St. 84. Vtorek, četrtek in so-hoto izbajn in velja v Maribora brei bon\j** uja na dom za vse leto 8 g. — k, „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ 20 „ l*o posli ! za vse leto 10 g. —k „ pol leta t „ — „ V Mariboru četrtek 21. julija. III. tečaj. 1870. četrt (JO Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto se plačuje : G kr. če se tiska lkrat, B „ „ „ 2krat, 4 „ „ Škrat, veče pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek jo plačati kolek (fttempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. K tabor ju! iULi koroški Slovenci stojimo na razpotji. Na eni strani kaže se nam zlata zora sijajne prihodnosti, na drugi črna megla propada. Vsi spoznamo, da doslej še nismo nič zda t nega dosegli. Premalo smo se za svoje potegovali. Le tuje šege, tuji jezik smo obrajtali. PotujČen narod zgubi svoje vzore, svoj cilj; njegova moč opeša ; on postane podlaga tujčevi peti. Nam Slovencem pa je po postavah zagotovljena ravnopravnost, svoboda. Da ne bodo ostalo prazne besede, boriti se maramo za to, da so uresničijo. Se veda se ne bomo borili s sekiro in kolom. Mi imamo imenitnejše orožjo. Pravica je naš ščit, in naš meč resnica. Mi nočemo za drugimi narodi zaostati, čeravno nas koroških Slovencev ni več ko 117 tavžent, vendar se nam ni bati pogube, samo da imamo trdno voljo „Največ sveta otrokom sliši Slavo, Tje bomo najdli pot, kjer njo sinovi Si prosto vul'jo vero in postave." Naši najbližnji bratje po sosednjih deželah bodo nam krepka podpora. Na nje se ozirajmo, z njimi po novimo bratovsko zvezo. Oni so nam kazali pot do zmage. Zbirali so se pod milim nebom in soglasno tii jali, naj se UBtreže željam slovenskega ljudstva. Zborimo se tudi mi pri taboru 31. julija ob štirih popoldne na Bistrici poleg Pliberka, da se bomo skupaj posvetovali o sledečih točkah : 1) Ali bi so ne dalo po postavni poti doseči, da bi Slovenci posebej volili svoje zastopnike in da bi Slovenci imeli svoj deželni zbor ? 2) Zaknj se ravnopravnost v kancelijah in šolnh ne uresniči ? 3) Kako bi se dala po postavni poti plačila zmanjšati in kmečko stanje zlajšati. Važu« so te točke. Zatoroj pa pričakujemo, da pride iz vsake slovenske vasi cela truma poštenih Slovencev. Na Bistrici 14. julija 1870. Juri Kraut, župan bistriške občine. Kari Najberš, posestnik pod Krajo i. Jožef Kraut, Janez Gril, Anton Aleško, Nikol. Skutel, svetovalci bistriške občine. Jožef Najberš, posestnik v Poniklu. Janez Steinbuch, Tomaž Starej, odbornika lebuško občine. Jakob Močilnik, posestnik in krčmar v Lcbučah. Gregor Močilnik, posestnik v Lebučah. France Cernic, /upati lebuško občine. France Najberš, posestnik v Lebučah. Matevž Skuk, odbornik lebuško občine. Lovro Serajnik, dekan iz Pli-berce. Vekoslav Lodvinko, kaplan in J. Fritz iz Pli-berce. Jožef care. Blaž Jekel, šolski svetovalec in občinski odbornik v Šmihelu. Janez Fais, učitelj v Šmihelu. Janez Hnfner, župnik v Šonhelu. Juri Res, župan na Blatu poleg Pliberka. Ulrih H-ifner, posestnik pod Li-bičom. Gregor Fera, odbornik bistriške občine. Kašpar Ellmajcr, srenjski in šolski svetovalec. M. Žerjav. La-voslav Čuk, posestnik. Andrej Modrej, mizar. Matevž Močunik, kolar. Jano/. Gostenčnik, trgovec iz