tudi ob tej priložnosti izdala plakat, in sicer v italijanščini, napoved maše za slovenske vernike pa je bila v njihovem materinem jeziku.
Na zasedenem italijanskem učiteljišču Carduc-ci je bila včeraj popoldne »koordinacija« oz. sestanek Skupščine dijakov tržaške pokrajine. Predstavniki vseh 18 zasedenih šol so se zbrali v (izredno zakajeni) učilnici in podali poročilo o stanju na posameznih šolah.
»Nordio - zasedli, De-ledda - zasedli, Carli - zasedli, Nautico - zasedli prvi!, Petrarca - zasedli. Galilei - zasedli danes, Galvani - zasedli in preverili, da so laboratoriji pod ključem, Carducci -zasedli in imamo samo-pravne tečaje, tudi slovenščine, Žiga Zois (zelo lepo izgovorjeno, kakor tudi imena ostalih slovenskih šol, zgled za profesionalne napovedovalce italijanske radiotelevizije!) - jih ni, ampak so zasedli, Dante, Da Vinci, Fabiani, Volta - zasedb, Oberdan - zasedli danes, Stefan in Slomšek - zasedli skupaj, Prešeren -zasedli, tudi zaradi ukinjanja šol, od inflacije klestenih prispevkov in zastarelih učbenikov, Sandrinelli - zasedli. Sedaj pa novinar ven.« Fotografa niso pustili niti prej in tako se naša neposredna kronika zaključi s tem seznamom. Dijaki so nadaljevali zasedanje tudi s kolegi iz videmske pokrajine in pripravili skupni dokument, ki ga bodo objavili danes.
V veži zasedene sole Carducci je razobešen urnik: »7.30 zajtrk, 8.30 tečaji in čiščenje prostorov, od 11. do 13. ure samoupravni tečaji, 16- ura tečaji, 19. ura debate, 23.30: dovolite tistim, ki so trudni, da spijo v mi m.« Iz utrujenih obrazov bodočih učiteljic bi lahko sklepali, da nis° prav najbolj mirno spa le...
[-{tržaški REGULACIJSKI NAČRT / DO 24. T.M. CAS ZA PREDLOŽITEV
VZHOD NO KRAŠ KI RAJONSKI SVET
Veliko ugovorov tudi iz kmečkih vrst
KZ in ZNO sodelujeta, KZKV ima sto pripomb
Občina rešuje probleme Opčin
Rajonski svet pripravil ugovore k SRN
Bliža se 24. november, se pravi dan, v katerem zapade rok za predložitev pripomb k osnutku novega tržaškega občinskega regulacijskega nacrta, in v raznih organizacijah, pa tudi v zasebnih krogih, so v teku še zadnja bolj ali manj mrzlična posvetovanja za zahtevo morebitnih popravkov.
Na oblikovanje novega regulacijskega nacrta so posebno pozorni kmetje, za katere predstavlja zemlja vir dohodka.Vceraj so se sestali izvedenci Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev, da bi uskladili svoje pripombe o zadevah skupnega interesa. Brez dvoma bosta ti kmečki stanovski organizaciji s skupnim nastopom več dosegli kot pa da bi vsaka delala sama zase. O tem, kar se bosta dogovorili, bomo poročali v naslednjih dneh.
Bodisi Kmečka zveza kot Zveza neposrednih obdelovalcev pa pomagata sestavljati pripombe in ugovore tudi svojim elanom. Inž.
Mario Gregorič, ki skrbi za to problematiko pri KZ, nam je povedal, da vlada za novi tržaški občinski regulacijski načrt veliko zanimanje in da so ljudje sorazmerno dobro informirani.
Zelo aktivno pa je v teh dneh tudi Koordinacijsko združenje kraških vasi. Bodisi samo kot v sodelovanju z drugimi organizacijami je pripravilo kakih 100 pripomb. Tako npr. zbira podpise proti stezi za motokros ter proti razširitvi strelišča na Opčinah, kakor tudi proti razširitvi Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Banih. Sedanji osnutek regulacijskega naCrta predvideva, da bi pri Banih lahko zgradili stavbe, ki bi imele pod zemljo 7 in več nadstropij in v katerih naj bi imeli tudi »predproizvodne« dejavnosti. Govori se, da se za to zanima neka večja farmacevtska tvrdka, in mnogi se boje, da bi šlo za nevarne dejavnosti, kot bi se dalo
sklepati tudi iz podatka, da bi se odvijale globoko pod zemljo.
KZKV nadalje nasprotuje gradnji avtocestnega odseka Pa-driCe-Katinara po novi trasi ter dveh cest pod Prosekom oziroma pod Kontovelom, kakor tudi ustanovitvi primestnega parka, ki bi segal od Križa na severu do Lonjerja na jugu. Po drugi strani pa se KZKV zavzema za spremembo urbanističnega normativa, da bi si lastniki večjih gozdnatih površin lahko uredili skladišča, da bi za popravilo poljskih poti zadoščala županova avtorizacija ipd.
Omenimo naj, da razne pripombe in ugovore pripravljajo tudi ju-sarski odbori, Združenje za zaščito Opčin in druge podobne organizacije. Kot že uvodoma reCeno, rok za njih predložitev zapade v petek, 24. t.m. Občinski urad za protokol bo tistega dne odprt nepretrgoma od 9. do 18. ure. Opozorimo naj, da je treba pripombe predstaviti na kolkovanem papirju za 15 tisoC lir.
Pripombe in ugovori k varianti tržaškega regulacijskega načrta so bili glavna tema zadnje seje vzhodnokraškega rajonskega sveta. Ze v prvi fazi oblikovanja variante je rajonski svet po številnih posvetovanjih s prebivalstvom vzhodnokraškega območja izdelal celo vrsto protipredlogov. Nekatere so občinski načrtovalci in nato občinski svet upoštevali, druge ne. Med temi so najbolj vidna odklonilna stališča rajonskega sveta do širjenja openskega strelišča, gradnje steze za motokros za opensko vojašnico, nameščanja obrtniških con po okoliških vaseh in do nekaterih drugih manjših načrtov. V fazi ugovorov bo zato rajonski svet spet predložil sve svoje stare
Tudi krščanski socialci so na strani gibanja Prodijeve oljke
Koordinacijski odbor gibanja krščanskih social-Cev, ki že sodeluje v demokratični levici, pohtic-n° podpira širše gibanje okrog Prodijeve oljke. Vstop v demokratično le-^co, je v tiskovnem sporočilu napisal koordinator hranco Codega, predstavlja za krščanske Somalce nadaljnji korak na Poti oblikovanje širokega Sibanja v podporo kandidaturi Romana Prodija za ministrskega predsednika.
Krščanski socialci so na zadnjih parlamentarnih Volitvah aktivno sodelova-n v naprednem taboru.
- TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / NI BILO LEGALNEGA ŠTEVILA n
Seja s klavrnim koncem
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je končala klavrno le slabo uro po svojem pričetku. Svetovalci so se razšli dejansko zaradi pomanjkanja legalnega števila, čeprav tega ni nihče formalno ugotovil, dokler je bila seja še v teku. Seja je bila namreč formalno prekinjena zato, da bi se sestali načelniki skupin. To je v znak protesta in v glasnem sporu s predstavnikom Nord libero Marchesi-chem zahteval načelnik DSL De Rosa, potem ko je ugotovil, da svetovalci raztreseno sledijo dnevnemu redu. V tistem trenutku pa je bila v sejni dvorani le dobra tretjina svetovalcev in tudi marsikateri načelnik je bil odsoten, tako da ni bilo mogoče sklicati niti seje načelnikov skupin. In svetovalci so se
mimo drugih formalnosti razšli.
Sicer pa se je zasedanje kot običajno pričelo z odgovori odbora na vprašanja svetovalcev. Zupan Illy je med drugim odgovoril na vprašanje svetovalca NZ Sullija, ali so zakonite dvojezične table, ki zdaj stojijo pred okoUskimi vasmi. Zupan je dejal, da gre za spoštovanje ustavnih določil in mednarodnih obveznosti Italije na področju varovanja manjšin ter pristavil, da takšne dvojezične table stojijo tudi v mnogih drugih občinah v Furlaniji-Julijski krajini. V odgovoru svetovalcu CCD Mainija pa je Illy odločno demantiral govorice, po katerih naj bi nameraval odstopiti.
V nadaljevanju seje je svetovalec ZT-SSk Peter Močnik komemo-
riral slikarja Avgusta Černigoja ob 10-letnici smrti. Močnik je dejal, da se Trst ni nikoli veliko zanimal za usodo tega svojega v resnici velikega sinu, tako da je moral celo svoje zadnje dni preživeti v Lipici, kjer so tudi uredili galerijo njemu v čast. Tržaška skupnost bi se morala Černigoju na nek način oddolžiti.
Občinski svet je nato sprejel nekaj sklepov, vse pa se je zataknilo, ko je bila na dnevnem redu gradnja nove športne palače pri Sv. Soboti. Zupan Illy je tudi v polemiki z Marchesichem dejal, da ne namerava sodelovati pri sprejemanju tega sklepa, ker je kot spon-sor pri zadevi posredno zainteresiran, kmalu nato pa se je seja končala na že opisan način.
in nove pomisleke, med katerimi zavzema posebno mesto odločno nasprotovanje takoimenovani coni P3 pri Banih, kjer naj bi bila predvidena gradnja orgomnega podzemeljskega znanstveno tehnološkega objekta, menda celo večjega kot je sinhrotron pri Bazovici, ki ga je pol svoboščin vsilil med popravki na seji občinske skupštine. Rajonski svet predlaga še vrsto drugih izboljšav variante. Nekatere predloge je občinska uprava že osvojila in jih bo sama spremenila v popravke.
Rajonski svetovalci so z zadoščenjem sprejeli pripravljenost uprave, da upošteva njihova mnenja. Se z večjim zadoščenjem in zadovoljstvom pa so ocenili celo vrsto upravnih odločitev v korist openske skupnosti. Dolgoletno mnenje, da se tržaško županstvo požvižga na potrebe Kraškega prebivalstva, se počasi spreminja. Illyjeva uprava je prav v zadnjem razdobju sprejela vrsto pomembnih ukrepov za Opčine. Na prvem mestu je gradnja večnamenskega centra v bližini pokopališča, za katerega so končno nakazali finančna sredstva, ki jih je deželna uprava predvidi-la z znanim zakonom št. 16 o Krasu, kot protivrednost za ogromna razlaščanja za sinhrotron. Center je mišljen kot povezava med starim vaškim jedrom in novim naselitvenim območjem in v njem bo prostor za razne občinske in druge javne službe (zdravstveno, skrbstveno, poštno, kulturno itd.). Odbornik za
decentralizacijo Fortuna je v ta namen že imel srečanje z rajonskim svetom, na katerem so se dogovorili, da bodo ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila nekakšen podrobnostni načrt za ureditev centra. Prva faza del predvideva vsekakor gradnjo poslopja, za katero sta nakazani dve milijardi lir, ter ureditev trga, ki naj bi tudi polepšal podobo tega območja.
Občina bo nadalje v teku prihodnjega leta dokončala ureditev razsvetljave na Opčinah, ki je v polem teku. Prižgala je zeleno luC za gradnjo telovadnice ob osnovni šoli Franceta Bevka, za katero je dal na razpolago finančna sredstva krajevni jusarski odborm, ter za ureditev dohoda v Ul. Biancospino, kar bo financiral sam rajonski svet iz svojih sredstev, ki mu jih po novem nakazuje občinska uprava. S posebnim zadoščenjem je rajonski svet sprejel na znanje odločitev uprave, da se s prihodnjim letom resno loti vprašanja greznic ter prometa na Opčinah. Odbornik Cervesi je že poveril tehnikom izdelavo naCrta za ureditev prometa in v kratkem bo župan izdal odlok o ureditvi enosmernih dohodov in izhodov v nekaterih predelih, začenši s kaotično Brdino, ter parkirišč na plačilo v bližini tramvajske postaje.
Na Opčinah se torej marsikaj premika na boljše. Želeti je le, da bo Illyjeva uprava pokazala isto občutljivost in posluh tudi za probleme drugih okoliških slovenskih vasi.
REVOITELLA / DANES PREDSTAVITEV
TERORIZEM / SODISCE
NOVICE
Prvi kompaktni plošči z deli Antonia Smareglie
V muzeju Revoltella bosta IRCI in CCA danes pred-stavifi prvi kompaktni plošči skladb Antonia Smare-§he, ki vsebujeta skladateljeva dela »Nozze istriane«, »La falena« in koncert izbranih skladb, ki jih je izdala Založba Bongiovani iz Bologne. Gre za prvi kompaktni Plošci skladateljih del, opremljeni pa sta tudi z libretoma in uvodnima komentarjema (v italijanščini in angleščini); plošči bosta prav gotovo zadovoljili dolga Pričakovanja občudovalcev istrskega skladatelja.
Občina Zgonik vabi lastnike da odstranijo vegetacijo ob cestah
. . Tudi v občini Zgonik se vegetacija širi po številnih Javnih cestah ali cestah javne uporabe, in sicer ob ro-eovih, ki mejijo z zasebnimi zemljišči. Dolžnost vsakogar je, da prispeva k lepšemu videzu občine. Občani zgoniske občine so že pokazali pripravljenost na sodelovanje z občinsko upravo. Zgoniška občina zato vljud-ao vabi lastnike zemljišč, ki mejijo s prej opisanimi cestnimi predeli, naj v doglednem Času porežejo in odstranijo vegetacijo, ki se širi po cestah in naj očistijo, atn kjer so, odtočne kanale ob straneh le-teh.
Nova polica Lloyd Adriatica
V avditoriju družbe Lloyd Adriatico v Ul. Irneri bo-a° danes ob 10. uri predstavili novo zavarovalno poli-Co družbe, ki je namenjena družinam.
V Burlu dan za promocijo podaritev kostnega mozga
. veliki dvorani otroške bolnišnice Burlo bodo dre-1 °b 18.15 proslavili dan promocije za podaritev kost-nega mozga.
Obsodili in izgnali Maročana
Sprva so sumili povezavo z atentatom na pariško železnico
Potem ko je nekaj mesecev prebil v ko-ronejskih zaporih, se je 21-letni Maročan Madid Abdellah vrnil domov, vendar povratka ni bil posebno vesel, saj so ga italijanske oblasti izročile maroškim preiskovalcem, čemur se je vseskozi upiral.
Madida so prijeli julija letos na openski železniški mejni postaji, imel je ponarejen francoski potni list ter računalniško disketo s tekstom in risbami, nekakšen priročnik (v arabščini) za izdelavo peklenskih strojev ter pripravo atentatov. Osumili so ga terorizma, vendar večmesečna preiskava ni prinesla konkretnih rezultatov. Za mladeniča so se zanimali tudi Francozi, ki so hoteli preveriti možnost povezave s krvavim atentatom, do katerega je tedaj prišlo na pariški podzemni železnici. Te dni se je Madidovo bivanje v Koroneju končalo, odločili so se za dogovorno kazen, poldrugo leto zapora, in sicer zaradi posesti informativnega materiala o uporabi eksploziva, nakar so ga izgnati. Sedaj je mladenič že v rokah maroških organov.
Med preiskavo so ugtoviti, da je Madid nelegalno prišel v Italijo pred približno tremi leti, preživljal se je z opravljanjem raznih del, predvsem v Apuliji, po Polotoku se je potikal kot »vu cumpra«. V tistem obdobju je bil nekaj časa tudi v Franciji, čeprav je trdil, da je do ponarejenega francoskega potnega lista prišel v
Zagrebu, kjer naj bi mu ga bil izročil neki arabski državljan. V zameno za dokument bi bil moral disketo odnesti na milansko železniško postajo, kjer naj bi ga čakala dva Severnoafričana. Kaj več od njega niso izvedeli, čeprav ni znal utemeljeno upravičiti posesti diskete in potnega tista: za dokument mu ne bi bilo treba potovati v Zagreb, brez težav bi ga dobil tudi v Italiji. Preiskovalci pa so zaman skušali ugotoviti, če je naredil »kakovostni skok« in se pridružil kakšni teroristični skupini.
Verižno trčenje na hitri cesti
Sprva je kazalo, da je v nesrečo vpletenih kar pet vozil, kasneje pa se je izkazalo, da eno sploh ni utrpelo škode, eno pa se je ustavilo morda zato, ker je šofer hil radoveden ati je nameraval pomagati ponesrečencem. Vsekakor se nihče od voznikov ni zatekel po zdravniško pomoC, kar je najpomembnejše. Nezgoda se je pripetila včeraj popoldne na hitri cesti, pri izhodu za Padriče, na desnem pasu (torej v smeri proti Opčinam). Dinamika ni prav jasna: domnevajo, da je eno od vozil morda zaCelo neprevidno prehitevati. Precej sta bili poškodovani zastava 101 z resko registrsko tablico ter renault (tržaška evidenčna tablica), medtem ko je alfa romeo 75 (prav tako iz Trsta) lahko odpeljal brez tuje pomoči.
V	Gabrovcu sestanek z občinskimi upravitelji
Občina Zgonik prireja drevi ob 20.uri v društveni gostilni v Gabrovcu javni sestanek z domačini in s prebivalci Božjega polja. Podobni sestanek je bil prejšnji teden v Sportno-kultumem centru v Zgoniku. Občinski upravitelji so na njem poročali o svojem delovanju ter prisluhnili nasvetom ter pripombam občanov.
Jutri javno zborovanje nabrežinske sekcije SSk
Sekcija Slovenske skupnosti za Devin-Nabrežino prireja jutri z začetkom ob 20.30 v bivšem vrtcu v Sempolaju javno srečanje o upravnih in političnih problemih domače občinske uprave. Na sestanku, ki je odprt vsem občanom, bodo sodelovali člani širšega sekcijskega odbora in tudi občinski svetovalci.
V	Nabrežini srečanje
o plačilu davka na smeti
Na nabrežinskem županstvu je prišlo vCeraj do srečanja med odbornikom za proračun Zanettijem in elani občinskega vodstva sindikalne zveze upokojencev SPI-CGIL. Beseda je tekla o nekaterih zadevah v zvezi s plačevanjem občinskega davka na smeti. Člani sindikata se za vsa pojasnila lahko obrnejo na sedež SPI-CGIL v Nabrežini v ponedeljek, torek in petek od 9. do 12.ure ter v četrtek med 15. in IS.uro.
Locchi podtajnik CDU
Nekdanji devinsko-nabrežinski župan Dario Locchi je bil izvoljen za pokrajinskega podtajnika But-tiglionejeve stranke CDU. Pokrajinski tajnik je Manfredi Poillucci. Tako tajnik, kot njegov namestnik, sta dolgo let politično delovala v tržaški Krščanski demokraciji.

