Leto L
Poštnina - •SS?". pavšallrana.
Ljubljana, sredo 24. septembra 1919.
Posamezna Številka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 209.
Cene pe poiti:
2i celo Isto. H za pel Ista . B Z0*~ za četrt leta. H 10-zb 1 mesec.. I! 3*50
Za Ljn6I|ons meseSno 3 B
flpedniitvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. G
Brodu. telefon štev. 50
Posamezna Številka 16 vin.
VVIlson in reško vprašanje.
Pari*, 28. sept. (ČTU.) Arne-Hska delegacija, na mirovni konferenci tejavlja, da predsednik Wi!son izključuje vsakršen nov kompromis v re-skem vprašanju, razen ako se reško Pifetanišče podredi zvezi narodov. Tu-Anglija in Francija najbrže ne bosta odnehali niti za las, ako se ne za-jjamči mednarodni značaj reške luke. ABterižka mirovna delegacija se boji,
da bo Jugoslavija nastopila z orožjem, ako bi D'Annunzio izvršil svojo grožnjo, da požene v zrak reško pristanišče. Na. ta način bi nastal položaj, iz katerega bi se utegnila razviti nova balkanska vojna. Končno izjavlja ameriška delegacija, da D'Annunzijev puč nikakor ne more vplivati na končnove-ljavno rešitev reškega vprašanja.
Italijanski socialisti in reško pustolovstvo.
_ LDU Milan, 22. septembra. Oficijelna Rojalistična stranka je objavila oster ma-rJ5* proti reškemu podvzetju, v katerem, j*kor naglasa, vidi nevarnost za mir. Pro-obsega tudi odkrit poziv do upora, g*jti med drugim naglasa delavcem, bo-T®8* dvilnim, ali vojaškim, da ona discipli-Ba* ** ne brani pustolovcem njih nakane, •J® sme zabranjevati niti proletarcem, da ^*‘Opajo po svojem prepričanju in kakor *®leva njih interes,
, LDU Trst, 22. septembra. Tržaški od-italijanskega železničarskega sindikata “ razpravljal o svojih ekonomskih vpraša-
njih in se je ob tej priliki bavil tudi z re-škim vprašanjem ter sklenil v tem oziru resolucijo, v kateri z ozirom na proglašeno pravico samoodločbe narodov naglasa poskus izdajstva tega principa s strani pariške konference, odobrava upor in odpor reškega prebivalstva, opozarja Nittije-vo vlado na okolnost, da se bodo železničarji Julijske Benečije uprli z vsakim sredstvom in z vso silo proti vsakemu dejanskemu zatiranju in izjavlja, da bodo pospešili propagando pri vseh železničarjih, da dosežejo popolno solidarnost za slučaj kakih skrajnih kolektivnih nastopov.
i.
i.
' I
f
D’Annunzio gospodar položaja.
n LDU Dunaj, 23. septembra, (ČTU) neue 8 Uhr Abendblatt« poroča: Po-D'Annunzia na Reki postaja čimda-Jj® rcseu političen dogodek, ki utegne 2®“ nepregledne posledice. Kakor se do-a ^ poučenih ententnih krogov so VSC dosedanie protiodredbe italijanske «la B ^rez ^P^3- čete, ki so bile odpo-*7®ei da oblegajo Reko, odpovedujejo 5^orščino. General Cagni, ki se je imel odpeljati iz Trsta na Reko, je sno-^ P^Potovai v Turin, ker se protivi pre-in izvršiti misijo, katero mu je po-liiai italijanska vlada. Predsednik ita-J^^kega narodnega sveta na Reki, Gros-.	' )e imel včeraj z generalom Badogli-
daljši razgovor, v katerem je izjavil, da
-	r&ško vprašanje s pripojitvijo mesta Ita-rešeno. Dejstvo je, da je D'Annun-yt,^osPodar položaja in da bo italijanska le s težavo uveljavila svojo voljo Oti večini italijanske javnosti.
Por kU* Cniih> 23* sept- (CTU-) Kakor Aov°i >>®'P°c^a«> Je D'Annunzio ime-al pesnika Benellija za svojega ge-^ amega pribočnika na Reki.
Pijanski narodni praznik na Reki.
^ LDU Reka, 23. septembra. Dne 21, t. 'V*	^	tukai italijanski narodni praznik.
J> e ^Sovine in delavnice so bile zaprte, bil kC Se *e na Dantejev trg, kjer se je zbralo reško revolucionarno vojaštvo j}ii°£romno število meščanov, pripeljal *brUlUnZ'0 v sPrems^vu svojega štaba. Na feat^110 m”°^co ’n vojake je imel govor, v tj. er5m je slavil za Italijane tako slaven • Uejal je, da mora Italija dobiti ne sa-aesto Reko s teritorijem, nego tudi je 3 železnico. Žrtvovali bodo tudi svo-5ty ienie< ^ dosežejo svoj cilj. Prebivalko 0 m°ra biti pripravljeno na vse. Zbrani ^ D Vj>t sPre)eh z navdušenjem. Nato se vSeh D'Annunzijem začelo defiliranje Opr v. ^eki nastanjenih čet v popolni ^nožica je vojake obsipala s cvetic u °tem je množica z vojaštvom na čete z?^a pr°ti guvernerjevi palači, kjer jesen- na govoril kapitan Rizzo, ki je , v Poljski luki potopil avstroogrski Še u °J*fiht _ »Viribus Unitis«, Povzel je ŽiCa D’Annunzio, nakar se je
mno-
st« „	. v sprevod in korakala po me
6lca ^CV “Dol z Nittijem! Živela italijan-
Kumnnlja in Avstrifa.
Rumu“VDunaj. 23. septembra. (Dun. KU) Pešti D;1 ^^fter-pooblaščenec v Budim-‘ttiel 's ^^^i* ki se mudi na Dunaju, je meine ?°.r.0ceva!cein lista »Wiener Allge-nil tudi	P°šovor.	kjer se je dotak-
Avt* ^ošajev med Rumunijo in Nem-unaju iF j*’ . vtisih, ki jih je dobil na v Or it; z d? ■ .	&em priložnost go-
rzavnim kancelarjem dr, Renner-
-IL
JU
M nedaSJo 28. t. m.
na veliki
Sri©©sli Mor
o Psirlrasi.
jem o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav, Rumunija želi živeti z Nemško Avstrijo v prijateljskih odnošajih ter po svojih močeh pripomoči k olajšanju težavnega gospodarskega položaja te države, V tem stremljenju je Rumunija popolnoma edina s svojimi zavezniki. Kar se tiče političnih odnošajev med Rumunijo in Nemško Avstrijo, morem reči, da je po naziranju ru-ttiunske vlade že nastopilo mirovno stanje med obema državama, dasiravno Rumunija še ni podpisala st. germainske mirovne pogodbe. Dejanski pa ne obstoji dandanes nobena zapreka za vzpostavitev zaželje-nega prijateljskega razmerja.« Diamandi se je nocoj povrnil v Budimpešto.