prevaljske srenje. Janez Silan, srenjski predstojnik. Mihalj Buš, srenjski odbornik. Ivan Grace, Jože Homer, posestnika iz Škocjansko srenje. Štefan Vranknr, odbornik. Jernej Šenk, Martin Nachtigal, , OŽbald Roblek. srenjski odborniki. Peter Muri, župan. Jan Stular, prvosednik kr. šolskega sveta iz jezerske srenje. Anton Kušaj, žup.in, Tomaž Prilaznik. Juri Kurej, Ivan Trub, Ma'.ija Cehner, srenjski svetovalci v Cesnečah. France Rogelnik, Janez Veržun, Jože Skerbinc, srenjski svetovalci. Juri Suler, Matevž Pirš, Simon Ravnjak, srenjski svetovaleci iz spodnj. Drauberga. Marko Ravnjak, Simon Guče, Janez Kancijan, kmetje pri St. Lorencu. France Blaučnik, kmet v Tolstem vrhu. Vojna in avstrijski Nemci. Avstrijski Nemci, kteri so od nekdaj nam Slovanom za učeče očete in vnrhe silijo, niso nikoli zamudili pridigovati nam, kako naj iščemo le avstrijskih koristi, no svojih. Ako smo imeli sočutje s slovanskimi brati, psovali so nas z izdajalci. Ako smo mi v zdravem in pravem sprevidu njih skrivnih namer in namenov kazali, da oni delajo s svojo politiko za Prusijo in Nemčijo, no za Avstrijo , bili so pobožno in hinavsko hudi. Da bi nas prave — še prevelike — Avstrijce slepili in in tem laglje prevarili, zaropotalo je nemško časopisje malo na videz proti dežel lačnim Prusom. Vse to so znane stvari. Zdaj, ko se je francosko-pruska vojna vnela, pada krinka z nemškega Mihla naličja. Ravno tisto nemško časopisje, ktero je zgol blato kidalo na Pruse, ko smo mi Slovanje molčali, zdaj himne poje Prusiji, kot rešiteljici nemštva, kot stvariteljici nemškega edinstva, in eden dunajskih listov naravnost izreka, da bode Bis-mai k vsled te vojsko med Nemci popularen postal. Z vso liberalnostjo, svobodomiselnostjo, demokracijo itd. kakor se še to vzvišene le nemške lastnosti glase - ni nič! Nemec je najprej Nemec, in z veseljem hoče zlesti pod pikelhavbo. Zato tisto hvalisanje nemštva in nesramno grdenjo vsega francoskega. Zato časnikarsko molitve, naj zmagajo Prusi, ki so naenkrat največi narod tega sveta. Zato nesramno zavijanje resnice, kakor bi bil samo Napoleon volk, Bistnark in Vilhelm pa nedolžne jagnjeti. Kakor časopisi, tako govori tudi avstrijsko-nemški filister. Samo ob sebi se razume, da se zdaj razgovor povsod suče o vojni. Ne dobiš ga Nemca, ki bi ne bil v tem hipu navdušen Prus, in to se izgovarja tako na glas in tako določno, kakor je le želeti. Taki „ve-likonemci", kakor so bili pred Sadovo in tudi še potem, r* o v s It i. Novela. (Svobodno po Aleksandru Puškinu, J. J.) Prvo "poglavje. Pred nedavnim časom je živel stari ruski gruščak, gospod Ciril Petrovič Trojekurov na Pakrovskem, eni množili svojih graščin. Po svojem rodu, bogastvu in po prijateljskih zvezah je bil mogočen in veljaven v okraji, kjer je ta njegova graščina bilu. Vsi sosedjo okolo so gledali, kako bi mu ustregli in okrajni uradniki so bili v strahu pred njegovim imenom. Njegova hiša jo bila vedno polna gostov, ki so radi prihajali na hrumne veselico gospodarju ponižno dolg čas preganjat, kajti Ciril Trojekurov je bil jako gostoljuben in je navado imel vsak teden dvakrat želodec prepasti in vsak večer upijaniti se. — Sicer jo po svojih zemljiščih okrog bojeval ali pa porednosti