GLEDALIŠČE / SEZONA STALNEGA GLEDALIŠČA FJK
Za začetek Italo Svevo
Gre za dramo L'avventura dl Maria
PSI / PREDSTAVITEV KNJIGE T1GR V BOJU ZA DOMOVINO
Tigrovski organizaciji gre izkazati vso čast
Avtorja Alojza Zidarja predstavila prof. Hočevar in Žitko
Patrizia Zappa Mulas in Gabriele Ferzetti
Drevi se v gledališču Rossetti začenja letošnja sezona Stalnega gledališča FJK. Kot prvo predstavo so izbrali delo tržaškega avtorja v domači postavitvi: gre za delo Itala Sveva L’ av-ventura di Maria, ki ga je režiral Nanni Garella, v njem pa nastopa igralska skupina teatra. Tokrat jo sestavljajo Gabriele Ferzetti, Patrizia Zappa Mulas (v naslovni vlogi), Gianni De Lellis, Giorgio Lanza in drugi. Z delom je igralska skupina že nastopila po nekaterih krajih in se tako že uigrala. S to predstavo Stalno gledališče FJK nekako zaključuje projekt namenjen meščanski drami, začenja pa se niz posvečen velikemu tržaškemu avtorju.
'Člani društva slovenskih izobražencev so se v ponedeljek zvečer udeležili srečanja ob predstavitvi knjige Tigr v boju za domovino. Avtorja Alojza Zidarja in delo sta predstavila profesorja Hočevar in Žitko, s tem da se je prvi zaustavil predvsem ob knjigi sami in življenjski usodi avtorja, drugi pa je podal zgodovinski okvir delovanja organizacije Tigr.
»Korenine tigrovskega gibanja in položaj primorskih Slovencev v obdobju fašizma gre iskati v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja,« je omenil predavatelj, ki je prav začenši pri dogodkih izpred prve svetovne vojne prikazal podmene, razvoj in cilje
slovenske antifašistične organizacije. Profesor Hočevar se je v svojem posegu osredotočil predvsem na knjigo. »To je osebni memoarski prikaz zgodovine, ki je bralcem bližji, kljub temu pa se v delu pojavljajo tudi
pričevanja številnih tigrovcev in uradni zgodovinski viri.«
Alojz Zidar je med ponedeljkovim srečanjem segel predvsem v zakladnico svojih pred - in povojnih spominov na dogodke, ki jih je doživel v
prvi osebi. Vsi trije gostje večera so izrazili globoko nesoglasje z negativno konotacijo, ki jo je po vojni zadobilo delovanje Tigra. Prav ob nezaslišni krivici, ki jo je v povojnem zgodovinopisju doživelo prvo antifašistično gibanje v Evropi in ob vzrokih, ki so ji botrovali, se je zavrtela tudi os diskusije. V pogovor med gosti in slušatelji je posegel konzul republike Slovenije Tomaž Pavšič, ki se je v imenu konzulata zahvalil avtorju in organizatorjem
ter izjavil, da je slovenski narod dolžan izkazati čast organizaciji Tigr-»Sedanja slovenska država je, mislim, skladna z ideali, za katere so se Tigrovci borili.«
Matejka Grgič
DO NEDELJE V ROVERJU SIRKOVEGA DOMA
PRAZNOVANJE
V Križu razstava o ribištvu
Trideset let trgovske mature
Nekdanji maturanti so se zbrali v gostilni Gruden v Šempolaju
V foyerju Sirkovega doma v Križu bo do nedelje na ogled razstava ribiških predmetov in dokumentov, ki so jo pripravili ob priložnosti predstavitve knjige Bruna Volpija Lisjaka o zgodovini našega ribištva in pomorstva. Razstava bo na ogled vsak dan med 18. in 21.uro, v nedeljo pa dopoldne med 10. in 13.uro.
Kulturni večer o ribištvu je, kot smo poročali, zelo dobro uspel. Občinstvo (med njimi so bili tudi mnogi ljudje iz sosednjih vasi) je z zanimanjem spremljalo predstavitev zgodovinske knjige, med domačini pa je doživela zanimanje tudi zamisel, da bi v Križu uredili permanentni muzej o ribištvu ter o njegovi zgodovini. Za sedaj gre le za zamisel, ki pa jo je nedvomno vredno pogobiti ter se o njej pogovoriti.
Za ta predlog se, poleg Volpija Lisjaka, zanimata domače KD Vesna in tudi Zgodovinski odsek pri Narodni in študijski knjižnici. Stalna dokumentarna zbirka o ribištvu naj bi imela sedež v Sirkovem domu oziroma v stavbi (sedaj so same ruševine), ki stoji pod njim. Za vse to so seveda potrebna dokaj velika finančna sredstva, s katerimi pa trenutno nihče od pobudnikov ne razpolaga.
Kulturni večer o ribištvu je bil prirejen tudi z namenom, da oživi splošno dejavnost v kriškem kulturnem domu, ki danes životari in ki je nedvomno premalo izkoriščen.
Gornjo fotografijo je Mario Magajna posnel pod Križem leta 1956, ko so se domači ribiči pripravljaj! na enega od zadnjih lovov na tune.
MIELA / MOŽGANI IN RAZUM
Pekel, nebesa in blaznost ali prikaz zgodovine mamil
V	gledališču Miela se v okviru Evropskega tedna znanstvene in tehnološke kulture nadaljujejo »Srečanja z znanostjo in znanstveno fantastiko«, ki so letos namenjena možganom oziroma popotovanju do obzorij razuma; prirejajo jih Laboratorij znanstvenega imaginarija, master za komunikacijo znanosti in Cap-pella Underground.
Tudi današnji spored prireditve bo zelo pester in bogat; ob 9. uri bo na sporedu srečanje za višje srednje šole, odvijalo pa se bo pod naslovom: Pekel, nebesa in blaznost: zgodovina mamil. Na srečanju bo sodeloval Stefano Golli, ki je pripravil razstavo »Alter ego, mamila in možgani« v sodelovanju s Centrom za znanstveno divulgacijo na univerzi v Cassinu in ki so jo za to priložnost odprli tudi v gledališču Miela. Stefano Golli bo govoril o bogoslužni in obredni uporabi mamil v različnih zgodovinskih obdobjih in v različnih civilizacijah; govoril bo tudi o tem, kako se je v modemi dobi uporaba mamil ohranila samo za terapevtsko uporabo in kot vrednota razkošja.
V	popoldanskih urah (ob 17.) pa bo na sporedu zanimiva okrogla miza »Od očesa do spomina«, ob kateri bo tekla razprava o nevrofiziologiji vidne funkcije, o iluzijah in realnostih zaznavanja ter o motnjah vidnega spoznavanja. Pri okrogli mizi bodo sodelovali priznani nevrofiziologi in nevropsihologi; med njimi prof. Paolo Battaglini s Tržaške univerze, prof. Richard Gregory z Bristolske univerze in prof. Ennio De Renzi z Moden-ske univerze; okroglo mizo bo vodil ravnatelj departmaja za psihologijo na Tržaški univerzi VValter Gerbino.
Današnji program se bo zaključil ob 21. uri z nastopom enega najhitrejsih evropskih rokohitrcev Victorja Ballija.
SKLAD MITJE ĆUKA / V PROSTORIH ZADRU2NE KRAŠKE BANKE^
Prikaz didaktičnih igrač
V sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah so sinoči odprli zelo bogato in lepo razstavo učnih pomagal, knjig in didaktičnih igrač, ki jih predstavljajo tri slovenska podjetja: podjetje »Želva«, zadolženo za usposabljanje in zaposlovanje mladih s psihičnimi motnjami, založba slikanic in drugih knjig za otroke Epta ter podjetje Jomi s svojim programom igrač za vrtce, šole ter s svojim terapevtskim programom.
Razstavo je organiziral Sklad Mitje Cuka ter bo na razpolago učiteljem, vzgojiteljem, staršem in nasploh naši javnosti vse do sobote v omenjenih prostorih kraške banke.
»Naše šole te priložnosti ne bi smele zamuditi«, nam je ob ogledu in otvoritvi razstave dejala Stanka Cuk, predsednica Sklada Mitje Cuka.
»Spoznali smo to dejavnost letos spomladi, ko smo kot predstavniki slovenskih šol oziroma didaktični ravnatelji iz tržaške pokrajine obiskali vrtce v Izoli, da bi si tam ogledali, kako ti delujejo in s kakšno opremo. Takrat nam je tamkajšnja ravnateljica obljubila,
da nas bo seznanila s predstavniki podjetji, ki izdelujejo didaktične pripomočke za šole kot tudi vrtce. Tako je tudi bilo. Ta podjetja so se že javila na naših šolah, pa ne s katalogi, temveč s polnimi kombiji igrač in drugega didaktičnega materiala, da so nam z njimi napolnili največji razred na šoli. Ko smo videli vse to, smo se kot predstavniki Sklada Mitje Cuka odločili tudi za razstavo, da damo
tako možnost šolnikom, da si vse to gradivo ogledajo. Resnično gre za izdelke, ki so koristni vsem š°' larjem, vzgojiteljem in učitelje®’ predvsem pa zelo potrebni za predšolsko vzgojo. Gre za knjig6, slikanice, pa za veliko drugih roč nih izdelkov in igrač, ki bi bili v ponos kakršni koli razstavi, m°r da tudi večjega obsega«, nam je na koncu povedala še Stanka Cuk.
NevaLukeS
OBČINA D-N / KULTURA
Prošnje za prispevke
Devinsko-nabrežinska obdna je izdala javno obvestilo o predložitvi prošenj za prispevke v letu 1995 za redne letne dejavnosti na področju kulture in na področju prostega časa (šport in rekreacija).
Prispevke za zgoraj navedene redne letne dejavnosti lahkjo prejmejo naslednji upravičenci:
-	zasebne ustanove, združenja, krožki in druge institucije zasebnega značaja, ki imajo status pravne osebe in delujejo v prid krajevnega prebivalstva;
-nepriznana združenja in odbori, katerih pobude in dejavnosti so v korist prebivalstva občine. Njihova ustanovitev mora izhajati iz akta, ki je bil odobren vsaj 6 mesecev pred predložitvijo prošnje za prispevke.
Prošnje je treba sestaviti po priloženem obrazcu "A“ in overiti po predpisih; dopolnjuje naj jih sledeča dokumentacija:
-	izvod proračuna za leto 1995;
-	izvod programa dejavnosti za isto leto;
-	izvod statuta (v primem, da ni bil dokument že predstavljen v prejšnjih letih);
-	izvod poročila o izdatkih v letu 1995;
-	ustrezno izpolnjena in podpisana priložena obrazca “B” in “C”.
Navedene listine morata podpisati predsednik in tajnik ustanove ter v primem, da obstaja, predsednik nadzornega kolegija.
Rok za predložitev prošenj bo zapadel 28.11.1995.
Po preveritvi pristojnega oddelka in v skladu s predpisi občinskega pravilnika bo dodelitev prispevkov določil občinski odbor v teku 60 dni od poteka roka za predložitev prošenj.
Občinski pravilnik o urejevanju koncesij za finansiranja, subvencije, prispevke in podpore javnim ustanovam in žasebnikom je na razpolago za vpogled ah nabavo, po predpisih 5. člena pravilnika samega, v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, v sobi št. 2. Isti urad je tudi na razpolago za pojasnila (telefon 670-3111).
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
22.	novembra 1995
CECILIJA
Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 16.28 -Dolžina dneva 9.15 - Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 16.38.
Jutri, ČETRTEK,
23.	novembra 1995
KLEMEN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6 stopinj, zraCni tlak 1029,6 mb narašča. Veter 14 km na uro Vzhodnik, vlaga 42-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,2 stopinje.
ROJSTVA in smrti
Rodili SO SE: Jordan Trento, Caterina P’Henry Mosetti, Gabriele Grieco, Edwin Da-®riani, Anton Zudek, Beatrice Vecchiet, Jana Blasina.
UMRLI SO: 70-letna Adriana Castagna, 64-jetna Bruna Lulgio, 82-letni Francesco Scheria-ni, 63-letna Luigia Fabič, 63-letna Liliana Beer, 64-letna Silvia Sadar, 90-letna Flora Pes-®ante, 59-letni Bruno Scamperle, 76-Lina Fon-tanot, 61-letna Albina Burba, 83-letni Giuseppe Gostissa, 77-letna Va-!potto Emilia, 68-letni Giordano Rapotez, 68-ietni Giorgio Pizzarello, 81-letni Silvano Lugna-ni, 51-letni Palmino Pic-polo, 87-letni Giuseppe 'Varsetich, 91-letna Alpa Ursini, 52-letni Pao-i° Serraval, 94-letni Giu-SePpe Ferluga, 86-letna
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo ^ tajništvu Uredništva PD (tel. '296600) in preko poverjenikov Posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicercne 8 (pri-'"Pje) tel. 360072, s sledečim urotom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Maria Cergol, 84-letni Enrico Vidiak, 70-letna Giulia Cattonar, 68-letna Salvatore Dudine, 88-letna Maria Starc.
E LEKARNE
Od PONEDELJKA, 20. do NEDELJE, 26. novembra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio Severe 112 (tel. 571088).
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnastica 6.
BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
KINO
ARISTON - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »I buchi neri«, r. Pappi Corsicato, i. Laila Forte.
EKCELSIOR - 16.15, 17.40, 20.15, 22.15 »II profumo del mosto sel-vatico«, i. Keanu Ree-ves.
EKCELSIOR AZZUR-
RA- 17.40, 19.50, 22.00 »II buio nella mente«, i. Sandrine Bonnaire. AMBASCIATORI -
16.45,	18.30, 20.15,
22.15	»Mortal Kombat«, i. Christopher Lambert.
NAZIONALE 1	-
16.30,	18.20, 20.15,
22.15	»Johhny Mnemo-nic«, i. Keanu Reeves. NAZIONALE 2	-
16.30,	18.20, 20.15,
22.15	»lo no špik ingli-sh«, i. Paolo Villaggio.
NAZIONALE 3	-
16.15, 18.00»Mowgli - II libro della giungla«, i. Jason Scott Lee; 19.50,
22.00	»Die Hard - Duri a morire«, i. Bruce VVillis, Jeremy Irons.
NAZIONALE 4	-
16.15, 18.15, 20.15,
22.15	»Amiche« i. Chris O’Donnell, Minnie Dri-ver.
MIGNON - 16.00,
22.00	»Sessualita mor-bosa«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00,
19.30,	22.00 »Apollo 13«, i. Tom Hanks.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la delle nuvole«, r. Michelangelo Antonioni, i. John Malkovich, Sophie Marceau, Kim Rossi Stuart.
LUMIERE - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »Legami«, r. Pedro Almodo-var.
E3_____ČESTITKE
Ob visokem jubileju iskreno čestitamo dragemu MILOŠU in mu želimo veliko zdravja in veselja, predvsem pa mnogo uspehov v agro-turističnem sektorju. Kolegi iz 3. nadstropja, ki se že veselijo družabnosti pri Bibcu.
Danes draga MARIJA KRIŽMAN 90. rojstni dan slaviš! Iz srca čestitamo ti mi vsi “Solita klapa“ iz Piščancev.
Danes praznuje LARA STRAIN rojstni dan. Zdravja, sreče in zadovoljstva ji voščijo vsi njeni, ki jo imajo radi.
PRIREDITVE
SKLAD MITJA CUK
vabi na ogled razstave UČNIH POMAGAL, KNJIG IN DIDAKTIČNIH IGRAČ, ki se bo vršila od danes, 22. do sobote, 25. t. m. v Sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah od 8.30 do 13. ure ter od 17. do 19. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja danes, 22. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20 ZABAVNI POPOLDAN. Nastopil bo znani tre-benski humorist Atilij Kralj s svojimi humorističnimi pesmimi in šalami. Vljudno vabljeni!
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata srečanje z Lojzetom Abramom. Prikazal nam
PUBUEST s.r.l.
UL Valdirivo 36 -1. nad. sprejema
objave malih oglasov in raznih obvestil od ponedeljka do petka od 8.30 do IZ30
ob sobotah In praznikih zaprto Tel. 361888-fax 768697
bo NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA jutri, 23. t. m., ob 20. uri na sedežu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu.
SKD PRIMOREC -Trebče prireja fotogra-sko razstavo JAME LA-BADNICE jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sodeluje kvartet Nomos, ki bo izvajal operne arije in slovenske narodne pesmi. Urnik ogleda bo še v petek in soboto od
16.	do 18.30 in nedeljo od 11. do 13. ure.
V KD S. ŠKAMPERLE bo v petek, 24. t. m., ob
20.30	zadnji večer iz niza OBUDIMO SPOMIN. Predavanje Marte Ivašič ima naslov OD UKINITVE do obnove šolstva NA PRIMORSKEM. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Doni-zetti 3 vabi v soboto, 25. t. m. na predavanje z naslovom IZAK RABIN
-	IZRAELSKA DRŽAVA OD VOJNE DO POMIRITVE NEGA PROCESA. Predaval bo prof. Jože Prijevec ob 18.30.
KD F. PREŠEREN vabi na koncert STRUNE MILO SE GLASITE. Nastopajo: tamburaški ansambel KD F. Prešeren, tamburaški orkester Tita Marzuttini iz Vidma in tamburaški ansambel Mandolina iz Ljubljane v soboto, 25. t. m., ob
20.30	v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
KD SKALA iz Gropa-de gostuje v soboto, 25. t. m. dramsko skupino I. Gruden iz Nabrežine z veseloigro SUMLJIVA OSEBA. Pričetek ob
20.30.	Vabljeni!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA vabi na 30-LETNICO REVIJE ZBOROV, ki bo v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
ARS NOVA vabi otroke in starše na glasbeno pravljico LUNINO KRALJESTVO, ki bo v nedeljo, 26. t. m., ob
17.	uri v dvorani na Colu - Repentabor. Predstavo priporočamo otrokom vrtcev in osnovnih šol.
SKD VIGRED vabi na večer ob 50-letnici osvoboditve v nedeljo, 26. t. m., ob 17.30 v društvenih prostorih v Sempo-laju. Spored: ogled video filmov ob osvoboditvi Trsta, predstavitvijo zgodovinarja Borisa M. Gombača, nastop MPZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Miliča.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
-	Knjižnica Dušana Černeta vabita na PREDSTAVITEV PUBLIKACIJ KRŠČANSKE KULTURNE ZVEZE in SLOVENSKO NARODOPISNEGA INSTITUTA URBAN JARNIK v ponedeljek, 27. t. m., ob
20.30.	Informacijsko mizo bosta pripravila dr. Marija Makarovič in Nužej Tolmajer.
KD KRAŠKI DOM in Župnijska skupnost Repentabor sodelovanju s Skladom Mitja Cuk vabita na predavanje v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu:	ZAKAJ TUDI
ŠTEVILNI NASI MLADI BEŽIJO V SVET ALKOHOLA IN MAMIL? Staršem, mladim in vsem, ki se za to zanimate bo skušal odgovoriti psihiater in psihoterapevt dr. Viljem
SKD TABOR Opčine
-	Prosvetni dom. Od 28. t. m. do 10. decembra razstavlja DEMETRIJ
GEJ. Otvoritev razstave v torek, 28. t.m ., ob 20. uri. Predstavitev Francesco Macedonio. Sodeluje KD F. Žiberna iz Povirja s prizorom “Bejži zludej, baba gre!“Vabljeni!
□ OBVESTILA
KD VESNA obvešča, da je v Sirkovem domu v Križu do 26. t. na ogled razstava o ribištvu. Umik od 18. do 21. ure v nedeljo pa od 10. do 13. ure.
SKUPNOST BORCEV XIX. SNOB Srečka Kosovela vabi na OBČNI ZBOR vse borce, aktiviste in svojce, ki bo v Štanjelu, 25. t. m., ob 10. uri pri gostišču Zoran.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
sklicuje 15. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Četrtek, 30. t. m., ob
19.30	na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo ravnatelja, 3. Obračun in proračun, 4. Razprava, 5. Poročilo nadzornega odbora in 6. Razno.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica, Trst, Videm sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR , ki bo v petek, 24. t. m., ob
19.30	v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah.Vabljeni predstavniki vseh včlanjenih društev in skupin.
SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 24. t. m., ob 20. uri na sedežu v Ul. Ri-sorta 3. Vabljeni!
SRENJA Dolina in KD V.Vodnik, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaščane in vaščanke, da se udeležijo sečnje na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče v soboto, 25. in nedeljo, 26. t. m., ob 8. uri na pol poti, ki pelje v zadružni hlev.
SEKCIJI DSL Križ in Prosek vabita na kongres, ki bo v nedeljo, 26. t. m., ob 10. uri v kriškem Ljudskem domu. Spregovorili bodo podpredsednik deželnega sveta Budin, predsednik DSL Tonel, predsednik zahodnokraškega sveta Bizin ter koordinator Prodijevih odborov Vocci. Vabljeni!
ODBOR za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Lonjer vabi vse vaščane na sejo, ko bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju. Dnevni red: delovanje odbora od njegove izvolitve do danes.
V STIVANU - v novi cerkvi sv. Ivana bo v soboto, 25. t.m., ob 20.30 »Volaričev večer« ob 100-letnici skladateljeve smrti. Nastopili bodo sopranistka Kristina Macarol ob spremljavi pianistke Ingrid Silič, pianistka Barbara Cor-batto in organizatorji koncerta: otroški zbor Ladjica, dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade. O skladatelju in njegovemu delu bo spregovoril prof. Pavle Merku.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRAVA priložnost! Ugodno prodam Disco-very 2.500 dizel, ekološki, letnik 1992, pre-
voženih 70.000 km z vsemi pripomočki. Tel. na š. 368633 ( od 9. do 13. ure), 0335/284806.
PRODAM štiriključni bariton znamke Anborg v odličnem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št. 214527 po 14. uri.
FIAT UNO 45 fire prodam v dobrem stanju. Tel. na št. 229224.
PRODAM Clio 1400 RT, zelene barve,
65.000	km, letnik 1991, cena po dogovoru
9.500.000	lir. Tel. na št. 040/51370 ura obedov.
V	STEVERANU, 50 m od oglavne ceste, prodam 3.300 kv. m sadovnjaka, z možnostjo preureditve v gradbeno zemljišče. Tel. št. 0481/390238 v večernih urah.
PRODAM delno zazidljivo zemljišče, 712 kv. m v Logu. Tel. št. 040/822884 po 18.30.
PRODAM hišo z dvoriščem v Dolini. Tel. št. 228390.
PRODAM hišo z dvoriščem v Logu. Tel. št. 228334.
SAMOJEDO mladiče z rodovnikom prodam. Tel. v večernih urah na št. 040/229213.
V	BORŠTU ima osmico Igor Barut.
V	DOBERDOBU bo v soboto, 25. t. m. odprl osmico Berto Tonkič. Točil bo belo in Crno vino ter nudil domač prigrizek.
PRISPEVKI
V	spomin na dragega moža in očeta Franca Štolfa daruje družina
300.000	lir za MoPZ Frantje izpod Grmade.
V	spomin na inž. Andreja Čoka daruje Marija Glavina 50.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na dragega strica inž. Andreja Čoka darujeta Boris in Eda Cok z družino 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na dragega očeta inž. Andreja Čoka darujejo Leo, Vera in Marijuča z družinami
300.000	lir za Kulturni dom v Lonjerju,
300.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo in 300.000 lir za KD S. Skamperle-Sv. Ivan.
Ob 100-letnici rojstva Antona Gašperšiča darujejo svojci 50.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Albina Danieli daruje Milka Danev z Opčin 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Albina Danieli darujeta Zofka in Miranda Kapun 10.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na dragega strica inž. Andreja Čoka daruje nečak Teodoro Cok z družino 100.000 za KD S. Škamperle.
Ob 10. obletnici smrti dragega moža in očeta daruje Ljudmila Jogan in sinovi z družinami
100.000	lir za obnovo Stadiona 1. maj.
V	spomin na predragega in nepozabnega brata Ivota Tence in staršev daruje Ljuba z možem Frankom 50.000 lir za spomenika v Križu.
Namesto cvetja na grob Andreja Sosiča daruje družina Ražem -Bobetovi (Bazovica 37)
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
t
V 94. letu starosti nas je zapustil naš dragi oCe
Jože (Pepi) Ferluga
Iskrena zahvala vsem, ki so mu v zadnjih letih pomagali.
Pogreb s sv. mašo bo V petek, 24. t. m., ob 10.30 na pokopališču pri Sv. Ani.
Njegovi dragi
Trst, Rojan, 22.11.1995
t
Zapustila nas je naša draga mama
Ljudmila (Milka) Tauceri vd. Arban
Pogreb bo v petek, 24. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hčerka Iza z Brunotom, sin Zorko z Majdo ter ostalo sorodstvo
Barkovlje, 22.11.1995
Ob izgubi drage mame izrekajo bivšemu dolgoletnemu uslužbencu Zorku Tavčarju iskreno sožalje
uslužbenci in uprava Primorskega dnevnika
Ob izgubi drage mame izrekajo iskrene sožalje Zorku Tavčarju
uprava, direkcija in kolegi Edigrafa
22.11.1985	22.11.1995
Ob 10. obletnici smrti podjetnika
Josipa Miliča
se ga z ljubeznijo spominjajo 0	. .
J ’ Svojci
Opčine, 22.11.1995
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 24. SEPTEMBRA 1995 DO 27. MAJA 1996
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA
4.02	(D)	Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke	7.59	(E)
		(6.04)	8.53	(E)
5.37	(D)	Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke		
6.04	(IR)	(7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke	10.05	(E)
6,13	(R)	(8.15) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praz-	10.42	(IR)
		nikih	11.42	(IC)
7.13	(E)	Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke		
		(9.18)	13.42	(IR)
7.50	(IC)	TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre		
		(9.35), Benetke (9.46)	14 1?	P
8.13	(IR)	Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke		
		(10.20)	15.42	(IR)
10.13	(IR)	Tržič (10.36), Portogruaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20)	1604	(IC)
11.56	(IC)	Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini	16.25	(D)
12.13	(IR)	Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20)	17.42	(IR)
13.10	(D)	Tržič (13.33), Portogruaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17)	18.50	(D)
14.13	(IR)	Tržič (14.36), Portogruaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20)	18.57	(D)
15.13	(D)	Tržič (15.36), Portogruaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16)	19.37	(IR)
15.50	(IC)	Tržič (16.13), Portogruaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46)	20.00	(IC)
16.13	(IR)	Tržič (16.36), Portogruaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (18.20)	20.55	(R)
17.13	(IC)	Tržič (17.36), Portogruaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18)	21.42	(IR)
17.27	(R)	Tržič (17.54), Portogmaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58)	22.00	(IC)
18.13	(IR)	Tržič (18.36), Portogruaro (19.22), Mestre (20.07), Benetke (20.20)	23.42	(E)
19.13	(E)	Tržič (19.36), Portogmaro (20.22), Mestre (21.04), Benetke (21.15)	0.42	(IR)
20.25	(E)	Tržič (20.48), Portogruaro (21.31), Mestre (22.14), 2e-	1.42	(IR)
		neva		
21.13	(IR)	Tržič (21.36), Portogmaro (22.22), Mestre (23.08) Be- netke (23.21)	2.35	(D)
22.13	(E)	Tržič (22.36), Portogruaro (23.22), Mestre (0.04), Rim		
		Termini		
SMER____________________________________
Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.35) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.29)
Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.41)
Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (10.18)
Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič (11.18)
Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), Tržič (13.18)
Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.48)
Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.18)
Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.40)
Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.01)
Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33),
Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.22)
Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.33),
Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.13)
Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.36)
Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogruaro (19.34), Tržič (20.31)
Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.18)
Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (21.36)
Benetke (21.35), Mestre (21.48), Portogruaro (22.33), Tržič (23.18)
Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), Tržič (0.18)
Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), Tržič (1.18)
Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogmaro (1.26), Tržič
(2.11)
Proga TRST-VIDEM ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.22	(R)	Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz-	6.46	(R)	Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
5.50	(R)	Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20)	7.29	(R)	Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01)
6.23	(D)	Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (7.37) (ukinjen ob praz-	7.51	(D)	Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
6.48	(R)	Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) ((ukinjen ob praz-	8.33	(R)	Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praz-
		nikih)			nikih)
7.19	(IR)	Tržič (7.43), Gorica (8.03). Videm (8.27)	8.40	(D)	Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16),
8.19	(R)	Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47)			(ukinjen ob prazn ikih)
9.19	(IR)	Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27)	9.14	(R)	Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz-
11.19	(IR)	Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27)			nikih)
11.40	(R)	Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen ob	9.56	(IR)	Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32)
		praznikih)	10.52	(R)	Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24)
12.19	(D)	Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33)	12.33	(IR)	Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09)
12.25	(R)	Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de-	14.04	(R)	Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35)
		lavnikih)	14.33	(IR)	Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09)
13.19	(IR)	Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27)	15.18	(R)	Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob
13.27	(R)	Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	15.53	(R)	Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25)
14.19	(D)	Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob	16.33	(IR)	Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09)
14.34	(R)	Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58)	18.18	(R)	Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob delavnikih)
15.19	(IR)	Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27)	18.26	(R)	Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob
16.19	(D)	Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob			praznikih)
		praznikih)	18.33	(IR)	Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09)
16.56 17.19 17.38 17.51	(R) (IR) (R) (D)	Tržič (17.24), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (18.27) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen ob praznikih) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih)	19.20 19.44 20.22	(R) (D) (D)	Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob praznikih) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih)
18.19	(D)		20.33 21.15	(IR) (R)	Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47)
18.39	(R)	Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01)	22.33	(IR)	Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09).
19.19	(IR)	Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27)	0.52	(IR)	Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25)
20.07	(R)	Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (21.24)			
21.19	(IR)	Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27)			
23.05	(R)	Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33)			
Proga TRST-OPCINE ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.13	(E 221)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) prihaja iz Ženeve - Opčine (9.40) - nadaljuje v Zagreb	6.52 10.58	(E 240) (IC264)	VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Budimpešte - Opčine (6.24) - nadaljuje v Benetke KRAS - prihaja iz Zagreba Opčine (10.28)
12.02	(IC 243)	DRAVA - prihaja iz Benetk - Opčine (12.28) - nadaljuje v Budimpešto	16.57	(E 242)	DRAVA - prihaja iz Budimpešte - Opčine (18.30) - nadaljuje v Benetke
17.57 0.02	(IC265) (E 241)	KRAS - Opčine (18.25) - nadaljuje v Zagreb VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Benetk - Opčine (0.50) - nadaljuje v Budimpešto	19.51	(E 220)	SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - prihaja iz Zagreba - Opčine (19.23) - nadaljuje v Ženevo
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddežeini vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
RONKE / POBUDA DRUŠTVA JADRO
Martinovanje so priredili v Postojni
Poleg družabnosti tudi udeležba na tradicionalnem tekmovanju harmonikarjev
Društvo Jadro iz Ronk je na martinovo priredilo avtobusni izlet v Postojno, kjer se je v hotelu Jama odvijalo tekmovanje harmonikarjev. Tekmovanje - srečanje je priredilo društvo Harmonika iz Postojne, udeležili pa so se ga tudi godci iz zamejstva, ki pa se žal niso uspeli uvrstiti zaradi izredno močne konkurence. To pa seveda ni skalilo prijetnega razpoloženja in družabnosti, ob novem vinu in martinovih dobrotah (na sliki). Društvo Jadro iz Ronk, ki združuje naše rojake v Laškem je prirediteljem darovalo pokal, predsedniku društva Harmonika, Milanu Hladniku, pa plaketo v spomin na prijetno srečanje. Društvo Harmonika ima že veC let stike s harmonikarji na Tržiškem, povezovalni Člen pa je gospod Emil Visintin, ki je bil tudi med glavnimi pobudniki in organizatorji lepega izleta.
M PRIREDITVE
V KNJIŽNICI DAMIR FEIGEL v Gorici bo jutri, v četrtek, 24. t.m., ob
20.30	klubski večer na aktualno temo:	Pre-
takanje informacij med manjšino in večino.
KD BRISKI GRIČ vabi v soboto, 25. t.m., ob
20.30	na gledališko predstavo Eros v Offu. Gostovala bo dramska skupina KD Bazovica z Reke.
SPD GORICA prireja v četrtek, 7. decembra ob
20.30	planinski veCer ob 50-letnici obnovitve delovanja društva. Nastopili bodo elani vokalnega kvarteta Spev iz Škofje Loke, citrat Miha Dovžan in recitatorji gledališke skupine Gorica. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva in v Kulturnem domu.
H RAZSTAVE
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA je do 30.
novembra odprta razstava del podvodnega fotografa Smiljana Zavrtanika iz Nove Gorice. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure in med kulturnimi prireditvami.
V	GALERIJI KINA VIT-TORIA razstavljajo na pobudo krožka Exit goriški slikarji Sergio Altieri, Ignazio Doliach, Franco Dugo, Luciano de Giron-coli, Alfredo de Locatelli, Mauro Mauri, Cesare Mocchiutti in Claudio Mrakic. Razstava je na ogled do 10. decembra po umiku kinodvorane.
FOTOGRAFSKI KROŽEK CM je v kavarni “Ai giardini - La cic-chetteria” v Ul. Petrarca v Gorici postavil fotografsko razstavo Gina Morel-lija. Razstava je na ogled do 28. novembra.
OBVESTILA
SPDG - Smučarski odsek sporoča, da se bo sejem rabljene smučarske opreme nadaljeval še jutri, v četrtek od 18. do 20. ure na sedežu društva.
SKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesne vaje za otroke in odrasle. Prijavite se lahko pri Milki Pahor tel. 419993 ali pri odbornikih društva.
OBČINA DOBERDOB
obvešča, da je tehnični urad odprt ob torkih in četrtkih med 17. in 19.
OBČINA SOVODNJE OB SOCI
prireja srečanje na temo
»Vrednote NOB v današnjih časih«
Predavatelj: Cimi Zlobec
V petek, 24. t.m. ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
KINO
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL deluje vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 13. do 17. me razen ob četrtkih, ko so v dopoldanskem času zaprti.
PETICIJO “VRNITE NAM NARODNI DOM” je mogoče podpisati vsak dan na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored 24. maja 1.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta od ponedeljka do četrtka od 15. do 17. me, ob petkih pa od 11. do 13. ure. Urnik je začasen.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do
18.	ure, ob torkih in četrtkih pa od 10. do 12. me.
OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do
11.30.	Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj.
SKD HRAST-Sportni odsek organizira rekreacijsko in predsmučarsko telovadbo. Za informacije kličite na številko 78130 ali 419957.
GORICA
VITTORIA18.00-20.00-22.00» Nine months - Imprevisti d’amore». Režija Chris Columbus. Igrajo J-Moore, Robin Wil' liams. Ozvočenj6 Dolby stereo.
CORSO 17.15-19.40-
22.00	»I ponti di Ma-dison County». Clint Eastvvood in Marylin Streep.
□ LEKARNj
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italija 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul-Manlio 14/b, tel-480405.
POGREBI
Danes, ob 9.30, Paola Neffat iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob lU uri Maria Felicita Humar por. Solari. iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
VOJAŠNICA-ŠOLA / IZGLASOVAN DOKUMENT
SOVOPNJE / NEDELJA 26.T.M
Pokrajina bo vložila priziv zaradi uvedbe vojaške tajnosti
Obvezo nalaga Odboru pokrajinski svet
Odkrivanje lastnih korenin
OB 50-letnici delovanja je KD Sovodnje izdalo knjigo
Goriški pokrajinski svet je po peturni razpravi včeraj zgodaj zjutraj odobril resolucijo v zvezi z načrtovano gradnjo financarske Sole - vojašnice na letališču. Dokument obvezuje pokrajinski odbor, da na Deželnem upravnem sodišču vloži priziv proti sklepu o uvedbi vojaške tajnosti nad objektom, da se pri vladi in v parlamentu zavzame zato, da se za gradnjo prometnih infrastruktur odtujena sredstva spet namenijo za prvotne cilje, da od Dežele in Občine zahteva da se opravijo v najkrajšem možnem roku vsi postopki, ki so v njunih pristojnostih (vključno izvedba referendumov) in da se zaustavi gradnja objekta tako kakor je predviden v sedanji fazi. Četrta obveznost zadeva postopek glede formiranja konzorcija ali druge juridične oblike Aerokluba in s tem zagotovitve možnosti obstoja in razvoja letaliških dejavnosti. Mišljen je seveda pristop Pokrajine v konzorcij.
Besedilo, ki ga je pokrajinski svet odobril s 14 glasovi (trije svetovalci so se vzdržali, dva se glasovanja nista udeležila, štirje so glasovali proti) je besedilo osnutka, ki ga je predložila Severna liga, dopolnjeno z amandmajem, ki ga je predlagal Fiorelli (zadeva zadnji odstavek). Slednji je svoj amandma umaknil, ponovno pa ga je kot svojega predlagala SL.
Povedati velja, da je osnutek resolucije predložila tudi skupina Ljudske stranke. Osnutek pa je bil zavrnjen.
Resnici na ljubo je treba zapisati, da peturna razprava ni osvetlila stališča Predsednice, oziroma pok-
rajinskega odbora. Marcoli-nijeva sploh ni posegla v razpravo, kakor da se je to vprašanje ne tiče. Celotno zadevo so izpeljali v pokrajinskem svetu predstavniki Severne Lige. Načelnik Pacor je prebral osnutek resolucije, z različnimi argumenti vendar "precej šibkimi” so ga skušali utemeljiti Novelli, Viola, Ko-glot. Nekoliko bolj stvaren je bil Pascolin. Nasproten glas je napovedal misovec Cosma, medtem ko so predstavniki DSL in SKP dokument podprli, predstavniki ljudske stranke pa predstavili svoj.
Zelo ostro in tudi argumentirano je v razpravo posegel neodvisni Zampa-ro, ki je napovedal, da se glasovanja o osnutku SL ne bo udeležil, glede doku-
Pri goriški Zdravstveni ustanovi so se pričeli ponovno ukvarjati s takoi-menovanim načrtom stalnega preverjanja kakovosti storitev. Ne gre za novost, je na včerajšnjem srečanju z novinarji dejal generalni ravnatelj ustanove dr. Baratti. Na to področje so pri KZE segli že pred dobrima dvema letoma, vendar pa je zadeva kaj kmalu obtičala. Zdaj se problematike lotevajo odločneje, čeprav se zavedajo številnih težav. "Vsi pričakujemo pozitivne spremembe od zunaj, zelo težko pa se sami spreminjamo, spre-
menta LS pa se bo vzdržal. Stvari je skušal spraviti v pravo smer (zato da akt ne bi bil sam sebi namen ali pa samo nekakšna kontra-pozicija večini na Občini) zeleni Fiorelli, ki je opozoril predvsem na nevarnost avtogola s prizivom na Deželno upravno sodišče in na vrsto nedorečenosti, nejasnosti in drugih pomanjkljivosti. Ob koncu je bil le dosežen nekakšen polovičen kompromis o relativno pomembnem vprašanju. Poudarjamo relativno, kajti za razpravo je bilo doslej dovolj časa in priložnosti. Že samo dejstvo, da je bil osnutek resolucije predložen pred več kakor enim mesecem, odobren pa šele včeraj, je značilen pokazatelj odnosa in volje po razreševanju.
minjamo naše navade, način dela-, vedenje". Takoj je treba povedati, da se pri Zdravstveni ustanovi šele pripravljajo na izvajanje načrta VRQ. Trenutno so v nekakšni organizacijski fazi, ko bodo skušali v največji meri ojačiti Center za promocijo kakovosti, pripravljajo se na obnovitev komisije za VRQ in na ustanovitev odborov v okviru bolnišničnih ustanov. Do zdaj so priredili že prvi tečaj za osebje (za 28 uslužbencev) v decembru se bo delo z osebjem nadaljevalo na različnih ravneh.
Odborniki kulturnega društva Sovodnje se v teh dneh skrbno pripravljajo na praznovanje ob 50.obletnici ustanovitve društva, ki bo v nedeljo 26. novembra, ob 18. uri v domačem kulturnem domu. Priprave so sicer v teku že nekaj mesecev, predvsem kar se tiče publikacije "Protagonisti sovodenjske stvarnosti”, ki jo je spisal novinar Marko VValtritsch in ki jo bo sam avtor predstavil na nedeljski slovesnosti. Gre za prvi celoviti zapis o zametkih in 50. letnem delovanju kulturnega društva Sovodnje, ki se je takoj po vojni imenovalo Primorska zvezda. O
Poleg zagotavljanja kakovosti zdravstvenih storitev (in stalnega nadzora) naj bi z izvajanjem projekta prihranili tudi precejšnja denarna sredstva, saj je eden od ciljev tudi zmanjševanje ali odpravljanje potratnosti in bolj gospodarna uporaba sredstev. Problematika je sicer zapletena, delati bo treba postopoma, zadeva pa vsakega od skoraj 2200 uslužbencev javne zdravstvene službe na Goriškem, ugotavljata dr. Pagani, ki pobliže sledi načrtu in dr. Baratti, generalni ravnatelj Zdravstvene ustanove.
bogatem in uspešnem življenskem loku kulturnega društva, bodo pričali tudi plakati in fotografije, ki bodo razstavljeni ob vhodu v dvorano in v zgornjih prostorih. Razstavo, ki jo bodo prav tako otvorili v nedeljo, sta oblikovala Vilko Fajt ter Emil Tomšič in prikazuje utrinke iz društvenega življenja skozi vseh pet desetletij. Nedeljsko slovesnost, na katero so toplo vabljeni vsi vaščani in prijatelji, bodo poleg omenjenih dogodkov oblikovali še domača vokalna skupina Sovodenjska dekleta, bivši nonetovci, ki so se ponovno zbrali izključno za to pomembno obletnico in trije mladi, ki bodo prebrali nekaj odlomkov iz VValtrit-scheve publikacije. Predvideni so seveda pozdravi gostov in podelitev skupinskega priznanja. Izročili ga bodo simbolično enemu izmed zaslužnih bivših odbornikov oziroma članov v predstavništvu vseh, ki so si v teku teh petih desetletij prizadevali v korist društva in za razvoj slovenske kulture v vasi. Priznanje bodo izpostavili v Kulturnem domu. Naj ob koncu povemo, da bo celotna letošnja sezona potekala v znamenju 50- letnice društva. Po nedeljskem slavju se bodo v naslednjih mesecih zvrstili še drugi pomembni kulturni dogodki.
ZDRAVSTVO / ZA KAKOVOST STORITEV
Spet aktualen načrt VRQ
Prva faza je seznanjanje in vključevanje osebja na vseh ravneh
'

86
Bi
NOVICE
Za tesnejše sodelovanje
Obstajajo možnosti boljšega sodelovanja med slovenskimi rajonskimi konzultami in slovensko občinsko konzulto? Obstaja potreba po nekakšni stalni medsebojni informiranosti in nastopanju v odnosu do oblasti, v prvi vrsti do občinske uprave? Na ta vprašanja bodo skušali odgovarjati člani treh slovenskih konzuli (Pev-ma, Podgora, Standrež), ki so bili povabljeni na sejo slovenske občinske konzul te. Na srečanju, ki bo v četrtek, 23.novembra, ob 18. uri na županstvu, so bili povabljeni tudi člani slovenska narodnosti, ki so bili izvoljeni v drugih rajonskih konzultah. Na tem srečanju, ki je prvo v takšnem sestavu, bo gotovo tekla beseda tudi o drugih vprašanjih.
Koncert goriških zborov v cerkvi na Travniku
Zbor sv. Ignacija prireja v petek, 24. t.m. pevsko revijo v čast sv. Cecilije. Na koncertu, ki bo ob 20.15 v cerkvi na Travniku bodo nastopili zbor C.A. Seghizzi, zbor "Podgora”, Ars mušica, Mirko Filej, Coral di Lucinis, "Standrež” in zbor sv. Ignacija. Vsak zbor bo zapel po tri pesmi.
Do petka oddati izdelke za likovni natečaj AIPA
Društvo za varstvo živali opozarja na skorajšnjo zapadlost roka za sodelovanje pri likovnem nagradnem natečaju, ki so ga razpisali za učence osnovnih šol, dijake nižjih srednjih šol in malčke v otroških vrtcih in to na celotnem območju 14. šolskega okraja. Likovne izdelke v poljubni tehniki (na temo Posvoji me: za zmeraj bova ostala prijatelja) je treba dostaviti do 24. t.m. na sedež 14. šolskega okraja v ulici Leopardi 2. Izbrana dela bodo razstavili v veži županstva najboljši izdelek pa upodobili na razglednici.
Davkarija uvedla posebno svetovalsko službo
Okrožni davčni urad obvešča, da so od ponedeljka 20. t.m. uvedli posebno svetovalno službo glede možnosti poravnave davčnih sporov. Občanom je služba na razpolago vsak delavnik od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih, torkih in sredah pa tudi od 15. do 17. ure.
Komemoracija ob obletnici deportacije židovske skupnosti
Društvo prijateljev Izraela prireja jutri, ob 52.obletnici deportacije goriške židovske skupnosti, spominsko slovesnost v sinagogi. Komemoracija bo ob 17. uri z branjem imen odpeljan ih žrtev, prižiganjem sveč in molitvijo.
Nocoj občinski svet v Sovodnjah
Danes ob 20. uri se bo v Sovodnjah sestal občinski svet. Seja bo v glavnem namenjena usklajevanju proračuna, na dnevnem redu pa je tudi odobritev resolucije glede načrtovane gradnje šole - vojašnice za finančno stražo na območju goriške občine.
POBUDA / OD 13.DECEMBRA
Poleg Andrejevega bomo imeli tudi predbožični sejem
Naselje lesenih hišic v ljudskem vrtu
December bo, kakor 86 zdi, precej živahen. Prve dni bo na razstavišču ob ločniškem mostu sejem trsnih in sad-nih sadih, skoraj sočasno bodo v mesto prišli zabaviščarji in kl-rošnjarji ob tradicionalnem Andrejevem sejmu, samo nekaj dni zatem Pa bodo odprli božični S6jem, novost, ki naj bi Dorico približala Dunaju in drugim mestom na severni strani Alp. Fodoba mestnega sre-nišča bo ob letošnjih božičnih praznikih pre-Cei drugačna kakor si-Cer- Na pobudo združenja ASCOM in v sodelovanju z občino, bodo na območju ljudskega vrta uredili božič-111 sejem. Odvijal se bo, P° napovedih, od 13.
decembra do konca leta. Na območju ljudskega vrta bodo postavili pravcato naselje majhnih hišic (kioskov), nekako po vzorcu božičnih in novoletnih sejmov, ki so del tradicije v številnih mestih v Avstriji in drugih deželah.
V lesenih hišicah bodo trgovci in tudi obrtniki ponujali zlasti blago, ki je primerno za ta čas in zlasti za pripravo božičnih in novoletnih daril. Celotno območje bo primerno osvetljeno in praznično urejeno, napovedujejo pri združenju ASCOM in seveda računajo, da bo pobuda naletela na ugoden odziv občanov in tudi kupcev iz drugih krajev in seveda poživila trgovinsko ponudbo.
KRONIKA / V TRŽIČU
Odpeljali za 200 milijonov oblačil
Tatovi na delu v noči od nedelje no ponedeljek - Prijavo včeraj
Okrog dvesto milijonov lir je vredno blago, ki so ga neznanci ukradli v noči od nedelje na ponedeljek v trgovini s konfekcijo Mode Papais v Tržiču, Ober-dankova ulica 4/a. V ponedeljek je bila trgovina zaprta, zato so tatvino ugotovili šele včeraj zjutraj. Po do zdaj razpoložljivih podatkih, naj bi neznani storilci v trgovino vlomili s stranske ulice Al-fieri. Sem naj bi se pripeljali z dostavnim vozilom, kamor so naložili moške in ženske plašče, hlače in druga izbrana oblačila v skupni vrednosti okrog 200 milijonov lir. Do trgovine so prišli tako da so preskočili zid osnovne šole Duca d’Aosta ter
nato v prodajalno, ki je specializirana za ženska modna oblačila prišli skozi kovinska vrata. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi bila na delu skupina treh ali štirih tatov, ki so se na kraju zadržali dalj časa. Domnevati je mogoče, da so se za podvig zelo dobro pripravili in da gre že spet za vlom po naročilu. Nekateri od stanovalcev bližnjih hiš so sicer okrog tretje ure slišali ropot, vendar pa zadevi niso pripisali posebnega pomena in tako so vlomilci svoj podvig lahko opravili nemoteno in, kot se zdi, v temi, saj je v ulici Al-fieri odpovedala tudi javna razsvetljava, ali pa so jo pred podvigom namenoma izključili.
SGZ / TRETJE IZ NIZA STROKOVNIH PREDAVANJ
Tokrat razprava o reformi pokojnin
Govoril je sindikalist Roman Di Battista
varovanja, ki se že izvaja in ki se bo celostno uveljavila šele čez dvanajst let in ki vnaša, seveda, bistvene novosti glede na dosedanji sistem.
Di Battista, ki je zaposlen pri patronatu ENAS/CI-SL je pojasnil vrsto zanimivih podrobnosti in izhodišča, ki so jih upoštevali ob pripravi reforme. Zani-piiv je bil tudi drugi del srečanja, ko je Di Battista odgovarjal na specifična vprašanja sicer zelo širokega in sočasno zapletenega področja. Med razpravo je izšel tudi predlog o koristnosti uvedbe nekakšne posvetovalne službe za problematiko pokojninskega zavarovanja in skrbstva. Predlog bodo, kakor nam je ravnatelj SGZ Igor Orel potrdil, preučili v vodstvu. Na sliki - foto Studio Reporta-
Slovensko gospodarsko lo niz jesenskih srečanj o združenje je prejšnjo sredo aktualnih vprašanjih s kate-s predavanjem izvedenca rimi se srečujejo gospodar-za pokojninska vprašanja stveniki. Tokrat je bil govor Romana Di Battista, skleni- o reformi pokojninskega za-

LIRA
SRE	ČET	PET	PON TOR
1592,2 1587,9 1589^ 15943 15915
Medel začetek prodaje delnic Eni
RIM - Včeraj se je začela javna prodaja delnic naftne družbe Eni, ki so v ponudbi po ceni 5.250 lir. Po splošnem mnenju, ki ga delijo tudi tuji opazovalci, gre za zelo ugodno ceno, ki pa vseeno ni pritegnila množice malih varčevalcev, kot so upali pobudniki privatizacije. Mali varčevalci so se očitno »opekli« pri dosedanjih privatizacijah, saj so cene delnic vseh privatiziranih bank in zavarovalnice INA padle, varčevalci pa so se namesto z zaslužkom morali sprijazniti z izgubo. Nic Čudnega torej, da pred okenci, kjer prodajajo Enijeve delnice, ni nobene gneCe.
r BANKE / ZADRU2NI KREDIT n
Mreža krajevnih bank v s užbi gospodarstva FJK
V soboto je bil v kraju Torreano di Martignacco pri Vidmu študijski seminar, ki ga je priredila Deželna zveza zadružnih bank in ga namenila odbornikom, nadzornikom in ravnateljem teh bank. Seminar, ki je potekal pod geslom »Mreža krajevnih bank v službi deželnega gospodarstva«, je obsegal dvoje predavanj.
Dr. Antonio Rigon, ki je odgovoren za vprašanja bančništva pri znanem raziskovalnem inštitutu Prometeia, je s pomočjo številnih preglednic in diagramov razgrnil pred pozornim občinstvom položaj in možnosti razvoja zadružnih bank v Furlaniji-Julijski krajini ter razčlenil številne spremembe, ki jih doživlja ves italijanski banCni in finančni sistem. Zato se morajo tudi zadružne banke nenehno prilagajati novim razmeram. Čeprav so po obsegu običajno majhne, je njihovo poslovanje na krajevni ravni lahko zelo učinkovito in spominjajo celo na lik »malega velikana«, kot jih je označil predavatelj. Zadružne banke se bodo morale v prihodnje še bolj povezati z ozemljem in s svojimi elani ter skrbeti za utrditev premoženja in dobro strokovno pripravo. osebja, da bo poslovanje še bolj učinkovito. Obenem se bodo morale še tesneje povezati med seboj v okviru zadružnega gibanja na deželni in vsedržavni ravni.
Prav tako zanimiv je bil tudi drugi referat, ki ga je podal bivši generalni ravnatelj zavoda Cen-sis dr. Nadio Delai. Pre-
pričljivo je prikazal vlogo in pomen zadružnih bank v krajevni stvarnosti. V tkivu te stvarnosti morajo postati dovolj sposobne, da učinkovito povežejo podjetja, obrtnike, profesionalce in druge proizvodne dejavnike, ki bodo na osnovi obstoječih infrastruktur lahko skrbeli za družbeni razvoj krajevnega gospodarstva. Obenem morajo prisluhniti novim težnjam na socialnem področju, zlasti v zvezi z dopolnilno zdravstveno in pokojninsko oskrbo. Javne ustanove so namreč vedno manj učinkovite prav na teh področjih, za katere pa je civilna družba vse bolj dovzetna. Zadružne banke morajo torej najti svojo identiteto in zacrtati pravo strategijo. Za to pa je potreben pogum, tveganje in osebna zavzetost vseh, ki delajo v teh bankah.
Na seminarju je govoril tudi predsednik italijanske zveze zadružnih bank Alessandro Azzi, ki je opozoril na socialni dejavnik v gospodarstvu in omenil tri stebre, na katerih sloni gibanje zadružnih bank: lokalizem, vzajemnost in solidarnost. Po krajši razpravi je udeležence seminarja nagovoril tudi nov deželni odbornik za finance Oscarre Lepre, ki je med drugim poudaril potrebo po sodelovanju med javno upravo in zasebnim podjetništvom. Seminarja so se udeležili tudi številni predstavniki vseh treh slovenskih zadružnih bank: kraške, doberdobske in sovo-denjske.
Marijan Bajc
GIBANJA / PO ISTATOVIH PODATKIH ZA DEVET VZORČNIH MEST
Vsem napovedim v bik se