Nemški socialisti in tešlnsko
vprašanje.
LDU Praga, 22, septembra, (Dun, KU) »Tribuna« poroča iz Moravske Ostrove: Včeraj je bila v Bohuminu konferenca nemških socialnih demokratov iz ostrov-r skega in tešinskega okoliša. Sklenili so, da je tešinsko vprašanje sicer krajevna zadeva, kljub temu pa da je celokupno državnega značaja in da se mora torej rešiti v sporazumu z ostalim nemškimi socialnimi demokrati, Vsled tega bodo prosili predsedništvo nemške socialne demokracije v češkoslovaški republiki, naj skliče čimprej sejo strankinega načelstva v Toplice, kamor bodo prišli tudi tešinski delegati. Pri tem posvetovanju se bo najbrž končnoveljavno sklepalo o stališču tešinske nemške socialne demokracije.
Volitve na Češkem.
LDU Praga, 23. septembra, (Dun, KU) Razpravljajoč o izjavi dr. Lodgmanna o potrebi razpisa volitev v češkoslovaško narodno skupščino pripominja »Narodny Politika«:	Češkoslovaška	vlada	je	trdno
odločena rešiti ustavno vprašanje in tozadevni predlog napraviti zakonom, še pred-no pridejo Nemci v narodno skupščino,
Preosnova mirovne konference
LDU Split, 22. septembra, Agenzia Stefani javlja z gotovostjo, da mirovna konferenca ne bo več delovala v dosedanji obliki ter da bo mogoče še ta teden retirganizirala svojo sestavo,
i=3CZ3E:
ir
-jr
Direktna zveza med Hamburgom in Prago.
Promet z blagom med Ameriko in Čehoslovaško se je začel čez Hamburg po mednarodnemu prometu izx*očeni Labi v zelo velikem obsegu. Na naši
sliki vidimo pristanišče v Pragi - Karlin, kamor pridejo vsak dan nove vlečne ladje, napolnjene z amorikanskim blagom.
Delavska brezposelnost.
Na jeseniškem delavskem shodu je bila sprejeta z velikimi odobravanjem tudi resolucija, naj se takoj začno predpriprave za uzakonitev delavske zavarovalnice zoper brezposelnost.
Doslej je pri nas med delavstvom bilo premalo zanimanja za to prevažno stvar. Vzrok je bil pač ta, da niti življenske potrebe delavstva niso našle odmev v zakonodajnih zbornicah. Pulili smo se pred vojsko v avstrijskem parlamentu za starostno zavarovanje, ki ga še do danes nimamo. Ko je v Belgradu kratko časa ministroval naš tovariš Gostinčar kot minister za socialno politiko, je bilo izdelanih pred vsem dvoje socialno-političnih načrtov; 8-urni delavnik za tovarniška podjetja v celi državi ter načrt starostnega zavarovanja. 8-urni delavnik je uzakonjen. Glede zavarovanja pa je Gostinčar hotel poprej zaslišati mnenje delavskih organizacij, ki bi na posebni konferenci določile svoje stališče. Na podlagi izjav delavskih organizacij bi se bil uredil načrt. Do te konference pa ni prišlo, ker je naš tovariš prej odstopil. Tako se vleče ta stvar na dolgo in široko, ne da bi mogli reči, da smo vendar le ilak pred uzakonitvijo socialnega zavarovanja. Vendar ni dvoma, da se bo stvar v doglednem času morala izpeljati.
Zato je čas, damo odločnejšega poudarka drugi delavski zadevi: zavarovanju zoper brezposelnost. Kdor le malce pozna življenje proletarca, ve, da mu daje isti trpki izraz, upornost In revolucijonarnost v prvi vrsti skrb za starost in strah pred brezposelnostjo. Skrb za starost bo vsaj zmanjšana po soc. zavarovanju, strah pred brezposelnostjo pa bi ostal. Velik del socialno-političnega re-formalnega dela pa bo izvršen, če se uvede še zavarovanje zoper brezposelnost,
Pa zahteva mednarodnemu delavstvu po svetu ni nova. Na Angleškem so jo uvedli že 1, 1911. Izprva je bilo veljavno angleško zavarovanje zoper brezposelnost le za gotova podjetja. Zavarovanih je bilo istega leta 2,250.000 delavcev. Pozneje je postalo zavarovanje splošno in prisilno, Brezposelni delavec je dobival na teden 7 šilingov podpore (1 šiling je pred vojsko bil enak približno 1 marki ali K 1.20.). Podpora se mu je izplačala 15 tednov na leto. Stroške so nosili delavec, delodajalec in država vzajemno. Podpore so izplačevale strokovne delavske organizacije ali pa delavski urad.
Zakon je zelo modro sestavljen. Da prisili podjetnike, da zaposlujejo svoje delavce tudi v slabih časih, država takim gospodar jem daje posebne ugodnosti. Tako ima delavec gotovost, da ga tovarnar ne bo zlepa vrgel na cesto. Da pa ne bi delavec lahkomiselno zlorabljal te ugodnosti brezposelnega zavarovanja, je določeno tako; Ko dopolni delavec svoje 60 leto, dobi vrnjene vse svoje plačane prispevke z 2 in pol odstotnimi obrestmi. Odtegnejo pa se mu zneski, ki jih je preje^ kot podporo za slučaj brezposelnosti. Tako delavec ne izkpri&ša zavarovalnic in dčlodaiale.c. sks-
bi za delo svojemu delavstvu, V tem ozira je že pred vojsko Anglija bila vzgled vsem drugim državam. Pri nas pa se pravo gibanje za to šele pričenja.
Stvar vseh krščanskih delavskih organizacij je, da se zavzemo za to zahtevo z vso vnemo. Zavedajmo se, da nobena delavska zahteva ne bo uresničena, če se delavstvo ne bo z vsem ognjem zavzelo za njo, To velja osobito za zavarovanje zoper brezposelnost. Krščanske organizacije, naprej!
Greta slovenskega so-el^iIsSa dr. Tesne.