počenjal, na kvar tega ali onega domačega prijatelja. Samo enemu ni ničesa prizadeval, in ta je bil Andrej Gavrilovič Dobrovski. Dobrovski je bil j^ardni oticir v pokoji, bližnji sosed Trojekurovu, ter je imel manjšo graščinico : samo 70 duš, (kakor so je na Ruskem premoženjo zaznainljalo, dokler tlačanstvo ni bilo odpravljeno.) V primeri se svojim sosedom je bil Andrej Dobrovski ubog; vendar služila sta nekdaj cara vkupe in Trojekurov, ki je sicer najviših stanov ljudi po strani gledal, poznal jo Do-brovskega trdni značaj in ga je v čislib imel, prek njegovi ubožuosti. Skoro vsak dan sta se sešla. Obadva starca enaka po rojstvu, lotiti in izreji precej, imela sta tudi v značaji in nagonih mnogo enacega, v nekterih stvareh sta celo imela on.iko osodo: oba sta se ženila iz ljubezni, zgodaj sta bila oba vdovca in vsak jo imel le onega otroka iz zakona. Dobrovski jo dal svojega sina v Pe-terburgu odgoievati, Trojekurova hči je zrastla v očetovi hiši in zadnji je nekterekrati rekel : „Šlišiš ti, brat Andrej, ako si tvoj Vladimir dober pot naredi, potem naj dobi mojo Marijo, vse eno, če je prav ubožcu kakor cerkvena miš." Navadno pa je potem Dobrovski odkima val in odgovarjal : „Ne, Ciril, moj Vladimir ni za tvojo Marijo. Ubožen plemonitaš, kakor on, mora rajši ubožno gospioa vzeti, da ostane gospod v hiši, ne pa da je le oskrbnik preveč in napačno odgoje vane dekličice." Vse se jo čudilo, da se ta dva tako lepo porazu-mevnta. Čuditi se je bilo ros, ker Dobrovski je bil edini, ki je smel naravnost govoriti ali Trojekurovu ugovarjati; vsak drugi, kdor ga je v tem hotel posnemati, prejel jo tako ozmerjanje, da ga je vse veselje minilo drugoč enako poskušati. Dobrovski sam jo bil izvzet. A nepričakovan piigodek spremeni vse. Nekega dne v začetku jeseni jo kazal Trojekurov mnogim gostom svoj pesnjak na neki pristavi, kjer je imel brez števila raznih lovskih psov, kteri so bili dobro hranjeni in po posebnih streŽajih postreževani. Bil je na ta svoj zavod posebno ponosen, vodil je svoje goste od enega pasjega hleva do druzega in le-ti bo morali čuditi se in hvaliti. Samo Dobrovski je čelo grbančil ter molčal. Tudi on je bil strasten lovec, a razmere njegove mu niso pripuščale več nego tri lovske pse imeti; torej jo gledaje toliko obilost in raztrošenje komaj svojo zavist krotil. „Kaj se tako jezno držiš, brate," vpraša ga Trojekurov ; ,morebiti tebi ne dopade moj pesnjak?" .Ne!'' odgovori Dobrovski resno; „ko bi le vaši ljudje tako dobro življenje imeli, kakor vaši psi." Eden strežajev so je s temi besedami razžaljenega čutil in rekel: „Hvala bogu in našemu gospodarju, mi se nimamo pritožiti, a kar je res, to je res; mnogo-kteri plemonitaš bi smel svojo hišo zamenjati za naš lepi pasji hkv; v njem bi niti mraza niti lakote ne trpel." Trojekurov se glasno zasmeje pri predrznem govorjenji svojega hlapca; gostje se smejejo ž njim vred, da si skrivaj Čutijo, ka neotesana šala pasjega strežaja tudi na-nje leti. Dobrovski obledi v li.:e, a molči. Ko Trojekurov iz nekega koša mlade pse izbira, kteri naj Be puste in kteri utope, izgine Dobrovski, da nihčo ni videl kednj. Ko je bil Trojekurov zvečer s svojimi gosti domu prišel in se za mizo