je inflacija povzpela na 67«



V mesečni primerjavi so se življenjski stroški zvišali povprečno za 0,6%
RIM - Tokrat so se raziskovalni zavodi ušteli. Včeraj smo zapisali, da so bila njihova predvidevanja o gibanju inflacije v tem mesecu praktično soglasno ubrana na precej optimistično napoved, da naj bi bila inflacijska stopnja ostala na enaki ravni kot je bila oktobra, pa tudi septembra in avgusta, torej pri 5,8 odstotka. Podatki o gibanju življenjskih stroškov v devetih vzorčnih mestih, ki jih je včeraj objavil statistični zavod Istat, pa kažejo na veliko manj optimistčno sliko: novembrska inflacijska stopnja naj bi namreč dosegla okroglih 6 odstotkov, kar je najvišja raven od februarja 1992.
Tako visoke inflacije v Italiji ni bilo že skoraj tri leta. V mestih statističnega vzorca zavoda Istat so se življenjski stroški glede na oktober ta mesec povišali za povprečno 0, 6 odstotka, glavno krivdo pa je treba pripisati občutnemu povečanju izdatkov za prevoz v vseh devetih mestih. Povišale so se namreč cene avtomobilov domačih in tujih znamk, tarife avtomobilskih servisov, pnevmatike in tudi bencin. Precej podražitev je bilo tudi na področju dobrin in storitev za gospodinjstva, saj je se npr. podražilo pohištvo in gospodinjskki stroji. Statistiki pravijo, da bi brez (letos že tretje
zaporedne) podražitve avtomobilov ostala letna inflacijska stopnja na oktobrski ravni. Ce pogledamo ostale sestavine dra-ginjske košarice, namreč ugotovimo, da ni bilo velikih premikov: živila so se povprečno podražila le za dve desetinki odstotka, v večini mest ni prišlo do podražitve energetskih virov, prav tako ni bilo nobenih sprememb pri stroških za stanovanje in za zdravstvene storitve. Pri oblačilih so zabeležili nekaj
rahlih podražitev le ponekod (v povprečju za 0, 3 odstotka) in tudi izdatki za prosti Cas ne kažejo večjih sprememb. Kljub jasnim razlogom za poskok inflacijske krivulje, izvedenci ocenjujejo, da bi lahko decembra prišlo do ponovnega zvišanja inflacije. Povprečni letošnji ritem rasti inflacijske stopnje bi kaj lahko potisnil krivuljo do 6, 1 odstotka v letni primerjavi, medtem ko bi letošnje povprečje doseglo 5, 5 odstotka.
V Trstu se je inflacijska stopnja glede na oktober zvišala manj kot v državnem povprečju, in sicer za 0,4 odstotka, vendar je v primerjavi.z lanskim novembrom nad državnim povprečjem s 6,3 odstotka. Podobno velja tudi za Videm, ki doživlja enako mesečno zvišanje, v letni primerjavi pa dosega kar 6, 6 odstotka, in to v glavnem na račun občutnih podražitev artiklov za gospodinjske potrebe. V Trstu je najveeji mesečni porast
doživelo poglavje transport in komunikacije, medtem ko se je v letni primerjavi daleč najbolj podražilo stanovanje, in sicer za kar 11 odstotkov.
Nepričakovano zvišanje inflacijske stopnje je sprožilo cel plaz reakcij, seveda negativnih. Med prvimi so se oglasili konfederalni sindikati, ki zahtevajo poseg vlade, kajti položaj se hitro slabša. Edina spremenljivka, ki je »pod nadzorom«, so dohodki odvisnih delavcev - pravijo CGIL, CISL uin UIL - katerih kupna moC se hitro niža, in to kljub naraščanju profitov, ki jih podjetniki vedno ne vlagajo, ampak jih pogosto hranijo v tujini. Edini izhod je torej usmerjeni poseg vseh subjektov, ki so odgovorni za cenovno rast, vlada pa bi morala tudi z dekretom uvesti sankcije na dohodke, ki so povzročili neutemeljeno zvišanje cen.
Stanovska združenja trgovcev in gostincev so pri oceni inflacijskega poskoka veliko bolj previdna, medtem ko ministrstvo za industrijo vabi k »pozornejšemu branju podatkov o inflaciji«-Opozarja namreč, da ostajajo poglavja, ki najbolj težijo družinske proračune (prehrana, obleka in stanovanje), kljub zvišanju inflacijske stopnje v bistvu stabilna.
Bona šibka, liro pa bolj kot inflacija skibi finančni zakon
MILAN - Edini, ki so predvideli dvig inflacije, so bili v ponedeljek finančni trgi, ki so na predvečer objave Istatovih podatkov pokazali jasen strah pred negativnim trendom novembrske cenovne rasti. Toliko bolj negativen je bil zato tudi včerajšnji odziv milanskega borznega trga, ki se je sicer pred zaprtjem nekoliko ublažil (Mibtel je izgubil 0,30 odstotka), medtem ko liro bolj kot inflacija očitno skrbel finančni zakon. Njegova odobritev v senatu je italijanski valuti pomagala, da se je kljub znova oši-bljenemu dolarju kar dobro odrezala in ohranila teCaj z marko pod 1.130 lirami.
Tisto, kar zdaj najbolj skrbi gospodarske in finančne kroge, je vpliv povečanega inflacijskega pritiska na ceno denarja. V zadnjih dneh je kopica
italijanskih bank povišala aktivne obrestne mere in tako so se v največji zadregi znašli prav predstavniki bančnega združenja ABI. Predsednik Tancredi Bianchi je previdno izjavil, da je treba počakati na dokončne podatke konec meseca, predsednik borznega sveta Attilio Ventma pa je odkrito priznal, da zvišanje inflacije ni pričakoval in da zdaj preostaja le upanje, da bo v decembru bolje. Zaskrbljenost za tako visoko inflacijo sta včeraj izrazila tudi evropski komisar Mario Monti in predsednik antitrusta Giuhano Amato, medtem ko Confin-dustria vabi k preverjanju dejanskih cen, ki da so občutno nižje od tistih, ki so zapisane v cenikih. To naj bi dokazovala tudi upočasnitev rasti cen pri proizvajalcih, ki jo je Istat izmeril v septembru.
SEJMI / V MILANU SE JE KONČAL EXPO TOUR
Med razstavljala in obiskovalci specializiianih prireditev je bilo veliko podjetnikov iz Slovenije
MILAN - Na milanskem sejmišču, kjer se je pred dnevi končal sejem Expo Tour, so našteli približno 50 tisoč obiskovalcev, ki jim je vec kot tisoC razstavljalcev na dobrih 100 tisoč kv. metrih pokritega prostora pokazalo opremo in izdelke, za gostinstvo in hotelirstvo. Med obiskovalci je bilo seveda največ Italijanov, tujci pa so prišli iz 25 držav. VeC skupin je gostila milanska trgovinska zbornica, za organizacijo pa je skrbela družba Expo CTS. Nekatere banke so tujcem omogočile stike z italijanskimi proizvajalci, kot je bil primer tržaške CRT-Bance, pravzaprav njenega koprskega predstavništva, ki je povabljenim slovenskim podjetnikom omogočilo sestanke z italijanskimi kolegi. V Milan so slovenski podjetniki prišli kupovat blago za opremo svojih gostišč, pa tudi sklepat kooperacijske pogodbe za dobavo slovenskih izdelkov italijanskim tovarnarjem. Slovenski obrtniki namreč veliko sodelujejo z nemškimi in jim dobavljajo veliko izdelkov. Slovence zanima tudi izvoz njihovih izdelkov v Italijo, zato so zelo dobrodošli stiki na takšnem specializiranem sejmu, kakršen je bil Expo Tour. Italijanski proizvajalci na njem niso bili prisotni samo s svojo trgovsko-prodajno mrežo, ampak so se predstavili tudi neposredni proizvajalci, ki jih seveda zanima najti kooperanta. Slovenski obrtniki so to dobro izkoristili. V Sloveniji je tudi veliko povpraševanje po italijanskih proizvodih, posebno na področju gostinske opreme, kajti v Sloveniji je v zadnjem Času zelo zaživela drobna trgovska dejavnost. Italijanska indu-
strija svoje hladilne naprave, stroje za kavo »espresso«, stroje za izdelavo sladoleda in vse druge naprave za opremo gostiln izvaža v ves svet in tudi v Slovenijo. Nekateri gostinci prihajajo sami na nakup te opreme, največ dobave pa priskrbijo uvozniki. Tako enih kot drugih je bilo v Milanu kar precej.
Le nekaj besed o tem visoko specializiranem sejmu, ki ga v Milanu prirejajo vsaki dve leti. Pravzaprav gre za veC vzporednih sejmov, splošni okvirni sejem pa je Expo Tour. Kaj vse smo videli na njem? Aparate za pripravo kave »espresso«, stroje za izdelavo sladoleda, hladilne skrinje, opremo za kuhinje in še in še. V posebnem paviljonu je bil urejen vzporedni sejem z naslovom Hotel-Project, na katerem je bilo razstavljeno vse, kar potrebuje lastnik hotela, vključno z opremo za spalnice in kongresne dvorane, restavracije ali recepcijo. Ponujali so vse, od dvigala pa do etikete za ključ hotelske sobe.
Zanimanje gostincev so zbujale stojnice v tistih paviljonih, ki so bili domena še enega specializiranega sejma, in sicer Expo Food. Tu so bili na voljo živilski izdelki in pijaCe in mogoča je bila primerjava med kvaliteto in ceno izdelkov, tako italijanskih kot tujih. Poseben paviljon je bil spremenjen v pivnico, kjer so nemški proizvajalci piva postavili pravo mestece »blerstubov«. Zdelo se je, kot da bi bili na miinchenskem Oktoberfestu. Med pivovarji se je predstavila tudi slovenska pivovarna Laško.
Marko Waltritsch
Gostinska sekcija SDGZ vabi člane in trgovce na ogled pražame kave Cremcaffe
TRST - Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju vabi elane na ogled pražar-ne Cremcaffe v Trstu. Po dogovoru s podjetjem Cogeco, ki je elan Združenja in lastnik te znamke kave, si bodo lahko ogledali proizvodnjo in se seznanili s postopki, od obdelave do končne komercializacije, ki so potrebni, da pride skodelica dišeče kave do klienta v baru ali pa kar na domačo mizo.
Cremcaffe, ki je ena najuglednejših in tradicionalnih znamk kave v Trstu, ima seveda že širok krog klientov, v krajevnem, državnem in tudi mednarodnem obsegu. V zadnjih letih se je moCno povečala njena prisotnost tudi na slovenskem trgu, saj je njen značilni zelenordeči zaščitni znak s kavnimi zrnci videti v vedno veC lokalih in trgovinah. Pozdraviti gre torej dejstvo, da si želi večjega sodelovanja tudi s slovenskimi obrati tostran meje.
Srečanja, ki bo v torek, 28. novembra ob 15. uri na sedežu pražame v tržaški industrijski coni, Ul. Pigafetta 6/1, se lahko udeležijo tudi morebitni interesenti iz vrst živilskih in drugih trgovcev, ki prodajajo kavo. Informacije in prijave v organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 362949).
SODOBNA GLASBA / TRIESTE PRIMA
Užitek s skupino Chromas Ensemble
Letošnja sezona sodi v okvir pobud Trieste Contemporanea
Ali skladatelj dandanes še verjame v povednost resne glasbe? Dejansko se pod poplavo lahke glasbe marsikdo sprašuje, Ce je tudi globlja vsebina tako prožna, da zmore dopadljivost izraza.
Slednjo si lahko »izposodimo«, mogoCe iz kakega »preminulega« glasbenega obdobja - Ce jo znamo primerno »zaokviriti«. Naj takoj navržemo dve imeni: na Claudia Prieta in Daniela Štefanija mislimo.
Na petem koncertu letošnje sezone Trieste Prima je paC v sredo nastopal »domači« Cho-nias Ensemble, ki ga vodi Adriano Martinolli. (Skupina se je letos predstavila v širši zasedbi: nastopali so mezzosopranistka Rita Su-sovsky, flavtista Giorgio Marcossi in Ettore Mi-chelazzi, klarinetis Lino Urdan, fagotist Vojko Cesar, violinistka in violistka Marta Shore, Čelist Massimo Favento, harfistka Loena Bronzin, kitarist Pierluigi Corona, perkusionist Fabian Pe-rez-Tedesco ter pianist Corrado Gulin).
Program nam je nakazal, v kakšno smer se razvija pogled na izraznost v sodobni glasbeni govorici: šest skladateljev iz sredinega koncerta lahko delimo na tri skupine: Dallapiccola in Berio sta del »železne« italijanske šole, Prieto in Stefani predstavnika mlajše španske glasbene ustvarjalnosti, Gubajdu-lina in Danceanu pa sta zastopala »vzhodni« sodobni zvočni izraz.
Luigi Dallapiccola
(1904-1975) je gotovo edini med njimi, ki je še prepričan v svojo glasbeno povednost. Njegove Parole di San Paolo za glas in glasbila (1964) zazvenijo v Cisti liriki, kjer je izbira atonalnosti še izbira jezika: problematičnost izbire se razreši v pojmovanju jezika kot sredstva.
V tem smislu je Berio-va glasbena govorica korak naprej - Berio je sicer v primerjavi z Dalla-piccolo tudi mlajši (1925). Njegova O King za glas in instrumentalno skupino (1970) nam da začutiti, kako »zunanje« zaokviri svoj jezik, da je Berio sam bodisi skladatelj, torej subjekt, bodisi pa okvir skladbi, torej izven subjekta. Nase gleda hkrati tudi iz zunanjosti. V skladbi, ki je posvečena Martinu Luthru Kingu, bi bilo za Beria prelahko zaiti v »dramatičnost«, »usodnost« je primernejša, ostaja v mejah neopredeljenosti, nekje više, kjer povednost je in ni, kar je tipično Berio va uganka.
Izbira teh dveh skladateljev ni naključna: letos slavi Luciano Berio svojih sedemdeset let, poklon Dallapiccoli pa se rojeva ob dvajsetletnici umetnikove smrti. Prietova Omaggio Petrassiano (1994) in Stefanijeva Concerto za komorno skupino (1995) sta utemeljeni na tonalno modalnem polju: naj se sedaj navežemo na omenjeno dopadljivost izraza. Berio ji komajda namigne, Claudio Prieto (1934) in Daniel Stefani (1949) se pa vanjo po-
grezneta, »izposodita« si jo. Izbira materiala je v njunih skladbah močno tvegana: Ce je Prietova vezana na spevnost romantičnega navdiha, je Stefanijeva zaokvirje-na v različico neoklasi-cizma. Vendar se njuna popolna skladateljska tehnika izkaže v okusu podajanja »obrabljenih tonalnih sozvočij«: dopadljivost romantike (dekadenCne!) ali neok-lasicizma znata vešče »filtrirati«, »zaokviriti«, Ce uporabimo omenjeni izraz. Prieto je v zaključek svoje skladbe znal včleniti celo avtentično kadenco, ki ni vsekakor zazvenela banalno. Urugvajski skladatelj Stefani se je poskusil z ritmično igro, ki namiguje na Stravinskega, ohranja pa samosvojo, izvirno svežino. (Sicer je združenje Chromas tudi počastil s svojo prisotnostjo - skladba je bila paC v praizvedbi). Učinek je kakor globok rez v liso, ki jo je zaznamoval Luciano Berio: povednost je tu popolnoma podrejena »intelektualni« igri, ki ni več le namig.
Drugače PA moramo označiti glasbo Sofije Gubajduline (1931) in Livia Danceana (1954). Sovjetski skladateljici Sofiji Gubaj dulini (in tu rabimo nalašC ta vzdevek) gre predvsem za osvoboditev iz umetnostnih smernic bivšega režima, da je pač Gubaj-dulinin produkt sad nasprotovanja, »kontesta-cijsko« obarvan, nabit z destruktivno silo. Njena Quasi hoketus za violo, fagot in klavir (1982) ra-
ste iz globoke primitivnosti, ki jo tolmačimo kot provokacijo. Tvegamo lahko trditev, da je Gubajdulinin »okvir« kar bivši sovjetski režim. Skladateljica je našla svojo pot laže, kakor npr. Liviu Danceanu. Ni ji bilo treba glasbenega okvira.
Romunski skladatelj Liviu Danceanu bi se bil lahko pač navezal na sorodno problematiko; izbral pa je »intelektual-nejšo« pot, ki raste prvenstveno iz drugačnosti svoje dežele. V njegovi Aliquote (1994J za komorno skupino zaživi stilizacija »neoskrunjene« narave, ali pa radost človeka ob magiji zvoka, s poudarkom na njegovi »skrivnostnosti«, kakor izpričujejo vokalni vložki.
Tudi Danceanov okvir ni glasbenega značaja, ne stremi paC po obujanju pretekle glasbene tradicije, kar potrjuje »zahodnost« tega glasbenega prijema. Kljub temu ostaja ta romunski skladatelj v svoji Aliquote blizu publiki, Ce že ne »dopadljiv«: njegova glasba ohranja neposrednost v pristnosti zamisli, kljub kultiviranosti izraza -spet je pred nami u-ganka, ki Danceana druži z Beriom.
Ob tem povodu za razmišljanje je večer ponudil tudi užitek ob podajanju tržaške komorne skupine Chromas Ensemble. Številno publiko je prevzela z izvedbo, ki izpričuje upravičenost komaj posnete CD-plošče.
GR
FOTOGRAFIJA / SMILJAN ZAVRTANIK
Podmorska
fotoaovorica
Sredi novembra so v Galeriji Kulturnega doma v Gorici odprli svojevrstno in pisano razstavo podvodne morske fotografije novogoriškega »potapljača« in obenem fotografa Smiljana Zavetnika (foto Studio Reportage).
Podvodni fotograf Zavrtanik je rojen leta 1961 v Postojni, živi in dela pa v Novi Gorici. Je inštruktor v potapljaškem društvu PLK Koper ter elan Foto Kino Kluba Nova Gorica. Med pomembnejša priznanja, ki jih je prijel za svoje izdelke, sodijo prav gotovo pohvala za diapozitiv na DIA Primorske leta 1990, diploma za kolekcijo leta 1991 in diploma za fotografijo Gla-voC na 33. razstavi slovenske fotografije maja 1995. Nadvse pomemben
rT
DESIGN / NATEČAJ ZDRUŽENJA TRIESTE CONTEMPORANEA
Zanimivi mali uporabni premeti mladih oblikovalcev
Razstava v tržaški galeriji Tommaseo bo odprta do konca meseca - Slovensko-češka uveljavitev
Dober odziv, predvsem pakakovostna raven. Žirija, ki je ocenjevala izdelke udeležencev prvega tržaškega mednarodnega natečaja o uporabnem premetu, je bila zadovoljna tako zaradi kvalitete kot tudi kvalitete. V okviru raznovrstnih pobud Dialogov z umetnostjo srednje in vzhodne Evrope, ki jih prvič prireja združenje Trieste Contemporanea, so de-signu in še posebej temu natečaju namenili posebno pozornost, hi to z več razlogov: glede na dejstvo, da je med poglavitnimi vzgibi obširne pobude prav pretakanje umetniškega Ustvarjanja in oblikovanja, je pomembno poglavje designa med najprikladnejšimi. Istočasno pa je v nekaterih državah določenega ob-toočja - tudi v Sloveniji - prav design na visoki kakovostni ravni, zato so še posebej zainteresirane, da se njihovi mladi oblikovalci uveljavijo tudi na mednarodni ravni. Med tujimi udeleženci, natečaj je bil namreč po eni strani namenjen tujim mladim oblkiko-valcem, po drugim pa mladim z območja Tri-yeneta, so se najboljše odrezali prav slovenski in češki oblikovalci, s čimer so potrdili upravičenost slovesa, ki ga v svetu uživa design teh držav. Najboljši izdelki, ki so se morali držati pogojev o velikosti, uporabnosti in originalnosti zamisli, so na ogled v tržaški galeriji Tommaseo (Ul. del Monte 2/1), kjer bodo razstavljeni do konca meseca (foto KROMA).
Zanimiva razstava je odprta ob delavnikih (razen ponedeljka) od 11. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah samo dopoldne.
dosežek je tudi njegova uvrstitev na 47. mesto na svetovnem festivalu podvodne fotografije v francoskem mestu Antibes leta 1994, na katerem je sodelovalo preko 200 udeležencev. Na državnem slovenskem prvenstvu v podvodni fotografiji, ki je bilo letos oktobra meseca pa je zasedel 3. mesto v fotoribolovu in 3. mesto v kategoriji makro.
Doslej se je Smiljan Zavrtanik predstavil občinstvu z vrsto samostojnih razstav, med katere gre omeniti leta ’94 v avli novogoriške skupščine, nato leta ’95 pa v Ljubljani, Portorožu, Novi Gorici, Ajdovščini in sedaj v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Italija). V goriški zamejski galeriji se tokrat »podvodni fotograf« predstavlja s preko 40 podmorskimi »izdelki«, katere je v glavnem posnel vzdolž dalmatinske obale in v nekaterih prim-rih v globini do 55 metrov.
Na otvoritveni slovesnosti v goriškem Kulturnem domu se je zbralo veliko število ljubiteljev tovrstne »fotografske« umetnosti. Na sami slovesnosti pa je spregovoril znani slovenksi fotografski mojster in kritik Rafael Podobnik iz Nove Gorice. Ob tej priložnosti želimo povzeti strnjeni Podobnikov ekspose, v katerem je predstavil občinstvu magičnost »izrazne podvodne fotografije«: »Smi-ljan Zavrtanik se nam predstavlja s podvodno fotografijo. Fotografsko beleži večini ljudi nedostopen, barvno razkošen in nenavaden svet. Na prvi pogled se nam zazdi, da v morskih globinah ni meje med dokumentom in domišljijo. Vendar kaj kmalu spoznamo, da je prehod v izrazno podajanje enako težak kot na drugih področjih fotografije. Pravzaprav je težji, ker podvodna fotografija zahteva brezhibno tehniko ter zavidljivo psihično in telesno kon-
dicijo. Zavrtaniku vsega naštetega ne manjka, zato si lahko postavlja višje cilje. Posnetke kompozicijsko ureja in izrazno plemeniti.
Kmalu se je Zavrtanik otresel dopolnilnih metod, kot so dvojni posnetki, s katerimi skušamo na manj zanimivih področjih fotografije zapustiti trdna tla in sanjati z odprtimi očmi. Pomenile bi nekakšno razvrednotenje podvodonega sveta, saj bi vzbudile dvom o pristnosti realističnih povečav.
Zavrtanik veSCe obvlada pravila fotografskega komponiranja, pri katerem je zatemnjeno, neostro ali barvno komplementarno ozadje enako pomembno kot težiSCe motiva. Preseneča z bližinskimi posnetki, ki jih obvlada le malo podvodnih fotografov. Avtorjev mikrokozmos odk-vira osupljive oblike, ki nas spominjajo na arhi-tektutno ponavljanje prvin. Pogost je preplet geometrijskih in bioloških oblik.
Podvodne krajine Zavrtanika so verjetno premalo izkoriščeno področje, Čeprav jih avtor zna razpoloženjsko zaznamovati. Dodal je nekaj posnetkov s čiščenja morskega dna. Sem spadajo tudi ribiške mreže zapletene in poginule ribe. Mojstrsko je utišal okoljevarstveno prizadetost in dupustil, da je spregovorilo življenje. Zadnje je dano samo občutljivim ustvarjalcem. Zaznavamo vzgibe srca, ki prišepetavajo, da so Smiljanu Zavrtaniku odprta vsa vrata fotografije.«
Razstava »podvodnih morskih fotografij« bo odprta v galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) vse do 30. novemba 1995 ob delavnikih od 9. do 13. ure in v večernih urah med raznimi prireditvami. Razstavo sta priredila Upravni odbor Kulturnega doma ter Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, (ik)
LITERATURA / NOVOSTI DZS
LJUBLJANA - Včeraj je v Viteški dvorani v Križankah DZS predstavila bogato ilustrirano delo z naslovom Veliki skladatelji in Sest novih tematskih leksikonov drugega letnika zbirke Mejniki, ki ga sestavljajo dela Rojstvo Grčije, Modrost Bude, Jezus - nepričakovani bog, Vampirji znova na pohodu, Življenje in smrt kitov in Richard Wa-gner - opera in konec sveta.
Novost Veliki skladatelji je prirejena francoska priredba Zgodovine glasbe v sliki in besedi Marie di Giorgo, ki jo je prevedla Veronika Simoniti. Urednica knjige Pavla Uršič Kunej je povedala, da so se odločili za francosko priredbo zato, ker je zanimivejša in bolj tekoča od italijanskega izvirnika, poleg tega pa ne vsebuje obširnega seznama cede plošč vsakega glasbenika. Knjiga predstavlja življenje in delo najslo-vitejših skladateljev instrumentalne in vokalne glasbe od 16. stoletja do današnjih dni, namenjena pa je tako ljubiteljem glasbe kot poklicnim glasbenikom. V 400-letno zgodovino glasbe, ki sega od renesančnega Palestine do sodobne elektronske glasbe, so zajeti tudi meceni, vrsta libretistov in reproduktivnih umetnikov, ki so tudi vplivali na razvoj glasbenih zvrsti, orkestrska glasbila, kompozicijske tehnike... Knjiga, ki jo odliku-
jeta biografski in sociološki pristop, je zanimiva tudi zaradi portretov in karikatur skladateljev, rokopisov in fotografij odrskih predstav. Za strokovno terminologijo je poskrbel glasbeni kritik France Križnar.
Drugi letnik prevodne zbirke Mejniki prinaša šest novih ilustriranih leksikonov francoske založbe Galli-mard, ki je v zbirki Odkritja izdala že več kot 270 naslovov. Zaradi velikega odziva bralcev zbirko prevajajo še v triindvajsetih drugih državah. Lani se jim je z osmimi leksikoni pridružila tudi Slovenija. Vsi leksikoni so razdeljeni na tri poglavja - prvi del je splošen, sledijo dokumenti in pričevanja, tretji del pa sestavljajo slovarček izrazov, bibliografija in seznam slikovnega gradiva.
Avtor leksikona Richard VVagner opera in konec sveta je eden najboljših francoskih strokovnjakov za Wa-gnerja Philippe Godefroid,
ki je vsestransko osvetlil VVagnerjev glasbeni in osebni razvoj. Prevodu Metode Kokala se pridružuje še dodatek Petra Bedjaniča VVagner in Slovenci. Pierre Le-vequa je v Rojstvu Grčije posegel v čas 2000 let pr. n. št. in nato sveže in transparentno osvetlil sicer že znane vrhove in padce grške civilizacije. Knjigo je prevedel Maks Veselko, ki je imel težave zlasti pri slovenjenju grških krajevnih in osebnih imen. Duhovnik Gerarda Bessiere v delu z naslovom Jezus - nepričakovani bog obravnava zgodovinsko vlogo Kristusa in glede na vire zgodovinske vednosti o Kristusu pojasnjuje politiko, Islam... Modrost Bude doktorja indijskih ved Jeana Boisseierja je delo, ki z obravnavo budizma zaokrožuje verski komplet. Aktualen je leksikon Vampirji znova na pohodu, Jeana Marignya, ki obravnava to tematiko od pojava vampirjev v antiki, prek njihovega razcveta v 18. stoletju do danes. Z živalskim svetom, natančeje kiti in njihovim izumiranjem se lahko seznanimo v delu Yvesa Čohata, ki ga je prevedla Nada Dobnik.
Andreja Paljevec
FILM / RECENZIJA DUHOVNIKA
Tl
LJUBLJANA - Ce kino obiščete samo enkrat na leto, je britanski film Duhovnik (Priest) naslov, ki ga prav gotovo ne smete zamuditi. Duhovnik se kar sonci v bogokletstvu, ko režiserka Antonia Bird provokativno slika hinavščino in krivdo znotraj katoliške duhovščine in med verniki. To počenja s spretnim, gotovim prijemom, z neverjetno neposrednostjo, iskrenostjo in poštenostjo. Morda je prav zato Duhovnik spodbudil toliko polemik, kajti poštenost je za večino ljudi zastrašujoč pojem. Topla, na trenutke celo humorna zgodba raziskuje smisel vere in se obenem lesketa od življenja.
Junake odlikuje trmasta, nepredvidljiva človeškost ljudi na pustem, mrzlem in temačnem robu družbe. Treba je poudariti, da Duhovnik ni homoseksualni film, kot trdijo reklame, marveč film o predsodkih.
Osrednji junak, duhovnik Greg (Linus Roache), dodobra zamaja tradicijo krščanstva, predvsem pa cerkve kot ustanove, ko mora v svetu ritualov, na kraju skrivnosti - torej v cerkvi - izbrati med ohranitvijo vere in razkritjem resnice. Greg seveda ni klasičen filmski junak. Je mlad, zagnan, ortodoksen duhovnik, ki bi cerkev vodil skupaj s svobodomislenim duhovnikom Mathevvom (Tom VVilkinskon). Greg med prvo pridigo zagovarja trditev, naj človek vzame usodo v svoje roke. Pridiga razhudi Mathewa, spor
med Mathevrom in Gregom se še poglobi, ko Greg spozna, da ima Mathew razmerje z njuno gospodinjo Mario (Cathy Tyson). Toda tudi Greg ima svojo skrivnost in njegovo zgražanje se izkaže kot hinavsko - v homoseksualnem baru sreča Grahama (Robert Carlyle), z njim preživi noč in se pozneje vanj zaljubi.
Na tem mestu film elegantno, še preden se tega zavemo, opravi z našo ho-mofobijo. Homofobija nima nobene zveze z našo vero, pa naj bo ta krščanska ali katerakoli druga. Farani Grega in Mathevva so pripravljeni zatisniti oči pred razmerjem med Mathevvom in Mario, medtem ko isti ljudje Gregu zaradi njegove homoseksualnosti obrnejo hrbet. Greg in Mathevv kršita celibat, le zakaj- enega lahko toleriramo, drugega
Greg (Linus Roache) zamaje tradicijo krščanstva
pa ne? Naša hinavščina ni torej nič manjša. In kako pravzaprav lahko verniki in cerkev z elitističnim modelom krščanstva ter ozko potjo popolnosti in vzora od svojih duhovnikov zahtevajo, naj bodo nekakšni super ljudje, naj se - med drugim -odrečejo svoji neizogibni seksualnosti in tako zatrejo veliko količino pozitivne energije, ki bi jo lahko vložili v svoje delo?
Toda Duhovnik pogumno, brezkompromisno in provokativno raziskuje naprej. Gregu krivda zaradi nemoči, ki mu onemogoča, da bi se uprl svoji seksualnosti, že dodobra razje vero v njegovo poslanstvo, obenem pa se to poslanstvo sooči še z eno preizkušnjo. Ali naj za dobrobit deklice, ki mu je pri spovedi zaupala grozljivo skrivnost, prelomi
še eno sveto prisego in izda dekličino skrivnost njeni materi ali socialni delavki? Razklan in na robu blaznosti se Greg zateče h Kristusu. Toda na razpelu vidi predvsem golega moškega in šele nato Kristusa. Kako naj vendar išče vzor pri njem, ko pa je Kristus delal čudeže, oživljal mrtve, spreminjal vodo v vino, te neverjetne moči pa Greg nima?
Duhovnik na koncu od nas zahteva še nekaj: odpuščanje. Ga bodo zmogli tudi farani, odpuščanja namreč, eno osnovnih sestavin krščanstva, nakloniti Gregu in ga sprejeti z vsemi njegovimi nepopolnostmi, saj se nima več kam skriti. Greg je vendarle samo človek. In vsak človek, kot pravijo gnostiki, je navsezadnje samo zapeljani bog.
Irena Pirman
NOVO V KINU
GLEDALIŠČE / LEONCE IN LENA V SMG
Oblegani
Under Siege 2, akcijski, distribucija VVamer Bros.; scenarij Richard Hatem in Mati Reeves; režija Geoff Murphy; igrajo Števen Seagal, Erič Bogosian, Katherine Heigl; premiera jutri v ljubljanskem kinu Šiška in kinu Domžale.
Najboljši kuhar med specialni Casey Ryback (Seagal) se vrača. Tokrat svet rešuje z najelitnejšega ameriškega vlaka Grand Continental. Tega ugrabi Travis Dane, napol blazen računalniški genij. Enega od vagonov spremeni v računalniški komandni center in s pomočjo najsodobnejše opreme prevzame nadzor nad smrtonosnim satelitom. Rybackova naloga je, da prepreči Danu uporabo orožja, ki lahko uniči na stotine kvadratnih kilometrov zemeljske površine ali sestreli eno samo letalo. (I. P.)
Pocahontas
Risanka, distribucija Cenex Vojnik; glasba Alan Menken (besedilo), Stephen Schvvartz (glasba); scenarij Carl Binder, Susannah Grant, Philip Lazebnik; režija Mike Gabriel, Erič Golberg; glasovi Irene Bedard, Mel Gibson, Russel Means, Linda Hunt, Christian Bale; premiera jutri v ljubljanskem kinu Komuna in v kinu Domžale.
Disneyeva risanka, 33. po vrsti, je prva, ki se pri idejni zasnovi opira na zgodovinske dogodke in osebnosti. Na britanski ladji Susan Constant, ki je leta 1607 priplula na obale komaj odkrite ameriške države Virginia iskat zlato, je tudi John Smith (Gibson), ki se zaljubi v indijansko princeso iz plemena Powhatan Pocahontas (Bedard). (I. P.)
Plitvi grob
Shallovv Grave, triler, distribucija Fun Mladina film; scenarij John Hodge; režija Dannv Boyle; igrajo Keny Fox, Christopher Eccleston, Evvan McGregor, Keith Allen; premiera danes v kinu Vic.
David (Eccleston), Alex (McGregor) in Juliet (Fox) iščejo sostanovalca. Nekoga, ki ne bo imel kapric, ki bo nekonvencionalen in se bo znal prilagajati. Pojavi se Hugo (Allen). Fant se že na prvi pogled zdi povsem primeren, na stroga in natančna vprašanja trojice odgovarja z lahkoto in dobršno mero duhovitosti. Hugo se vseh. Ko naslednji dan vstopijo v njegovo sobo, ga najdejo hladnokrvno mirnega -mrtvega zaradi prevelike količine zaužitih mamil. (I. P.)
LJUBLJANA - Leta 1895 je bila izvedena krstna uprizoritev Buchnerjeve veseloigre Leonce in Lena, leta 1995 pa je to gledališko delo še vedno aktualno, o Čemer priča tudi njegova uprizoritev v Slovenskem mladinskem gledališču. Delo je nastalo, ko je avtor nameraval sodelovati na razpisu za najboljšo komedijo v enem ali dveh dejanjih, vendar je rok oddaje zamudil, Čeprav je porabil za pisanje le štirinajst dni. Nekaj mesecev pred smrtjo leta 1837 je besedilo dopolnil in ga razširil za eno dejanje.
Za veseloigro Leonce in Lena je značilno ukvarjanje s filozofijo in njenim absurdom, ki ga poleg zgodbe v dramskem delu predstavljajo igralci. Liki so karakterizirani skozi voljo do življenja in njihovo hierarhično mesto znotraj ureditve državnega sistema - v tem primeru pravljičnega kraljestva.
Leonce in Lena živita vsak v svojem kraljestvu, po višji volji pa naj bi se poročila. Kralj Peter (Niko Goršič), oče Leonca in vladar v kraljestvu Popo, kralj, ki je takšen kot vsi, okoli katerih se vrti svet, ki mora misliti še za ljudstvo, seveda predstavlja to najvišjo voljo. Tako določi poroko svojega sina, princa Leona, s princeso Leno iz kraljestva Pipi, katere lik sta v alternaciji ustvarili Maruša Oblak in Nataša Barbara Gračner. Da bi odčarali zaplet pravljice in poiskali cisto ljubezen, začnimo pri njuni združitvi, čeravno je to zadnje dejanje. Kot pravičen in svobodomiseln par bosta
Leonce in Lena obrnila pravila kraljestva na glavo, pri Čemer jima pomaga Valerio, princev služabnik (Ivo Godnič), ki bo minister in bo izničil delo ter poveličeval nedelo. Kralj Peter prepusti kraljestvo sinu zato, ker se je poročil po njegovi volji, Čeprav je mlademu princu to vse prej kot čast. Po neverjetnem naključju sta se princ in princesa na begu drug pred drugim srečala v črno-belem svetu in se zaljubila. V idilični zamaknjenosti nista pomislila na to, da sta osebi, ki se ne bi želeli srečati. Ko sta spoznala prevaro, sta bila razočarana. Potolažila sta se z močjo vladanja, ki sta ga
obrnila v popoln nesmisel in še naprej uživala v svojih idealih.
Dramsko besedilo, ki je zelo blizu pravljici, je zaradi svoje nečasovnosti in nelokaliziranosti, lahko postavljeno kamorkoli in kadarkoli. To je izrabil Alan Hranitelj pri kostumih, saj v srebrno-črni izvedbi spominjajo na cyber modo, locirano nekje v vesolju. Režiser Eduard Miler je s pomočjo koreografke Ann Pa-poulis povezal besedo z gibom, da bi pomagal igralcem izraziti abstraktno in izdelati njihov profil. Zlasti se je posvetil posameznim vlogam, da bi prišli v ospredje izdelani liki. Pravljična struktura, ki se nenehno izmika in preobrača, vodi tudi glasba Borisa Kovača, ki večkrat napove prenos teme in je še posebno na začetku predstave tista, ki živi skupaj s projekcijo na odru in napoveduje transcendenten vstop v neznan svet.
Karla Železnik
Georg Biichner: Leonce in Lena, prevod in adaptacija E. Miler, T. Toporišič. M. Oblak, L Rupnik, režija Eduard Miler, koreografija Ann Papoulis, dramaturgija Tomaž Toporišič, scenografija Meta Hočevar, kostumografija Alan Hranitelj, avtor glasbe Boris KovaC, v glavnih vlogah Ivan Rupnik, Maruša Oblak in Nataša Barbara Gračner, Ivo Godnič, Marinka Štern, Niko Goršic, premiera je bila 11. novembra v Slovenskem mladinskem gledališču.
Prvih deset filmov v preteklem tednu (od 13. do 19. novembra)
V Ljubljani je prvo mesto - tako kot na mednarodni lestvici pred tednom dni - zasedel premierni Apol-lo 13. Premierno so začeti predvajati Duhovnika, predpremiemo pa Nebeška bitja, še en film z letošnjega Film Art Festa. Skupaj je kinematografe obiskalo 33.609 gledalcev, kar je za 1452 (4, 5 odstotka) manj kot prejšnji teden. Pred enim letom (v tednu med 14. in 20. novembrom leta 1994) je bil izid nekoliko boljši, saj je takrat v kino prišlo 34.750 gledalcev, na prvih treh mestih pa so biti filmi Forrest Gup, Klient in Sund. Ta teden smo vnovič prejeli podatke o bruto izkupičku, ki so prejšnjic manjkali.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bruto izkupiček v preteklem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Apollo 13/Karantanija film
36(41)	10.595 (11.335)	5.328.600 (5.764.200)
2.	Ko si spal/Cenex
21 (80)	7441 (25.282)	3.611.100 (12.385.000)
3.	Tuja vrsta/Karantanija film
38 (74)	5785 (13.357)	2.769.200	(6.583.400)
4.	Johnny Mnemonic /Continental
21 (34)	2347 (4803)	1.129,100	(2.357.100)
5.	Potopljeni svet /Karantanija film
19(140)	1485 (33.536)	698.050	(16.355.250)
6.	Duhovnik/Sfing Vision
16 (19) 1079 (1340)	638.700(795.300)
7.	Najini mostovi/Lj. kinematografi
24 (197) 1028 (27.672)	486.450 (13.477.850)
8.	Zgodba iz Lizbone/Film Plus
13(28)	800 (1479)	465.000 (872.400)
9.	Casper/Karantanija film
7 (197)	683 (44.725)	273.200	(21.798.000)
10.	Pogumno srce/Continental
11 (99)	680 (21.382)	325.700	(10.413.200)
Na mednarodnem trgu (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Nizozemska, Avstralija in Japonska) v tednu med 3. in 9. novembrom ni bilo večjih sprememb, le Assassins se je povzpel na lestvico prvih petih, kjer je zamenjal Pogumno srce. Navajamo izkupiček v milijonih ameriških dolarjev.
1.	Apollo 13
2.	Les Anges gardiens
3.	Pocahontas
4.	Potopljeni svet
5.	Assassins
4, 96 (58, 6) 3,79(21,3) | 3,13 (20, 9)
3, 08 (54, 9)
3, 07 (8,47)
Igor Kemel
MSP
LONDON - »Po intervjuju imam boljše mnenje o Diani.« Raziskava javnega mnenja, ki jo je takoj Po eni najbolj gledanih oddaj znamenite televizije BBC izvedla njena mlajša in manjša tekmica ITV, jasno kaže, da se je ločena (vendar še ne ra-zporoCena) soproga wa-leškega princa pravilno odločila. Petnajst do dvajset milijonov britanskih televizijskih gledalcev, kolikor naj bi jih po splošni oceni sledilo ponedeljkovemu Dianinemu izlivu, je bilo sicer pretresenih, ko je šarmantna plavolaska, mati VVillia-ma, ki je za očetom drugi prestolonaslednik, povedala, da je svojega kraljevskega soproga varala. On ji ni ostal dolžan, afera z ne preveč privlačno Ca-millo pa je krhko Diano zelo prizadela. Dolgi, 50-minutni televizijski intervju je razjezil vvaleškega princa, ki je pred oddajo nepričakovano obiskal svojo ženo; kaj ji je rekel, pa ni znano. O vsebini intervjuja se nista izrekla niti kraljica in njen mož. Kraljevski par seveda ni bil navdušen, da se je mati morebitnega britanskega kralja izpovedala v javnosti. Buckinghamska palaca v edinem uradnem sporočilu, ki so ga objavili po ponedeljkovem predvajanju intervjuja, Diani ponuja srečanje, na katerem bi določili vlogo, ki naj bi jo v prihodnje imela še vedno zelo priljubljena princesa.
Umipng in užaloščena
Diana je večino gledalcev pridobila na svojo stran