Od vnetega zagovornika delavskih in ljudskih pravic na Goriškem smo prejeli ostro obsodbo postopanja dr. Tume, ki je jugoslovanski socialistični prole tari jat zapeljal v italijanske organizacijo. Priobčujemo del dopisa:
Učiteljstvo in duhovščina, edina faktorja, na katera se ljudstvo opira, sta sc zelo zbližala, in upati je na vsestransko skupno delovanja. Za skupni nastop so hoteli pridobiti tudi slovensko soc, demokracijo, toda dr. Tuma, ta naj večja nesreča za goriške Slovence, je s svojim klečeplaz-tvom tako daleč zavozil, da se utopi slovensko in hrvaško delavstvo v laški ultra-nacijonalni intemacijonalizem, kar se obravnava na konferenci v Trstu dne 21. septembra 1919. (Pismo je pisano pred ono znamenito konferenco v Trstu, Ured,) Tako sramotnega političnega in kulturnega teka življenja kot ga ima dr, Tuma, ga ni imel še noben politični delavec na Primorskem, Iz slogaške stranke na Goriškem je prijadral v liberalni tabor, kjer mu je pa Andr. Gabršček delal konkurenco. Užaljen je zato zašel med socialiste, kjer biva še sedaj in po raznih predavanjih kliče: Cvetin sad socializma je boljševizem... Nam je vseeno: Ka-labrez ali Slovenec.« In ta mož-vodja socialistov je tako globoko padel, da je postal celo zaupnik laške vlade, a za nagrado je bil poklican edini izmed goriških Slovencev v neki šolski odbor, ki ga je ustanovil guverner Ciu-felli. — Kako strašno bo'taka moralnost 6 svojim, razdirajočim vplivom delovala pri prihodnjih državnozborskih volitvah, ko bo ves slovenski in hrvaški proletarijat volil — italijanski! — Tako postaja soc. demokracija res pravi grobokop narodne ideje in vsakega kulturnega dela in napredka.
Tako je pisal goriški Slovenec dan pred tržaško socialistično konferenco. Tako sodijo v zasedenem ozemlju o dr. Tumi ljudje, ki jim prav gotovo ni na strankarskih prepirih. Pišejo tako zato, ker greh dr. Tume čutijo težko na svojih plečih.
Francija odobrila versallleskc pogodbo.
LDU Berlin, 23. septembra, (ČTU) Kakor se poroča iz Lyona je francoska poslanska zbornica danes ratificirala versail-iesko mirovno pogodbo*
Tcšinski premogovniki prodacii.
LDU Pariz, 23. sept, (DunKU), Kakor poroča »Daily Mail«, so bili premogovniki v tešinskem okraju prodani Amerik ancem.
Sprememba nemške «stave,
LDU Versailles, 22. septembra. fDttn. KU) Včeraj popoldne je podpisal baron Lerchner protokol in priloge pismu, ki so ga zavezne in pridružene države glede člena 61 nemške ustave dne 11. t, m, poslale nemški vladi.
Ogrska žetev zaplenfena.
LDU ‘Budimpešta, 23. sept, (DunKU). Oku objavlja uradno odredbo, katera za-plenja letošnjo žetev pšenice, rži, prosa, ajde i nječmena. Osebna količina je odmerjena tako visoko kakor lansko leto, in sicer za producente nad 16 leti na mesec 20 kg žita. pod 15 leti in za rodbinske člane producentov 16 kg, za druge osebe pa 7.2 kg moke, oziroma 11 kg žita. Žito se sme prodajati samo prevzemnim organom družbe za vojne produkte. Rainerje mletja se z ozirom na tehiično opravo mlinov določa med 75 in 80% .
Stavke.
Velika stavka jeklarjev v Ameriki,
LDU. New York, 22. sept. (DKU.) Reuterjev urad poroča: Vso deželo obsegajoča stavka jeklarjev je začela opolnoči. Glede obsega stavko si poročila dosedaj nasprotujejo. Tako n. pr. jo v Pitsburgu izjavil uradnik družbe, da večina industrijskih podjetij dela z zmanjšanim obsegom, voditelji delavcev pa pravijo, da bo stavka v vsem svojem obsegu prišla do veljave h*4o v dveh dneh.
LDU Pariz, 22. sept. (DunKU). »Chicago Tribune« poroča iz Nev/jorka, da obsega stavka v ameriški jekleni industriji 145 tovaren z 280.000 delavci, od katerih odpada na Pittsburg 200.000 delavcev, ostanek pa Cleveland in Chicago. To je,kar se tiče števila udeležencev, kakor tudi radi načelnega pomena in posledic, največji industrijski boj v Zedinjenih državah tekom mnogo let. Voditelj stavke kakor tudi jekleno združenje nestrpno pričakujejo izid boja, ki ne stremi za ničemur drugim kakor na. zedinjenje jeklene industrije. Ako bodo delavci zmagali, jim bo mogoče nastopiti s svojimi zahtevki ono pot, kakor so jo nastopili rudarji in železničarji. — Isti last poroča iz Washingtona: Ta stavka pomeni nadaljevaije boja, ki so ga delavci pred 27 leti po krvavi ustaji izgubili. Smatra se splošno kot začetek velike vojne proti kapitalu v Zedinjenih državah, V senci tega tekom let največjega boja bo poizkušal predsednik Wilson na prihodnji industrijski konferenci v oktobru doseči stalen mir v ameriški industriji. »New York H era Id o: poroča: Dasiravno začetek boja še ne dopušča presoje o moči obeh strank, sc vendar lahko ugotavlja na obeh straneh velik optimizem o njegovem izidu. Ta-kp zastopniki jeklenega združenja, kakor tudi tajniki narodnega odbora za zedinjenje železnih in jeklenih delavcev so s pričetkom bitke zelo zadovoljni. Na borzo boi dosedaj še ni veliko vplival. Jekleni papirji so samo malo padli, pri zaključku pa se je kurz v korist jeklenega združenja zboljšal za 10 Po mnenju voditeljev stavke pa sc more prjlm vpliv stavke pokazati šele v dveh dneh.
LDU Newjork, 23. sept. (DunKU). Reuter poroča: Danes jc tajnik narodnega odbora za organiziranje stavke železnih jn jeklenih delavcev izdal izkaz, po katerem stavka 284.000 delavcev.
LDU Amsterdam, 23. sept, (DunKU). Po »Telegraafu« poročajo »Times« iz New-torka, da se bo 100.000 delavcev pridružilo stavkujočim, vsled česar se bo moralo ustaviti obratovanje vse industrije. Jeklene družbe pa zagotavljajo, da se ni več kakor 35 odstotkov delavcev odzvalo pozivu, da nehajo z delom .Širi se bojazen, da ne bi izbruhnili resni nemiri.
LDUPitisburg, 23. sept. (DunKU). Reuter poroča: Vsled stavke v Pittsburškem okolišu je včeraj popoldne prišlo do spopada med državno policijo in množico, ki je hotela zborovati pod milim nebom. Nihče ni bil nevarno ranjen. Aretiranih je bilo 19 oseb,
Na Francoskem stavka 600,000 delavcev,
LDU Berlin, 23. sept, (ČTU), Iz Ly-ona javljajo, da stavka na Francoskem čez
600.000	delavcev. Obstoji nevarnost, da v vsej industriji zastane delo. Poroča se tudi o krvavih spopadih med policijo in stavkujočimi.
Stavka mornarjev.