vsel, zagleda šo le, da Dobrov- ki ao želeli federativno zvezano Nemčijo z Avstrijo na čelo, tali so naenkrat zginili. To je znamenje. Govori se, da »v viših krogih" to splošno mišljenje in simpatiziranje nemškega časništva in občinstva prav nič ne dopade. Visoke gospode, ki so nekdaj v Frankobrodu bili na čelu nemškega „naroda mislecev," no more veseliti, če zdaj vse moli pruski vspoh., Ni dvomiti, da bi v teh viših krogih radi pozabili Sol-ferino in na strani Francozov maščevali se za Sadovo ter poiskali nekdanje mesto avstrijskih vladarjev pri Nemcih. Ljudsko mnjeno pak je protivno : nemško se je Habskuržanom izneverilo, slovansko si je zvesto ostalo. — Pač mora tudi naša kamarila zdaj pojamrati: sic transit gloria; tako je tudi der bidore Deutsche — nehvaležen. A jambranje in samo spoznanje višim krogom ne bode nič pomagalo. Ravnati se je treba po spoznanji. Viši krogi so se iz nemško-avstrijskega časopisja lahko prepričali, da je Avstrija iz mišljenja naših Nemcev kar naenkrat zginila ; zdaj je govor lo o nemškem narodu, o „nacijonalni vojski" in seveda se prištevajo avstrijski Nemci neglede na žolto-rumene mejnike sans gene nemškemu narodu in bi radi vsacemu Avstrijanu potisnili prusko puško v roke, da bi tekel v boj za veliko Prusijo. Zdaj se menda vendar jasno dovolj kaže, kje avstrijskega patrijotizmn — ni. Prihodnost bode kazala, ali so naši državniki to spoznali in uvažili, ali pa hote tudi sami „rait sack und packK petegniti v pruski tabor. — Z bojišča. Kolikor nam bodo dopuščali mali prostori našega lista, hočemo ustrezati splošni in skoraj izključljivi pozornosti, ktero francosko-pruBka vojska zdaj nase obrača in v tem predelu vse zaznamovati, kar se bode tikalo krvavega boja med francoskim in nemškim narodom. Zdi se nam, da ne bode nezanimivo, ako tu v kratkem naznanimo, kake moči bodeta mogla dobro oborožena nasprotnika postaviti na bojišče. Pogledimo si najprvo Francijo. Ona kakor Pru-sija je zadnja leta svojo vojsko jako popolnila in izboljšala. Po splošnih računih potrebuje Francija okolo 50.000 vojakov za brambbo svojih posestev v Algieru in za notranjo varnost. Brez teh pa more še v boj postaviti 310 batalijonov raznih peščev, 216 eskadronov ali 54 regimentov konjikov in 148 baterij ali 888 raznih topov. En batalijon peščev šteje 700 mož, regiment konjikov 500 oborožencev. Mogoče je, da je Francija svoje batalijone žo spravila na 800 mož, kakor je že skega ni. Povedo mu, da je domu šel. Takoj ukaže poslati ponj. Poslan strežaj se vrne in pove, da Dobrovski neče priti. Kakor po navadi je bil Trojekurov silno jezen; ukaže služabniku brez pomude zopet vrniti se in Dobrovskemu povedati, da na vekomaj ne bosta več prijatelja, ako ne pride. Strežaj gre, a Trojekurov razpusti svoje goste in leže spat. Drugo jutro najprej vpraša po Dobrovskera. Dado mu to-le pisanje: „ Dobrotni gospod ! Jaz ne mislim prej v Pakrovski grad priti, dokler vi pasjega strežaja Paramoško k meni ne pošljete, da me bo za zamero prosil ; jaz bom po svoji previdnosti delal: ali kaznoval ga, ali pomilostil. Nisem namenjen za igro biti vašim hlapcem, tem več ne, ker tudi vaših šal ne trpim, kajti jaz nisem norec, ampak plemonitaš — s tem ostajam vaš