Diana je tudi v sporu s kraljico izbojevala pomembno zmago v dolgotrajni bitki, svojega soproga pa je premagala z večjo priljubljenostjo v javnosti. Podatke o tem je posredovalo elektropodjetje National Grid: poraba elektrike se je namreč med pre-
našanjem Dianinega intervjuja bolj povečala kot med zadnjim televizijskim pogovorom s princem Charlesom pred približno poldrugim letom.
Vsekakor pa je tudi v Veliki Britaniji zanimanje za nogomet večje kot za ljubezenske afere in
odnose v kraljevski družini, saj rekord gledanosti oziroma porabe električne energije (precejšen delež namreč odpade na električne grelce za pripravo Čaja) pripada nogometu, natančneje tekmi med Anglijo in Nemčijo na sveto-
MODERNA KRALJEVSKA PRAVLJICA PRINCESE DIANE n
0 račku, ki je postal labod, nato pa kondor
LONDON - Princesa Diana je postala najbolj priljubljeni elan britanske kraljevske družine, ko se je pred 14 leti poročila z britanskim prestolonaslednikom. Plavolasa in sramežljiva princesa je Charlesa in druge elane tisoč let stare monarhije povsem zasenčila. Priljubljenost, denar in lepota so plašnega grdega račka kmalu spremenili v krasnega laboda, vse to pa Diane ni obvarovalo pred propadom zakonske zveze, ki se je skrhala tudi zaradi pritiska radovednosti javnosti.
To se je pokazalo v Dianinem intervjuju, v katerem je princesa odkrito priznala, da je imela ljubezensko razmerje z mladim častnikom Jamesom Hewittom in da je tri leta bolehala za bulimijo. Charles je danes pac ne zanima več. V intervjuju je izrazila dvom, da bo kdaj utegnil naslediti kraljico. Trditve so posledica retrospekcije, ki je sledila ločitvi od Charlesa leta 1992, do-
godku, ki je monarhijo pahnil v najhujšo krizo od abdikacije Edvarda Vm. leta 1936. Morda se je s tem maščevala za intervju, v katerem je Charles pred osemnajstimi meseci priznal, da jo je varal s Camillo Parker Bowles.
Pozornost poslušalcev je pritegnila predvsem vest, da Diana noče zakonske razveze - baje zato, da ne bi ogrozila
prihodnosti sinov Williu-ma in Harryja, ki sta se rodila kmalu po poroki, leta 1982 in 1984. Ze takrat je bilo znano, da Diana nadvse ljubi otroke, saj je pred poroko delala kot pomožna učiteljica v vrtcu - potem ko ji ni uspelo opraviti običajnih šolskih izpitov, kar so mnogi pripisovali njenim neurejenim družinskim razmeram.
Kakšni pa so njeni na-
crti za prihodnost? Preden postane kraljica mati (kar jo očitno precej zanima), se namerava Diana ukvarjati z dobrodelno dejavnostjo, saj meni, da mora biti vsaj en elan kraljevske družine resnično v stiku s podložniki in se zanimati za njihove težave. Podložniki pa se danes osuplo sprašujejo, ali se ni labod morda spremenil v kondorja.
vnem prvenstvu leta 1990.
Kaj je pravzaprav povedala plavolasa princesa, ki je ob tej priložnosti nastopila zelo umirjeno in elegantno oblečena? V glavnem, da se nikakor ne namerava loCiti od Charlesa, kot vzrok za to pa je navedla skrb za prihodnosti njunih otrok. Dejala je se, da ne računa na to, da bo kdaj postala kraljica, da pa tudi Charles verjetno ne bo postal kralj.
V nadaljevanju je dejala, da nikakor ne bo dovolila, da bi jo izrinili, in da želi delati v dobrobit države. Njena glavna skrb sta otroka, ki sta jo doslej - predvsem prvorojeni VVilliam - podpirala v njenih težnjah. Potožila je, da je veliko pretrpela, vendar je konCno doumela, kakšna naj bi bila njena vloga (vsekakor v okviru kraljeve družine).
Po hudi depresiji, v katero je zašla po rojstvu VVilliama, se je borila Se z bulimijo in s številnimi nesporazumi, pri tem pa je omenila, da je njen soprog žal nikoli ni razumel in podprl. Njegova družina jo je nenehno napadala, kar poCne Se danes. V težkih trenutkih ji je stal ob strani Častnik James Hevvitt. Njuno prijateljstvo je preraslo v ljubezensko razmerje, vendar jo je on globoko užalil in razočaral, ko je objavil knjigo spominov.
Povedala je, da je v zakon z waleškim princem stopila zelo zaljubljena in trdno prepričana, da bo zakon sreCen. V začetku je bilo res tako, vendar da sta bila oba pod hudim pritiskom splošnega pričakovanja in obveznosti.
Ko se je princesa Dia-
■
na poročila, je bila stara devetnajst let, povsem nepripravljena je bila na breme obveznosti in tudi neizkušena.
S samouničevalnimi posegi (poskušala je narediti celo samomor) skušala pritegniti moževo pozornost, ta pa jo je hla-
Na slikah: pod naslovom posnetki intervjuja princese Diane; spodaj: Diana na gala večeru predsinočnjim v Londonu; spodaj levo: naslovnice angleških dnevnikov (Telefoto: AP)
dno označil kot psihično neuravnovešeno osebnost, kot taksno pa jo je tudi skušal prikazati javnosti. Prav sloves psihično neuravnovešene in nezanesljive osebe je bil med poglavitnimi vzroki, da se je Diana odločila za nastop na televiziji.
Odziv in prve ocene gledalcev potrjujejo, da je bila njena odločitev pravilna. Seveda ji niso naklonjeni vsi: Ce večina ljudi meni, da se »vede kot dobra mati«, ji nekateri -predvsem v britanskih konservativnih krogih -očitajo, da »bo pokopala monarhijo«.
Najbolj hladen je do nje njen soprog, ki ga Diana v intervjuju sicer ni ostro napadala, vendar ga je prikazala kot osebo, ki ni najbolj primerna, da bi zasedla prestol sv. Jakoba.
Gledalcem, predvsem ženskam, je zelo ugajala Dianina odkritost, ko je načenjala boleCe teme, kot sta depresija in bulimija. Odlomke intervjuja, ki ga je vodil novinar Martin Bashir, so si imeli priložnost ogledati vsepovsod (tudi na Japonskem in v Avstraliji),- ponekod pa ga bodo predvajali tudi v celoti.
Za 55 tisoC dolarjev je približno enourno oddajo odkupila ameriška televizijska mreža ABC. Britanski mreži BBC je torej intervju poleg kritik prinesel dodaten sloves in nezanemarljivo vsoto denarja.
ITALIJA
Z
16
Sreda, 22. novembra 1995
ITALIJA
			
RIM / OD JUTRI RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI	j—	RIM / VROČA POLITIČNA RAZPRAVA	—
Z večino glasov senat odobril finančni zakon
Veliko novosti v primerjavi s predlogom vlade
.M
, * »eS* *
*#
B:~:
••*::;**
,«!»«
ZiKV.
V.* .v
e #♦#*♦*•*
**♦*•***
mmi**
*.»** •
• * m'1
Senat je odobril finančni zakon, kot kaže elektronski pano v dvorani Palače Modama (Ap)
NOVICE
Podkupnine: županu iz Pordenona 20 mesecev
PORDENONE - Bivšemu pordenonskemu županu Alvaru Cardinu (KD), ki je bil obtožen korupcije, protizakonitega financiranja strank in motenja dražbe, so dogovorno naložili leto dni in osem mesecev ječe pogojno. Javni tožilec Raffaele Tito je poudaril, da Cardin ni obdržal zase niti lire od skupnih 40 milijonoiv lir podkupnine, ki naj bi jo bil prejel. V preiskavo so bili vpleteni tudi drugi krajevni politiki, Id so se v prejšnjih mesecih prav tako »sprijaznih« z dogovornimi kaznimi.
Evropski parlament in »Jadranski koridor«
Poslanec Giorgio Rossetti je že pred časom opozoril na nujnost posega v podporo »Jadranskemu koridorju«, včeraj pa je o tem sklepala tudi komisija za prevoze Evropskega parlamenta. Komisija je ta koridor vključila med načrte o vseevropskih povezavah, ki jih bodo financirali s posegom skupnosh. Ukrep je Evropski parlament odobril že maja letos, a italijanska vlada je predlagala financiranje samo za Malpen-so, sedaj pa je poseg z veliko večino odobrila pristojna parlamentarna komisija.
■
■