LDU. Berlin, 23. sept. (DKU.) Glasom bremenskih in hamburških poročil lista »Berlinor Zeitung am Mittag« se bremenska stavka mornarjev vedno boli širi. Kazen hamburških mornarjev
1 so pričeli simpatijsko stavko tudi mor-J^narji iz Severnega morja. V Hamburgu ”se je tudi moštvo ribiških parnikov izreklo solidarnim z stavkujočimi.
LDU Nauen, 23. sept. (Brezžično). V Bremenu stavkajo pristaniški delavci, ki zahtevajo večjo mezdo, Ker so silili mornarje, da naj bi opravljali delo stavkujo-čih pristaniških delavcev, so stopili tudi mornarji v stavko. Nato se je pričela sim-patijska stavka v Hamburgu. Istočasno zahteva nemška mornariška zveza, ki jo vodijo radikalni elementi, nov mornariški red. po katerem bi bilo onemogočeno, da bi kljub stavki smele ladje odpluti iz luke. Obstoja nevarnost, da se stavka razširi tudi na druga pristanišča v Severnem morju.
Shod jeseniškega delavstva.
V	nedeljo dopoldne se je vršil leno obiskan shod jeseniškega delavstva v Delavskem domu. Poročal je o delavskem položaju v Jugoslaviji urednik Kremžar. Po poročilu in razpravi, ki so se je udeleževali tudi zastopniki socialistov, so se soglasno sprejele naslednje resolucije;
Delavstvo, zbrano na delavskem shodu na Jesenicah dne 21. septembra
1. odločno ugovarja proti temu, da dosedanje začasno predstavništvo ni še našlo časa ne prilike sklepati o nujnih delavskih zakonih,
2. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se čim prej izvedejo volitve, da bo ljudstvo prišlo do besede in delavstvo do svojih pravic,
3. Zahtevamo, da se nemudoma sklene in uzakoni starostno zavarovanje za vse sloje ljudstva.
4, Odklanjamo z vso odločnostjo sedanji šolski zkonski načrt, ki je nedstno-kratičen, ker jemlje ljudstvu besedo pri upravi šol, ter ki je protikrščanski, ker izključuje Cerkev od vzgoje mladine,
5, Z vso odločnostjo podpiramo prizadevanje naših poslancev v boju proti dosedanjemu osebnemu dohodninskemu davku. Davčni minimum naj se zviša na
10.000	K,
6, Zahtevamo odpravo carine na najpotrebnejše delavske, ljudske potrebščine,
7, Čim prej naj se prično predpriprave za uzakonjenje delavske zavarovalnice zoper brezposelnost.
Navzoči socialisti so se pred glasovanjem odstranili, češ, da kot nedruštveniki ne morejo glasovati. Shod se je vršil mirno in dostojno,
Politične novica.
-f- Guštajn. Pri nas so začeli nasprotniki nastopati proti našim članom, češ, da se morajo organizirati pri socialistih, sicer jih bodo vrgli iz tovarne, Kaj si vse domišljujejo tisti, ki so svoj čas in še sedaj sovražni Slovencem. Svet je širok in prostran, zato bi jim svetovali, če jim ni všeč Jugoslavija in njej zvesti državljani, naj pa gredo med Nemce- Mogoče bodo tam našli takšne tepce, ki bi se dali terorizirati. Nas pa ne bodo.
-f- V avstrijski socialni demokraciji se pripravlja razkol, kakor smo že poročali. Kriza, ki se tam pripravlja, se opazuje tudi drugod. Značilno dejstvo za notranje razsulo te socialistične organizacije pa je, da so v ponedeljek brezposelni socialistični delavci na Dunaju izžvižgali znanega in nekdaj tako popularnega dr. Fritza Adlerja, ki je ustrelil grofa Sturgkha. Adler je odšel na shocl brezposelnih, da jim govori. Ti ga pa niso hoteli poslušati ter so žvižgali in kričali toliko časa, da je ta nekdanji tako vsemogočni socialistični vodja moral božati pred lastnimi so-drugi.
-f- Demokratska reč v Sremu nc doji menda posebno trdno, kajti drugače bi ipi-troviška radikalna »Srbija« ne mogla ponujati demokratski »Riječi« 10.000 kron nagrade, ako dokaže: 1. da jc v njenem poročilu o »velikem zborovanju v Mitroviči« resnično kaj drugega, nego datum in kraj zborovanja; 2. da je bilo na tem shodu več nego 25 demokratov; 3. da je bil na shodu le en sam kmet, obrtnik ali trgovec razen dveh. Deset tisoč kron danes ni veliko, ali ipak vredno, da se napiše za to vsoto par vrstic, posebno ako se s tem obenem postavi nasnrotnik na laž.
-j- Nemčija in Jugoslavija, Herman Wendel, znameniti nemški publicist in bivši državni poslanec, ki sedaj potuje po Jugoslaviji, je v pogovorit s poročevalcem »Eooche« rekel o bodočih odnošaiih med Nemci in Jugoslovani: Ideja Berlin-Carv-grad, ki jo je nemški imperializem tako popačil in kompromitiral, je ob sebi popolnoma dobra in pravilna. Narodi, ki stanujejo vzdolž Donave, so zemljepisno, zgodovinsko in gospodarsko navezani drug na drugega in na neprestano medsebojno zame-npvanjc raznih dobrin. Demokratično pojmovana ideja Berlm-Cargrad ali Berlin-
Bel grad, ki priznava vse te narode kot popolnoma ravnopravne člene ene verige, je torej povsem zdrava in izvedljiva. S tega vidika bi se mogli razviti med Nemčijo in Jugoslavijo najživejši odnošaji, in to ne samo na gospodarskem, marveč tudi na duševnem poprišču, tako da bi druga drugi dajali in druga od druge prejemali. Tako bi Jugoslavija mogla prejemati od Nemčije kulturne dobrine:	pridobitve znanosti in
umetnosti. Jugoslovani pa imajo izrazito demokratični čut za enakost, čut, ki živi v srcu vsakega jugoslovanskega človeka, in to je tisto, kar naj bi Nemec prejemal od Jugoslovana. Želi, da bi med Nemčijo in Jugoslavijo došlo do takega zamenjavanja,
+ Antisemitski (protižidovski) list v Osjekn namerava izdajati konzorcij, ki se je ustanovil v to svrho in razpolaga z več milijoni glavnice. List bodo tiskali v mnogih tisočih in prodajali po nizki ceni.
PosebnI vlak v Doferlovas
vozi v soboto dne 27. septembra takoj za rednim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 10, uri 41 miniti. Udeleženci tabora v Dcbrli vasi plačujejo polovično ceno.
Dnevne p©vlc@.