udani sluga Andrej Dobrovski." „Kaj!B zavpije Trojekurov in skoči bosonog s postelje, „jaz naj bi mu se, objemali in pod narodnimi zastavami vpričo spoštovanega svojega poslanca Rudeža in dr. Zamika obljnbovali, med tem ko je godba svirala „ Naprej zastave Slave," da bodo odslej vzajemno postopali in kedaj god jim pride poklic na volitev, da se bodo v tistej slogi zopet sestali, v kterej so denes zmagali in se razstali. Vrlim Višnjanom pa pošiljam tukaj presrčni pozdrav od imenovanih njihovih bratov. Živeli l Iz Gorice 19. julija. [Izv. .lop.J Veliko posestvo ital. je volilo včeraj svoje tri poslance. Izvoljeni so dr. Pajer (dosedanji državni poslanec) enoglasno; Jožef Del Torre, lekarničar in poaetnik v Romansu s 104 in Leopold grof Strassoldo, posestnik v Strassoldu s 104 izmed 107 oddanih glasov. Proti Pajer-ju se je zelo agitovalo in posebno Goricam so se proti njegovi izvo litvi upirali, pa naši Furlani so letos prav jasno pokazali, da se z Goričani nič kaj ne zlagajo in menda so prav zato demonstrativno Pajer-ju enoglasno volili. Jutri pridejo naši veliki posestniki na vrsto. Kandidatov imajo zadosti, si že lehko tri zberejo, — ali pa težko, ker se ne bodo vedeli za ktere odločiti. — Od izida jutrnjšuje volitve je tudi odvisno, kdo da bo naš prihodnji dež. glavar; kajti neka stranka, kteri ne znamo dati pravega imena, ker obstoji iz zelo različnih elementov, dela prav pridno za grofa Pace-ta in če ta zmaga, bo gotovo še naprej Puce naš glavar. Ako pa ta propade, potem pridemo v mlajše grofovske roke, ker ni dvomiti da postane Fr. grof Coroniui deželni glavar. Vederemo. Iz Trata, 18. julija. * [Izv. dop.j Včerajšnja obletnica rojansko čitalnice je bila jako krasua. Lepa prostorna hiša z velikimi dvoranami je bila prenapolnjena, tako da marsikdo ni mogel več najti prostora. Vsa vas je bila s zastavami okinčaua, čitalnična hiši ž njimi skoraj čisto pokrita. Zabava jo bila prav živa; pevci, igralci, govorniki in deklamatorji so se na vso strani odlikovali na veliko zadovoljnost zbranih rodo ljubov. Po igri smo se zavrtili v veselem plesu in donele so navdušene pesmi v rano jutro. Želimo, da bi so kmalu zopet videli v naši marljivi čitalnici in če se tudi vselej ne bo moglo kakor zadnjič zbrati 300 ljudi, mislimo, da nam prihodnja veselica, pri kteri se bo menda igrala Ogrinčeva vesela igra: „V Ljubljano jo dajmo!", privabi primerno Število naših rodoljubov v goste. Naši tržaški Lahoni so tudi letos napravili neko rovarsko demonstracijo proti vladi v spomin umorjenega Parizita. Razširjali so ščuvalne plakate, na kterih je bil podpisan nek nepoznan „nacijonalni odbor." Kje so se plakati tiskali, ni znano ; na njih vsaj tiskar ni bil imenovan. Brž kb ne imajo tu v Trstu skrivno republikansko tiskarnico, ktere pa za zdaj policija ni še mogla zavohati, dasiravno si je zarad zadnjih plakatov mnogo prizadevala. Kakor ste gotovo že brali v telegramih, padla je 15. t. m. ob 1. uri popoldne pred c. k. namestnijo petarda, ki je s tolikim hrupom počila, kakor da bi bil s topom ustrelil. Škode ni napravila, a vojaka na straži stoječega je tako preplašila, da se je kakor mrtev zgrudil in da so ga morali z vodo močiti, prodno se je zopet začel