■
■ I
RIM - S 153 glasovi za in 91 proti je senat včeraj odobril finančni zakon in državni proračun. Sedaj se bo o tem temeljnem državnem programskem dokumentu morala izreči še poslanska zbornica. Za finančni zakon so glasovale stranke leve sredine in Severna liga, proti so bile stranke desne sredine in SKP. Poslanska zbornica bo začela z razčlenjevanjem finančnega zakona jutri, od 11. decembra pa bo razprava na plenarni seji.
Za včerajšnje glasovanje v senatu je vladalo precejšnje pričakovanje po polemiki, ki jo je izzvala Severna liga zaradi vsebine vladnega odloka o priseljencih. Liga je včeraj s predsednikom senatne skupine Francescom Ta-bladinijem poudarila, da glasuje za finančni zakon samo »iz čuta odgovornosti«, ker se zaveda, da bi zavrnitev tega temeljnega programskega dokumenta pomenila hud udarec za Italijo. Sicer pa je Tabladi-ni dober del svoje razprave namenil prav kritiki odloka o izseljencih in Ljudsko stranko ter DSL obtožil, da sta popustih pritisku Karitasa in Vatikana. Brezpogojno so finančni zakon podprle stranke leve sredine, proti pa je bila desna sredina, ki je očitala vladi, da je »zavrla pozitivne novosti, ki jih je uvedel Berlusconijev kabinet«. Proti je bila tudi SKP, ki je obtožila levosredinsko večino, da ni uvedla potrebnih reform in se izneverila svojemu reformatorskemu poslanstvu.
Preden je senat izglasoval proračun in finančni zakon, je vlada na kratki
seji prilagodila postavke proračuna spremembam, ki jih je uvedel senat.
Zgornji dom italijanskega parlamenta je v precejšnji meri spremenil predlog vlade, ostal pa je načrtovani prihranek 32.500 milijard lir, ki bo dosežen s klestenjem izdatkov in z novimi prihodki. Med prihodki velja omeniti 5.300 milijard lir ukrepov ob koncu leta, ki jih vlada mora še doreči. Jasnejše do druge postavke. Med temi oblikovanje novega ministrstva za gospodarstvo, podražitev kolka za vozniško dovoljenje od 50 na 70 tisoč lir, dadatna bremena za podjetja za nadure, v zameno pa bodo za 4 mesece podaljšah veljavnost ugodnosti Tremontije-vega zakona.
Precej novosti uvaja finančni zakon tudi krajevne uprave. Med drugim bodo župani in predsedniki pokrajin lahko imenovali in razrešili dolžnosti občinske tajnike (doslej jih je imenovalo notranje ministrstvo), lahko bodo pri-lagodili davek za zasedbo javnih tal. Dežele bodo dobile del davka na bencin, v zameno pa jim bo vlada črtala 11.000 milijard lir letnih prispevkov. Dežele bodo lahko uvedle tudi ticke-te na nekatere zdravstvene storitve.
Senat je osvojil sklep o uvedbi novih stav, M naj bi omejili pojav črnih stav, dežele bodo lahko povišale vpisnino za univerze, nekatere novosti so predvidene tudi pri zaposlitvi v javnih upravah.
Skupno bo država prihodnje leto lahko potrošila 926.000 milijard lir.
Sedaj mora o finančnem zakonu odločati zbornica
Oljka in Di Pietro: vse več stičnih točk
SKP pa opozarja: objem z bivšim tožilcem bi za levico pomenil samomor
RIM - Voditelj Oljke Romano Prodi in bivši milanski tožilec Antonio Di Pietro vljudno polemizirata po časopisih, vse bolj pa postaja jasno, da je med njunima političnima vizijama in med njunima programoma veliko več stičnih točk kot razlik, tako da se na političnem obzorju že jasno nakazuje možnost dogovora med levo sredino in človekom, ki sicer ne načeljuje nobeni stranki ali gibanju, po najnovejših anketah pa lahko »premakne« 10 odstotkov italijanskega volilnega telesa.
2e v ponedeljek je Di Pietro s stolpcev rimskega dnevnika Repubblica naslovil na Prodija osem vprašanj o nekaterih ključnih vprašanjih, kot so volilni sistem, institucionalna ureditev, jamstva za opozicijo, privatizacije in problem priseljencev, vodja Oljke pa mu je odgovoril včeraj na straneh istega dnevnika. Ne da bi povzemali vseh osmih točk, je dokaj jasno, da glavna razlika zadeva bodoči italijanski sistem. Di Pietro se zavzema za dvojni volilni krog - in s tem se levi center prav gotovo strinja, saj gre za njegov predlog - in za »napol predsedniško« republiko (»semipresidenzia-lismo«). Prav glede slednjega so razlike najbolj očitne, toda Prodi jih je v svojem včerajšnjem odgovoru že omilil: Di Pietrov predlog bi lahko bil sprejemljiv s pogojem, da bi ustvarih taka jamstva in »protiuteži«, da
Romano Prodi (levo) in Antonio Di Pietro (telefoto AP)
bi bila ohranjena funkcija parlamenta in bi preprečili »plebiscitno republiko«, katere poglavar bi se skliceval neposredno na ljudstvo.
O postopnem zbliževanju med Oljko in bivšim sodnikom priča tudi zaskrbljenost Stranke komunistične prenove, ki je računala na volilni sporazum z levo sredino in se zdaj resno boji, da bo ostala izrinjena iz igre. Vodstvo SKP je včeraj ponovilo predlog o volilnem sporazumu, medtem ko je tajnik Fausto Bertinot-ti opozoril Prodija, da bi bil objem z Di Pietrom »samomorilen«. V dokumentu, ki ga je vodstvo SKP odobrilo, pa je v zvezi z zbliževanjem z bivšim sodnikom »čistih rok« rečeno, da »gre za poskus, da bi komuniste izrinili iz zavezništva, ki se bori proti desnici«.
Tajnik DSL Massimo D’Alema pa se včeraj ni hotel izraziti o možnem
zavezništvu z Di Pietrom, ampak se je omejil na ugotovitev, da se leva sredina krepi, kot so pokazale tudi nedeljske upravne volitve. Voditelj Hrasta je tudi ponovil, da bo po odstopu Dinijeve vlade 31. decembra treba na volitve, saj ni pogojev za sporazum s Polom svoboščin.
Da med obema nasprotujočima si zavezništvoma ni dialoga, pričajo tudi včerajšnje prigode v poslanski zbornici, kjer so imeli na dnevnem redu spremembo kriterijev za imenovanje upravnega sveta državne radiotelevizijske ustanove. Poslanci desnih sil so namreč zapustili dvorano in s tem onemogočili nadaljevanje razprave in glasovanja, saj je zmanjkalo legalno število prisotnih. Predstavnik Ljudske stranke Be-niamino Andreatta je početje Pola svoboščin označil kot »uvod v državni udar.«
PALERMO / PROCES ANDREOTTI__________
Spopad o pričah in dokazih
Dialektika med tožilstvom in obrambo se spreminja v pravo bitko
PALERMO - Proces
PRISELJENCI / POSLEDICE VLADNEGA ODLOKA
Množično odpuščanje
proti bivšemu večkratnemu italijanskemu premie-ru Giuliu Andreottiju je še vedno v začetni fazi in treba bo še nekaj časa, preden bo sodni senat začel z zasliševanjem prič. Toda spopad med tožilstvom in obrambo je že zelo oster. Bolj kot za normalno dialektično soočanje gre za pravo bitko, v kateri skuša vsaka stran uveljaviti svojo vizijo procesa in mu vtisniti pečat, ki se ji zdi najbolj primeren za uveljavitev lastne teze.
V ponedeljek je Andreottijev branilec Franco Coppi začel pravo ofenzivo proti gradivu tožilstva. Dejal je, da gre za zelo generično gradivo, ki po njegovem ne bi sodilo na proces. Včeraj je z »rušenjem« nadaljeval odv. Agostino Sbacchi, ki je zahteval, naj sodni zbor sploh ne upošteva večine od 356 dokumentov, ki bi po oceni tožilstva sodili
med dokazno gradivo. Obramba trdi, da gre za »mnenja«, ki ne sodijo v sodno dvorano.
Tožilstvo je odgovorilo z enako ostrino. Roberto Scarpinato je imel veliko pripomb čez seznam razbremenilnih prič obrambe. »Ocene o moralnem liku obtoženca ne sodijo v to dvorano,« je dejal tožilec, »saj bi obtožba lahko odgovorila s podobnim seznamom prič. Toda o čem naj bi presojal sodni senat? O številu prič?« Tožilec je tudi obtožil obrambo, da želi premakniti težišče procesa in ga spremeniti v politično obravnavo. Zaradi tega je zahteval izključitev nekaterih razbremenilnih prič kot so bivši predsednik republike Francesco Cossiga, bivši nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, bivša ameriška veleposlanika Maxwell Rabb in Peter Secchia, bivša voditelja italijanske obvešče-
valne službe Angelo Fi-nocchiaro in Roberto Malpica ter drugi. Ce pa sodni senat te zahteve ne bo sprejel, je tožilstvo napovedalo, da bo Cossigo na primer zaslišalo o An-dreottijevih odnosih z Michelejem Sindono in Liciom Gellijem, ostale pa o drugih problematičnih aspektih Andreottije-ve kariere.
Napetost je naraščala in ob koncu je predsednik le za las preprečil incident. Odv. Coppiju, ki je včeraj očital tožilstvu, da s splošnostjo gradiva žali obtoženca, je tožilec Guido Lo Forte odgovoril s trditvijo, da »v sdo-ni dvorani ne bi smeli dovoliti žaljivih ocen«, proti čemu je Coppi vzrojil z odgovorom, da »opomine sprejema samo od sodnega senata«.
Predsednik Francesco Ingargiola je prekinil izmenjavo očitkov in odložil proces na 27. november.
RIM - Odlok o priseljencih velja že tretji dan, zmeda pa je precejšnja. Priseljenci, ki se javljajo na uradih za tujce italijanskih kvestur (Posnetek Ap je iz Milana) in vprašujejo, kaj naj ukrenejo, da bodo v redu z novimi predpisi, ne dobivajo jasnih odgovorov. In nekaj polemike je tudi zaradi morebitnih nerodnosti, ki bi jih vladni odlok lahko povzročil na mejah z državami, za katere sicer Italija ne zahteva vstopnega vizuma, vendar niso članice Evropske unije. Zaprepadena je Švica, ki pozorno spremlja, kaj se bo zgodilo z novimi določili, ki bi lahko veljala tudi za državljane Slovenije.
Po podatkih, ki so jih zbrale časopisne agencije, je odlok povzročil val odpustov tistih priseljencev, ki niso bili v rednem delovnem razmerju. Samo v Turinu se je včeraj 50 priseljencev javilo pri sin-
dikatih in poudarilo, da so jih med soboto in nedeljo delodajalci odslovili. Sicer pa je po podatkih skrbstvenega zavoda Inps tudi med priseljenci, ki imajo dovoljenje za bivanje, veliko zaposlenih na črno.
Od skupno 700 tisoč redno prijavljenih priseljencev, jih je manj kot tretjina redno vpisanih.
Med včerajšnjim procesom proti nekemu čilen-skemu žeparju je tožilec Gianfranco Amendola
načel vprašanje ustavnosti novega ukrepa. P° mnenju Amendole ukrep ne sodi v tiste nujnostne primere, ki jih predvideva ustava, poleg tega pa ne jamči enakost vseh ljudi pred zakonom.
POLJSKA PO PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH
VVaiensov štab Mi, da je nasprotnik goljufal
O veljavnosti rezultatov naj bi odločalo vrhovno sodišče
VARŠAVA (Reuter) - Poljski predsednik Lech VValensa je kislo priznal poraz v dvoboju z nekdanjim komunistom, ki ga je VValensa pred leti vrgel z oblasti, a je obljubU, da bo vrnU udarec na naslednjih parlamentarnih volitvah. Iz VValensovega volilnega Štaba pa prihajajo novice o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi si jih privo-štila nasprotna stran med volitvami, in napovedi o pritožbi na vrhovnem sodiSCu.
»Se vedno sem precej pri močeh in naslednjič bomo zares zaplesali tango,« je dejal VValensa. Izjavil je Se, da spoštuje voljo prebivalstva, ka je bUa izražena v demokratičnem postopku, KwaSniewskemu pa je zameril umazane udarce v predvolilni kampanji, ko je za slab gospodarski položaj in revščino okrivil gospodarske ukrepe med tranzicijo, čeprav so ti dejansko rezultat slabega vodenja gospodarstva v minulih desetletjih. Vodja VValensovega volilnega štaba Boguslaw Kovvalski pa je napovedal, da bodo na vrhovnem sodišču vložili pritožbo zaradi
domnevnih nepravilnosti na vohščih. Na nekaj voh-ščih naj bi namreč privrženci Kwašniewskega med regularne volilne lističe pomešali tudi ponarejene. »Imamo utemeljen primer za vrhovno sodišče, ki bo moralo razveljaviti votitve,« je dejal Kovvalski. Na neki volilni enoti v Varšavi naj bi delegata Združene demokratične levice (SLD) ujeli, medtem ko je nameraval v volilno skrinjico poriniti cel šop volilnih hstičev, na katerih je bUo obkroženo ime Kwašniewskega.
Poleg tega naj bi socialdemokratski kandidat zavedel javnost s ponarejanjem
svojih dokumentov -Kwašniewski je namreč trdil, da ima visoko izobrazbo, z njegove univerze pa je tik pred vohtvami prišla novica, da ni nikoh diplomiral. Poleg tega naj bi Kwašniewski v parlamentarni prijavi premoženjskega stanja in prihodkov ne prijavil delnic, ki so v lasti njegove žene. »Ni prav, da je predsednik izbran z goljufijo,« je dejal Kovvalski. »Poleg tega ni prav, da bo nad našim predsednikom oblak laži in zlorab.« Uradnik nacionalne volilne komisije je povedal, da bo moralo vrhovno sodišče o pritožbi odločati v roku 20 dni. »Ce bo sodišče presodilo, da je prišlo med vohtvami do nepravilnosti, bomo morali razpisati nove volitve,« je dejal predsednik volilne komisije Bogdan Szczesniak.
Rimskokatoliška cerkev je že pred vohtvami izrazila
odpor do Kvvašnievvskega, zdaj pa je razočarana nad Poljaki, ki so izvolili »bre-zbožnika«. »Danes, ko ni več sovjetskih tankov in ko smo izvedli demokratične volitve, je zmaga nekdanjega komunista za nas velik udarec,« je dejal duhovnik in profesor na varšavski Katoliški teološki akademiji Michal Czajkovvski. Kwašniewski sicer v predvolilni kampanji ni omenjal cerkve, predstavniki njegove SLD pa so ocenjevali, da ima kler preveč privilegijev in premočan vpliv na vzgojo, vojsko in javnost. Cerkev, ki je bila v času komunistične oblasti preganjana, je očitno trdno verjela, da bo sleherni vernik oddal glas VValensi, ki se je že v sindikalnem boju v osemdesetih letih povezal s cerkvijo. VVaiensov poraz je zato tudi poraz poljske rimskokatoliške cerkve.
VValensovo zavezništvo s svetim sedežem ni bilo dovolj za nov mandat (Telefoto: AP)
NOVICE
EVROPSKA KOMISIJA NE BO VEČ PREDMET POSMEHA
ODLOČITVE ZUNANJIH MINISTROV EU
Študentski protesti v Franciji
TOULOUSE (Reuter) - Včeraj so se v nekaterih večjih francoskih mestih začeli protesti študentov, ki zahtevajo finančno pomoč vlade za dokončanje študija in pomoč pri zaposlovanju, pa tudi rešitev prostorske stiske francoskih univerz in povečanje števila profesorjev. Francoski minister za izobraževanje Francois Bayrou je že obljubil štiriletni program pomoči, ki naj bi zlasti manjšim univerzam omogočil, da se bodo lahko spoprijele z vse večjim Številom študentov. Vodstvo študentskih protestov načrtuje, da bodo ti potekali v več francoskih univerzitetnih mestih, ne samo v Parizu. Studente so v njihovih zahtevah podprti tudi nekateri levo usmerjeni sindikati.
Panamski študentje proti ameriški navzočnosti
PANAMA (Reuter) - Panamski študentje, ki so včeraj protestirati proti ameriški vojaški navzočnosti, so prisilili panamske šolske oblasti, da so začasno zaprle državno visoko šolo. Študentje skušajo vplivati na vladno stališče na bližajočih se pogovorih o ohranitvi ameriški vojaških oporišč, potem ko bo kanal leta 1999 prešel pod panamsko upravo. Približno dva tisoč protestnikov je zaprlo glavno prometnico, ki povezuje prestolnico s panamskim prekopom. Študentje naj bi prometnico zaprti za nedoločen čas.
Specter namerava izstopiti iz predsedniške dirke
PHILADELPHIA (Reuter) - Včeraj je časopis Philadelphia Inquirer zapisal, da bo republikanski senator Arlen Specter odstopil od potegovanja za republikanskega predsedniškega kandidata. Specter naj bi odstopno izjavo že napisal, po navedbah časopisa pa naj bi jo objavil pred četrtkovim zahvalnim dnevom. Vzroke je treba verjetno iskati v pomanjka-uju finančnih sredstev in dejstvu, da je Specterjeva kampanja, ki je bila uperjena proti skrajni desnici v republikanski stranki, ostala brez podpore. K Spe-cterjevi odločitvi je najbrž pripomogla tudi zmaga senatorja Boba Dola za republikansko predsedniško nominacijo na Floridi.
Na Kurde streljajo z orožjem Nata
kVASHINGTON (Reuter) - Skupina za varstvo človekovih pravic Human Rights VVatch je na včerajšnji tiskovni konferenci navedla podatke, po katerih je v neizzvanih napadih turških sil na kurdske cilje Igrala pomembno vlogo oprema Združenih držav in drugih držav članic Nata. ZDA, Velika Britanija, Belgija in Nemčija so Turčiji v zadnjih desetih letih dobavile orožje v vrednosti več milijard ameriških dolarjev. Slo je predvsem za vojaška letala, helikopterje, oklepna vozila in pehotno orožje, ki naj bi ga turška vojska uporabljala za napade na kurdska naselja. Organizacija Human Rights VVatch je hkrati bidi kurdsko stran obtožila kršitev mednarodnega humanitarnega in vojnega prava.
Bruseljski uradniki vračajo udarec
Vojna napoved zlorabam in »revolucionaren« delovni načrt za leto '96
Načrt o prihodnjem sodelovanju z Združenimi državami je nared
BRUSELJ - Ati se spomnite zgodbe o standardiziranem evrokondomu? Prvotni predlog standardizacije naj bi zanemaril načelo subsidamosti v zakonodaji Evropske unije, Id zahteva spoštovanje različnih nacionalnih značilnosti. Po dolgih razpravah so skleniti kompromis, Id pa »ni izpolnil britanskih pričakovanj«.
Precej zabavna zgodbica -če seveda ne delaš za Evropsko komisijo, ki je vedno na udaru zaradi domnevnega ustvarjanja evromitov. Bruseljski uradniki se ne morejo otresti očitkov, da je njihova osrednja naloga prepoved »sočnih« obmorskih razglednic, asimetričnih novoletnih jelk ali pa čipsa z okusom morskih rakcev. Minuti teden pa je začela Evropska komisija vračati udarec. Nenavadno ostro se je odzvala na poročilo o zlorabah in finačnih malverzacijah s proračunom EU, ki je letos znašal 80 milijard ekujev. Se pomembnejši ukrep je vsebina delovnega načrta komisije za leto 1996.
Zbornik nesposobnosti, zlorab in zapravljanja - ki bi vseboval zgodbe o sleparskih sredozemskih kmetih, ki izkoriščajo skupno kmetijsko politiko, in o organiziranem kriminalu v Rusiji, ki izkorišča programe tehnične pomoči - je od nekdaj nočna mora uradnikov komisije in sen vsakega novinarja. Tak zbornik bi lahko spisali po poročilu o nepravilnostih pri proračunskih izdatkih EU, ki ga je minuli teden izdalo nadzorno sodišče. Nekdanji predsednik Evropske komisije Jacques Delors je podobnim poročilom v preteklosti očital, da pretiravajo ali celo namerno zavajajo javnost. Toda Delors je bil vedno predan velikim idejam in se ni pretirano ukvarjal s proračunskimi izdatki, zato tudi ni zaznal medijske kampanje, ki je iz komisije naredila grešnega kozla za vse.
Na prizorišče pa je stopil ErkM Liikanen, nekdanji finski finančni minister, ki je letos nastopil kot komisar za
proračun, finančno upravljanje in osebje. Takoj je vzpostavil stike z nadzornim sodiščem in njegovim nizozemskim predsednikom Andrejem Middelhoekom. Liikanen je hkrati od novega predsednika komisije Jacquesa Santerja dobil zeleno luč za reformo notranjega ustroja komisije, M naj bi razvila »občutek za stroške«. Liikanen je požel sadove svojih prizadevanj, ko je minuti teden prepričal nadzorno sodišče in Evropski parlament, da bo komisija kmalu sposobna preprečevati finančne zlorabe. Se pomembnejše je bilo njegovo sporočilo, da kar štiri petine proračunskih izdatkov nadzorujejo države članice unije, ne komisija, zato bi morali poostriti tudi nadzor nad nacionalnimi oigani.
Delovni načrt komisije za leto 1996 je bil medijsko manj privlačen, a za priho-
dnost bruseljskih uradnikov pomembnejši. Analitikom je padlo v oči, da namerava komisija v naslednjem letu predložiti le 19 novih zakonov, medtem ko jih je letos 50, leta 1990 pa kar 180. Komisija se bo odslej osredotočila na racionalizacijo delovanja -njen moto bo »manj, boljše« - toda število 19 je zavajajoče, saj ne upošteva predlogov amandmajev za obstoječo zakonodajo. Nov politični slog komisije pa ima globlje vzroke. »Proizvodnjo« bo lahko zmanjšala tudi zato, ker je bila večina zakonskih aktov za poglobitev evropske integracije že sprejeta, naloga komisije pa bo zdaj prisiliti članice, da te akte vključijo v nacionalno zakonodajo in jih uresničijo. Poleg tega so vsi igralci evropskega teatra - komisija, parlament in svet ministrov - ugotoviti, da je strpnost javnosti do vmešavanja Bruslja v »življenjske stvari« dosegla kritično mejo. Zdi se torej, da so razprave o kondomih le imele pozitiven učinek na prihodnost Evrope.
Lionel Barber, Financial Times
BRUSELJ (Reuter) - Zunanji ministri Evropske unije (EU) so predvčerajšnjim na sestanku razpravljali o Številnih stvareh, ki zadevajo tako imenovani novi čezatlantski sporazum, niso pa se dogovorili o podrobnostih spornega vprašanja trgovine.
Podrobnosti politične deklaracije in 20 strani obsegajočega načrta o sodelovanju med EU in ZDA, ki zadevajo števila področja, od varnosti, človekoljubne pomoči, reševanja begunskega vprašanja, bolezni, terorizma, trgovanja z mamili in svetovne trgovine do skupne ameriško-evropske literarne nagrade, bodo evropski ministri predstaviti na vrhunskem srečanju, ki bo 3. decembra v Madridu. Britanski sekretar za zunanje zadeve Malcom Rifkind je izjavil, da je zadovoljen s pogovori o prihodnosti odnosov med ZDA in EU. Predlog študije, ki bi zadevala trgovinske zveze med državami članicami Evropske unije, vse od poletja, ko je Francija vodila skupino (Nizozemska, Nemčija in Velika Britanija), ki nasprotuje svobodni trgovini, ostaja sporno vprašanje, čeprav so se evropski ministri v osnutku politične deklaracije zavezali, da bodo izvedli raziskavo, ime voditelja koncepta pa za zdaj ostaja neznano.
V politični deklaraciji, ki zadeva sodelovanje med ZDA in EU, so evropski ministri izraziti upanje, da bo Nato še naprej steber čezatlantske varnosti, zapisali pa so tudi željo po okrepitvi evropskega varnostnega koncepta, predvsem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Evropski ministri so se z ZDA dogovorili tudi o
številu sedežev, ki naj bi jih EU in ZDA zasedle v novi Svetovni trgovinski organizaciji. Oboji so zadovoljni z enim sedežem za EU in enim za ZDA, čeprav so pred tem zahtevati podvojeno število sedežev zaradi deleža omenjenih držav v svetovni trgovini. EU in ZDA se bodo tako z enakim »deležem« v WTO pridružile Japonski, Novi Zelandiji, Egiptu, Filipinom in Urugvaju.
Evropski ministri so se v Bruslju pogovarjati tudi o okrepitvi sodelovanja in pomoči Rusiji ter izrazili naklonjenost demokratičnim reformam Moskve in vzpostavitvi svobodnih trgovinskih odnosov z njo. Evropsko komisijo so pooblastiti za preučitev novih trgovinskih in političnih odnosov s Čilom. Bruseljsko srečanje je bilo tudi v znamenju popustitve evropskih partneric pod pritiskom Nemčije in Francije, ki sta zahtevali, da EU za polovico zmanjša uvoz kmetijskih pridelkov iz vzhodne in srednje Evrope. Ministri so zavrnili predlog o uvedbi naftnega embarga proti Nigeriji.
Francija je na ponedeljkovem sestanku napadla evropske partnerice, ki so kritizirale Pariz zaradi jedrskih poskusov v Tihem oceanu. Francoski zunanji minister Herve de Charette je evropsko družino na tiskovni konferenci zaradi obtožb na račun francoske jedrske avanture obtožil hinavščine, na sestanku ministrov pa je modro molčal, saj so njegovi kolegi razpravljali tudi o tem, da se bodo ZDA, Japonski in Južni Koreji pridružili pri pomoči Severni Koreji, ki si svoj jedrski program prizadeva spremeniti, tako da ga bodo izkoriščali v miroljubne namene.
Prvi mož Evropske komisije Jacgues Santer (Telefoto: AP)
NOVICE
Konferenca o prihodnosti Haitija
PORT-AU-PRINCE (Reuter) - Haitski predsednik Jean-Bertrand Aristide je teden dni po silovitih nemirih odprl tridnevno konferenco, na kateri naj bi skuSali najti rešitve za nakopičene težave revne otoške države. Na konferenci naj bi politiki, poslovneži, verski voditelji in voditelji različnih narodnih organizacij razpravljali predvsem o treh ključnih vprašanjih - privatizaciji, zemljiški reformi in razorožitvi različnih skupin. Konferenca bo potekala v času, ko se Haiti pripravlja, da bo prevzel določene pristojnosti na področju notranje varnosti, potem ko se bo iztekel mandat sil ZN. To se bo zgodilo februarja prihodnje leto, čeprav bo manjši del ameriških in kanadskih enot ostal na Haitiju do aprila.
Spopad za prestol Hindujske nacionalne stranke
NEW DELHI (Reuter) - Predsednik Hindujske nacionalne stranke Lan Advani in vodja strankine parlamentarne skupine Atal Vadžpaji se bojujeta za prevlado znotraj stranke. Poznavalci pričakujejo, da bo imel kot indijski premier več možnosti liberalni Vadžpaji. Advani je v devetdesetih letih vodil sporno kampanjo za gradnjo hinduističnega templja v sevemoindijskemu mestu Ajodhija in velja za gorečega hindujca. Kampanja se je izrodila v silovite spopade med hindujci in muslimani, ki so terjali več kot 3000 življenj. Oba protagonista imata ministrske izkušnje.
Polbrat kamboškega kralja vpleten v atentat
PHNOM PENH (Reuter) - Kamboški parlament je včeraj glasoval o odvzemu imunitete za Sirivudha, nekdanjega zunanjega ministra, sedaj pa sekretarja rojalistične stranke Funcinpec, ki je tudi polbrat kralja Norodoma Sihanouka. Sirivudh je obtožen sodelovanja v poskusu umora namestnika premiera Hun Sena. Sirivudh, ki je že od petka v hišnem priporu, je sicer zanikal, da bi bil vpleten v atentat, vendar ga je po odvzemu imunitete policija včeraj aretirala. Preiskovalni organi so zanikali, da bi bila v zaroto vpletena tudi stranka. Kralj Sihanouk je izjavil, da ga je pripor polbrata prizadel, in tega pozval, naj se ne izpostavlja nevarnostim.
■
RAZMERE V IZRAELU SE UREJAJO
Simon Peres je sestavil novo vlado
JERUZALEM (Reuter) - Včeraj je začasni izraelski ministrski predsednik Simon Peres sestavil novo vlado ter najavil, da se bo boril proti nasilju v Izraelu in nadaljeval miroljubno politiko ubitega
premiera Jicaka Rabina.
Peres je koalicijski sporazum podpisal z levičarsko stranko Meretz in desnosredinsko stranko Jud in bo - kot njegov predhodnik - predsednik manjšinske vlade. Celotno sestavo vlade bo danes predstavil parlamentu, ki naj bi jo potrdil, novi ministri pa bodo prisegli zvestobo državi.
Nova koalicija je sestavljena iz 58 zakonodajalcev, vendar Peres lahko računa na podporo arabskih strank, ki imajo v knesetu skupaj pet predstavnikov. Neuradno torej lahko računa na 63 glasov od sto dvajsetih. Vsi parlamentarni poslanci, razen štirih ultra-nacionalistov, so že na-
Izraelski vojaki ubili jordanskega gverilca
JERUZALEM (Reuter) - Včeraj so izraelski vojaki na meji z Jordanijo ubili gverilca, ki je začel streljati na vojaško patruljo in ranil enega od Izraelcev. Izraelski radio je sporočil, da je skupina vojakov nadzorovala območje ob reki Jordan med državama, takrat pa je jordanski terorist začel streljati z nasprotne strani meje in enega od vojakov ranil v nogo. Izraelske čete, ki ozemlje nadzorujejo v sodelovanju z jordanskimi oblastmi, so strelca, oblečenega v civilno obleko in oboroženega s kalašnikovom, takoj ubile, tako da na streljanje ni mogel odgovoriti. Vojaški viri so sporočili, da je bil ustreljeni pripadnik protiizraelske gverile, ki nasprotuje mirovnemu sporazumu med Jordanijo in Izraelom.
povedali, da bodo sestavo nove vlade potrdili.
»Brezkompromisno se bomo borili proti nasilju v državi Izrael. Hkrati pa bomo storili vse, da bi premostili nasprotovanja, ki so del izraelske družbe,« je prihodnji izraelski premier včeraj povedal novinarjem. Pri vprašanju, ali bo o usodi mirovnega sporazuma s Sirijo odločal referendum, pa je zatrdil, da »bo izpolnil vse, kar je Rabin obljubil«, in dodal, da »se zaradi njegove smrti izraelska politika ne bo spreminjala«.
Imena ministrov, ki bodo Peresu pomagali pri izvajanju miroljubne politike, zaenkrat še niso
znana. Izraelski radio je napovedal, da bo Peres tudi obrambni minister, novi zunanji minister pa naj bi postal sedanji minister za notranje zadeve Ehud Barak. Minister za kmetijstvo Cur pa je dejal, da se bo vladnemu kabinetu verjetno priključil tudi rabin Jehuda Amital, židovski voditelj gibanja Meimad. Vključitev židovskega voditelja -četudi le kot ministra brez listnice - bi bila pametna poteza, če želi premier premostiti prepad znotraj izraelske družbe. Politična razhajanja med levico in religioznimi strankami so del izraelske politične arene. Med koalicijskimi pogajanji se
je stranka Meretz zoperstavila zakonodaji, ki bi jo predlagale religiozne stranke, zato je moral mandatar koalicijski pogodbi dodati aneks, po kateri ima Meretz pravico do veta na vsako vladno podporo zakonom, ki jih v obravnavo predložijo religiozne stranke in ki bi lahko spremenili tako imenovani »zakono-dajrti status quo«. Stranka Meretz, ki jo podpira veliko nereligioznih Zidov, namreč trdi, da imajo religiozne stranke prevelik vpliv na vsakodnevno življenje v židovski državi, saj religiozni Židi predstavljajo le približno 20 odstotkov celotnega prebivalstva.
ANALIZA
Zakaj je sovražnik naenkrat prijatelj?
AMAN - Jordanski kralj Husein se sooča z ostrimi kritikami državljanov, ki dvomijo o koristnosti jordanskega prijateljevanja z Izraelom. Z nagovorom na Rabinovem pogrebu, kjer je poudaril, da je bil Jicak Rabin njegov prijatelj, je zadovoljil Izrael in Zahod, hkrati pa šokiral Jordance, ki so umorjenega izraelskega premiera dolga leta sovražili.
Medtem ko si kralj Husein s pomočjo Izraela in ZDA prizadeva za pomembnejšo vlogo na Bližnjem vzhodu in varno prihodnost hašemit-skega kraljestva, se mu zdi, da je zgodovina na njegovi strani. Toda njegovo navdušenje za premagovanje ovir z Izraelom je naletelo na nezadovoljstvo Jordancev. Ker večina njegovih podanikov izvira iz Palestine, imajo Jordanci Izraelce še danes za okupatorje.
Večina jordanskih uradnikov in vladnih ministrov se še vedno izogiba izraelskim povabilom. Enajst političnih stoank in 80 tisoč strokovnih združenj se je izreklo proti normalizaciji odnosov z Izraelom in z Izraelci tudi nimajo nobenih stikov. Zaradi velike brezposelnosti, po-
glabljanja prepada med bogatimi in revnimi ter pritožb na račun neizpolnjenih obljub, da bo mirovni sporazum Jordaniji prinesel gospodarske koristi, se krepijo pritiski na kralja Huseina, ki tej državici vlada že 42 let.
»Kralj je razočaran, ker si prizadeva za resničen mir, Jordanci pa mu pri tem ne sledijo in si stvari razlagajo po svoje,« je dejal neki zahodni diplomat. Dodal je, da utegne to postati zelo nevarno in da se to, kar se je pripetilo Rabinu, lahko zgodi vsakomur.
Huseinovo razočaranje je bilo očitno pretekli četrtek v nagovoru vojaških in varnostnih funkcionarjev. Kralj je obtožil številne kritike na račun svoje politike in dejal, da ustvarjajo ozračje sovraštva, ki spominja na razmere v Izraelu pred umorom Jicaka Rabina. Od Jordancev je zahteval »tiho večino«, s katero bi se lahko zoperstavili »temnim silam«. Napadel je vse, ki so se Rabinove smrti razveselili, in obtožil časopise, ki so povzročih demoralizacijo in razklanost jordanskega naroda. Toda v državi, kjer večina vidi svoje interese v povezavi z arabskim svetom, se
je le manjši del prebivalcev pridmžil kraljevemu žalovanju za Rabinom.
Jordanija si je z mirovnim sporazumom in nasprotovanjem nekdanjemu zavezniku Sadamu Huseinu povečala ugled na Zahodu in izboljšala odnose z zalivskimi državami, katerim se je zamerila zaradi proiraškega stališča v zalivski krizi v letih 1990 in 1991. Toda odkar je Jordanija sklenila mirovni sporazum z Izraelom, so se zaostrili jordanski odnosi s Sirijo in Egiptom.
Bližnjevzhodni mirovni proces se po Rabinovi smrti sooča z novimi negotovostmi. Kralj Husein verjame, da bo Rabinov načrt uresničil njegov naslednik Simon Peres, toda nejasno ostaja vprašanje, ali bo Peresa pri tem podprla tudi izraelska javnost. V okviru izraelsko-palestinske-ga mirovnega procesa bodo prihodnje leto potekali težavni pogovori o končnem statusu palestinske samouprave in Jeruzalema. Izraelce pa čakajo tudi težavni mirovni pogovori s Sirijo, ki so dobro leto po sklenitvi izraelsko-jordanskega mirovnega sporazuma še vedno na mrtvi točki.
Rana Sabbagh / Reuter
ŠRILANSKE SILE IZVAJAJO ZAKLJUČNE OPERACIJE ZA ZAVZETJE DŽAFNE
Vojaki počasi napredujejo v osrčje tamilskega upora
Večinska singalska skupnost pripravlja veliko praznovanje, šrilanške oblasti pa so bolj previdne in pozivajo k strpnosti
KOLOMBO - Šrilanške posebne enote, ki že nadzorujejo nekatere ključne predele Džafhe, previdno napredujejo po razdejanem mestu ter odstranjujejo mine presenečenja in improvizirane pasti. Tiskovni predstavnik vojske je izjavil, da bo napredovanje zaradi logističnih težav in izogibanja žrtvam počasno in previdno. »Napredujemo počasi, vendar stalno,« je povedal na novinarski konfrenci.
Srilanška večinska singalska skupnost se v pričakovanju dokončnega zavzetja simbola tamilskega upora pripravlja na slavje. Šrilanške oblasti, ki se bojijo nasilnega odgovora tamilske skupnosti na morebitne javne proslave, so veliko previdnejše. Minister za množične me-
dije Dharmasiri Senana-jake je tujim novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da »ni kaj slaviti, zlasti v trenutku, ko si vsi prizadevajo, da bi rešili sporna vprašanja in končali spopade, tako da bi lahko vsi živeli v miru in vzajemnem spoštovanju«. Domače javne me-
dije je pozval, naj v poročilih z bojišč ne razpihujejo splošne histerije. Senanajaka je državljansko vojno označil kot spopad med dvema etničnima skupinama.
Srilanška predsednica Candrika Bandaranajke Kumaratunga je tamilski skupnosti ponudila prenos obsežnih upravnih pooblastil na regije, kjer je tamilsko prebivalstvo v večini, kar pa so Tamilski tigri že zavrnili. Po lastnih navedbah šri-lanška vojska iz predmestja Nalur, ki ga je po silovitih bojih zavzela v ponedeljek, previdno
napreduje proti jugu. Hudi spopadi so potekali zlasti v okolici hindujskega templja, ki je svet za obe strani in v spopadih ni bil poškodovan. V bojih so po navedbah šrilanške vojske padli štirje pripadniki vladne vojske in več kot 40 tamilskih upornikov. Vladne enote so v okolici templja že začele čistiti minska polja in odstranjevati improvizirane pasti.
Po navedbah tiskovnega predstavnika so šrilanške posebne enote v ponedeljek prevzele položaje redne vojske in
so na nekaj krajih že strle močan odpor tamilskih upornikov. Po navedbah šrilanške vojske je mesto Džafna, ki je bilo skoraj desetletje prestolnica tamilske »kva-zidržave«, spremenjeno v velikansko past, ki daje zavetje peščici tamilskih gverilcev.
Tamilski uporniki so v vzhodnem okrožju Amparaj napadli patruljo vladnih enot. V spopadu naj bi po navedbah šrilanške vojske padli trije policisti, 30 pa naj bi jih bilo ranjenih.
Mohan Samar as inghe/ Reuter
EHUD BARAK
Vojak, ki ga Peres potrebuje kot diplomata
JERUZALEM - Ehud Barak je nekdanji voditelj izraelske vojske in se, podobno kot ubiti Jicak Rabin, ponaša s slavno preteklostjo in drznim obnašanjem, zato je med židovskim narodom izredno priljubljen. Nedvomno je glavni kandidat za mesto zunanjega ministra v Peresovi novi vladi.
53-letni Barak je po petintridesetih letih služenja izraelski vojski zapustil vojaško službo januarja letos in se, sledeč stopinjam svojega mentorja Rabina, pridružil Laburistični stranki. V juliju je postal notranji minister, čemur so sledile napovedi, da je glavni kandidat za mesto premiera. Čeprav izkušenj na področju politike in mirovnega dogovarjanja nima, bi v novi vladi lahko igral vlogo pragmatika - v nasprotju z vizionarskim Peresom - oziroma vlogo previdnega politika, predvsem kar zadeva pogajanja s Palestinci in Sirijo.
Vladni viri napovedujejo, da bo Barak prevzel zunanje ministrstvo, Peres pa bo vodil vlado in obrambno ministrstvo. Za nezaupljive Izraelce je služba obrambnega ministra prav tako ah pa še bolj pomembna kot položaj ministrskega predsednika. Peresu, ki se ne more ponašati z Rabinovim ugledom heroja, je zato veliko do tega, da obdrži obe mesti. V Izraelu, kjer je mir sinonim za varnost, bi Peres-diplomat z Barakom-pokli-cnim vojščakom lahko veliko pridobil.
Peres bo imel pri dodeljevanju položajev znotraj vlade poleg Baraka v mislih še dve imeni: ekonomskega ministra Beilina in voditelja sindikalne federacije Ramena. Slednji Baraka zelo ceni in je novinarjem celo sporočil, da »je Barak za židovsko državo sprejemljiv kot zunanji ah kot obrambni minister«.
Barakova osebna zgodovina je zgodovina vojaka. Proslavil se je že med znanim pohodom na Bejmt v letu 1973, kjer so morah trije voditelji PLO umreti, da bi bila maščevana smrt enajstih izraelskih športnikov na olimpijadi v Nemčiji. Kot vojskovodja je načrtoval večino vojaških strategij med palestinskim uporom v letu 1987, pri čemer se je osredotočal predvsem na uničenje voditeljev in manj na ustavitev upora med prebivalstvom.
Dan Raviv in Joži Malman, avtorja uspešnice Vsak vohun je princ, sta zapisala, da je Barak aprila 1988 vodil likvidacijo Abu Džihada, vojaškega poveljnika palestinskih upornikov.
Lani se je kot poveljnik izraelske vojske v Washingtonu sestal s svojim sirskim kolegom, vendar pogovori o varnostnih vprašanjih niso prinesli rezultatov. Pred začetkom službovanja v ministrstvu za notranje zadeve se je moral Barak pred javnostjo zagovarjati zaradi obtožbe v časopisu Jedit Akronot, češ da ni pomagal ranjenim vojakom med nesrečo pri urjenju v letu 1992. Vse obtožbe je gladko zavrnil.
Howard Goller / Reuter
So krivi »zastoji« v zunanji politiki in gospodarstvu?
Nekatere stranke so neuradno podprle predlog SKD
LJUBLJANA - Pobuda krSCanskih demokratov o razpisu predčasnih volitev je včeraj v političnem prostoru povzročila dokaj zanimive reakcije. Presenečeni so vsi, zlasti LDS in ZLSD, saj je to pobudo izvršni odbor SKD sprejel po sestanku predsednikov Drnovška, Peterleta in Kocijančiča, na katerem se trojica menda ni prepirala. Pripombe, ki naj bi jih Peterle izrekel na sestanku, naj bi se nanašale samo na zavlačevanje odločitve o usodi ministra Tajnikarja in odločitev o imenovanju Petra Bekeša za veleposlanika v Rimu. Zlasti zadnja tema se drugima dvema strankama ne zdi pretirano sporna, saj naj bi se trojica dogovorila tudi to, da bo v Bonn odšel krščanski demokrat Peter Vencelj.
Kakorkoli že; SKD kot razlog za predčasne volitve navaja »zastoje« v zunanji politiki in gospodarstvu, taktiziranje in zavlačevanje pri vseh pomembnejših odločitvah, zlasti pri odgovoru na interpelacijo ministru Maksu Tajnikarju, dejstvo, da je odbor za mednarodne odnose že leto dni brez predsednika, in tako naprej. Krščanski demokrati so vCeraj -kljub odsotnosti predsednika Peterleta - že sestavili pismo, ki ga nameravajo poslati predsednikom države, vlade in parlamenta, obema koalicijskima partnericama, pa tudi vsem drugim parlamentarnim strankam. Po besedah glavne tajnice Hilde Tovšak uradnih odgovorov vCeraj še niso dobili, vendar nekateri telefonski klici
kažejo, da bi bile vsaj nekatere stranke takšen predlog (neuradno) pripravljene podpreti. Čeprav so pravne poti morebitne »samoukinitve« parlamenta zelo zapletene in nejasne, SKD predlaga v razmislek tri različice rešitve tega problema. Ena od njih je, denimo, sprejem sklepa o predčasnih volitvah, ki naj bi ga parlament sprejel kar z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev. O možnosti, da bi predlagali konstruktivno nezaupnico s svojim kandidatom za mandatarja krščanski demokrati ne razmišljajo, tudi ne o izstopu iz vlade.
V premierovem kabinetu vCeraj še niso komentirali poteze krščanskih demokratov, kar bržkone pomeni, da je presenetila tudi predsedni-
ka vlade. Liberalni demokrati sicer menijo takole: Ce vladna stranka predlaga predčasne volitve in Ce to resno misli, naj izstopi iz vlade. V nasprotnem primeru, je povedal generalni tajnik stranke Gregor Golobic, krščanski demokrati kažejo resen namen, da bodo nadaljevali z dosedanjo politiko sedenja na dveh stolih in bodo ostali v vladi, obenem pa se bodo odrekali politiki te iste vlade. Pač pa, je dejal Golobic, je LDS že 17. oktobra na svetu stranke sama razmišljala prav o možnosti predčasnih volitev in bo morda resno začela delovati v tej smeri, Ce se bo izkazalo, da vlada ne more več normalno delovati.
Tudi tretja vladna stranka združena lista potezo krščanskih demokratov ocenjuje kot nepričakovano in nepremišljeno. Janez Kocijančič je vCeraj zjutraj - po naših informacijah - najprej povprašal vladne partnerice, zakaj tega Peterle ni povedal že na koalicijskem sestanku. ZLSD tudi ne verjame, da SKD misli resno, saj ni izstopila iz vlade. Zanimivo je, da tudi opozicijske stranke, ki so sicer naklonjene zamisli o Čimprejšnjih volitvah, večinoma ne verjamejo v resnost namere SKD. Zamisel o predčasnih volitvah že nekaj Časa zelo odločno zagovarjajo Janševi socialdemokrati. Tudi ljudska stranka zatrjuje, da je na volitve pripravljena, saj je že pred Časom kazalo, da bodo volitve zelo kmalu. SLS pa ne sprejema trdi-
Ustava je pri vprašanju predčasnih volitev dokaj nedorečena. Razpiše jih lahko predsednik države, ce vlada (oziroma njen predsednik) ni izvoljena niti v tretjem poskusu. Možnosti, da bi se parlament sam razpustil, ustava ne predvideva. Najpreprostejša rešitev bi bila, Ce bi predsednik vlade vezal zaupnico vladi na določeno pomembno vprašanje, denimo proračun. Predčasne volitve bi bile torej teoretično mogoče samo s političnim konsenzom parlamentarne večine, pa tudi v tem primeru bi jih bilo težko izvesti pred majem. Redne volitve naj bi bile sicer prihodnji december, po dosedanjih koalicijskih dogovorih pa je najbolj realen datum oktober naslednje leto.
Na vprašanje Izvršnega odbora SKD v zvezi s podjetjem Mobitel, ki naj bi ravnalo nezakonito, je vladni urad za informiranje izdal sporočilo, v katerem so zapisali, da je Mobitel le eno od podjetij v državni lasti, v katerih je predsednik vlade po funkciji tudi predsednik skupščine. Vsebinsko je za delovanje državnih podjetij odgovoren posamezni resorni minister, kar je v tem primeru minister za promet in zveze, elan SKD Igor Umek.
tev ministrov, da zato že stališče demokratov do zdaj ni mogoCe narediti predčasnih volitev prav-niCesar. »Ce je to res, naj zaprav ni pomembno,
Peterle na sestanku koalicije Se ni imel večjih pripomb (Foto; B. V.)
odstopijo,« je dejal Ma- kajti pobuda SKD kaže rjan Podobnik, ki meni, le to, da predlagatelji da vladne stranke plju- sploh ne poznajo pravne vajo zdaj, ko so si fun- ureditve tega vprašanja, kcije že razdelile. Tone »Ce resno mislijo, naj iz-Peršak pa je povedal, da stopijo iz vlade,« pouda-
KOMENTAR
Volitve naše vsakdanje
Ce za hip odmislimo vsa nejasna ozadja, motive in scenarije, lahko verjamemo, da je zamisel o predčasnih volitvah dobra. Ne samo zato, ker bi prišle prav skoraj vsem političnim opcijam. Liberalnim demokratom, ker ta hip gospodarski rezultati ne kažejo zelo slabo in ker se Številne neprijetne Tanja Starič »velike teme« Se skrivajo
v pasteh naslednjega leta. Socialdemokratom, ker so predvolilno stmtegijo zastavili tako ognjevito in tako zgodaj, da bi jim v prihodnjih trinajstih mesecih utegnilo zaCeti primanjkovati streliva. Krščanskim demokratom, ker bo Slovenijo prihodnjo pomlad obiskal papež. Združeni listi, ker se doslej Se ni zgodil dolgo napovedovani radikalni udar na -po trditvah varuhov državne blagajne - bistveno previsoko raven socialnih pravic... Volitve nekaj mesecev pred rokom bi bile »dobra novica« predvsem za državljane, ki po treh letih nekakšne nenehne predvolilne ofenzive o svojih favoritih in sovražnikih pravzaprav ne morejo izvedeti nič bistveno novega več. Slovenske stranke v prvi petletki pač Se niso začele delovati v skladu z enim temeljnih pravil običajne parlamentarne prakse, da namreč volilci izvolijo oblast zato, da imajo Štiri leta mir in ne zato, da se morajo potem vsak dan znova odločati med različnimi političnimi opcijami.
Kljub vsem tem argumentom za se zdi predlog krščanskih demokratov v tem trenutku nepričakovana in tudi ne dovolj dobro premišljena politična poteza. Zaradi znanih pasti, ki so jih v ustavno ureditev vstavili politično raznobarvni pisci, bi taksni pobudi lahko uspelo samo v dveh primerih - ali v dogovoru z obema vladnima partnericama, ali pa z izstopom iz vlade, torej skupaj z opozicijo. Ker gre očitno za solistično akcijo, SKD očitki o političnem nastopaštvu in neresnem odnosu do države pač ne bi smeli presenetiti. Vladnima partnericama so krščanski demokrati Se enkrat dokazali svojo politično nezanesljivost, za opozicijske stranke pa so - ker so ostali v vladi - pokazali premajhno odločnost.
Seveda je res, da bolj ali manj glasno o predčasni prekinitivi manadata razmišljata tudi drugi dve vladni stranki in je tako mogoče SKD očitati samo taktično in ne tudi strateško napako. In res je tudi, da gre tokrat za očitno »pravi« začetek predvolilnega boja, zaradi katerega bi si državljani očitno lauhko samo Želeli, da bi bile volitve že spomladi in ne Sele prihodnji december.
rja tudi Peršak in dodaja, da bi postopki trajali nekaj mesecev, kar pomeni, da bi bile predčasne volitve v najboljšem primeru pet mesecev pred rednimi. Peršak je poudaril, da je očitek SKD glede gospodarskih
razmer nesmiseln, saj ima prav ta stranka tri kljuCna ministrstva s tega področja. »To kaže odnos stranke, ki meni, da je država samo zato, da oni vladajo,« je dodal Peršak.
Tanja Starič
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
SKD skušajo dobiti pomembna mesta
Dobrajčeva bo najverjetneje res predsednica odbora za obrambo
LJUBLJANA - Predsednik komisije DZ za vohtve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) Tone AnderUč je na včerajšnji novinarski konferenci odgovoril na očitke SKD v zvezi z izvolitvijo Polonce Dobrajc (SNS) za predsednico odbora za obrambo.
Prejšnji predsednik odbora Jožef Kopše je ponudil odstop, KVIAZ pa je prejšnjo sredo izglasoval, naj bi ga zamenjala Polonca Dobrajc iz Slovenske nacionalne stranke. SNS namreč v skladu z medstranskarskim dogovorom pripada mesto predsednika odbora za obrambo. Kot je povedal Anderlič, SKD postopku izvolitve očita nelegitimnost in nezakonitost, vendar je bil ta izveden v skladu s poslovnikom DZ in dosedanjo prakso pri de-
lu komisije. Zato je dal Anderlič na seji komisije na glasovanje dva predloga: da se sprejme predlog SNS in DZ in predlaga Polonco Dobrajc, ali pa naj KVIAZ sporoči vsem poslanskim skupinam, naj predlagajo kandidate za predsednika odbora za obrambo. Poslanci so nato izglasovali prvi predlog. Anderlič je dejal, da ni prvič, da SKD takrat, ko ima interes, da bi pridobil pomembna mesta, želi zaobiti dogovorjena pravila igre, kar se je dogajalo tudi decembra lani ob volitvah predsednika DZ. SKD naj bi tudi navajala, da je KVIAZ zavrnil izvolitev njihovega kandidata Franca Černeliča, Čeprav KVIAZ o tem sploh ni glasoval.
Mateja Bertoncelj Foto: Barbara Reya
MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
Srbi še niso odgovorili na pobudo o odprtju uradov
Položaj Slovenije v mednarodni skupnosti se utrjuje
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je na včerajšnji redni mesečni novinarski konferenci spregovoril o dejavnosti ministrstva v zadnjem mesecu.
Thaler je dejal, da se položaj Slovenije v mednarodni skupnosti kljub hitremu razvoju stvari in dogodkov utrjuje in da so glavne naloge slovenske diplomacije v tem Času prizadevanje za vključevanje Slovenije v evroatlant-ski krog držav, urejanje in utrditev odnosov z velikimi silami ter nudenje pomoči pri reševanju krize na Balkanu. Minister je svoj obisk v Rusiji ocenil kot zelo koristen, prav tako pa je poudaril usklajenost na najvišji državni ravni glede odnosov med Slovenijo in ZDA. S tem je demantiral nekatera drugačna namigovanja v medijih (KuCan je s svojimi stiki celo pomagal pri
pripravi srečanja med Drnovškom in Clintonom). Kar zadeva pogajanja v Daytonu, je Thaler dejal, da Slovenija ni neposredno vpletena stranka, vendar pa je potrebna pozornost in aktivnost, da Beogradu v določilih morebitnega sporazuma ne bi dodelili več
iz sukcesije izhajajočih pravic kot ostalim naslednikom SFRJ. Pri tem se Slovenija opira na resolucijo Varnostnega sveta, ki pravi, da nobena država ne more zahtevati izključnega nasledstva. O odločitvi Slovenije, da bo s 1. januarjem postala polnopra-
Thaler: Obisk v Moskvi je bil koristen (Foto: Uroš Potočnik)
vna Članica Cefte, je zunanji minister dejal, da gre za pomembno strateško odločitev, ker se tako odpirajo večje možnosti za kasnejši pristop k Evropski uniji, v zvezi s katero se po Thalerjevih besedah nadaljujejo prizadevanja za podpis že parafiranega sporazuma o pridruženem članstvu. Pri tem Sloveniji veliko pomaga Španija, ki trenutno predseduje EU, je dejal Thaler. Poudaril je tudi, da je v javnosti ostal precej neopazen dolgoročen vladni program o vključevanju v EU, po katerem gre za učinkovito koordinacijo med EU in Slovenijo in ki bo deležen finančne podpore programa Phare. V zvezi s slovenskim predlogom za vzpostavitev informacijskih centrov v tako imenovani ZRJ je minister dejal, da odgovora zaenkrat še ni prejel.	Bernard Pesjak
€> RAI1
6.30
9.35
11.05
12.25
12.35 13.30
14.00
14.40
15.10 15.45
17.50
18.00
18.10
18.50
19.35
20.40
22.20
22.55
23.00
0.00
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Figlio di ignoti (dram,, ZDA ’55) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in sport Film: Insieme oltre la vita (dram., ZDA '93, i. A. Madigan, D. Boutsikaris) Dosje: Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno iz tektonskih klicev: Lasciate un mes-saggio dopo il BIP Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in-| vremenska napoved
f RAI 2
7.00 8.20
8.45
9.40
11.10
11.30
12.00
13.00
14.10
14.40
16.00 16.05
17.15 18.00
18.15
18.45 19.35
19.50
20.30
20.50
22.30
23.30
0.20
0.30
Variete za najmlajše Nan.: Woof Nad.: Paradise Beach Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme
Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik, vreme in sport Nan.: Hunter Sport in dnevnik Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Variete: Go-Cart (vodi Maria Monse)
Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme, 0.10 Iz Parlamenta Variete: Ponoči, na trgu Italija (vodi G. Magalli) Variete: Tenera e la notte
A, RAI 3
6.00
8.50
10.30
12.00
12.15
13.00
14.00 14.50
15.20
17.00
17.55
18.20
19.00
20.00
20.30
22.30
22.55
0.30
1.00
Jutranji dnevnik, vreme Film: Bratje Karamazovi Dok.: Zdravje, Potovanje po Italiji, Faust, 11.30 Media/Mente, Znanstveni dnevnik, Pisatelji Dnevnik
Telesogni-Debate o TV Kjlub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Nan.: Blue jeans Športno popoldne.vrerne Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok.: Geo
Viaggiatori nelle tenebre Dnevnik, deželne vesti Variete: Producer Club, 20.10 Blob Mi manda Lubrano Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, 23.50 Niente da perdere Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura,vreme Variete: Fuori orario
2.30
Nad.: Lungo il fiume e sull’ acqua (’73)
RETE 4
7.25
11.40
13.30
14.00 14.15 15.20
17.10
18.00
20.00
20.30
22.30
Nad.: Piccolo amore, 8.00 Il disprezzo, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicith, 10.45 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Colombo Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Chi e senza pecca-to... (dram., It. ’52) Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci) Dnevne zanimivosti -Giorno p er giorno, vmes (19.00) dnevnik in vreme TV film: La ciociara (dram., It. '89, 4, del) Film: L’ amante indiana (vestern, ZDA ’50, i. J. Stevvart, J. Chandler) Film: Le cose cambiano (kom., ZDA ’88, i. Don Ameche, J. Mantegna), vmes (23.30) dnevnik
@ CANALE 5
	Na prvi strani, vreme
im	Maurizio Costanzo Show
B	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišCe
lElili	Dnevnik TG 5
Rraj	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
RVE	Nan.: Robinsonovi
	Variete: Časa Castagna
If.fiTi	Otroški variete
i®	Dnevnik TG5 - Flash
	Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik in vreme
	Striscia la notizia
	TV film: Vittima di un amore (dram., ZDA ’94, i. C. Gibb, R. Grieco)
	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00)
	nočni dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	Striscia la notizia
gjMa Risanka: Popaj flKUl Dnevnik
BORIS S.
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelefon: (040) 214867 - 214871^
SLOVENIJA 1
10.25
10.50
11.40
12.00
12.25
13.00
15.20
15.50
17.00
17.10
18.00
18.30 18.45
19.10
19.30 20.05
20.30
22.10
22.30
22.50
23.20
Gobi in prijatelji,
11.	del risane serije Azijska magistrala,
5., zadnji del japonske dokumentarne serije Iz življenja za življenje Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 5. del angleške dok. oddaje Alpe-Donava-Jadran Poročila Tedenski izbor:
Biblija, 36. oddaja: Pavlovo pismo Hebrejcem
Obiski: Likovna akademija ob 50-letnici TV dnevnik 1 OboSki program:
Male sive celice, kviz Sorodne duše,
12.	del angleške serije Umetnost in civilizacija Kolo sreče, TV igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Forum
Film tedna:
Amnezija, Čilski film TV dnevnik 3, vreme, šport Zarisce Sova:
Noro zaljubljena,
9. del ameriške serije Hobotnica, 17. del italijanske nadaljevanke
ITALIA 1
IT SLOVENIJA 2
Otroški variete [M Nan.: A-team, 10.30 Su-percar
Aktualnosti: Village Nan.: Le strade si San Francisco (i. K. Malden) Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Variete: Generazione X Nan.: Classe di ferro,
17.45	Primi baci Odprti studio in vreme,
18.45	Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Nogomet: Juventus-Bo-russia Dortmund Sport: Champions Lea-gue
Aktualno: Fatti e misfatti Italia 1 Sport
Nan.: Cop Rock, 3.00 Su-percar
# TELE 4
™ 19.30, 22.15, 00.20 Do-H godki in odmevi Q Film: Primi passi (dram.) Gospodarstvo
® MONTECARLO
j 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 I Dnevnik, 13.30 Sport [M Film: Ombre malesi (’40) j Film: Un mondo a parte (dram., ZDA-VB ’88) Variete: Tappeto volante Nan.: Seinfeld
12.50
14.45
15.15
16.05
16.35
17.00
18.00 18.45
19.15
20.05
20.25
22.20
00.20
Videostrani Zgodbe iz školjke Tedenski izbor:
Celia, pon. 2. dela serije Sorodne duše, 11. del Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, 7. del nanizanke Hobotnica, 16. del italijanske nadaljevanke RPL - studio Luvvigana Starodavni vojščaki,
1. del ameriške dokume-natrne serije V vrtincu Športna sreda:
Madrid, PEP v nogometu: Real - Ajax, prenos Omizje:
Vpliv mladih v politiki TV jutri, videostrani
KANAL A
	Novice
	Ponovitve
	Spot tedna, A - Shop
	Luc svetlobe, 561. del
	Državnik novega kova, ponovitev 10. dela
	A -Shop
IHiTtl	Pika na A
	Otroški program
B	Sirene, 11. del policijske nanizanke
I®	Unpato, pogovor v studiu
	Dance session
jjjfi	Gost Pike na A
	Novice
|E	Epikurejske zgodbe, pon.
E	Spot tedna
IB Koper
16.00
16.30
17.30 18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30 22.00 22.15
Euronews
Dialogi,
vodi Maurizio Bekar Family Album - tečaj angleškega jezika Slovenski program: Bližnja srečanja tretje vrste
Primorska kronika TV dnevnik - Vsedanes Family Album - tečaj angleškega jezika NoCni sodnik, nanizanka
Piranski glasbeni veCeri Vsedanes, tv dnevnik Paquito,
angleška komedija, 1967 Režija: Charles Crichton Igrajo: Maurice Reyna, Virgilio Texera in drugi
(□IMF Avstrija 1
	Fantastične zgodbe, Bolnišnica na robu blaznosti
	Otroški program, ponovitev
	Umor, je napisala, pon.
	Bavvvatch, pon.
	Vesoljska ladja Enterprise
	Columbo: Smrtonosni za-
	detek, pon. ameriške TV kriminalke, 1991
	Otroški program Družina Nikolaus
	Nekoč je bilo vesolje
	Am dam des
	Knjiga o džungli
	Vesoljska ladja Enterprise: Naglo sodišče
	Bayw4tch: Reševalec v stiski
	Strašno prijazna družina: Supermarket
	Zlata dekleta: Stric iz Italije
	Dr. Quinn: Med moškimi
	Pri Huxtablovih, Olivia hoče postati predsednica
	Cas v sliki
	Vreme
	Šport
	Nogomet, Liga prvakov
	Cas v sliki
	Luna 44, pon. nemškega znanstvenofantastičnega filma, 1989
	Strašno prijazna družina, pobnovitev
	Scbiejok, ponovitev
	Dobrodošb v Avstriji, pon.
	Bronk ameriška TV kriminalka, 1975
(□MF Avstrija 2
	Scbiejok, pon.
	Ešnapurski tiger, nemški film, 1958
	Dolina deset tisočih kraterjev, pon.
	Pravica do ljubezni
	Oče potrebuje ženo. zadnji del: Britta
	Umor, je napisala: Za vs-se Čase
	Cas v sliki
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki
	Pogledi od strani
	Mati se bojuje za sina, nemški TV film, 1994
	Cas v sliki
	Sojenje v Nurnbergu: Petdeset let pozneje
	Zadnja slika, Zgodba o nenavadnem življenju v temi
IilHH	Kultura
EjE|	Pogledi od strani, ponovitev
B	VideonoC
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 21.30 Operne melodije; 22.30 Etnoglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30,9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7,25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 17.00 Računalniški val; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol;
19.30	Melodije po pošti;
21.00	vi izbirate, jaz izberem; 22.20 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Purcell; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Okrogla miza;
23.00	Glasb, tradicija 20. st.; 23,55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivosti;
11.15	Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Glas. odd. A...O.„A;
19.00	Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
' 6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgo-
\dovina Istre; 14.50 Single
tedna; 15.00 Back to the future; 18.00 Mix magazine; 18.45 Nattivitd; RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12.00 BBC Novice;
12.15	Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Velike radostii.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10,40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Nagradni kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40, 13.20, 13.40, 14.00, 15.00 Moda; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Lestvica Discotegue Gauloises Blondes; 20.00 Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12,10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio Študent
11.00	142. Avtodrom;
14.00	Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, joculator); 17.00 Jazzarije & Koncertne napovedi; 19.00 TB: Cosmic Psychos; 20.00 Kozmiki, Night Time; 0.00 Reprize.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik;
9.15	Odprta knjiga: Ajša Najša (F. Lainšček, 6.);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba Z. Koddlyja; 13.20 Orkestri; 12.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Vinko Globokar;
18.00	Literarne podobe;
18.30	Glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15,	12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15,10,
17.10	Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Glasbena sreda; 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik.	,
TEČAJNICE
Sreda, 22. novembra 1995
MENJALNIŠKI TEČAJI
BANKA SLOVENIJE
21. november 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	87,40	88,20	12,30	12,55	7,64	8,06
A banka Koper	87,00	88,00	12,27	12,52	7,54	7,92
A banka Nova Gorica	87,40	88,20	12,30	12,55	7,64	7,92
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	87,70	88,30	12,35	12,65	7,70	8,15
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	87,50	88,40	12,35	12,50	7,65	8,00
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	87,46	88,14	12,35	12,45	7,71	7,78
Come 2 us	87,90	88,25	12,45	12,55	7,75	7,98
tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	87,50	88,20	12,35	12,60	7,50	8,00
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	-	-	-	-	-	-
Kompas Hertz Celje	87,65	88,00	12,35	12,45	7,70	7,90
Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Velenje	87,75	87,95	12,35	12,45	7,70	7,90
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	87,65	88,00	12,35	12,45	7,70	7,90
Tel: 065/71-700, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Tolmin	87,65	88,00	12,35	12,45	7,70	7,90
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Bled	87,65	88,00	12,35	12,45	7,70	7,90
Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13						
Kompas Hertz Nova Gorica	87,65	88,00	12,35	12,45	7,70	7,90
Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13						
Kompas Hertz Maribor	87,65	88,00	12,35	12,45	7,70	7,90
Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	86,85	88,00	12,30	12,55	7,50	7,95
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	87,80	88,30	12,40	12,55	7,60	7,90
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603						
Poštna banka Slovenije	86,10	87,95	11,50	12,50	7,25	7,90
Publikum Ljubljana, t: 312-570	88,00	88,30	12,44	12,50	7,77	7,82
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	87,75	87,99	12,40	12,46	7,76	7,80
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	87,90	88,20	12,40	12,45	7,65	7,95
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	87,70	87,90	12,42	12,46	7,70	7,95
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	86,80	87,90	12,25	12,55	7,40	7,90
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	87,65	87,97	12,36	12,43	7,72	7,74
Publikum NM, t: 068/ 322-490	87,70	88,00	12,35	12,48	7,70	7,95
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	87,70	88,28	12,40	12,60	7,70	8,10
Publikum Portorož, t: 066/747-240	87,76	88,00	12,39	12,46	7,75	7,80
Publikum Ljubljana Miklošičeva	-	-	-	-	-	-
Tel: 061/ 318-788						
SKB d.d.,***	86,40	88,20	12,22	12,60	7,55	8,10
SHP Kranj, t: 064/331-741	87,60	88,00	12,38	12,45	7,70	7,90
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	-	-	-	-	-	-
UBK Ljubljana, t: 061/444-358	87,30	88,10	12,30	12,55	7,50	7,99
Upimo Ljubljana, t: 061/214-388, 1	>-64-292					
lecaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"" včerajšnji tečaji * Bralce opozarjamo da so tečaji okvirni! Menjalnice lahko sproti spreminjajo tečaje po dnevni ponudbi in povpraševanju!
			