— Birištvo v državi SHS. Pišejo nam:
V naši državi se je začel pri raznih oblastvenih organih čim dalje bolj uveljavljati neki srednjeveški biriški duh, Na.sproti ljudem, ki imajo hote ali nehote posla z oblastmi, se postopa surovo in nasilno, kakor da nc bi bili v pravno urejeni moderni državi, ampak kje v stari Turčiji, Izmed mnogih le nekaj slučajev-: Nedavno je prišel v neko hišo v Ljubljani sluga mestnega magistrata in zahteval sobo za enega častnika na najsurovejši način. Določil je katero sobo mora dobiti častnik in grozil, da jo bo dal šiloma odpreti: To v hiši, kjer so vsi prostori že zasedeni, dočim je po mestu še dosti razkošnih stanovanj s peterimi in več sobami. Se je pač tudi pri reševanju stanovanjskega vprašanja začelo v prvi vrsti pritiskati na »male« ljudi, dočim se »velikih« nihče dotakniti ne upa. — Drug slučaj: Na kolodvoru v Karlovcu je nedavno pijan službujoči častnik napadel dve dami — obe iz najodličnejših družin ■— brez vsakega povoda in ji na najsurovejši način psoval in jima grozil. O stvari se bo govorilo še na drugem mestu, a v dokaz naše gornje trditve jo navajamo tudi tu. —
V Zagrebu je policija glasom tamošnjih listov udrla v hotelsko sobo, v kateri je spal novoimenovani vseučiliški profesor s svojo soprogo in se obnašala surovo tudi še potem, ko se je profesor legitimiral. — V sremski Mitroviči je policija, kakor poroča »Srbija« 11. t. m., zaprla tri mlade ponočnjake, ki so v pijanosti razbili eno okno.
V zaporu so policaji fante tako pretepli, da so glasom zdravniškega izpričevala za več tednov nesposobni za vsako delo. — To je le par zgledov biriških manir, ki so Sc začele uveljavljati pri nas ravno v dobi demokratsko-socia.listične zveze. Ako bo šlo tako naprej, bomo morali smatrati boljsevike za prave viteze v primeri z me-ščansko-socialističnimi biriči,
— Sneg na Gorjancih. Kakor kaže, bomo imeli letos kmalu zimo. Danes, 22. septembra, je zapadel po noči sneg, in sicer do Sv. Nedelje. Sedaj ob 10. uri še vedno sneži. Obeta se nam slaba trgatev.
— Na zagreški tehniki otvorijo letos dva letnika z naslednjimi oddelki: stavbeno- in kulturnoinženerski, arhi-tektični, strojno- in elektroinženorski, ladjedelno- in ludjestrojnoinženerski, kemičnoinženevski ter prvi in drugi letnik geodetskega tečaja.
— Premog in sladkor za Sagreb. Zagrebška mestna občina je v skrajni sili za premog in sladkor poslala na Češko voditelja mestne aprovizacije Šariča, da osebno izposluje takojšnjo odpomoč. Po mnogem prizadevanju se jo g. Šariču posrečilo, da je iz Karvina nemudoma odšel proti Zagrebu vlak s 50 vagoni premoga za plinarno, nadaljnjih 30 vagonov je zagotovljeno. Razen tega je Šarič sklenil kupčijo za 40 vagonov sladkorja, ki ga s posebnim vlakom pošljejo v Zagreb. Sladkor stane na Češkem po 5 K 50 vin. češke veljave ali po 9—10 K naših kron kilogram. Vlak so zavarovali za poltretji milijon kron.
— Visoka kazen, Srbsko monopolsko sodišče je radi tihotapstva obsodilo italijanskega podanika Ivana Burbo, ki je iz Rumunije pripeljal v Belgrad 500.000 kg petroleja, ki spada v državni monopol, na
2,700.000	dinarjev globe. Vrhu lega so petrolej zaplenili. Državni svet jc razsodbo potrdil. Stvar pa ni povsem jasna, ker jc bil Bttrba petrolej prijavil monopolski oblasti. Srbski listi, ki pišejo o stvari, izražajo bojazen, da sc iz te zadeve utegne izcimiti diplomatska afera, ker bosla posredo-
vali Rumunija, ki je petrolej dobavila in Italija, čije podanik je Burba. Zahtevajo, naj se stvar najvestneje preišče in ako se je od strani države napravila napaka, naj se prostodušno takoj popravi, v nasprotnem. slučaju pa naj se na razsodbi brez ozira na levo in desno vztraja.
—	Konec razbojniška fiete. V Subotici in okolici je zadnji čas gospodarila velika razbojniška četa, ki je izvajala nezaslišana nasilja. Vojna in državna policija sta nato uprizorili oster lov na bandite. Na Paliču se je z roparji vnel boj, v katerem je bil roparski glavar, podnarednik Grujič, ubit, njegov glavni pomočnik težko ranjen, ostali roparji pa ujeti. Subotiško prebivalstvo si je oddahnilo.
Uubllanske novice.
lj Pogreb Ignacija Borštnika. Telo raf-
ne£a umetnika bodo prenesli iz deželne bolnišnice, kjer je preminul, v dramsko gledališče. Pogreb se bo vršil odtod v 0®» trtek, dne 25. L m. ob 4. uri popoldne na pokooafišče k sv. Križu.
lj Pevce Glasbene Matice vljudno prosi odbor, da se pogreba nepozabnega slovenskega umetnika Ignacija Borštnika« profesorja konservatorija v mnogobrojnem številu udeleže in v četrtek ob tri četrt na 4 popoldne zbero pred dramskim gl©' dališčem.
lj Slovenska ženska zveza. Odborom
seja SloA^enske ženske zveze se vrši v četrtek, dne 25. septembra, ob 6, uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni. K seji #o nujno vabljene tudi zastopnice Krekove
prosvete.
lj Pevski zbor »Glasbene Matico«« Skušnje se vrše za soprane vsak ponedeljek in četrtek od 6. do 7. ure, za alte vsak torek in petek od 6. do 7. ure, za tenor j e vsak torek in petek od 8. do 9. ure« in za base vsak pondeljek in četrtek od
8,	do 9. ure zvečer. — V četrtek dne
25.	t, m. i n petek 26. t. m, pr v e skušnje v tej seziji. Pevci in pevke, ki eo se priglasili, dobe pri tej skušnji sprejemnice^ Odbor.	\
lj Policijska kazen za kadilce v gle*? daliških prostorih. Policija nam poroča!1 Ker občinstvo vzlic strogim policijskim; odredbam med predstavami v zunanjih' gledaliških prostorih kadi, se opozarja, d& bo vsak kadilec, ki se ga zasači, da kadi na hodnikih, pri vhodih ali na pragu med vrati policijsko kaznovan z globo do 200 kron oziroma z zaporom do 14 dni,
lj Zgubila se je v nedeljo popoldn® ročna črna torbica z večjo vsoto denar« ja v Jenkovi ulici. V torbici je bila poleg denarja železničarska legitimacija s sliko in knjižico za prosto vožnjo, glasečo se na ime Ana Jurca. Pošten najditelj naj prinese na policijsko ravnateljstvo proti primerni nagradi. Zgu-biteljica je uboga vdova in je to vse njeno premoženje.	.	J
Narodno gledišče.
i
Radi nenadne smrti gospoda BorSt* nika se spremeni že objavljeni repertoif obeh gledališč.