zavedati. Že iz tega lahko razsodite, kaki občutki se tukaj goje do vlade. Kar se nas Slovencev tiče, moram priznati, da nas zdaj ne gledajo več tako srpo: prepričali so se, da se potegujemo za opravičene in pravične stvari in nas vsaj v miru puste. S časom bodo to še bolj prevideli in nam stavili manj ovir, kar naj bi se čem preje tem bolje zgodilo. Iz Dunaj i 19. jul. —ca. [Iz v. dop.] Včeraj je g. Blagotinšek semkaj prišel. Kakor slišim se je že dogovarjal z Beustom in Potockijem. Govorilo se je o sklicanji deželnih in državnega zbora in pa o stanji Avstrije v francosko-pruski vojski. Blagotinšek-Kaiser-feld priporoča za zdaj objektivnost, t. j. neutralnost, ko bi pa okolnosti silile, naj bi Avstrija stopila na stran Nemčije. Te sileče okolnosti bodo pač menda samo tisti umetni nemško - nacijonalni izjavi, s kterinii nas bodo prihodnji teden preplavili. Videant consulesl „N- fr. Pr." jo je v svojem denaŠnjem uvodnem članku že zasukala v francoski tabor, dasiravno je do zdaj stala na pruski strani. Slišati je, da je francoski zastopnik redakciji tega lista napravil „prijazen pohod" in da je poleg gg. Friedmana in Etieune-a v redakciji poiskal tudi g. VVcrtherja v administraciji. Tolika je moč čistega prepričanja. Politični razgled. Avstrijski finančni minister je prepovedal izvažati konje iz Avstrije. 17. in 18. t. m. bo na D u d j i zborovali poslanci konservativne in državopravne opozicije iz nemških in slovanskih dežel. Dogovorili so med seboj skupen program, po kterem bodo postopali. Izmed Slovencev so bili zastopani dr. Costa, Svetec, Barbo, „Tgp." ve pripovedovati, da so snide v kratkem tudi v Gradcu shod enacega namena , pri kterem bodeta Thun in Martinic in še dva druga poslancn zastopala čehe. Stara „Presse" pravi, da so sklepi dunajskega shoda jako federalistični. V zadevah f r a u c o s k o - p r u s k e vojske imajo časniki kakor občinstvo zdaj svoje velike križe. Vse bi že rado videlo in vedelo za konec, pa nismo še pri začetku. Prebiramo celo kopico telegramov, člankov in dopisov, a ne zvedamo navadno nič določnega. Stvar je tudi lahko umevna. Niti francoski niti nemški listi ne smejo poročati, kako so vojska pripravlja. Zveza s Francijo je čisto pretrgana in tudi na Nemškem so telegrafi popolnoma v rokah pruskih uradnikov in samo uradni telegrami dohajajo med svet. Fraucoska kakor tudi pruska vlada jo odrekla časnikarjem prošnjo, da bi smeli svoje poročevalce poslati v dotične glavne kvartirje. Kar se da pri tej suši pozitivnega povedati, naj tu navedemo. Francija je vojsko formalno napovedala. 17. t. m. se je francosk general podal z naznanilom v Berolin in brž ko ne so ravno tisti čas francoski vojaki prekoračili francoske meje. Francoska vlada je vprašala na Badenskem, Virtenherskem in Bavarskem, ali hote te dežele ostati, neutralne. Do zdaj niso odgovori teh dežel še znani. Odbor bavarske zbornice je s 6 proti 3 glasom sklenil, da naj ostane Bavarska v oboroženi neutralnosti. Drugi telegrami pripovedujejo , da se bode zbornica razpustila,# ko bi odborov sklep potrdila. Francija bode poleg tega poslala poseben oklic na nemško ljudstvo, v kterem hoče i/reči, da ona no mara za nobeno ped nemške zemlje, da pa bode