Sedež: tel. +39/40/6700	1 - Agencija Stara milnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611			
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131			
21. NOVEMBER 1995	v LIRAH I		
valuta	nakupni		prodajni
ameriški dolar	1568,00		1615,00
nemška marka	1118,00		1147,00
francoski frank	323,00		333,00
holandski gulden	996,00		1026,00
belgijski frank	54,00		56,20
funt šterling	2439,00		2513,00
irski šterling	2519,00		2596,00
danska krona	288,00		297,00
grška drahma	6,60		7,10
kanadski dolar	1161,00		1197,00
japonski jen	15,40		16,00
Švicarski frank	1366,00		1422,00
avstrijski šiling	158,60		163,40
norveška krona	253,00		261,00
Švedska krona	239,00		246,00
portugalski escudo	10,60		11,00
španska pezeta	12,90		13,60
avstralski dolar	1171,00		1207,00
madžarski florint	11,00		14,00
slovenski tolar	12,80		13,50
hrvaška kuna	280,00		310,00
		
_J1. NOVEMBER 1995	V LIRAH	
_ valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1564,00	1614,00
nemška marka	1119,00	1154,00
francoski frank	322,00	333,00
holandski gulden	992,00	1022,00
belgijski frank	54,00	55,80
funt šterling	2429,00	2519,00
irski šterling	2515,00	2610,00
danska krona	287,00	297,00
grška drahma	6,60	7,20
kanadski dolar	1157,00	1197,00
Švicarski frank	1382,00	1417,00
avstrijski šiling	157,90	162,90
slovenski tolar	12,80	13,50
			
20. NOVEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Borovlje	7,80	8,50
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
17. NOVEMBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.3976	1.4016	1.4056
funt šterling	2.1775	2.1845	2.1915
irski funt	2.247	2.254	2.261
kanadski dolar	1.0295	1.0335	1.0375
nizozemski gulden	69.188	89.298	89.408
švicarski frank	123.51	123.61	123.71
belgijski frank	4.8521	4.8621	4.8721
francoski Irank	28.879	28.939	28.999
danska krona	25.728	25.788	25.848
norveška krona	22.57	22.63	22.69
švedska krona	21.267	21.327	21.387
italijanska lira	0.8786	0.8826	0.8866
avstrijski šiling	14.19	14.21	14.23
španska peseta	1.1574	1.1614	1.1654
portugalski escudo	0.9488	0.9518	0.9548
japonski jen	1.3756	1.3771	1.3786
tinska marka	33.43	33.51	33.59
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 22.11.95
Nakupni	Prodajni
1.	REDNI tečaj w DEM 87.20	87.63
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa dem m tokaje.
Podrobnejše informaeije: UL 17-18452,302.326 in 302-315
MENJALNICA HIDA 061/ I-333-3S3
Tečajna lista št. 223 z dne 21. 11. 1995 - Tečaji veljajo od 22. 11. 1995 od 00.00 ure dalje												
						ZA DEVIZE						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: TeCaj HRK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 191 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka;	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta zevanje rezultatov pos		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep	90,0711 1218,8742 417,1756 89,5008 2212,9458 2869,8564 2486,2940 8576,9766 7,5974 2306,0917 118,9198 7660,0979 1942,2564 81,9959 1846,3657 10613,1509 187,9644 120,9783 157,2203 99,7760 ubliko Hrvaško, kjer je			90,3421 1222,5418 418,4309 89,7701 2219,6046 2878,4919 2493,7753 8602,7850 51,9694 194,5950 7,6203 2313,0308 119,2776 7683,1473 1948,1007 82,2426 1851,9215 10645,0862 188,5300 121,3423 157,6934 100,0762 s omenjena valuta p		90,6131 1226,2094 419,6862 90,0394 2226,2634 2887,1274 2501,2566 8628,5934 52,1253 195,1788 7,6432 2319,9699 119,6354 7706,1967 1953,9450 82,4893 1857,4773 10677,0215 189,0956 121,7063 158,1665 100,3764 ilačilno sredstvo,	
I Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 22.11.1995 i												
dospelost blag. zapisa	Število dni do dospelosti	tečaj za vpis v %					tekoča nominalna vrednost (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupaj
20.3.96	119	99.9345%		100.0039%	99.9737%		1,700,000 170,000	849,520 84,952		850,033 85,003		1,699,553 169,955
ljubljanska Tečajnica borznega trga
Št.: 220 Datum: 21. 11. 1995
utimvK sroci acKANcc rc.
Vrednost. papir	obr, m.div.	ex kupon št.da[(3)	enotni teCaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max	Min.	1000 SIT
	7TiiW	:»ur;Wig		irariTti						
LEKC	800	(11.5.95)	12.700		20.11.	12.700	13.970			
?RB	665	(13.6.95	19.315	4,45	21.11.	18650	18.960	19,390	18.210	54.552
SAL	500	(2)(ll,9.95j	16.621*	2,93	21.11.	17.200	17,300	17.700	14.550	34.572
SKBR	1000	(24.2.95.)	37,320	,34	21.11.	37.190	37.350	17.790	37,120	9.031
	ITilT?									
3CE1	10,0	2.|1.10.95]	106,3	,29	21.11.	106,2		106,5	11,3	3.069
iSOl	8,0	5.(30.6.95]	103,5	,49	21,11.	103,4	103,8	103,8	103,2	9.675
i$02	9,5	10.(1.10.95)	114,7	,26	21.11.	114,7	114,8	115,0	114,4	4.294
1S08	5,0	4.(31,5.95)	94,OA		21.11.	94,0	99,0	94,0	94,0	21
iSH	7,0	5.15.7.95)	102,9		15.11.	98,0	113,0			
iSLlD	8,0	5.(30.6.95)	102,8	,77	21,11.	102,4	102,0	102,8	101,6	5.076
iSLZD	9,5	10.(1.10.951	113,4		20.11.	113,0				
SKBl	10,0	6.(1.11.95)	104,3A	,38-	21.11.	104,0	106,0	104,3	104,3	452
SKBZ	10,5	4.(15.9.95)	111,0		21.11.	110,8	111,0	111,0	111,0	6.804
SKRl	5,0	3.(30.6.95)	84,1	,18-	21.11.	83,0	84,2	84,2	82,1	2.740
		jsnam								
BTBR	300	(2)(28.7.95.)	15.250A	,26-	21.11.	14.810	15.270	15.250	15,250	1.525
DAD	10.000	(1.6.94.)	176.310	2,14	21.11.	174.450	175.700	178.300	174.050	40.551
FMD	1715	(24.5.95.)	27.588	1,13-	21.11.	27.300	27.900	28600	27,300	1.435
BPGR		(1)	24.850		20.11.		24.990			
KMER		(1)	17.050	1,47-	21.11.	17.060	17.500	17.050	17.050	682
MKZ	218	(30.3.93.)	16.500	,51	21.11.	16.500	16.900	16.500	16.51	809
m	200	(26.6.95.)	5.419	7,91	21.11.	5.170	5.270	561	5.110	43.844
FCTR		15)	1,140	5,31	21.11.	1.135	1.148	1.150	1.105	8.174
		rsrrr.TfE	ranmT	1-ft'M	rroraa					
KBTP	2750	(22.6.95)	42.150	2,46	21.11.	38.750	41.900	42.150	42.150	42
>FNP		(1	62.681	5,24	21.11.	61.600	62.500	63.850	61.31	32.532
JBKP	720	(25.5.95.)	15.400		20.11.	15.700	16.500			
ITPP		(1)	42.700	,73-	21.11.	42.600	43.200	43.000	42.51	1.495
		jSTCTDH								
3ZG	11,0	■ 4.(1,1.95)	104,0		20,11.	103,3				
m	10,0	2.(1.10.95)	107,5	,52	21.11.	107,1		107,5	107,5	844
>CE	12,0	7.(16.95)	101,5		16.10.	98,0	100,8			
=G0	10,0	2.(16.95)	101,6		17.11.	101,3				
SZB1	10,0	2.(15.9.95)	107,0		2.11.	107,1	114,0			
5ZB2	10,0	1.(1.10.95)	109,2		20.11	108,8	111,0			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 220/95 - 21. 11. 1995										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon St.da[(3)	enotni teCaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min. |	■siri
	irara		niiiuK^							
BEAR			3.350		20.11.	3.400	4,400			
BRDO	21	(7)(30.6.95.)	5.220		4.9,	2600	5.300			
HBRO	55	(16.95)	3.307		20.11.	3.310	4,599			
ER			1600		17.11.	2.000	2.200			
8DR0		(15.6.95)	10.01		14.11.	10.000	11.500			
RGSR			523,2	8,72	21.11.	526,0	543,0	550,0	510,0	2.116
	Wi|	F3TRHT?								
HBP0	320	(1.6.95)	3.500A	13,64	21.11.	3.300	3.600	3600	3.500	1.295
KBP1						26.200				
KBPP			35.873	2,78-	21.11.	34.510	35.900	36.000	35.110	2.547
RGP0		(6)	900,0		16.11.	900,0	1.090			
UBKC	360	(25.5.95)	12.539		16.11.	10610	14.800			
fiT)T31ii¥										
LOK	10,0	6.(1.10.95)	103,9	,50	21.11.	102,4	103,9	103,9	103,9	56
ML|0	10,0	6.(1.465)	102,5		20.11.	102,5				
DSM0	10,0	4.(1.965)	103,8		16.11.	102,0				
DLSO	10,0	5.(1,1065)	103,0		20.11.	102,6				
3NM	11,0	3.(1665)	104,7		16.11.	103,0				
DP0	10,0	7.(1.865)	103,0		17.10.	100,0				
UBKK	8,50	3.(15.1065)	100,0		14.9.	83,0	108,0			
mo	10,0	4.(1.1065)	105,0		16.11.	101,0				
										
										
ho dnevni (v STI)										
BO dnevni (v SIT)										
|120 dnevni (v SIT)			94,1		19.4.					
			JeitMTO	TffnT						
			99,8		20.11.	95,4				
Bel nak. bona (vSIT)NBS2			2.165A	39,69-	21.11.	1,0	5.750	2.165	2.165	43
Mehak, bona (v SIT) NBS3			3.850	1,08	21.11.	3.860	4,000	3.860	3.803	404
			liTfiTt3!T		EOBi		SEH			
BMT6			99,4		9.11.	99,9				
BMD6			98,1		9.11.					
BM6										
BVT6										
BVD6										
BV6										
BS12			94,1		19.4					
21.11.95	prejšnji	d T	d%
1.518,//	1.485,UU	58,/Z	2727
21.11.95	prejšnji	d T	d%
109,04	108,/4	0,50	0,28
Vse pravice ]»di^ Op: Cbv, kcmer. in blagi), zapisi kotirajo v odst(asncw je ^ liez pripisal	enotri tečaj je izrecnim na podlagi tehtane aritiu sredine; ^
posmM je hkrf kupil in prodd isti papir a	stranki; S-suspendiram tigaa^
ditvna ^rananba tecap; ** - cbsež. 3(kxlstotna omejitov-bgovanji je zadržana Chraiiffi z anuilctniin odpladlom ghvnkE RS01, RS08, RSll, SKBl, OZG, PCE, FGO, PLJ, RGSl;V	so \Ujimie delnice: SKBR,	SAL, MKR, DAD, FMD. MKZ, TUIK v BO so
obvraiice: RSOl, RS02, ^, BCEl; ex kupm - Številka kupaia in datum z^iadM k>l£^ (l^za leto 1994 div. ni Ula izp^ Cana; (2}izpkib vmeaie (Svidaide; (3}obsviaikB kotirajo brez kupcna vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo fetegi; (4Haipai, ki je zapdd !£. 95, ni bil izplačam (5}od 1Z4.94 ddnica kotira brez kupona za L93; (Ghivedba posteča prisilne poravnave dne 23.41995; (7)-dan izplačila dividende; (SHlividcnda se nanaša na nedeljeno delnico; (10}o dividendi bo odločala skupSC. dehkajev, obr. m. - olrestna mera (obveznim); div. -dhidenta (ddnice) v ST,Ceni navedeno dra^Ce; max.jniiHiajvisji oz najnizji tecij cWo£ vrednostnega papiija;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
21.11.1995 ob 16. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4096	1.4001	1.4120	1.4050
JAPONSKA	jen	101.50	101.55	101.80	101.32
V. BRITANIJA	funt	1.5573	1.5583	1.5580	1.5510
ŠVICA	frank	1.1380	1.1390	1.1412	1.1360
FRANCITA	frank	4.8610	4.8625	4.8655	4.8521
NIZOZEMSKA	gulden	1.5778	1.5788	1.5804	1.5736
ITALITA	lira	1590.40	1591.90	1594.60	1588.75
BELGIfA	frank	28.970	28.990	29.000	28.910
AVSTRIJA	šiling	9.9190	9.9130	9.9325	9.8910
ŠPANIJA	pezeta	121.20	121.25	121.3	
SVEDSKA	krona	6.5394	6.5369	6.571	6.5253
NORVEŠKA	krona	6.2299	6.2219	6.2055	6.2055
DANSKA	krona	5.4625	5.4655	5.462	5.4510
FINSKA	marka	4.2111	4.2161	4.220	4.1919
PORTUGALSKA eskudo		147.54	147.64	147.7	147.3
IRSKA	funt	1.6060	1.6080	1.6095	1.6010
GRČIJA	drahma	233.25	232.33	233.69	232.44
KANADA	dolar	1.3517	1.3522	1.3522	1.3500
AVSTRALIJA	dolar	0.7455	0.7465	0.7466	0.7420
EVROPA	ECU	1.2998	1.2908	1.3023	1.2980
zlato		386.30	386.80		
srebro		5.34	5.3		
			
21. NOVEMBER 1995	V URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1591,560	—
ECU	—	2069,030	—
nemška marka	—	1129,010	—
francoski frank	—	327,280	—
funt šterling	—	2472,490	—
holandski gulden	—	1008,210	—
belgijski frank	—	54,910	—
španska pezeta	—	13,128	—
danska krona	—	291,310	—
irski funt	—	2550,790	—
grška drahma	—	6,820	—
portugalski escudo	—	10,788	
kanadski dolar	—	1178,240	—
japonski jen	—	15,673	—
švicarski frank	—	1397,090	—
avstrijski šiling	—	160,460	—
norveška krona	—	255,690	—
švedska krona	—	242,890	—
finska marka	—	377,680	—
avstralski dolar	—	1184,920	
		
21. november 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,7500	10,2500
kanadski dolar	7,2000	7,6000
funt šterling	15,1000	15,9000
švicarski frank	854,0000	886,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	200,5000	208,5000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,9000	716,9000
italijanska lira	0,6080	0,6420
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	155,0000	162,0000
švedska krona	147,2000	153,8000
finska marka	229,5000	239,5000
poriugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	8,0300	8,4700
japonski jen	9,4000	9,9000
slovenski tolar	8,10	8,60
hn/aska kuna	180,0000	215,0000
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute,		
	-'J., m": v-;.'...
SLOVENIJA	
SNG
LJUBLJANA Erjavčeva 1
Veliki oder
Ivan Cankar: HLAPCI.
Danes, 22. novembra, ob 19.30. Abonma DIJAŠKI 5 VEČERNI in IZVEN (KONTO). RAZPRODANO!
Sobota, 25. novembra, ob 19.30:
Tom Stoppard: ARKADIJA. IZVEN (KONTO).
Mala drama D. Mamet: OLEANNA.
Danes, 22. novembra, ob 20. mri. IZVEN (KONTO).
Sobota, 25. novembra, ob 20. uri. IZVEN (KONTO). RAZPRODANO!
Levi oder
Jutri, 23., in petek, 24. novembra, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA. IZVEN (KONTO). ZADNJI PONOVITVI V LETOŠNJEM LETU!
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2
Kulturnica, Židovska steza 1
Jutri, 23. novembra, ob 17. uri:
B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO. IZVEN. Veliki oder
Sobota, 25. novembra, ob 17. uri:
S. Makarovič: SAPRAMISKA. IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14
J. Bricaire: DOHODNINA.
Danes, 22. novembra, ob 19.30. Predpremiera, abonma RED O in IZVEN.
Jutri, 23. novembra, ob 19.30. PREMIERA. Petek, 24. novembra, ob 19.30. Za abonma REPRIZA in IZVEN.
Sobota, 25. novembra, ob 11. uri: S. Makarovič:	SHOW STRAHOV.
Predstava zaradi bolezni v ansamblu odpade.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA
Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA.
Jutri, 23. novembra, ob 20. uri. Gostovanje v Domu španskih borcev Ljubljana.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, Šlandrov Irg 5
^VLADIMIRJEV MAGIČNI KABARET.
Danes, 22. novembra, ob 11. in 15. uri.
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1
PRVA IZVEDBA V SLOVENIJI Gian Carlo Menotti: KONZUL.
Ponovitve: Jutri, 23. novembra - red četrtek, 25. novembra - red sobota, 5. decembra - red torek, 13. decembra - red sreda (vse ob 19.30).
Sreda, 22. novembra, ob 19.30: G. Verdi:
NABUCCO.
KUD FRANCE PREŠEREN Kamnova 14 Ljubljana
Sobota, 25. novembra, ob 17. uri:
KONFEK SIJE v izvedbi Lutkovnega gledališča Glasbene mladine Jesenice. Predstava je primerna za oboke od 3. leta naprej.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški Irg 2
Nedelja, 26. novembra, ob 11. uri: Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA Za otroke od 3. leta naprej.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11 Liubliana
PSIHA. Režija Vito Taufer.
Danes, 22. novembra, ob 17.30, za IZVEN.
Jutri, 23. novembra, ob 19.30, za IZVEN.
Šentjakobsko gledališče
Krekov lig 2. Ljubljana
Danes, 22. novembra, ob 19.30: Feda SehoviC: KURBE, za abonma red E in IZVEN.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg6
Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI.
Jutri, 23. novembra, ob 19.30, za abonma RDEČI, IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich lesenska simfonična sezona 1995
V petek, 24. t.m., ob 20.30 (red A) - Koncert pod vodstvom Gianandrea Cavazzenija. Solisti Denis Mazzola Cavazzeni in Milena Rudi-feria, VVonjun Lee. Na programu Mozartove skladbe.
Pri blagajni dvorane Tripcovich lahko do 2.12. podpišete novi abonma.
Gledališče Rossetti
Danes, 22. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče FjK uprizorilo Svevovo »L’avventura di Maria«. Režija Narmi Garella. Nastopata Ga-
briele Ferzetti in Patrizia Zappa Mulas. Predstava v abonmaju: odrezek 1.
Od 5. decembra dalje bo Teatro Stabile iz Veneta uprizorilo delo Furia Bordona »Le ultime lune»; režija Giulio Bosetti. Nastopa Marcello Mastroianni. V abonmaju odrezek št. 4-rumen. Za abonente popust.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 25. t. m., ob 20.30 »Corpse! Com-media con cadaveri«. Režija Augusto Zuc-chi.
Gledališče pri Sv. Ivanu (Ul. S. Cilino 101)
V	soboto, 25. t.m., ob 20.30 in v nedeljo, 26. t.m., ob 17.30 - C. Goldoni »II vero amico«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: Jutri, 23. t.m., ob 19.00 Anton Cehov »Tri sestre*. Ponovitev v soboto, 25. t.m.
SejmiSCe-Hala 5 - V torek, 28. t.m., ob 19.00 -Okrogla miza na temo »Meje in njihovo premagovanj e-izziv za prihodnost*.
BELJAK: Studijski oder: danes, 22. t.m., ob 20.00 »Acts» - plesni teater.
TINJE
Dom prosvete Dodalitas: V torek, 28. t.m., ob 19.30 - Okrogla miza na temo »JE KrSko».
V torek, 14.12.95, ob 19.30 . okrogla miza na temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom«. VELIKOVEC
Mestna hiša -Neue Burg: V nedeljo, 26. t.m., ob 14.30 - Osrednji koncert »Od Korotana do Jadrana* antifašistične in narodne pesmi.
	| -1	
SLOVENIJA		
Danes, 22. novembra, ob 20. uri: Kino-uho: Blindman Kvvartet iz Bruslja spremlja japonsko možgansko vihto, film Na robu blaznosti (Kurutta Ippeiji, 1962) Teinosukeja Kinugasa.KINOTEKA.
KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14, Ljubljana.
Danes, 22. novembra, ob 20. uri:
VESELA ZNANOST
/N'ST!Tl'TUM5TUDI()RUM//U.\UKIT.VriS
miimtr i* humanistične Studu« uumjana
Predavanja prof. dr. Jefa Verschuerena: LANGUAGE AND COMMUNICATION: A PRAGMATIC PERSPECTIVE.
Vsak dan do vključno petka,
24. novembra, od 17. do 19. ure v predavalnici ISH, Beethovnova 2.
V okviru tematskega sklopa Izobraževanje za demokracijo predavanje Mojce Dobnikar m Vlaste JalušiC z naslovom
Kako smo hodile v feministično gimnazijo.
Petek, 24. novembra, ob 20. uri: Multimedijalni projekt KACE, avtorice Lidije Bernik. Premiera.Ponovitve bodo v soboto, 25. novembra, ob 20.30. in v nedeljo, 26. novembra, ob 19. in 21. uri.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST - KD Škamperle (Vrdelska cesta 7)
V petek, 24. t. m., ob 20.30 večer ob 50. obletnici osvoboditve z naslovom »Obudimo spomin«. Predavala bo prof. prof. Marta IvaSiC na temo »Od ukinitve do obnove šolstva na Primorskem«.
VIDEM - na Oddelku za vzhodnoevropske jezike in književnosti na videmski univerzi
(Viale Ungheria 18) bo danes, 22. t. m., ob 11. uri predavala prof. Vesna Pozgaj-Hadži z ljubljanske Filozofske fakultete na temo »Hrvaščina za tujce. Kontrastni problemi«.
K
V Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani je na ogled razstava tržaškega slovenskega likovnika Franka Vecchieta (foto KROMA)
GLASBA
SLOVENIJA
CAFE TEATER
Kavama Grand hotela Union Miklošičeva 1. Ljubljana
I E # I t B
Petek, 24. novembra, ob 22. uri: VEČER EVERGREENOV z vokalnim tercetom MKM.
CANKARJEV DOM Prešernova 10
Danes, 22. novembra, ob 19.30: SLE-ZIJSKI GODALNI KVARTET. Na programu: W. A. Mozart, Z. Krauze, F. Schubert, K. Penderecki.
MODRI ABONMA 1. IN 2.
Orkester Slovenske filharmonije, dirigent MILAN HORVAT; solist MIHAIL PETUHOV, klavir
Jutri, 23., in petek, 24. novembra, ob 19.30
Sobota, 25. novembra, za abonente koncertnega ciklusa v Beljaku in izven. Torek, 28., in sreda, 29. novembra, ob 19.30: Prišli so muzikanti. VLADO KRESLIN z gosti. Istrski muzikanti, Beltinska banda, Mali bogovi. RAZPRODANO!
KUD FRANCE PREŠEREN.
Korunova 14. Liubliana Sobota, 25. novembra, ob 23. uri: OTTO LEHNER, harmonika.
IURSKA BISTRICA.
Klub MKNŽ. Bazoviška 26
Sobota, 25. novembra: RIJEKKKAS-MOST VVANTED tour 95. Nastopajo: M. C. BUFFALO, MADERFANKERZ, UNLOGIC SKILL, UGLY LEADERS. Posebni gosti SKY TOVVER.
GRAD TIVOLI (MGLC)
Pod tumom 3. Ljubljana Danes 22. novembra, ob 18. uri: GREGOR KOVAČIČ, klarinet. Spremljava na klavirju: Vlasta Doležal Rus.
Spored: H. J. Baermann, C. M. von VVeber.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana
Jutri, 23. novembra, ob 10. uri: SPREHOD SKOZI ZGODOVINO JAZZA. Big Band RTV Slovenija; dirigent Lojze Krajnčan; poje Alenka Godec.
KLUB K4
Kersnikova 4. Ljubljana
Ponedeljek, 27. novembra, ob 21. uri:-ADI SMOLAR: Ena žena in dvajset ljubic.
HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana
Petek, 24. novembra, ob 20. uri: Koncert skandinavske skupine CLAVVFINGER. Kot predskupina bodo nastopili SKYTOWER z Rakeka.
	