Drama.
24. sept., v sredo: zaprto (vsled smrti gospoda Borštnika.)
25. sept, v četrtek: zaprto (v*led po* greba gospoda Borštnika.)
26. sept,, v petek; »Dnevi našega življenja*. Abonement E.
27. sept., sobota:	'Striček	Vanja«
Abonement J3,
28. sept,, nedelja popoldne ob 3. uri5 »Snegulčica in škratje«. Izven abonement*
28. sept., nedelja zvečer: »StričekVa* nja«. Izven abonementa.
Opera.
24. sept., sreda: »Madame Butteifly-*
—	Abon. B.
25. sept., četrtek: zaprto (valed p0*1 greba gospoda Borštnika).
26. sept., petek: »Postil jo« iz LonjU' meau«, Abonement A.
27. 6ept., sobota; »Madame Buttef' fly*, Abon, C.
28. sept., nedelja: »Pikova dama«, *** ven abonementa.
IzpretS sodfSCa.
SMRTNA OBSODBA MORILCA SEYDLA.
Včeraj se je celi dan vršila razpi'a‘
va, proti morilcu Seydlu. Zaslišana st® bila med 23 pričami tudi oče in uia** deklice. Vseučiliška docenta dr. A1 Šerko in dr. Plečnik sta podala izve' deniško mnenje glede duševne vredno; sti obtoženca in njegove odgovornosti za storjeno dejanje. Porotniki so po*?!' dili enoglasno ohe stavljeni vprašanj1-Občinstvo jc klicalo: »Živijo!« Ko 8° naznanili obtožencu pravorek porotn1' kov, je zahteval, da se mu pove P~ nemško. Predsednik dr. Regallv Je P1'0' -
glasil razsodbo, po kateri je Seydl obsojen v
smrt na vislicah.
Seydl je prosil za milost, dr. Jerič . je naznanil ničnostno pritožbo.
TATVINA SLADKORJA NA ŽELEZNICI.
Pred ljubljanskim deželnim sodiščem se zagovarjajo Josip Šušteršič, rojen v Dolu pri Borovnici, pristojen na Vrhniko; Alojzij Sagadin, rojen in pristojen v Nikovcih; Franc Bašeli, rojen v Za-lovicah pri Novemmestu in Franc Fritz, rojen v Dolu pri Hrastniku, pristojen v Laški trg, radi tatvine na južni železnici. Imenovani so na glav. kolodvoru v Ljubljani v družbi kot tatinski tovariši vzeli iz posesti in brez dovoljenja južne železnice dne 30. aprila 1919 iz zaprtega voza 9 vreč sladkorja v vrednosti 7479 K in dne 3. maja 1919 okrog 1000 kg premoga v vrednosti 140 K.
Dne 30. aprila 1919 je došel na glav. kolodvor v Ljubljano 1 voz sladkorja, ki je bil določen za tvrdko Krisper v Ljubljani. Ko so postavili voz v skladišče Balkan, so ugotovili, da manjka 9 vreč sladkorja. Sum je takoj padel na uslužbene železničarje. Ugotovili so, da je bil del sladkorja res ukraden na glav. kolodvoru in da so bili pri tatvini udeleženi zgoraj imenovani železničarji. Do-tjčni voz je stal na glav. kolodvoru med 12. in 16. tirom, o čemer je kmalu zvedel Sagadin in obvestil svoje tovariše. Zvečer sta Sagadin in Šušteršič uredila tako, da so ta voz zapeljali po nekem stranskem tiru do skladišča Karoline Schiffer, ter se z dovoljenjem hlapca Ivana Ljubiča shranili v hlevu 9 vreč sladkorja, To priznavata v bistvu Šušteršič in Sagadin. A Šušteršič trdi, da je bil glavni udeleženec pri tatvini Sagadin, ta pa zvra-ča glavno krivdo na Šušteršiča, kar pa ravno dokazuje, da so bili dogovorjeni in vsi soudeleženi. Franc Bašelj navaja, da pri tatvini ni bil navzoč, in trdi, da je stal na drugi strani stroja. Čutil je, da nekaj manipulirajo s sladkorjem. Franc 1'ritz nagaja, da sploh ni vedel za tatvino, le da je pozneje dobil od Sagadina vrečico z 3 ali 4 kg sladkorja. Šušteršič in Sagadin trdita, da sta oba pomagala nositi vreče, Fritz pa da je bil vodja doticne pre-»ikalne partije ter da so premikali po njegovih ukazih. Ukradeni sladkor so hoteli obdolženci dne 3. maja popoldne odpeljati. Da bi ga bolj nemoteno in neopaženo odpeljali, nameravali so vreče Pokriti s premogom, V ta namen so pripeljali dne 3. maja okrog poldneva z enim strojem pred skladišče Schifferjeve okrog 1000 kg premoga. Tu so šele izvedeli, da jc bil sladkor —• izvzemši ene vreče, katero so že 30, aprila odpeljali in si razdelili med sc ter druge železničare — žc prejšnji dan na ukaz Viktorja lndofa odpeljan; zato so premog pustili pred skladiščem.
Šušteršič in Sagadin priznavata tudi tatvino Premoga, a Bašelj in Fritz jo zanikata, kar na ne odgovarja resnici, kakor pričajo vse okolnosti.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
o Tržijč. Na posredovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze je bila naša članica ■— delavka v tovarni Peter Kozina, Ama-
Furlan, sprejeta nazaj v delo.
o Mežica, čas je zopet, da se oglasimo tudi mi. Ako se oglasimo, se nasprotniki jezijo in godrnjajo, če pa molčimo, pa začnejo obdelavati naše člane na vse mo-Ž°Čc načine. Zadnji slučaj se je prigodil J^ad članom Ajdovcem, ki je bil v prejšnjem Wirtschaftervereinu v črni kot skladiščnik. Seveda to ni všeč tistim ljudem, ki so prej mislili na tisto mesto. Pokazali so dne 20. avgusta svojo oliko in izobrazbo. Omenjenega datuma so se namreč spra-ivilj na člana Ajdovca, hoteč mu vzeti ogled in oškodovati ‘ga na časti, Slabo se Utri je obneslo, ker so ga psovali radi tega, ker ni pri njih organiziran. Ko bi bil pa ■Pri njih organiziran, bi bilo pa vse dobro. Saj jih poznamo. Zapomnijo si naj, da Psovanje in žaljenje časti ni bilo brez kazni ■Pri starih Slovanih in tudi tukaj ne bo. Na svidenje na drugem mestu!
Železničar.