brezobzirno postopala proti južno-nemškim deželam, ko bi ne ostalo neutralne. Po vsem soditi, tega no bodo storile in potem je najverjetneje , da maršira francoska armada v južno Nemčijo, od koder bode napredovala proti Ilero-linu. Manj verjetni glas pripoveduje, da hoće Francija celo na Ć e s k o , poslati armadni oddelek, in da ima za to že avstrijsko dovoljenje. Francija in Prusija je priznala š v i č a r s k o neutralnost. V zbornici sc je tudi italijanska vlada izrekla za neutralnost. Iz K o 1 o n j e se poroča, da so Francozi prestopili na pruska tla : o boji pa telegrami še nič ne vedo. Prusija je neki dala vničiti most pri Kehlu. V Berolinu s kraljem naravnost inalikujejo. Pri odpiranji severno - nemškega državnega zbora je kralj med drugimi rekel, da se hočejo Prusi po izgledu svojih očetov do zadnjega moža boriti proti sili tujih osvojiteljev. Bismark je na Dunaji Avstriji ponudil zvezo s Prusijo. Pod cesarjevim predsedstvom so se na Dunaji zbrali v konferencijo, k kteri sta bila povabljena tudi Beust in Andrasi in pa nadvojvoda Albrecht. An-draši jo bil odločno proti taki zvezi, ker bi pa utegnil Bismark tako ravnanje v zlo vzeti, sklenilo so je neki, da se ima avstrijska armada sklicati in pripraviti za vse slučaje. Po tem takem bi bili mi že pri oboroženi neutralnosti ! Na Pruskih železnicah se ne prevaža nobeno blago več; vojska potrebuje vse železnice inresiranko-brodska pisma poročajo, da se vojakov prevaža v gromni večini. Pruski vseučiliščni študentje zapuščajo vseučilišča in v velikih množinah hite med vojake. Belgija je v 48 urah imela 80.000 mož na nogah. Storila je to na vprašanje Francije, ali bi mogla Belgija sama braniti svojo neutralnost; ko bi tega ne mogla, morala bi Francija deželo s svojo vojsko posesti. Na to je odgovorila Belgija, da so hoče sama braniti in sklicala svojo vojsko. Drugače je i Luksemburgom, ki je v velikem strahu in namenjen Francoza in Prusa enako mirno sprejeti, ko bi prišel. V Rimu je s 533 glasovi proti dvema potrjen dogma o papeževi nezmotljivosti. Razno stvari. * (Tabor v S m ar ji) je pretočen na prihodnje leto zarad rajske, ki se je nenadoma vnela ino v ktero bodo morebiti vpletene tudi druge evropejske države. Prav lehko bi M zgodilo, da bi vse priprave za tabor z velikimi sh-nski t)ile dogotovljene, a vojska bi 86, česar nas Bog obvari, razširilo tudi čez nase cesarstvo, in tako tabor nemogoč storila. Zatorej je odbor sklenil, tabor za letos odložiti in ga sklicati še le prihodnje leto. Šmarje /.9. julija 1810. Odbor tabora. * (O s o d a enega telegrama.) Ljubljanski „Tagbl.u so je škodeveselo smejal, ko nas jo bil nekdo mistificiral zarad idrijske volitve. Priporočali bi temu listu staro „Pressc" 18. julija št. 196, kjer je brati iz Maribora tale telegram : „Osnovalni shod katoliško-kon-servativnega društva je bil precej obiskan. Govorili so grof Brandis, lavnntinski škof. korar Karlon, profesor Maassen. Tukajšno teologijo profesor dr. Prelog je v svojem govoru hudo napadal sklepe učiteljskega shoda itd." — Kdor kaj ve o nedeljskem zboru v Mariboru, znano mu je, da je g. Karlon vrednik graškega „Volks blatta" in duhovnik, da pa za zdaj tako malo nosi ru-deče nogovice, kakor