SLOVENIJA	
GLASBA
FJK
CANKARJEV DOM Prešernovo 10
V	galeriji CD poteka 2. SLOVENSKI BIENALE ILUSTRACIJE
MODERNA GALERIJA.
Tomšičeva 14
V	galeriji je na ogled retrospektivna razstava enega najizvirnejših slovenskih ukovnih ustvarjalcev tega stoletja, Franceta Kralja. Razstava bo na ogled do 3. decembra.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije razstavija-Antony Caro, Kaskade.
GALERIJA KRKA Dunajska 65, Ljubljana
V	galeriji je do 16. decembra na ogled razstava sHk akademske slikarke Vide Fakin.
GALERIJA COMMERCE.
Einspielerjeva 6
V galeriji je do 8. decembra na ogled razstava Franceta Slane Šopki in akti.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23, Ljubljana
V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE 0 SRCU.
JAKOPIČEVA GALERIJA.
Slovenska 7. Ljubljana
V	galeriji je do 6. decembra na ogled razstava Oddelka za oblikovanje ALU v Ljubljani.
GALERIJA ŠOU. KAPELICA.
Kersnikovo 4. Ljubljana
V	galeriji je do 16. decembra na ogled razstava Damijana Kracine z naslovom TV.
VISCONTI FINE ART KOLIZEJ.
Gosposvetska 13
V	galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN.
KUD FRANCE PREŠEREN.
Korunova 14. Liubliana
V galeriji je do 28. novembra na ogled razstava Silvana Omerzuja ANGELI.
MALA GALERIJA.
Slovenska 35
Na ogled je razstava iz cikla Velika imena svetovne umetnosti avtorja Jeana Marca Bustamanteja. Razstava bo odprta do 26. novembra.
GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana
V	galeriji je do 14. decembra na ogled razstava slik Žarka Vrezeca (foto).
GALERIJA ILIRIJA Tižaška cesta 40. Ljubljana
V	galeriji je do 31. decembra na ogled razstava Franceta Mihebca z naslovom RIBA FARONKA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala.
Studio PHI (Ul. S. Michele 8/19)
Do 26. t. m. je na ogled razstava slikarja Giacoma Cira-mi »Čudoviti Kras«.
Galerija Art Light Hall: do 3.12. razstavlja tržaška slikarka Serena Bellini.
Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica.
Miramarslti park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
Postna palaCa (Trg Vittorio Venelo): do 7.12 bo na ogled razstava »Trst, mesto v kinu: 1896-1929«.
Salon pohištva KorsiC (Sv. Ivan): do 24. t. m. razstavlja fotograf Ennio Demarin.
KRIŽ - V fojerju Sirkovega doma je do 26. t. m. na ogled razstava o ribištvu. Umik: 18-21, ob nedeljah 10-
GORICA
Kulturni dom: do 30. t.m. je na ogled razstava podvodnega fotografa Smiljana Zavrtanika iz Nove Gorice.
V' Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fron-tiera«.
Katoliška knjigarna: Do 5.12. je na ogled razstava slikarja Borisa Zuliana.
ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19.
SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici je na ogled razstava Franka Vecchieta.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli.
TRST
Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 12. decembra bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice. EvangelistiCna luteranska cerkev-Largo Panfili Jutri, 23. t.m., ob 20.30 -Koncert skupine Silesian String Quartet. Na programu Gorecki, Szmajski, Penderecki, Krauze.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 4. decembra, ob 20.30 - Koncert čelista M. Maisky in pianista D. Hovora. Na programu Schubert, Schumann, Ra-chmaninov, Šostakovič. Gledališče Miela
V	torek, 5. decembra , ob 20.30 prireja Združenje Glasbene mladine Italije koncert pianistke Antonel-le De Vinco, ki bo izvajala Scarlattijeve, Galuppijeve, L. van Beethovnove in Prokofieve skladbe.
V	sredo, 6.12., ob 20.30 koncert komornega orkestra Academi pod vodstvom Micheleja Štolfa s solisti Marcom Schiavo(kla-vir) in Silvio Di Marino(flavta).
Cerkev B.Vergine del Soc-corso (Trg Hortis)
Jutri, 23. t.m., ob 20.30 bo v Cerkvi B.Vergine del Soc-corso (Trg Hortis) koncert organista Maura Macrija in vokalne skupine Cappelle Civice. Dirigent Marco So-fianopulo. Koncert organizirajo Mestni gledališki muzej C. Schmidi, Knjižnica A. Hortis in Oficirski krožek. Vstop prost.
V	Četrtek, 30. t.m., ob 20.30 pa bo v anglikanski cerkvi (Ul.S.Michele) - Koncert sopranistke Federice Volpi ob spremljavi pianistke Eli' sabette Buffulini.
Discobar Macaki Naslednje srečanje bo v toy rek, 28. t. m., zaključni veCer pa 5. decembra.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V Četrtek, 7.12., ob 20.30 koncert pianistke Irine Plotnikove. Na programu Skrjabin in Prokofijev.
_____NOGOMET / NA PRVIH TEKMAH OSMINE FINALA V POKALU UEFA_
Klinsmann je s štirimi goli Bayemu najbrž že zagotovil četrtfinale
Tudi Bordeaux z eno nogo že med osmerico - V Eindhovnu si je PSV priboril zmago šele v zadnjih minutah - Roma ima kljub porazu (1:2) še možnosti
MUNCHEN - Bayem iz Munchna je po prvih tekmah osmine finala pokala Uefa najbližji uvrstitvi Bled osmerico najboljših. Bavarci so namreč sinod pred približno 40.000 gledalci premagali Benfico iz Lizbone s 4:1, kar bi jim nioralo zadostovati za uvrstitev v četrtfinale. Junak srečanja je bil Jiirgen Klinsmann, ki je dosegel vse štiri gole za nemškega predstavnika. Svoj »ples« je začel v 27. minuti, po in-termezzu, v katerem je Di-rnas v 31. minuti izenačil rezultat, pa ga je s še tremi zadetki nadaljeval v 32., 43. in 46. minuti.
V Kopenhagnu je Brondby po hudem boju premagal Romo z 2:1. Italijani so prvi povedli z golom Fonsece v 16. minuti, ki je z glavo preusmeril
predložek Di Biagia v mrežo. V nadaljevanju so imeb Danci izrazito terensko premoč, najbolj nevarno pa je bilo za vratarja Rome Cervoneja predvsem po prekinitvah. Toda vse do zadnjih trenutkov prvega polčasa Brondby terenske premoči ni izkoristil. Nato pa je že po izteku 45. minute po prostem strelu z leve strani spet prišlo do gneče v kazenskem prostoru Rome, strel Petra Moel-lerja pa je Lana preusmeril v lastno mrežo.
V drugem delu so Danci še bolj odločno napadli, Roma pa je poskušala v protinapadih ogroziti danska vrata. Najlepšo priložnost za zadetek je imel Mo-riero, ki je v 70. minuti po lepi podaji Balba iz idealnega položaja zadel vratnico. Kazen za zapravljeno
priložnost je prišla nekaj minut kasneje, pri tem pa je obramba Rome ponovno »zaplavala«. Po nenevarnem napadu Brondbyja je namreč Cappiob žogo enostavno podaril Bjuru, ki je iz bhžine premagal Cervoneja in postavil končni izid. Zmaga Dancev je zaslužena, o njihovi premoči pa priča tudi razmerje v kotih. To je bilo kar 11:1 za Br6ndby. Kljub temu pa ima Roma, predvsem zaradi gola v gosteh, povsem realne možnosti, da se čez štirinajst dni uvrsti v naslednje kolo.
V Eindhovnu pa je nekdanji evropski prvak PSV s težavo izvlekel minimalno zmago z 2:1 (1:0) proti nemškemu predstavniku VVerderju iz Bremna. Nizozemci so srečanje zaCeb v velikem slogu in že v 8. mi-
Včerajšnji izidi v pokalu UEFA
Bayem (Nem) - Benfica (Port)	4:1
PSV Eindhoven (Niz) - VVerder B. (Nem) 2:1 Nottingham F. (Ang) - Lyon (Fra)	1:0
Brandby (Dan) - Roma (Ita)	2:1
Bordeamc (Fra) - Real Betis (Sna)	2:0
Sevilla (Spa) - Barcelona (Spa)	1:1
Slavija Praga (Ceš) - Lens (Fra)	0:0
Milan (Ita) - Sparta Praga (Ceš)	jutri
Povratne tekme bodo 5. in 7. 12. (Sparta - Milan in Lens - Slavija), Četrtfinale 5. in 19. marca 1996, finalni tekmi pa 1. in 15. maja.
nuti vodih z golom Ronalda. Ta je v kazenskem prostoru spretno ukradel žogo branilcu VVerderja Juniorju Baianu in se znašel sam pred vratrjem Rostom, ki ga je podrl. Ronaldo je sam izvedel najstrožjo kazen in zanesljivo premagal Rosta. Po zadetku je PSV še naprej napadal, Nemci pa so
KOŠARKA / NBA
Proti Houstonu je bil za Boston usoden katastrofalen met
NEW YORK - Igralci Houston Rockets so v ameriški poklicni košarkarski Lgi NBA premagah Boston Celticse z 98:93, najboljši Biož na igrišču pa je bil Hakeem Olajuvvon, ki je dosegel 24 točk.
Igralci Bostona so imeli Ba tej tekmi katastrofalno slab met, o čemer nazorno priča statistika izvajanja Prostih metov. V zadnji, odločilni četrtini, so zadeli le dva od enajstih, na tekmi pa devet od 22. Houston je v tem elementu prekašal tekmece z metom 7:11 v zadnji četrtini in 28:33 na tekmi. Kljub temu je bila tekma zelo izenačena, Houston pa je 22 sekund pred koncem predzadnje četrti-Be povedel s 75:74, nato pa vodstva ni več izpustil iz rok. Drexler je dosegel 18 točk, Robert Horry pa 16, Bnel pa je tudi 15 skokov. Pri Bostonu je bil najboljši strelec Greg Minor (21), hrvaški center Dino Radja pa je poleg 17 skokov prispeval tudi 13 točk.
Orlando Magics je ugnal Golden State VVarriors s 101:95 in v letošnji sezoni v domači dvorani ostal neporažen. Najboljši pri do-Biačih so bili Anfemee Har-daway (29), Denis Scott (27) in Nick Anderson (20), Pri gostih pa Chris Mullin (23) in John Barry (19). Slednji je v zadnji četrtini zadel 14 točk. Odločilna koša v zadnjih treh minutah je prispeval Joe VVolf, Prvi izbor Čarovnikov na letošnjem naboru novincev ' David Vaughn - pa je v zadnjih 14 minutah zadel 8 točk in imel 5 skokov.
Chris Morris, član kluba Utah Jazz, je proti nekdanjemu klubu New Jersey Hets zadel 22 točk, Utah pa l® zmagal s 105:79. Košarkarji Jazza so zmagali P° zaslugi odličnega meta v
prvi četrtini (69 odstotkov), v skokih pa so bili boljši kar 51:39. Adam Keefe je imel 16 točk in 17 skokov, Karl Malone je dosegel prav toliko košev, pri poražencih pa nihče ni prešel dvajsetice, P. J. Brovvn pa je bil s 14 celo najboljši.
Izidi ponedeljkovih tekem: Houston Rockets -Boston Celtics 98:93, Orlando Magics - Golden State VVarriors 101:95, Utah Jazz - New Jersey Nets 105:79, Portland Trail Bla-zers - LA Clippers 113:94.
NUman (PSV) je s hrbtom ubranil strel Schulza (AP)
NOGOMET / PREDZADNJI KROG LIGE PRVAKOV
Stanje in današnji spored
SKUPINA A
LESTVICA
Panathinaikos Nantes Porto Aalborg
4
4
4
4
4:3
3:3
2:1
3:8
7
7
5
3
DANES: Porto - Nantes, Panathinaikos - Aalborg
SKUPINA B
LESTVICA
Spartak
Legija
Rosenborg
Blackbum
4
4
4
4
0
1
0
1
11:4
5:3
6:12
1:4
12
7
3
1
DANES: Spartak Moskva •
gija
Blackbum, Rosenborg - Le-
LESTVICA
Juventus Bomssia Steaua Glasgovv R.
SKUPINA C
4
4
4
4
14:1
4:5
1:4
6:7
12
5
4
1
DANES: Glasgovv Rangers -Dortmund.
Steaua, Juventus - Bomssia
LESTVICA
Ajax	4
Real Madrid	4
Ferencvaros	4
Grasshopper	4
DANES: Ferencvaros Ajax.
SKUPINA D
9:1 10 8:1	7
5:11 4
0:8 1
Grasshopper, Real Madrid
H
razpoložene domačine zaustavljali tudi z grobostjo.
IVerderjev trener Aad de Mos, ki ga je PSV odpustil pred 13 meseci, je v drugem delu namesto Scholza na igrišče poslal Maria Ba-slerja, kar je poživilo igro Nemcev v napadu. 2e v 54. minuti so bila njihova prizadevanja poplačana z izenačujočim golom Marca Bodeja. Ta se je po podaji Cardosa znašel sam pred vratarjem Eindhovna Wa-terreusom, ga preigral in poslal žogo v prazna vra-ta.Do konca tekme so nato pobudo spet imeli domačini, zmagoviti zadetek pa je dosegel Belgijec Luc Nilis 7 minut pred koncem srečanja.
Z neodločenim rezultatom v Pragi je tudi Lens napravil pomemben korak k napredovanju v četrtfinale. Tudi drugi francoski predstavnik Lyon se je dobro upiral Nottinghamu in doživel le minimalni poraz. Od francoskih klubov je z eno nogo med osmerico že Bordeamc, ki po zmagi z 2:0 na povratni tekmi z Realom Betis ne bi smel imeti večjih težav.
V pokalu UEFA bo jutri še srečanje med Milanom in praško Sparto.
Za Juventus in moskovski Spartak gola formalnost Derbi Real Madrid - Ajax
Italijanski prvaki z dokaj prenovljeno postavo Zelo vroči bosta predvsem tekmi v A skupini
TORINO - Danes bodo igrali predzadnji krog v raznih skupinah lige prvakov. Le torinski Juventus v C in moskovski Spartak v B skupini sta doslej dobila vse tekme in sta s polnim številom točk (12) že zanesljiva četrtfinalista.
Juventus je favorit tudi na drevišnjem srečanju z Bomssio iz Dortmunda. Trener italijanskega prvaka Lippi bo proti Nemcem igral z dokaj prenovljeno postavo. Dan počitka bodo dobili Deschamps, Ferrara in verjetno Sousa, Torricelli je že tako kaznovan, medtem ko se je Ravanelli na zadnji prvenstveni tekmi poškodoval. Pri Borussiji bo gotovo odsoten brazilski srednji branilec Julio Cesar, vprašljiv pa je tudi nastop Knuta Reinhardta.
Zelo vroče bo drevi v Glasgovm, kjer bodo Rangersi gostili bukareštansko Steauo. Skoti, ki imajo le 1 točko, morajo absolutno zmagati in upati, da bo Bomssia izgubila.
Moskovski Spartak, ki je že zanesljivo v četrtinfalu, bo danes v B skupini opravil le formalnost z angleškim Blackbur-nom, medtem ko bo izredno zanimivo na Norveškem, kjer bo domači Rosenborg gostil varšavsko Legijo, ki bi ji točka prišla še kako prav.
V najbolj izenačeni, A skupini lahko napovemo hud boj na obeh tekmah. Porto mora nujno premagati francoski Nantes, če si želi priboriti mesto med četrtfinalisti. Panathinaikos pa je seveda favorit na današnji domači tekmi z Aalborgom.
Derbi tega kroga in ne samo D skupine bo verjetno v Madridu, kjer bo domači Real gostil nizozemskega in evropskega prvaka Ajax, ki je tudi letos med favoriti za končno zmago v tem pokalu.
NOVICE
Slovenija na lestvici FIFA nazadovala za dve mesti
ZURICH - Slovenska nogometna reprezentanca je na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA), ki jo objavljajo vsak mesec, nazadovala za dve mesti in je sedaj 75.. Tudi po končanih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo vodijo svetovni prvaki Brazilci, na drugo mesto je napredovala Nemčija, ki je bila konec leta 1994 še peta, Španija pa je izgubila eno mesto in je tretja. Na četrtem mestu so Italijani, ki so napredovali za dve mesti, kolikor jih je izgubila Norveška, ki je šesta.
Hrvatje, ki so v zadnji tekmi kvalifikacij za EP premagali Slovenijo, so šest mest višje kot pretekli mesec (39.), ZR Jugoslavija (80.) in Makedonija (90.) pa še zaostajata za Slovenijo. Med prvo petdeseterico je kar 29 evropskih reprezentanc. Le 9 jih je iz Afrike in 3 iz Azije. Najvišje uvrščena azijska država je Japonska (32.).
Lestvica FIFA: 1. Brazilija 68.28 točke, 2. Nemčija 61.65, 3. Španija 61.02, 4. Italija 60.53, 5. Rusija 58.39, 6. Norveška 57.98, 7. Argentina 56.77, 8. Danska 56.26, 9. Francija 56.14, 10. Nizozemska
56.00,	11. Švedska 55.36,12. Romunija in Mehika po 55.14, 14. Bolgarija 54.57, 15. Švica 54.35, 16. Portugalska 54.19, 17. Kolumbija 53.23, 18. Češka 52.72, 19. ZDA 51.19, 20. Anglija 50.02, 21. Irska 49.92, 22. Tunizija 47.81, 23. Egipt 47.10, 24. Nigerija 46.97, 25. Škotska 46.95, 26. Belgija 46.79, 27. Gana 46.09, 28. Slonokoščena obala 46.05, 29. Grčija 45.99, 30. Urugvaj 45.90... 75. Slovenija 29.50.
Prvi popoln poraz Kitajk
GUANGZHOU - Na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži, ki poteka na Kitajskem, so domače tekmovalke prvič doživele popoln poraz. V kategoriji do 64 kilogramov so ostale brez odličja. V skupnem seštevku je zmagala Tajvanka Chen Jun-Lien (212.5 kilograma), druga je bila Bolgarka Gergana Kirilova, ki je z 205 kilogrami postavila evropski rekord, tretja pa je bila Grkinja Maria Ghristofori-dou (200 kg).
Izidi: kategorija do 64 kg - skupno: 1. Chen Jun-Lien (Tajvan) 212.5 kg (poteg 97.5, sunek 115.0), 2. Gergana Kirilova (Bol) 205.0 kg evropski rekord (90.0,115.0), 3. Maria Christoforidou (Grč) 200.0 kg (87.5,112.5), 4. Choi Eun-Ja (J. Kor) 200.0 kg (85.0, 115.0), 5. Jyoti Jeevan (Ind) 200.0 kg (87.5,112.5), 6. Erzsebet Markuš (Mad) 200.0 kg (92.5, 107.5); poteg: 1. Chen Jun-Lien 97.5 kg, 2. Markuš 92.5 kg, 3. Kirilova 90.0 kg; sunek: 1. Chen Jun-Lien 115.0 kg, 2. Kirilova 115.0 kg evropski rekord, 3. Choi Eun-Ja
115.0.
Kitajca na namiznoteniški lestvici pred Belgijcem
DUNAJ - Kitajca Tao Wang (1.661 točk) in Linghui Kong (1.660) vodita na najnovejši namiznoteniški lestvici, tretji pa je prvi Evropejec, Belgijec Jean-Mi-chel Saive (1.632). Na Usti tistih igralcev, ki so v letu 1995 najbolj napredovah, je prvi nekdanji mladinski evropski prvak Avstrijec Kostadin Lengerov. Devetnajstletnik iz VVolkersdorferja je od decembra 1994 napredoval kar za 153 mest.
Namiznoteniška lestvica - moški: 1. Tao Wang (Kit) 1.661 točk, 2. Linghui Kong (Kit) 1.660, 3. Jean-Mi-chel Saive (Bel) 1.632, 4. Joerg Rosskopf (Nem) 1.604, 5. Guohang liu (Kit) 1.603, 6. Taek Soo Kun (J.Ko) 1.598, 7. Jan-Ove VValdner (Sve) 1.591, 8; Jean-Philippe Gatien (Fra) 1.584, 9. Zoran Primorac (Hrv) 1.562,10. Song Ding (Kit) 1.558.
Boj za naslov svetovnega prvaka v rallyju še ni odločen
CHESTER - Spanec Carlos Sainz in sovoznik Luis Moya (subaru impreza) s časom 2:52.42 vodita po tretji etapi in 16. hitrostnih preizkušnjah (HP) na osmem in zadnjem letošnjem rallyju za svetovno prvenstvo po Veliki Britaniji. Na drugem mestu ralima RAC sta Britanca CoUn McRae in Derek Ringer (subaru impreza, 2:53.03), ki zaostajata 21 sekund in še imata možnost, da posežeta na prvo mesto in osvojita naslov prvaka, tretja pa sta Šveda Kenneth Eriksson in Staffan Parmander (mitsubishi lancer, 2:55.00).
Izidi po 16. HP: 1. Carlos Sainz/Luis Moya (Spa, subaru impreza) 2:52.42, 2. Colin McRae/Derek Ringer (VB, subaru impreza) 2:53.03, 3. Kenneth Eriksson/Staffan Parmander (Sve, mitsubishi lancer) 2:55.00, 4. Richard Bums/Robert Reid (VB, subaru impreza) 2:56.15, 5. Bruno Thiery/Stefan Pri-vot (Bel, ford escort cosvvorth) 2:56.38, 6. Alister McRae/David Senior (VB, ford escort cosvvorth) 2:58.07.
Dought Weight trikrat strelec
NEW YORK (STA/AP) - Colorado je v severnoameriški poklicni hokejski ligi NHL igral na gostovanju z Edmonton Oilersi s 3:3, vse tri gole za Edmonton pa je dosegel Doug VVeight, od tega zadnjega sekundo in desetinko pred koncem podaljška. To je prineslo izenačenje in točko za njegovo ekipo. Tekma pa je bila označena z drugim rekordom: ogledalo si jo je le 9.384 gledalcev, najmanj v 17-letni zgodovini Oilersov.
Montreal je premagal Hartford po podaljšku s 4:3. Gol Briana Savagea po treh minutah podaljška je prinesel točki Montrealu, s katerima se je ta ekipa na drugem mestu severovzhodne skupine le na eno točko približala vodilnemu Pittsburghu.
NOVICE
FIDAL ni priznal rekorda Pedrosa
RIM - Italijanska atletska zveza (PEDAL) ni priznala svetovnega rekorda Kubanca Ivana Pedrosa, ki je 29. julija letos v Sestrieru skotil 8, 96 m. Posebna komisija je namreč ugotovila, da merjenje hitrosti vetra pri skoku Pedrosa ni bilo pravdno. Istočasno je FIDAL izključil iz zveze nekdanjega atleta Luciana Gemella, ki je ob Pedrosovem skoku zakrival anemometer, za dobo treh let pa je diskvalificiral sodnika pri skoku v daljino Paola Guglielmija in Denisa Morina.
UCI: cestno kolesarsko SP ne bo v Wilu
WIL - Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je na včerajšnjem zasedanju v Zurichu švicarskemu mestecu Wil odvzela organizacijo cestne dirke za svetovno prvenstvo v olimpijskem letu 1996. S sestanka UCI so sporočili, da Wil ni zagotovil ne tehničnih ne finančnih pogojev za dirko in da so priprave na SP, ki naj hi bilo od 9. do 13. oktobra prihodnje leto, v velikem zaostanku.
Maradona spet ne trenira
BUENOS AIRES - Argentinski nogometni zvezdnik Diego Armando Maradona ima spet svoje muhe. Preteklo sredo se je znova umaknil v neznano, trener Boce Juniors, Silvio Marzolini, pa kljub temu upa, da se bo na treningu pojavil že danes.
Troskokaš Markov razmišlja o vrnitvi
SOFIJA - Bolgarski športnik Hristo Markov, svetovni prvak v troskoku leta 1987 in olimpijski zmagovalec iz Seula leta 1988, načrtuje vrnitev na atletske steze, se je izvedelo iz krogov blizu bolgarski atletski reprezentanci. 30-letni Markov se je na svetovnem prvenstvu leta 1987 v Rimu z izidom 17.92 metra zapisal na večno lestvico najboljših. V športu pa se je izkazal tudi kot nogometni trener, saj mu je z moštvom Rakovski uspela uvrstitev v najelitnejšo bolgarsko nogometno ligo.
Nogometni pokal: Triestina danes v Lumezzanu
TRST - Po prvem porazu v prvenstvu C2 lige v nedeljo s Ponsaccom Caka danes nogometaše Triesti-ne povratno srečanje tretjega kroga pokala za tretje-ligaše. Tržačani se odpravljajo na pot v Lumezza-no, kjer jih Caka domača efdpa, ki je v Trstu pred tremi tedni uspela igrati neodločeno 1:1. Današnje srečanje predstavlja za Triestino predvsem sredstvo, s pomočjo katerega naj bi čim prej pozabila na kiks s Ponsaccom, ki je tržaškega tretjeligaša stal vodstva na lestvici. Čeprav večjih ambicij v pokalu nimajo, pa to še ne pomeni, da bodo v Tržačani v Lumezzanu igrali neprizadevno.
Vsekakor današnja tekma za trenerja Rosellija že predstavlja prvo etapo v sklopu priprav ekipe na tekmo s Trevisom, ki bo na sporedu šele 3. decembra, saj je v nedeljo v C2 figi predviden počitek.