, ž S proge. Železničarji smo, — vsaj tako sem večkrat slišal trditi — najinteli-fientnejši del proletarijata, Ta sodba se mi zdi resnična, ko pa opazujem naše razmere, moram, žal, dvomiti. Ako izvzamemo večje in bolj prometne kraje, kjer si socialisti in narodni zvezarji včasih planejo malo v lase, smo z vsem pri kraju. Vsak sicer zase zabavlja in preklinja in morda vrhu tega še kot član svoje »vzorne« organizacije plača mesečni prispevek in s tem i® zaključena naša zavednost. Pojdite po Progi med uslužbence in delavce in po-Prašajte jih, če in v koliko jim je znan osnutek nove pragmatike, kateri se že na prvi Pogled vidi, da so jo skovali ljudje stare bi-rokratične šole, in katera bo za dolgo vrsto let za vse železniško osobje takorekoč — zakon življenja. Ne bom zvračal krivde na ®ne, ki danes dejansko vodijo železničarje, *aj imajo čisto prav, če smo mi tako zanikrni, da si ne znamo in nočemo pomagati; Potem tudi ne zaslužimo, da se bi še kdo drugi za nas zanimal. Spoznanje sicer pride, a žal, da bo mnogo zamujenega. Kakor Ponižni sluge smo, naj omenim za danes ®dino ono tragično »podjetje« — enkrat* ®i nabavni prispevek, za katerega se danes živ krst več ne zmeni. No, *“guhnga« je trajala toliko časa, da je Ko-Dač, menda kot najnižji ponudnik, bil pripravljen vse železničarje prodati za — par kron. Če je bil še kateri konkurent-Ponudnik nižji, nam žal do danes še ni zna* ?°* Znano pa nam je, da kljub vsemu kriku J1} kljub vsemu dokazovanju, kakor da bi ku oni tolikokrat zahtevani enkratni prispevek menda že kmalu tudi — v žepu, pomo železničarji kliub temu hodili bosi
Siamnikar.
KUPČIJA S SLAMNIKI.
Marsikoga bo zanimalo poročilo, na kak način so se prodajali slamniki slamni-čarskega podjetja Melitzer & Stemberg v Mengšu. Lastnik omenjenega podjetja je Nemec in ima tudi v Nemški Avstriji to obrt. Med vojno, oziroma še pred vojno, je bilo nakopičenih precej slamničarskih izdelkov v skladiščih zgoraj omenjenega podjetja in tudi takšnih, ki bi jih v normalnih časih ne bilo mogoče spraviti v denar. Ko pa se je začelo med vojno pomanjkanje, je šla ta zaloga v svet, seveda z mastnim dobičkom. Vse bi bilo dobro, ko bi bilo tudi delavstvo deležno tega dobička. Toda strmite in glejte! Sedaj, _ ko imamo svojo lastno državo in bi morali gledati, da bi se ta okrepila, pa se gode reči, ki presegajo vse meje. Podjetje Stemberger & Melitzer je imelo precej slamnikov, katere je prodalo v Nemško Avstrijo za ceno od 2 do 10 I< komad. Tukaj pri nas jih je pa prodajalo po 30 do 60 K. Tu vidimo, kakšno korist imamo cd teh nemških podjetnikov. Vprašanje je, zakai so se slamniki prodali po tal-:o nizkih cenah v Nemško Avstrijo. Odgovor na to je lehak, S tem spravlja podjetje premoženje v Nemško Avstrijo, ker v kompaniji dobiček itak ni izgubljen, v glavnem gre pa zato, da ni treba plačati davka in visoke carine. Seveda je ta stvar bila precej dobro zamišljena in izpelj-na, Osebe, ki bi morda lahko kaj takega preprečile, se pridobe na ta ali oni način, in tako je pot uglajena — v Nemško Avstrijo. Bilo bi seveda vnebovpijoče, ko bi moralo podjetje tu pri nas prodati svoje izdelke po tako nizkih cenah, kakor jih je prodalo tja, Kupčija s slamniki je končana, ker je vse pošlo; dobička je dovejj, Ti delavec, ki si pa pripomogel do dobička, pa pojdi sedaj, kamor hočeš! Tako si mislijo ti gospodi pri tem slavnem slamničarskem podjetju. Mi smo pa drugega mnenja. Dolžnost vlade je, da napravi odločne korake proti tem švabskim naseljencem in jih prisili, da bodo morali pričeti z delom, —. Opozarjamo na vlado tudi na bodoče kupčije s slamniki!
Mengeš. Tukajšnji tovarnar Stemberger & Melitzer se na vse kriplje brani, da bi otvoril sezono, ko vidi. da ne bo imel toliko dobička kot prej. Povemo mu, da vse posledice, ki utegnejo nastati vsled tega, ima pripisovati sebi. Ali smo mu delavci samo tedaj dobri, ko vleče on mastne dobičke. Tudi mi nismo danes prileteli na ta svet! Slamničarski delavci.
Delavstvo papirnic.
Mesino gll&aiife v Vevč&li.
DEPUTAGIJA PRI VLADI.
Danes se je zglasila pri deželni vladi (oddelek za javna dela) pri dr. Marnu delavska deputacija iz papirnice Vevče v spremstvu tajnika Jugoslovanske strokovne zveze. Gre za pravično ureditev delavskih plač. Delavstvu je bilo zagotovljeno, da se uvedo takoj nova pogajanja in da se bo mezdna zadeva v tovarni Vevče ugodno rešila.
Vevče. Skupina JSZ. v Vevčah je svoj čas vložila zahteve za povišanje plač skupno s soc, demokrati. Socialni demokrati so potem kar na svojo roko začeli pogajanja, ki so se vršila na ta način, da delavstvo nikakor ne more biti zadovoljno, ker se je namreč sklenilo tako, da so ženske ostale na cedilu. Zapomnijo si naj, kadar se bodo socialni demokrati sami pogajali, sc naj pogajajo samo za svoje člane in ne za vse delavstvo, in v imenu vsega delavstva.
Lesni delavci, drvarji, bajtarji in dninarji
so imeli v nedeljo 21, septembra shod na Jezerskem — Koroško, Priredila je shod Jugoslovanska Strokovna Zveza. Udeležila se je shoda cela župnija. Jugoslovansko Strokovno Zvezo je zastopal A. Komljanec. Sprejele so se te resolucije:
1. Bajtarjem naj se pri zemljiški PJe* osnovi omogoči lastna hiša in zemlja, kar se pri veleposestvu tamošnjih krajev da izvesti.
2. Da se navede prejkoprej obvezno socialno zavarovanje za starost in onemoglost.
3. Da se vsi prizadeti strokovno organizirajo in včlanijo v Jugoslovanski Strokovni Zvezi.
Cestar. •
KOROŠKI CESTARJI.