mož, ki je „Pressi" telegrafiral ; na dalje ve. da jo bil dr. Maassen na Dunaji, da torej ni mogel govoriti v Mariboru; ali ima g. dr. Prelog kaj upanja postati kedaj profesor mariborsko teologije, to nam je neznano, za zdaj samo to vemo, da te časti še nima in ga poznamo le kot zdravnika in vrednika „Slov. Gospodarja." * (Popravek) V zadnjem listu oglašena novica glede imenovanja g. stolnega dekana Zorčiča za stolnega prosta v Mariboru je v toliko popraviti , da potrebuje imenovanje še potrjenja papeževega. * (Najnovejša S c h o u w e 11 e r i j a d a). Slaboznani okrajni glavar celjski je s posebnim ukazom zistiral katoliško-konservativno društvo v Novicerkvi. Razlogi so baje tako niči vi, da društveni predsednik g. oberst grof VVurmbrand ni oglasil navadne pritožbe, ampak da se je neglede na niže instance naravnost otožil pri mioisterstvu, da so mu dostavljajo taki ukazi. * (U r a d n o.) Vodja ljubljanske pripravnišnico Karol Legnt je imenovan za kanonika v Novem mestu. — Prva gimnazija v Gradcu je odvzeta Admontčanom in postala čisto posvetna. (3) Živela Slovenija!! Ravnokar sem odprl svojo krčmo na velikem trgu hiš. št. 3 10 v Ljubljani. Napis je : .{.(islillli.il prj SUMIM ;Vabim tedaj vse narodnjake in rodoljube, ob-ljubovaje jim dobro postrežbo z izvrstno kuho in pijačo. Kar čitanje časnikov tiče, se nahajajo skoraj da ne vsi, se ve" da, izključi j ivoslovenski. Na zdravje!! Jakob JVIelilć*, nurodui krčmar. Valvazor „EJtr© des Herzogthums Kraitir" Ta zdaj že redko najti knjiga 4 folio - zvezke s j podobami od 1. 1099, je za 40 gld. na predaj pri Paul Halm-ovi bukveprodajaloioi (buohergesobaft) na Dunaji. (8) * (Ljubljanski „S o k o 1*) napravi v nedeljo 24. dan t. m. popoldne izlet čez Štepanovas, Bizovik, Sv. Urh v Velče. Vso pot spremljevala bo društvo novo uniformirana Sokolova godba Sokolovci v polnoj društvenoj obleki se z bero ob pol dveh popoldne v čitalnici. Sokolov prapor bo pri tem izletu prvikrat okinčan s trakom, kterega so društvu poklonile Ipavske domorodke 29. dan junija letos. Če bo 24. dan t. m. neugodno vreme, je izlet preložen na drugo nedeljo, BI. dan t. nt. — V zadnji seji sklenil je So'-olov odbor, da so bo društvo udeležilo 14. dan avgusta Ipavskega in 21. dan avgusta tabora v Šmarji (na Štirskem), kamor je tudi že po jako prijaznem pismu povabjeno. * (V d o J a v s le i pravdi) dunajski je sodba izrečena. Proti vsemu pričakovanji je Obervvinder obsojen na šest, trije drugi vsak na pet let sedeža. Drugi so dobili po dva — do šestmesečen zapor. Dva tuje-zemca sta ob enem izgnati iz avstrijske države. * („Dim.") Slavnega ruskega pisatelja Turgeneva krasni roman „Dim" je v prestavi g. M. Samec-a ravnokar zagledal beli dan. Kolikor moremo v naglici presoditi, je prestava prav lepa i:i slovenščina čedna. Zatorej še enkrat ponavljamo našemu občinstvu prijazni poziv, naj seže po čedni knjižici in naj ne pusti, da bi g. izdatelj poleg truda imel še zgubo in da bi v kaki omari trohnela povest, ki je namenjena slovenskemu narodu v poduk in kratek čas. * (G. vikar B r e z o v š č e k) v Stanijolu nam piše, da ni res, kar je bilo o njem brati v „Slov. Nar." in pravi: „Kar se tiče narodnosti, javno izrekujem, da