1
■
Obvestila
SK BRDINA
obvešča vse zainteresirane, da lahko dvignejo neprodano smučarsko opremo Se v ponedeljek, 27. t.m. od 19. do 20. ure na sedežu kluba v Proseski ulici 131 na Opčinah.
SK DEVIN
obvešča, da bo tečaj na plastični stezi v Nabrežini za otroke danes, 23., 28. in 30. t. m. od 17. do 19. ure. Informacije po tel. 220423.
TPK SIRENA
vabi člane na društveno večerjo, Id bo v petek, 24. t.m., ob 20.30 v gostilni Sardoč v Prečniku. Obvezna rezervacija na društvenem sedežu - Miramarski drevored 32, telefon 422696.
DRUŠTVO SLOVENCEV MELJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mali telovadnici italijanske srednje šole - Ul. D’Annunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862).
SZ BOR
obvešča, da sprejema vpise za večerno moško rekreacijo za odrasle. Informacije dobite v društvenem tajništvu, tel. 51377.
SZ BOR in KRUT
obveščata, da se spet pričenja popoldanska telovadba za dame. Vadba bo ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure. Informacije dobite v društvenem tajništvu, tel. 51377.
SK DEVIN
organizira božično in novoletno zimovanje v smučarskem središču Alleghe od 23. oz. 26. decembra do 1. januarja in od 1. januarja do 6. oziroma 7. januarja na izbiro. Možnost smučanja na snežinah Civette in Val Badie in S. Pellegrina. Prijave do 28. t.m„ Informacije po telefonu 220423.
SK BRDINA
sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure.
SKD HRAST- športni odsek
organizira rekreacijsko in predsmučarsko telovadbo. Za informacije idicite št. 0481/78130 in 0481/419957.
KOŠARKA / DANES V KORACEVEM POKALU
Cagiva pred težko preizkušnjo
Igrala bo v Istanbulu proti ekipi Efes Pilsen Zahteven test za Teamsystem v Zaragozi
TRST - Številne italijanske ekipe bodo ta teden zaposlene v raznih evropskih klubskih pokalih. Danes bodo štiri italijanska moštva igrala prvo kolo v četrtfinalnih skupinah Koračevega pokala. V A skupini bo milanski Stefanel, ki je končno ujel pravo formo, gostil zelo nevarno špansko ekipo Estudiantes.
Glede na to, da bodo Milančani igrali pred svojim občinstvom, so na tej tekmi favoriti za zmago.
Drugi par te skupine je Sporting Atene - Fener-bahce.
Pred najtežjo nalogo bo med vsemi italijanskimi ekipami v tem pokalu tokrat Cagiva iz Vareseja, ki bo v Istanbulu igrala proti Efesu Pilsnu, pri katerem nastopa tudi makedonski as Naumoski, ki je že igral pri Benettonu.
Drugi par te skupine: Pa-nionios - Andora.
Bolonjski Teamsystem bo v 1. kolu C skupine igral v Španiji, kjer se bo spoprijel z neugodnim moštvom Amway iz Zaragoze. Zanimivo bo tudi drugo današnje srečanje v tej skupini med solunskim Arisom in berlinsko Albo.
V	D skupini je Scavoli-ni v Pesaru favorit proti španskemu moštvu Man-resa, kot je favorit za zmago na drugem srečanje te skupine atenski Aek proti francoskemu Asvelu.
V	središču pozornosti košarkarskih privržencev pa bodo seveda obračuni 3. kola v pokalu prvakov, ki bodo na sporedu jutri.
V A skupini bo Benetton iz Trevisa, ki je v nedeljo nerodno izgubil doma
Gregor Pučka je v izvrstni strelski formi (Foto Kroma)
proti Scavoliniju, igral v gosteh proti Antibesu, ki ima kot italijansko moštvo po 2 krogih dve točki na lestvici. Varovanci trenerja D’ Antonija igrajo letos v prvenstvu in tudi v pokalu s spremenljivo srečo.
Po spodrsljaju v 2. kolu B skupine v Zagrebu proti Giboni imajo jutri italijanski prvaki bolonjskega Budderja možnost, da se rehabilitirajo, saj bodo gostili francoski Orthez. Derbi kola v tej skupini bo v Atenah, kjer bo domači Panathinaikos gostil vodilno Cibono.
Danes bodo na sporedu tudi srečanja 1. kola četrtfinalnih skupin pokala L. Ronchetti, v katerem so zaposlene tri italijanske ekipe: Dacca iz Messine, Banca don Riz-zo iz Alcama in Lavezzi-ni iz Parme.
KOŠARKA / EVROPSKI POKAL h
Smelt Olimpija začela nastope z važno zmago proti Kalevu
BC Kalev - Smelt Olimpija 72:74 (34:36)
TALIN - Mestna dvorana, 800 gledalcev, sodnika Obrnam (Švedska) in Vauraste (Finska).
BC KALEV: Hill 18 (4:6), Coner 5 (3:4), Met-stak 21 (1:2), Rumma, Bebenko 4 (2:2), Muur-sepp 8 (2:4), Pehka 11 (3:4). Kullamae 5.
SMELT OLIMPIJA: Daneu 4 (4:4), Reed 2, Hauptman 27 (3:4), Tušek, Milič 10, Gorenc 16 (8:10), Teheran 12 (2:2), Nesterovič 3 (1:2).
PROSTI METI: BC Kalev 15:22, Smelt Olimpija 18:21.
TRI TOČKE: BC Kalev 1:14 (Kullamae), Smelt Olimpija 5:11 (Hauptman 4, Gorenc 1).
OSEBNE NAPAKE: Kalev 22, Smelt Olim-
pija 19.
PET OSEBNIH NAPAK: Teheran (36.), Reed (38.)
Košarkarji Smelta Olimpije so v uvodnem nastopu skupine B evropskega pokala v Talinu premagali domači Kalev z izidom 74:72 (36:34). Srečanje je bilo izredno izenačeno, o zmagovalcu pa so odločale malenkosti, Tokrat je bil pri smel-tovcih izredno razpoložen veteran Dušan Hauptman, ki ima največ zaslug za prvi uspeh v evropskem košarkarskem pokalu. Domačini so skušali Ljubljančanom parirati predvsem s številnimi meti za tri točke, pri čemer pa so bili zelo netočni, saj so od 14 poskusov zadeli le enega.
NAMIZN I TENIS / MOŠKA C1 LIGA
Z zmago nad Pellicano so se krasovci končno otresli zadnjega mesta na lestvici
Končno so se Krasovi tretjeligaši odlepili od dna prvenstvene lestvice. V šestem krogu moške Gl lige so s 3:5 premagali moštvo Pelli-cane na njihovem terenu. .Pokrajinski derbi je bil v znamenju hude borbe. Tudi v vsa ostala srečanja so Krasovci vložili veliko energije, kar se jim je obrestovalo z zmago. Tekmo je dobro začel Andrea Radini (na sliki), ki je proti Puntaferru osvojil prvo točko v treh nizih. Kapetan Krasovih fantov je bil dvakrat uspešen.
Z malo več sreče bi Ber-tolotti lahko zaokrožil končni rezultat že v sedmi tekmi, a je bil prvi nasprotnikov igralec tretjekategornik z državnih lestvic Dodini v dodatnem setu spretnejši. Dodini je tudi osvojil vse tri točke za svojo ekipo. Končni izid je je postavil Boris Stocca proti Puntaferru, prej pa je že premagal tudi tretjega Pellicano-vega igralca Regenteja. Stocca je nasprotniku popustil v drugem setu, potem pa mu je v tretjem dovolil le devet
točk.
V naslednjem krogu 9.12. jih čaka še težko srečanje z Rangersom s sredine lestvice, nadaljevanje pa bo v novem letu.
Pellicana - Kras 3:5; Puntaferro - Radini 1:2 (21:15, 17:21, 18:21), Regente - Bertolotti 0:2 (19:21, 12:21), Dodini -Stocca 2:0	(21:16,
21:17), Puntaferro - Ber-
KOŠARKA / DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO
Jadran TKB izgubil po slabi predstavi
Proti Interju so jadranovci odpovedali
Paolo Brazzani je dosegel 9 točk (Foto Balbi/Kroma)
hiter 1904 - Jadran TKB 91:78 (47:37)
JADRAN TKB: Brazzani 9 (2:5 met za 2, 0:1 za 3, 5:8 pm), Oberdan 8(4:7, -, 0:1), Požar 7 (3:6, -, 1:4), Velin-sky 7 (3:4, -, 1:1), Klabjan 6 (2:5, 0:2, 2:2), Umek 8 (3:5, 0:4, 0:1), Kas er, Franko 7 (3:8, -, 1:2), Starc 15 (5:8, 1:5, 2:2), Cej 11 (5:7, -, 1:2), lori (0:1, -, -); trener: Vremec
PM: 13:23; 3T: Starc 1
Jadranovi mladinci so v važni tekmi proti Interju 1904 povsem odpovedati in zasluženo izgubili. Naši fantje so zaradi lažjih poškodb in bolezni prejšnji teden slabo in neredno trenirali. To se je na ponedeljkovi tekmi še kako poznalo, saj so v prvih 30 minutah tekme igrati slabo in nezbrano. Edina, ki sta se enakovredno borila z nasprotniki, sta bila Klabjan in Oberdan, ostati pa so igrati pod svojimi sposobnostmi. Kljub temu pa so naši le zdržati stik z Interjem in ob
koncu prvega dela tekme zaostajati za sprejemljivih 10 točk.
Upali smo, da bodo v drugem delu naši košarkarji končno reagirati in vzpostaviti ravnovesje. Toda zgodilo se je prav obratno. Gostitelji so s Colombanom in Miralemom na čelu razliko povečati na 25 točk in tekme je bilo tako žal konec.
V zadnjih minutah so jadranovci le reagirali in predvsem s koši Boštjana Starca in z Davida Geja v 38. minuti znižali zaostanek na 9 točk, toda več tokrat niso zmogli.
Matija Jogan
Santos - Bor Radenska 75:63 (36:26)
BOR: Spadoni 31, Galeo-ne, M. Verri 10, Milkovič, Lapel 15, Kovač 4, Del Monaco 3, trener Tomšič.
3T: Spadoni 5.
Po zelo izenačeni tekmi so borovci izgubili, izkazala pa sta se Angelo Spadoni in Enrico Lapel.
tolotti 0:2	(10:21,
17:21), Dodini - Radini 2:0 (21:8, 21:13), Regente - Stocca 0:2 (9:2li 13:21), Dodini - Bertolotti 2:1 (21:17, 14:21. 21:18), Puntaferro -Stocca 1:2	(14:21.
21:13, 9:21).
Ostali izidi šestega kroga: Fincantieri Trie-ste - Quartiere 7 Padova 5:4, Rengers S. Rocco Udine - Vicenza 5:3, Cus Udine - Azzurra Gorizia 4:5.
Vrstni red po šestero krogu: Azzurra Gorizia 10, Quartiere 7 Padova, Fincantieri Trieste in Rengers S. Rocco Udine 8, Vicenza 6, Cus Udine 4, Kras Zgonik in Pellicana Trieste 2. (J.J.)
PLAVANJE / USPEŠEN NASTOP BOROVCEV V TRŽIČU
LOKOSTRELSTVO / NA TEKMOVANJU V GORICI
Ob dveh kolajnah tudi vrsta finalov
Na zmagovalnem odru Feruglio in Bullo, ob tem še več izboljšav osebnih rekordov
Samo slovenski olimpijec tokrat boljši od Zarjinega lokostrelca Morena Granzota
Tudi ostali naši strelci zadovoljili - Zarja ekipno druga
Mladi Borovi plavalci 80 tudi letos sodelovali na fee osmi) mednarodni Trofeji hitrosti v Tržiču in tudi fetos njihov nastop ni bil neopazen. Pobrali so dve medalji in v finale se je uvrstilo več tekmovalcev, skoraj vsi pa so tudi izboljšali svoje osebne rekorde, kar je navsezadnje najvažnejše.
Ime manifestacije izhaja iz dejstva, da se v vseh disciplinah tekmuje na razdalji 50 metrov. V popoldanska finalna tekmovanja se je uvrstilo osem najhi-itejših z jutranjih izločilnih tekem. Tekmovalci so bili razdeljeni po kategorijah (od začetnikov do članov), nastopilo pa je petnajst društev, med katerimi eno iz Avstrije, dve s Hrvaške (Pulj in Reka) in dve iz Slovenije (Koper in Piran).
Za lepo zmago je v hrbtnem slogu v kategoriji začetnikov A poskrbel Walter Bullo (letnik 1983), ki je dosegel čas 37, 1, najhitrejši pa je bil tudi v kvalifikacijah. V finale se je uvrstil tudi Luka Peric, njegovo 5. mesto s časom 39) 4 pa je zelo dobro, če vemo, da je še leto mlajši °d Bulla. Na tej razdalji sta se preizkusila tudi Oskar Perosa (letnik 1983) in Martin lissiach (86), ki pa se nista uvrstila v finale. Oba sta dosegla čas 44,8.
Dober nastop je v istem stegu med dekleti (kategorija deklice) opravila tudi Biserka Cesar (83). V finalu je pristala na 6. mestu (36, 8), škoda je le, da je plavala bolj počasi kot v kvalifikacijah. Alejandra Glavina (84) je med začetnicami dosegla čas 42, 4, kar ni bilo dovolj za finale.
Drugo kolajno za PK Bor je med delfini osvojil
»deček« Matteo Feruglio (na sliki) s časom 30, 6. Boljši od njega je bil le izredni Marco D’Ambros (28, 8). Oba pripadata letniku 1982 in sta bila hitrejša od vseh za leto dni starejših konkurentov.
Med začetniki A je finale dosegel VValter Bullo in s časom 38, 1 pristal na 5. mestu. Luka Peric (letnik 1984, čas 41, 3) tokrat s svojim nastopom ni zadovoljil.
Zelo borben je bil finale v prsnem slogu med dečki. Zmagala sta dva hrvaška plavalca, Borova zastavonoša Matteo Feruglio (35, 4) in Miloš Kalc (36, 0) pa sta se morala v hudi konkurenci zadovoljiti s 4. oziroma 5. mestom. Christian Chirani (letnik 1981) se s časom 42,4 ni prebil v finale.
Med začetniki je Danjel Pettirosso (84) s časom 42,
9 zasedel 7. mesto, Aljoša Kalc (85) pa je zjutraj razdaljo preplaval v 50, 3 sekunde. Med dekleti je v tem slogu nastopila samo Pamela Tedesco, ki pa je bila diskvalificirana.
V prostem slogu se ni noben Borov plavalec uvrstil v finale, kronometer pa so takole »zaposlili«:
Dečki: Chirani 29, 6, Kalc 29, 7, Marko Zupan (82) 35, 0. Začetniki: Pettirosso 37, 1, Perosa 37, 5, Lissiach 40, 0, Marco Co-letta (84) 40, 0, A. Kalc 41, 7, Matija Ciacchi (84) 44, 0, Alen Scroccaro (84) 48, 7. Deklice: Cesar 31, 5, druga najboljša od letnika 1983, Micol Rosa (82) 33, 5. Začetnice: Glavina 36, 6, Tedesco 43, 2.
Na društveni lestvici je PK Bor s 36 točki zasedel 13. mesto, trofejo pa je osvojilo društvo Unione nuoto Friuli (217 točk).
Z velikega mednarodnega lokostrelskega tekmovanja v Gorici prihajajo za naše lokostrelstvo spodbudne vesti. To velja predvsem za Zarjinega Robina Hooda Morena Granzotta (na sliki), ki je v zelo dobri mednarodni konkurenci dosegel izvrstno drugo mesto in zaostal samo za slovenskim tekmovalcem Matejem Krumpestarjem, ki bo prihodnje leto Slovenijo zastopal na olimpijskih igrah v Atlanti, in za potencialnim slovenskim olimpijskim kandidatom Ivanom Maradi-nom, ki pa je našega tekmovalca prehitel samo za eno točko šele po povsem ponesrečenem zadnjem strelu Granzotta. Za njim pa je zaostal drugi slovenski olimpijski kandidat Crt Dornik. Dosežek je še toliko boljši, če vemo, da je Granzotto nastopil z vročino, v zadnjem času pa je tudi manj treniral.
Skupno je v dvorani na goriškem Espomegu nastopilo nad 80 tekmovalcev in tekmovalk v vseh kategorijah iz naše dežele, Veneta, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Med temi je bilo tudi šest lokostrelcev Zarje in dva člana Našega praporja. V nedeljo dopoldne so se vsi pomerili najprej na 25 m, popoldne pa še na razdalji 18 m. Moreno Granzotto je na daljši razdalji s 566 krogi (od njega je bil boljši samo Kmmpestar) za 9 točk izboljšal svoj osebni rekord, s tem rezultatom pa si je skoraj zanesljivo tudi priboril pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo februarja 1996 v Genovi. Tudi nastop ostalih lahko ocenimo kot dobrega. Na zmagovalni oder sta stopili tudi Zarjini naraščajnici Katja Ražem kot prva in Kristina Berce kot druga, toda pri tem je treba povedati, da sta bili tudi edini tekmovalki. V ekipni konkurenci je Zarja pri članih osvojila drugo mesto za Isonzom.
rf~ NOGOMET / MLADINSKA PRVENSTVA NA GORIŽKEM
V tem kolu dokaj slaba bera za Sovodenjce in Doberdobce
V prvenstvu cicibanov Juventina ni igrala zaradi blatnega igrišča
MLADINCI
Izidi 8. kola: Aurora - Isonzo 6:0, Pie-ris - Union 91 3:1, Natisone - Chiavris hl, Ludnico - Corno 3:2, Bearzicolugna • Torreanese 8:0, Serenissima - Valnati-sone 2:2, Cividalese - Sovodnje 7:1.
Vrstni red: Cividalese 18, Natison e 17, Bearzicolugna, Union 9116, Valna-tisone 15, Lucinico 13, Aurora 12, Pie-ds 11, Chiavris 10, Serenissima 7, Isonzo Turjak 6, Sovodnje 4, Corno 3, Torreanese 2.
Prihodnje kolo: Valnatisone - Sovodnje, Torreanese - Serenissima, Corno ■ Bearzicolugna, Chiavris - Lucinico, Union 91 - Natisone, Isonzo - Pieris, Aurora - Cividalese.
NARAŠČAJNIKI
Izidi 9. kola: Sovodnje - Real Isonzo 0:2, Isonzo - Pro Romans 0:4, Aris San Polo - Natisone 5:2, Corno - Lucinico 0:4, Capriva - Gradese 8:0, Staranzano -Mossa
1:1.
Vrstni red: Capriva 27, Mossa 20, Pro Romans 19, Aris San Polo 17, Lucinico 15, Sovodnje, Natisone, Staranzano 10, Gradese 8, Real Isonzo. 7, Isonzo Turjak 6, Como 0.
Prihodnje kolo: Gradese - Staranzano, Lucinico - Capriva, Natisone -Corno, Pro Romans - Aris San Polo, Real Isonzo - Isonzo Turjak, Mossa -Sovodnje.
NAJMLAJSI
Izidi 9. kola: Sovodnje - Sanrocchese 1:1, Pro Romans - Gradese 4:1, Aris San Polo - Lucinico n.o., Corno - Staranzano 1:2, Fincantieri - Ronchi 2:1, Audax Sant’ Anna - Isontina 1:0.
Vrstni red: Isontina 24, Audax Sant’ Anna, Staranzano 21, Sovodnje 17, Ronchi, Sanrocchese 14, Pro Romans 15, Aris San Polo 10, Fincantieri 6, Lucinico, Gradese 4, Como 0.
Prihodnje kolo: Ronchi - Audax S. Anna, Staranzano - Fincantieri, Lucinico - Corno, Gradese - Aris San Polo, Sanrocchese - Pro Romans, Isontina -Sovodnje.
ZAČETNIKI
Izidi 9. kola: Aris San Polo - Gradese n.o., Staranzano - Ronchi n.o„ San Ser-gio - Monfalcone 4:0, Pieris - Real Isonzo 1:1, Fincantieri - Sisitana 10:0, Mladost -San Canzian A 0:4, San Canzian B.
Vrstni red: San Sergio 24, Ronchi in Fincantier 21, Monfalcone, Staranzano
13, Gradese 12, Real Isonzo, San Canzian A 11, Pieris 8, Aris San Polo 7, San Canzian B 4, Mladost 2, Sistiana 0.
Prihodnje kolo: Staranzano - Aris San Polo, San Sergio - Gradese, Pieris -Ronchi, Fincantieri - Gradese, Mladost -Ronchi, San Canzian B - Monfalcone, San Canzian A - Real Isonzo, aprosta Sistiana.
CICIBANI
TRZISKA SKUPINA
Gradese - Mladost 7:1 (2:1)
STRELEC ZA MLADOST: Cescutti.
MLADOST: Peric, Nikolič, Vižintin, Cescutti, Legiša, Ponzetta, Pernarčič, Devetak.
Ob hudem mrazu so se mladi dober-dobski predstavniki v prvem polčasu zelo dobro upirali gostiteljem, saj so izgubljali le z zadetkom razlike. V dragem delu so igrali preveč bojazljivo in prejeli še dragi pet golov.
Naj omenimo pa, da so naši nogometaši imeli zvrhano mero smole in da si tako visokega poraza niso zaslužili.
GORIŠKA SKUPINA
Zaradi hudega mraza in blatnih igrišč niso igrali niti ene tekme v tej skupini.
Naše lokostrelce čaka že to nedeljo nastop na tekmovanju Alpe Adria v Ankaranu, 10. decembra bodo tekmovali v Tržiču, 17. decembra pa v Krminu.
REZULTATI
dani (30 tekmovalcev): 1. Matej Kmmpestar (Slo) 1144 (575 na 25 m in 569 na 18m), 2. Ivan Maradin (Slo) 1117 (556+561), 3. Moreno Granzotto (Zarja) 1116 (566+550).....13. Bo-
gdan Stopar (Zarja) 1069 (539+530), 14. Joško Kuzmin (Naš prapor) 1068 (543+525), 15. Aleksander Ražem (Zarja) 1067 (535+532), „18. Ivo Devetak (Naš prapor) 1063 (534+529),„21. Stojan Ražem (Zarja) 1058 (536+522) itd.
Naraščajnice (2 tekmovalki); 1. Katja Ražem 1036 (524+512), 2. Kristina Berce (obe Zarja) 754 (436+318).
TEDENSKI PREGLED AMATERSKEGA NOGOMETA
Veselje na Goriškem, v Trstu za to ni razlogov
Vse tri goriške ekipe so zmagale in so na vrhu lestvic - Zarja v krizi, Primorec tone vse globje
V	nedeljo so gledalci na tekmah slovenskih ekip imeli malo razlogov za veselje. Končni obračun je samo zadovoljiv, skupno pa je v desetih srečanjih padlo le 15 zadetkov, tj. 1, 5 zadetka na srečanje, kar je najnižje povprečje v 9 kolih. Največ zadetkov smo zabeležili v nedeljo 5. novembra, ko je v 11 srečanjih bilo kar 34 zadetkov, povprečno 3, 09 zadetkov na srečanje.
V	promocijski ligi sta obe naši ekipi slavili. Sovodenjd (ocena 7/8) so dosegli 3. zmago v gosteh in so ponovno sami na vrhu lestvice. Le točko zaostanka pa imajo Sandrežci (7/8) , ki so dosegli 2. zaporedno zmago na domačih tleh.
V	prvi amaterski ligi pa je nedeljski obračun zares skromen: 1 točka v 3 srečanjih. Po 8 kolih nepremagljivosti so Prasečani (5/6) proti Medeuzzi prvič letos okusili grenkobo poraza, a ostajajo na vrhu lestvice, vendar skupaj s Basaldello. Zarja (5) je doživela že tretji zaporedni poraz in obenem tretji v gosteh. Edino točko so izbojevali Križani (6) v srečanju, ki je bilo bolj podobno pretepu kot nogometu.
6 porazov v 8 srečanjih pa je nezavidljiv obračun Trebencev (5), kateri tudi po odstopu trenerja ne uspejo najti pravega orožja za nasprotnike.
V	3. amaterski ligi je bil na vrsti derbi med Krasom (6+) in Bregom (6) , ki se je zaključil z napovedanim remijem, ki je najbolj razveselil ekipo Vermegliana, ki je na lestvici prehitela krasovce, ki so sedaj na drugem mestu s točko zaostanka. Dolinčani (7) so končno prvič letos zmagali. Doberdoba (7/8) pa so dosegli 3. zaporedno zmago in delijo prvo mesto s Foglianom. Gajevci so bili tokrat prosti.
Tudi prihodnji teden bo na vrsti derbi, tokrat med Bregom in Dolino. Zanimivo pa bi moralo biti tudi na sledečih srečanjih: Cussignacco - Juventina, Medeuzza - Vesna, Primorje
-	Union 91, Zarja - Opicina, Primorec
-	San Lorenzo in San Vito - Gaja.
Statistični pregled: odigrana srečanja: 10 (1 derbi), osvojene točke: 15 (4 zmage, 3 remiji, 3 porazi), doseženi zadetki: 8, prejeti zadetki: 7,
11-metrovke v korist; 1, 11-metrovke proti: 0, izključeni: 2.
Nedeljski protagonisti
Na Goriškem so slovenske ekipe zares složne. Pred štirimi tedni so vse tri izgubile, tokrat pa so se vse tri zmagale, kot se je že zgodilo 1. in 15. oktobra. Upajmo, da se bo ta dokaz enotnosti še večkrat ponovil in »okužil« tudi slovenske ekipe s Tržaškega.
Negativni trenutek
Po dveh zaporednih prvenstvih, v katerih smo Bazovce videli v boju za prva mesta, je sedaj zares čudno prebrati lestvico in opaziti zarjane šele na enajstem mestu.
Dve zares vrhunski sezoni sta morda pustili posledice med igralci, vendar smo prepričani, da bodo bazovci do konca prvenstva ponovno pokazali, kar zmorejo.
Zanimivosti
Med zanimivostmi ne moremo mimo uspeha Gemoneseja (elitna liga), ki je po 9 kolih končno osvojil prve prvenstvene točke. Brez točk ostaja tako le Grado ( 3. amaterska liga).
Po porazu Primorja ostaja Breg edina nepremagana slovenska ekipa. Prosečani se lahko potolažijo s podatkom, da so edini med našimi ekipami vedno zatresli nasprotnikovo mrežo.
Zgleda, da je slabo vreme prizadelo le Opčine in Trebče, saj so v teh dveh kraških krajih v nedeljo odpadla kar tri srečanja, povsod drugje pa so brez težav odigrali prvenstvena srečanja.
Zanimiva rezultata: Chiarbola - Pro Farra 2:6 in Montebello Don Bosco -Venus 4:4. Poglejmo, kako je z najboljšimi strelci v slovenskih ekipah: Miclaucich (Primorje) 6, P. Gergolet (Mladost) 5, Pescatori in Leghissa (oba Primorje), Lakoseljac (Vesna), Šircelj (Breg), Subelli (Gaja), Tomizza (Sovodnje) 4.
Postava tedna: 1. Zanier (Juventina), 2. Candutti (Juventina), 3. Zobec (Dolina), 4. Tomizza (Sovodnje), 5. Hmeljak (Sovodnje), 6. Vatta (Kras), 7. Blason (Mladost), 8. Kovic (Juventina), 9. P. Gergolet (Mladost), 10. Naldi (Breg), 11. P. Sedmak (Vesna). (E.B.)
Sreda, 22. novembra 1995
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Medtem ko boste na delovnem področju uspešni kot le malokdaj, boste na dragih šepali kot še tikolL Nič hudega. Bolj boste šepali, prej boste padM in prej boste vstali prerojeni.
BIK 21.4.-20. 5.: Ni potrebno, da zaradi trenutne denarne suše obupujete nad svojo prihodnostjo, zaželeno pa je, da se temeljito zamislite, vsaj nad tistim koščkom časa, v katerega pravkar vstopate.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Na delovnem mestu bo prišlo do manjših zapletov. Sprva bo kazalo, da se pogrezate, nazadnje pa se bo izkazalo, da ste pravzaprav zgolj pometli prah, M vam je meglil pogied in vam jemal moč.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Povečana želja po pozornosti drugih bo zagotovo neuslišana, če jo boste izzivali. Počakajte raje, da vas nekdo opazi, pa je boste deležni v tolikšni meri, da se je boste biz nasitili.
LEV 23.7. - 23.8.: Le s težavo boste odganjali občutek osamljenosti, saj vas bo vseskozi preveval občutek, da vas nihče ne razume. O ja, saj vas razumejo, čeprav zgolj v okvirih lastnega srčnega dometa.
DEVICA 24, 8. - 22. 9.: Vaša tolerantnost vam bo občutno pomagala pri iskanju skupnega jezika z okolico. zato si lahko obetate ploden dan. Tudi noč ne bo zaostajala. Ce že ne bo plodna, pa bo vsaj polna užitkov.
TEHTNICA 23. 9, - 22.10.: Med vami in vašim življenjskim sopotnikom bo po dolgem času zavel topel vetrič, ki vama bo pričaral občutek vzajemne iskrenosti ter vaju ponesel v višave, o katerih sta doslej samo sanjala.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Partnerk) težko dohajal vaš tempo. Ne očitajte mu počasnosti, saj vendar veste, da nimajo vsi enaMh jader v istem vetru. A ne pozabite: boljše manjše jadro in dobe- krmar kot obratno.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Razgibajte si že enkrat življenje, da vam ne bo treba vedno znova očitati pasi-vnežem, da vas ovirajo, kadar nočejo z vami Vsakdo ima svoje želje, združujejo nas praviloma le potrdie.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Pasivnost lahko pripelje do eksplozije, zato brž odprite ventile in izpihajte ovire, ki vam preprečujejo razgibanost Pozabite na delavne obveznosti in si privoščite izlet v neznano.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Vaš nemir se bo stopnjeval tako dolgo, dokler mu ne boste dopustili polnega razmaha. Ne igrajte korenjaka, raje se prepustite slabostim, pa boste že kmalu obdarjeni z novimi močmi.
RIBI 20.2, - 2®. 3.: Vaša zdravstvena občutljivost se bo vse bolj stopnjevala. Nazadnje se vam bo zdelo, da vam škoduje že zrak. Saj vam morda res, ampak niti stotinko toliko, kot vam škoduje paranoja
BENJAMIN
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Strelec
Zabredla sem v hudo krizo, iz katere ne najdem izhoda in zaradi katere trpi moja zveza s partnerjem. Kar naprej ga sumim in obtožujem za nezvestobo, čeprav trdi, da mi je zvest. Zanima me, ali bo najina zveza trajala. Bojim se namreč, da jo z izpadi ljubosumja ogrožam. Zanima me tudi, ali bom lahko imela otroka.
Benjamin: Vaš sum ni neutemeljen, je pa vsekakor pretiran. Vas partner se rad spogleduje s simpatijami, vendar je to povsem normalno - konec koncev tudi vi radi pogledate simpatičnega moškega in sanjarite o nekom, ki vas potihem že lep čas osvaja. Je pa res, da še zdaleč ne razmišlja o prekinitvi zveze z vami - preveč vas spoštuje in vas ima rad. Dejstvo, da (še) ne moreta imeti obok, ga ne muči preveč, njegove občasne pripombe pa Se zdaleč niso znak, da si bo zaradi tega iskal drugo. Vajina zveza bo vsekakor obstala, tudi brez potomcev - čeprav vidim, da se bo v bližnji prihodnosti tudi to uredilo, vendar nikar ne dovolite, da na račun vašega zdravja. Ce se vam partner kdaj pa kdaj »zlaže«, se vam zlaže zato, ker je preobremenjen z vašim pretiranim ljubosumjem in vam želi prihraniti skrbi, sebi pa slabo vest. Poglobite se vase in si priznajte, da vaš sum (poleg tega, da se obtožujete za neplodnost) temelji zlasti na nekem vašem minulem mučnem izkustvu. Ne prenašajte tega izkustva nanj. Iskreno se pogovorita in v objemu medsebojnega zaupanja
najdita osnovo za nov polet.
Nina
Rada bi pohvalila tvojo rubriko; vedno jo preberem, zdaj pa sem se odločila, da ti tudi sama pišem, saj me že od nekdaj zanima moja prihodnost. Končala sem srednjo šolo, vendar ne dobim stalne službe, vsaj ne v svojem poklicu. Zanima me, ali bom prišla kdaj do poklica, ki ga bom z veseljem opravljala. Se bo oče, ki je zelo strog, kdaj spremenil in se sprijaznil z dejstvom, da imam fanta, s katerim se zelo dobro razumeva? Bova s fantom ostala skupaj in se poročila? Bova imela veliko otrok, ki si jih oba želiva? Me morda čaka Se ena velika ljubezen, kot mi je prerokovala neka gospa? Bo fant končal gradnjo hiše? S kakšnimi ljudmi se moram družiti, da bi mi pomagali k uspehu v življenju? Kako bo z mojim zdravjem? Bosta starša zgradila novo hišo? Bom ostala doma?
Benjamin: Ljuba Nina, naslednje leto te čaka služba, primerna tvojemu poklicu; v njej boš lahko uresničila znanje, ki si ga pridobila na tečaju. Tvoj oče je pretirano sbog in nerazumevajoč, vendar vedi, da je zelo navezan nate, zato zelo težko sprejme dejstvo, da si dala prednost nekomu drugemu, svojemu fantu. Čuti se zapostavljenega in opeharjenega in zelo težko sprejme dejstvo, da si tako hibo odrasla in se sama odločaš o svojem življenju. Dokler fant ne bo dokončal hiše in te povabil v vajin skupni dom, boš ostala doma. Zadevo z očetom boš kmalu rešila,
ponudila mu boš prijateljstvo; bodi prijazna z njim, podpiraj ga v njegovih stališčih in vrednotah, pa se bo rešil zablode. Tudi starša bosta dokončala gradnjo hiše, vendar boš tja prihajala zgolj na prijetne obiske. Vedeže-valka, ki ti je napovedala drugo veliko ljubezen, je zgrešila; poročila se boš s fantom, s katerim hodiš, okrog štiridesetega leta življenja pa te čaka simpatija, s katero bos flirtala in preganjala sivino zakona, vendar ga ne boš porušila, kajti sivina bo po kratki zakonski krizi kmalu prešla in znova se boš zaljubila v svojega moža ter nadaljevala z njim srečno življenje. Ce z uspehom misliš na finančni uspeh in ugled v očeh drugih, se druži z ljudmi, ki so pohlepni in zviti; če z uspehom misliš na nobanjo srečo in zadovoljstvo, pa raje izberi skromne, poštene, srčne in modre ljudi. S tvojim zdravjem ne bo nič narobe, poskrbi le za pravilno, naravno prehrano in dovolj sprostitve. Bodi srečna!
Val
Ze od otroštva sem zelo nesrečna in velikokrat sem bila razočarana. Sem ločena, srednjih let, z odraščajočima obokoma. Veliko sem pretrpela zaradi moževega alkoholizma in nezvestobe, zato sem temu napravila konec. Bom našla partnerja, ki me bo cenil in spoštoval? Zelo pogrešam ljubezen, želim ljubiti in biti ljubljena. Ze več let se dobivam s starejšim poročenim moškim, vendar naskrivaj, tako da ni nihče prizadet. V vsem se ujemava, zdi se mi, da je to ljubezen z magično privla-
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, Id poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Sekajo svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ah želite obširnejši in čimhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
čnostjo. Naju bo usoda kdaj združila? Se bom odselila iz domačega kraja?
Benjamin: Čestitam za pogum, ki si ga zbrala za prekinitev stika z alkoholikom, čeprav se mi on smili veliko bolj kot ti, saj pravzaprav pobebuje veliko več človeške topline in pomoči. Brez skrbi, nihče ne pije zato, da bi onesrečeval druge; alkoholna omama je za nesrečnike včasih edini izhod, ki jim zagotavlja, da ne znorijo od bolečin. Ampak nikar ne imej občutka krivde; poslušala si svoj notranji glas in storila si prav. Tvoja potreba po ljubezni mi pravi, da se globoko v sebi čutiš zavrženo - vse od oboš-tva, ko so ti starši naredili veliko travm, zaradi katerih si postala prepričana, da te svet sovraži, za protiutež tem občutjem pa si se toliko bolj potegovala za moževo naklonjenost in ljubezen. Kmalu boš potipala v jedro svoje pobebe po ljubezni in spoznala, da ti praznine, ki jo v duši povzroči zavrže-nost v obostvu, ne bo mogel napolniti nihče drug razen tebe - pravzaprav se je izpolniti niti ne da; bolečino je mogoče rešiti le s posvečanjem samemu sebi. Na tvojem mestu ne bi vzbajal pri zvezi, ki jo imaš z ljubimcem; magična privlačnost, kot jo imenuješ, temelji prav na dejstvu, da med vama Se vedno obstajajo razdalje in ovire, ki dajejo prosto pot vajini domišljiji in steastem. Cim bi prišla skupaj, bi se v vajino razmerje začenjale vrinjati napetosti, ki jim zdaj ne pustita na plan, in magičnih občutkov bi bilo konec. V domačem
kraju se počutiš dovolj dobro, da ti ni treba v tujino. Vso srečo ti želim!
Hiša
Rada bi, da mi poveste, ali bom dobila stanovanje in kdaj bo to. Bom ostala v zakonu z možem? Bosta otroka uspešna v življenju? Bo sin ozdravel ali bo Se naprej bolan? Bom dobila delo? Ker nisem najboljšega zdravja, me zanima tudi moje zdravje.
Benjamin: V stanovanju vas vidim, vendar vam ne morem natančno napovedati datuma vselitve, vsekakor to še ne bo letos. Kljub težavam in nesporazumom, ki jih imata z možem, vaju vidim skupaj; morata si vzeti malo več časa drug za drugega ter se več pogovarjati o skupnih težavah, pa varna bo v prihodnje vsaj znosno, če že ne lepše. Za tako mladega sina, kot je vaš, je diagnoza kroničnega bronhitisa precej huda, čeprav je res, da se mu bolezen lahko zavleče, če ne boste bolj poskrbeli za njegovo zdravje. Ce v stanovanju kadite, takoj prenehajte s tem neodgovornim početjem. Sinu ne dajajte sladkarij in izdelkov iz bele moke. Naj se veliko giblje na svežem zraku. Dovolite mu tudi, da se izjo-če in izkriči. Ko boste sanu poskrbeli za svoje zdravje, se bo občutno izboljšalo. Nič svinjine in živalskih maščob, nič cigaret in sladkorja ter veliko sveže zelenjave in sadja, pa boste kmalu cveteti od zdravja. V kratkem vas Caka priložnostno delo, na redno boste morah Se malce počakati. Vso srečo vam želim!
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
	LJUBI- TELJSTVO	LETOS UMRLA AMER. IGRALKA	NEDRA	PRIZO- RIŠČE	ESTONSKI SAHIST (PAUL)	D. PRITOK DONAVE V NEMČIJI	SEME	KOT, KI SE NE VIDI	UPRAVNI ODBOR	IZBA	ANGL. MESTECE (KONJSKE DIRKE!	KONEC POLOTOKA	AVTOR: LUKA PIBER	OSEBA, KI KAM PRIDE	IVO ANDRIC	VIDEZ	/	VAS PRI ROGATCU	NAS- PROTNI IGRALEC	KRILO RIMSKE KONJE- NICE
ZIMSKI ŠPORT- NIK													PLESALKA MLAKAR				SEIDEL			-
						!											TUPOUEV			
FR. PISATEU						;							NOTNI CRTALEC							
													RUEKA							
SVIC. DIRIGENT (ERNEST)									LERMON- TOVA PESNITEV						SVINJA					
															SULUZIONIST (MIRAN)					
FR. FILOZOF (HIPPO-LVTE)						ROGER VEDI			PRENO- ČIŠČE								PRIPO- VEDNA PES- NITEV			ŠČETKA
						GLINA			NAUKO MISUENJU											
LATIN. VEZNIK			USVOJEK									NEGA- TIVNI ION	LOŠČILO				TURSKI KMET IN GRANIČAR	RDEČI KRIZ		
			KAMNITA GMOTA										CRNILO					PAPEŠKA KRONA		
SL SOCIOLOG (VELIKO)				NOGO- METAŠ BOKSIC	LAKOTA						NAPA- DALEC									
					FR. PISATEU (PIERRE)						OPRAVA NEVESTE									
PRIPRAVA ZA SRKANJE							OSTUD- NICA									AM.PEVKA IEARTHAI				
							IZRAEL. LUKA									PAS PRI KIMONU				
NATON						SOSS				FR.DE. PARTMA				D.PRIT0K KOLPE						
						OROSLAV CAF				ASTATU				ARZEN						
ZELO VELIKA, DOLGA REKA								KRO- GELNI ODSEK							NEKDAJ IZVRŠE- VALEC ODLOČB					
NJIVA								NJIVA MAKED, MJME							ODISE- JEV OTOK					
•v^vii
‘SVNVi-V
‘V3INVHO
‘□Mia
‘VlOTVti
‘HOX313A
‘VNVtiCDt
‘NlV
TXV
‘01VNX
‘XXPi
‘V3IN9V00
‘OlVIitiS
MOXVXN3XV
‘xosva
‘sna
‘Uti
‘IVTIVOSV
‘13
'd3
‘aosinoN
‘Ati
‘aNivi
‘vslna
‘MID^
‘IHMHaSNV
“TVtUSVti
‘xsno>M aantiVtti
‘VNI
'Viti
‘trvoriMS DiStiTV
:ouABJOp°A
:A3XIS3ti
FRANCIJA / POKRAJINA MED LOARO IN CHER
V Sologni so vedno živeli le kmetje
Aristokrati so se močvirnati pokrajini izogibali
Po mnenju filmskih kritikov in ljubiteljev sedme umetnosti je film velikega Jeana Renoirja Pravila jgre njegovo najboljše delo. Dogajanje je postavil v južni del pokrajine ob reki Loari, v Sologno, v kateri so vedno živeli le revni kmetje, ki so se prilagodili težkim življenjskim razmeram, aristokrati so se tem krajem vedno izogibali. Renoirjev Crnobeli film prikazuje gozdnato pokrajino, močvirja, jezerca, življenje lovcev in celotno vzdušje v pokrajini. Središče dogajanja je postavljeno za grajske zidove. Ob koncu tedna grajski lastnik gosti ljubitelje lova, »prijatelje, ki si med seboj ne zaupajo«.
Prva dela slavnega režiserjevega .očeta, impresionističnega slikarja Augusta Renoirja, so bila deležna ostrih kritik. Tudi Jeanov film je bil leta 1939, ko je bil posnet, označen kot »nemoralen«, zato so pristojni prepovedali njegovo predvajanje. Kritiki so prezrli njegov alegorični po-Uien - moralno propada-uje aristokracije,- ki ga je režiser pokazal tudi s Prizori, kot na primer streljanjem ptic le za zabavo, ki naj bi bila tudi preroška napoved propadanja evropske družbe. Je prav na to hotel opozoriti Renoir?
Odgovora na vprašanje ne bomo izvedeli, saj je režiser mrtev. Tisti, ki bodo obiskali Sologne, pa
bodo takoj spoznali, zakaj je Renoir svoj film postavil prav v ta del pokrajine ob Loari. Čeprav leži Bologna v neposredni bližini zgodovinskih mest Orleansa in Bloisa, na jugu pa se razprostira do reke Cher, je ločena od svetovno znanih znamenitosti reke Loare.
Sologne je bila vedno zanimiva le za lovce, tudi v srednjem veku in v renesansi so se ji vojskovodje izogibali. Zakaj se ljudje tam niso naseljevali? Ogovor je v geološki sestavi zemlje, saj je pod tanko zemeljsko plastjo glina, ki ne dopušča pronicanja vlage, zato je pokrajina močvirnata.
Maloštevilni prebivalci so bili vedno izolirani od sveta, živeli so drugaCe
kot drugi ljudje v dolini Loare. Več generacij so bili prisiljeni izsuševati zemljo, saj so^le zaradi neprijazne narave komaj preživeli. Vedno so sloveli kot vražvemi in nezaupljivi. Se pred desetletji so med njimi krožile zgodbe o Čarovništvu, še v 50. letih naj bi skušali na grmadi zažgati neko žensko - Čarovnico. Seveda takšnim pripovedim ne kaže verjeti.
Obiskovalec Sologne bo seveda takoj opazil veliko razliko med življenjem, značilnim za dolino Loare, in Sologno. Hiše v njej so skromne, neometane, cerkve imajo visoke zvonike. Kmetje svoje pridelke vsak Četrtek pripeljejo v Cour-Che-verny: mleko, sadje, zelenjavo, kozji sir, pa tudi konjsko meso. Ce boste vstopili v vaško gostilno, boste v njej zagotovo naleteli na kmete, ki zaradi blatne in močvirnate pokrajine nosijo tardicional-ne cokle (sabots). Na sebi imajo Crne obleke - kot bi s filmskega platna stopili Renoirjevi junaki. Vsi nosijo s seboj tudi motike.
V majhni vaški gostilni
vam bodo postregli z zajejo pašteto in prepeličjo obaro; zajetna gospodinja vam bo prišepnila, da je ptico včeraj ustrelil mož, in je torej sveža in okusna. Sele pozneje boste ugovotili, zakaj je šepetala - lovska sezona se namreč uradno še ni zaCela. Včasih so aristokrati prihajali v Sologno le na lov, grad si je dal v teh neprijaznih krajih pred štiristo leti zgraditi le grof Henri Hurault de Cheverny,
strasten lovec. Zato se grad razlikuje od drugih gradov ob Loari, saj bolj spominja na nekakšen lovski muzej - v njem si boste lahko ogledali približno dva tisoč jelenjih rogov in različne slike pobitih živali. Potomci grofa Huraulta imajo so še vedno pravico do lova, ki se začenja novembra.
Ce se boste med lovsko sezono odločili raziskovati gozd v bližini Cham-borda, ki slovi po zname-
nitem gradu, boste med pohajkovanjem v gozdu naleteli na opozorilne table: Prehod prepovedan! Na poti so postavljene tudi lesene ali žicnate prepreke ali celo visoki zidovi, ki naključnemu sprehajalcu preprečujejo tudi pogled v »zasebno lastnino«. Sčasoma boste spoznali, kaj je hotel s svojimi Pravili igre povedati Jean Renoir. Večina popotnikov obide Sologno, ki je zaradi jezerc, na gla-
dini katerih plavajo lokvanji, včasih prav idilična, spet drugič pa v človeku vzbuja strah.
Ce se boste peljali po cesti, ki vodi skozi gozdove, ne boste razočarani, saj je speljana med drevesi, ob bregovih jezer in prek reCic. Zato boste poleti tod srečali predvsem veliko kolesarjev, pa tudi jezdecev, nikar pa ne pričakujte skrivnostnih in Čarobnih srečanj.
(M. S.)
__________FELJTON / ALBANIJA___
Ena zadnjih evropskih turističnih neznank ^
Plaža z bunkerji - takšna je podoba draške riviere
Na travnatem hribu, Poraslim z redkim, a ko-Satim drevjem, so pustili sledove različni gospodami- Sprehoditi se je mogoče med zidovi stavbe iz helenističnega obdobja (bouleuterion), mimo timskega odeona do slikovitega stebrišča, ki se Postavlja na mnogih albanskih razglednicah, posedeti je mogoCe v maj-
hnem gledališču, akropoli - ali pa med zidom samostana in cerkve Shen-mri, ki sta iz poznejšega obdobja. Arheološko najdišče je najbolj obiskano ob nedeljah, ko se med razvalinami kar tare starih in mladih. Večina pa kamnov starih civilizacij ne preučuje prav zavzeto, temveč se raje posveča dobrotam, ki jih ima v bi-
sagah in košarah. Medtem se otroci podijo med starogrškimi stebri, ali pa neprizadeto brcajo žogo po nekdanjem gledahSCu. Kompleks je odprt za vse obiskovalce, ki pa za seboj zaCuda ne puščajo gor smeti, kot bi pričakovali po živahnem dogajanju nedeljskega popoldneva, ki smo ga med ostanki starodavnega mesteca
preživeli s prešerno razpoloženimi domačini.
Peščene plaže ob luki
DraC oziroma grški Epi-damnus se postavlja s pomembno strateško lego in vpletenostjo v vse pomembnejše dogodke iz albanske zgodovine. Mesto leži na istem kraju kot stara antična naselbina in poznejše srednjeveško
mesto. Prav tu je bila po letu 1918 ustanovljena začasna vlada nove države Albanije. V medvojnem obdobju je bil DraC priljubljena rezidenca kralja Žoga, na katerega še danes spominja palaCa na razglednem griču, ki se ponaša z lepimi razgledi na DraC in Jadransko morje. Med 2. svetovno vojno je bilo to pomembno pristanišče za Nemce in njihove zaveznike, ki pa so ga ob koncu vojne pretežno uničili. Po vojni se je DraC hitro razvil v pomemben industrijski center in postal okno v svet, skozi katerega je do današnjih dni potekala domala vsa albanska trgovina s svetom.
DraC se ponaša tudi z nekaj najpomembnejšimi ostanki rimskega imperija na obalah Jadranskega morja. Nedaleč od živahnega pristanišča se med stanovanjskimi hišami bohoti največji rimski amfiteater na Balkanu, zgrajen v Času cesarja Hadrijana. Zanimiva je tudi okolica z bizantinskim obzidjem, za katerim se vrstijo ozke uli-
ce z nizkimi stavbami. Nedaleč stran se širi dolgočasno sivo mesto z enoličnimi bloki in široko avenijo, kot se za veliko mesto, zgrajeno v komunističnih Časih tudi spodobi. Mnogo novejših blokov, ki pa se od starih ne razlikujejo kaj prida, so menda zgradili stanovalci kar sami. Država jih je podprla z materialom in strokovnjaki, bodoči stanovalci pa so se morali izkazati s prostovoljnim delom. Tako so mnogi enostavno prišli do svojega stanovanja. Večina starih stanovanj je tudi že olastninjena. TistAm ki so bila zgrajena pred letom 1960 so stanovalci dobili zastonj, za novejša pa so morali odšteti simbolično vsoto - približno dvesto ameriških dolarjev.
Zadnjo noc smo prebili v osamljenem hotelu na rivieri, ki je od glavnega albanskega letališča oddaljena le dobro uro vožnje. JuZno od najpomembnejšega albanskega pristanišča se razprostirajo kilometri peščenih plaž, katerih velik del je bil nekoC
rezerviran le za komunistične veljake. Nedaleč od obale se med zelenjem skriti vrstijo propadajaoCi hoteli, počitniške stavbe in vile, v katerih so si nabirali moči Hoxha in njegovi somišljenaki. Turistom so namenjeni le še največji in najbolj ohranjeni hoteli, med katerimi je najlepši hotel Adriatic iz 30. let tega stoletja. V manjše počitniške objekte in hiše so se po padcu komunizma naselili ljudje, ki so ostali brez vsega prav zaradi političnega preganjanja drugaCe mislecih v preteklih desetie-tjih. Okolica je videti prav zapuščena in daleč od urejenosti, ki bi privabljala tuje turiste. Zgolj kilometri osamljene pešCene plaže in redki lokali, med katerimi jih je večina bolj provizorične narave, za mnoge obiskovalce niso dovolj. Široka peščena obala je posejana tudi z vrstami bunkerjev, ki najpogosteje sluzijo kot priročna stranišča na robu borovih gozdov...
Igor Fabjan (Konec)
Drae ni čisto navadno pristanšče... (Obe fotografiji: Igor Fabjan)
VREME IN ZANIMIVOSTI
Sreda, 22. novembra 1995
SREDIŠČE
ZMERNO
SREDIŠČE
TOPLA
OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
MOČAN
JASNO
RAHEL
ZMEREN
MOČAN
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
NEVIHTE
VETER
MEGLA
FRONTA
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega _ tiska. Oslabljena hladna fronta se zadržuje na zahodmh'Al-pah. V višinah je nad nami hladen in suh zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
El
c s L.

- u :zy	^
Sr-f.'__________O
—LONDON,- MSTERDAM 1/4 BERLIN .5/., VARŠAVA-2/-1
A
MOSKVA
-5/-*	°
1020
o KIJEV 0/0
D012INA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.11 in zašlo ob 16.24. Dan bo dolg 9 ur in 13 minut. Luna bo vzšla ob 6.38 in zašla ob 16.34.
ONESNAŽENOST ZRAKA
21.11
povprečna 6.00-7.00
Ljubljana Bežigrad	32
Maribor
Celje
Zagorje
Hrastnik	19
20.11 24-uma max. uma
17	44
32	120
Mejna imisijska vrednost Kritična imisijska vrednost
350 mikrogramov/m’ 700 mikrogramov/m3
Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno in spodbudno.
PLIMOVANJE
TEMPERATURE V GOI
NAPOVED ZA POMORSTVO
V0X POPULI
Danes: ob 2.32 najnižje -25 cm, ob 8.34 najvišje 58 cm, ob 15.22 najnižje -67 cm, ob 21.49 najvišje 36 cm.
hitri: ob 3.11 najnižje -23 cm, ob 9.08 najvišje 57 cm, ob 15.57 najnižje -69 cm, ob 22.29 najvišje 37 cm.
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
2
-1
-3
-5
-7
-8
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 4 do 8 vozlov
popoldne:
NW 4 do 8 vozlov
Pes ne ugrizne, ko odpre gobec, marveč ko ga zapre.
« « *
V tuj samostan ne hodi s svojimi predpisi.
SVET / SLIKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI ZGODBI ... PA SE RES JE
Beo? fs; Free os o Bfid ned najbolj e prodajanimi plošttirmi lega desetletji
LONDON - »Free as a Bird«, svoboden kot ptica, je naslov nove pesmi, s katero namerava legendarna skupina Beatles po 25 letih znova osvojiti glasbene lestvice vsega sveta. Novo plošCo so začeli prodajati včeraj, v Veliki Britaniji pa so jo stari in novi občudovalci »mladeničev iz Liverpoola« sprejeli s takim navdušenjem, da bi človek mislil, da je od njihove zadnje uspešnice minil komaj kak mesec. Na stotine ljubiteljev v Londonu in Liverpoolu je že ob polnoči čakalo v vrsti pred trgovinami, v strahu, da bi plošč zmanjkalo.
Kljub navdušenju občinstva so kritiki ploščo sprejeli z različnimi občutki in mnenji. »Svet je pripravljen za nov izbruh beatlomani-je,« je izjavil predstavnik za stike z javnostjo londonske orjaške trgovine plošč HMV, kjer so že ponoči v nekaj urah prodali skoraj tisoč kopij plošče, nekakšne antologije, ki vsebuje nekaj izvirnih Lennonovih pesmi in več posnetkov s koncertov v živo oziroma posnetkov različnih televizijskih na-
stopov. Plošča bi lahko postala najbolje prodajana plošča tega desetletja, kar je za 30 let staro skupino seveda odličen rezultat, menijo v veletrgovini glasbene založbe Virgin.
»Free as a Bird« je nedokončan posnetek, ki ga je John Lennon snemal na do-
mu v New Yorku, preden ga je leta 1980 ustrelil neu-ravnovešenec. Posnetek je preostalim trem elanom skupine odstopila Lennonova vdova Yoko Ono. Mc-Cartney, Harrison in Starr so se torej prvič, odkar so se leta 1970 razšli, sestali v snemalnem studiu. Po mne-
nju glasbenega agenta Jonat-hana Kinga, ki ga je inter-vjuval časnik The Times, je plošča za v smeti, češ da zveni kot doma posneta pesem skupine starih pouličnih glasbenikov, ki se borijo za skorjo kruha. Tudi ugledni dnevnik The Inde-pendent meni, da je plošča
posledica pohlepa McCart-neya, Harrisona, Starra (in Yoko Ono), pri glasbeni reviji Melody Maker pa je kritik Paul Lester pravilno dejal, da je res turobno slišati Lennonov glas iz onostranstva, vendar se Angleži še danes nikakor ne morejo upreti njegovemu čaru.
Časopisi iz odpadnega papirja
SYDNEY - V Avstraliji predelajo več kot polovico odpadnega papirja, ki ga porabijo za časopise, kar je dvakrat več kot pred šestimi leti. Vse bolj ekološki postajajo tudi časopisi, saj je v njih kar 40 odstotkov predelanega papirja. Prav po zaslugi večje ekološke osveščenosti Avstralcev nastajajo novi obrati za predelavo odpadnega papirja, zmanjšuje pa se sečnja gozdov.
Na ogled Alexandrina obleka
K0BENHAVN - Občudovanja vredna poročna obleka iz italijanske svile, v kateri se je princesa Alexan-dra v soboto poročila z danskim princem Joachi-mom, bo od petka na ogled v kobenhavnski kraljevi palači. Medtem pa novinarji in reporterji zaman poizvedujejo, kje mladoporočenca preživljata medeni teden.
Film o Rabinu in Arafatu
LOS ANGELES - Barbra Streisand pripravlja film o Jicaku Rabinu in Jaserju Arafatu, ki ga bo prihodnje leto predvajala ameriška kabelska televizijska mreža Shovvtime. Film z naslovom »Two hands that shook the world« (Roki, ki sta stresli svet) bo neke vrste kronika bližnjevzhodne zgodovine zadnjih petdesetih let, ki bo skupaj s prizadevanji za trajnejši mir razvidna iz pripovedovanja obeh glavnih protagonistov. Rabin in Arafat sta Streisandovi obljubila sodelovanje, po Rabinovi tragični smrti pa so njegovi svojci zagotovih, da bodo Streisandovi in njenim sodelavcem pomagali pri pripravi filma.
Kazni čistilcem vetrobranskih stekel
SYDNEY - Avstralska policija je sklenila, da bo z denarnimi kaznimi v kali zatrla pojav čiščenja avtomobilskih stekel na semaforskih križiščih. Medtem ko v Evropi to ponižujoče beraško delo opravljajo ilegalni priseljenci in romski otroci, v Avstraliji to počenjajo učenci in dijaki med šolskimi počitnicami-Seveda kazni ne bodo plačali čistilci, ti namreč nimajo denarja, temveč avtomobilisti.
Arheologi našli mitični Urkeš
WASHINGTON - Arheologa Giorgio Buccellati in Marilyn Kelly-Buccellati sta v Siriji odkrila mitično mesto Urkeš, prestolnico Huritov. O obstoju tega ljudstva se je doslej vedelo bore malo. Živeli so na meji med Sirijo in Turčijo v tretjem tisočletju pred Kristusovim rojstvom. Njihovo kulturo in religijo so nato prevzeli Hetiti. Zakonca Buccellati sta skupaj z drugimi ameriškimi arheologi po osmih letih odkopala razvaline ogromnega templja pri Tel Mozanu, približno 640 kilometrov severovzhodno od Damaska.