Položaj, v katerem se nahajajo koroški cestarji, je skrajno obupen. Mesečna plača, ki ji imajo, znaša 100 do 120 K daj pa naj izhaja kakor ve in zna. Zares obžalovanja vredna jc naša vlada in v resnici demokratična, da pusti te ljudi tako
bedi in pomanjkanju. Vsled tega so se stavile sledeče zahteve;
Mi koroški deželni cestarji, organizirani v »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«, sf* dovoljujemo predložiti svojo skupno prošnjo za zvišanje plače! Kakor vse nižje uslužbence, ki so navezani na svoje stalno določene prejemke, tako je tudi nas deželne cestarje pahnila vojna in vsled te nastala brezprimemo velika draginja za vse življenjske potrebščine v tako trpek gospodarski položaj, da stojimo danes tu pri svoji temeljni plači mesečnih 50 do 60 K, prištevši torej 100 odstotkov draginjske doklade, torej pri svojih skupnih mesečnih prejemkih 100 do 120 K do cela obubožani in zadolženi in telesno in duševno opešani tako, da vršimo svoje službene dolžnosti v konst narodu in državi le z naporom vseh svojih poslednjih sil,
Ker smo pa vsi navedeni tudi poročeni in imamo več ali manj veliko druž nc in večinoma mahne, komaj za ljudsko šolo dorasle otroke, se tudi z nami vred te naše druži”? nahajajo v enakih silno obupnih razmerah; kajti njihovo preživljanje je odvisno zgolj od naših službenih prejemkov.
Sicer izvršujemo vsa nam odkazaoa dela sami, vendar smo prisiljeni, ko je najnujnejša potreba včasih najemati v pomoč še druge delavce in, dasi so ti za svoje delo nad polovico bolje plačani kakor mi, jih za tako plačo le z največjo težavo dobimo, ker nazadnje vsak trdi, da z določeno mu plačo dandanašnji nikakor ne more izhajati, To navajamo v dokazilo, da je nam cestarjem z manjšo plačo gotovo še mnogo težje izhajati! Vsled tega smo prišli dozaldjučka, da nas more iz našega bednega stanja rešiti edinole temeljito, sočasnim življenjskim razmeram res odgovarjajoče izboljšanje plače. V prepričanju, da se bodo vsa tu navedena dejstva uvaževala, prosimo; Deželna vlada za Slovenijo naj blagovoli; 1. Zvišati nam temeljne plače z veljavo od 1, julija 1919 nadalje za 100 odstotkov in 2. Dovoliti nam enake draginjske doklade kakor do zdaj toliko časa, dokler ne pridejo življenjske razmere v Stadij pred vojno.
Redar.
Postopanje nadzorništva ploiberške
Unije. V Mežici se nahaja svinčen rudnik, last ploiberške Unije, ki pa je postavljen ped državno nadzorstvo. Delavstvo omenjenega rudnika je po narodnosti izključno slovensko, po strankah in organizacijah se pa razločuje v kršč. socialcc in soc. demokrate. Vzemimo polcžaj, v katerem se je nahajalo krščansko-socialno deUvs‘vo v omenicnem kraju pod avstrijskim režimom, ko so bili uradniki sami nemški na-cionalci. Ti so pritiskali krščansko-soci-alnn delavstvo od ene strani kolikor so mogli, od druge strani politične oblasti, ker je bilo krščansko-socialno da avstvo med ostalim delavstvom edino, ki si je upalo pokazati javno svojo slovensko narodnost, od tretje strani pa nemčursko socialno ekmokraško delavstvo tako, da je bilo naše delavstvo v takem položaju, ki bi ga surah ne mogli več človeškega imenovati. S kakšnim veseljem je tudi krščansko-socialr o delavstvo podpisovalo majniško deklaracijo in tudi pobiralo podpise, s še večjim veseljem pa sprejelo vest zedinjenja jugoslovanskega naroda in osvobo-jenja izpod nemškega iarma, češ, končano js gorje, piosto se bo lahko gibalo in ne več treba trpeti krivic, Gradovi so bili zidani v oblake.
Ob preobratu se je pisalo la govorilo po shodih, da je na demokratičnem temelju zgrajena naša mlada država. A kje je tisto lepo načelo? Ali se je tako hitro pozabilo? Za vzgled se lahko navede poslovanje SHS nadzomištva pri tukajšnjem rudniku. Nadzomištvo mora biti nepristransko posebno pri sprejemanju delavcev. Toda tu se godi tako: Če pride delavec vprašat za delo, ga dobi le na intervencijo socialistov. Vprašamo kompeten:-ne osebe, ali smo res že tako daleč, da se sme samo tisti delavec sprejeti v delo, ki je organiziran pri socialnih demokratih? Ali so to tista demokratična načela: vsem enake pravice? Čudno,'kako pride krščansko-socialno delavstvo do tega! Aji mogoče zato, ker je v prejšnjih nemških navalih vztrajalo, medlem ko so socialni demokratje pri volitvah stopali roko v roki z nemškimi nacionnlci. — Še en slučij Eden naših članov je bil, kakor skoraj vsi rudarji, član nekdanjega Miessthaier Wirtschaftsvereina :p se je tam zadolžil, a ne po svoji krivdi, ter je sedaj ob likvidaciji Vereina sam izjavil, da bo plašal v obrokih vsakih 14 dni 25 K, a se mu odteguje več kot polovica zaslužka vsakih 14 dni. Kako bo preživljal z ostalim denarjem družino 7 članov? — Usoiamo si vprašati nadzorstvo, ali je to demokratično, človeško? Ali je treba v taki zadevi poslušati ljudi, ki so bili vse prej nego Slovenci. Toliko za enkrat: mislimo, da si bo uadzorništvo v drugič premislilo. Ne maramo nikogar blatiti, ampak povemo !o, kar trpi na stvari krščansko-socialno delavstvo, katero je že itak poprej zadosti
trpelo m je sploh tako postopanje krivične. Kakšno mnenje naj ima krščanskosocialno dtravstvo od vlade in n'.; uprave? Ali si more misliti v takšnem položaju, da je osvobojeno? Ne delajmo še sedaj bridkih ur tistim, kateri so jih prestali čez mero že pod Nemci!	V.
Razne novice.
r Načrt za gospodinjske tečaje v Srbiji je naučno ministrstvo odobrilo.
r Višja ženska obrtna šola v Belgradu začne s poukom dne 1. oktobra. Na šoli so izvedli velike preosnovc in jo dvignili na stopnjo moderno urejene strokovne šole, Na novo so uvedli tečaje za modistke,
r Vprašanje alkoholnih pijač. Širom prosvetljp” csveta se opaža posebno gibanje ?—ti vrivanju alkoholnih pijač. Zdrav«*—?-*«. —-rost je glavni temelj tega gibanja. Prka-ano je po statistiki vseh kulturnih drč?-, da velik del zločinov in nemorale temelji v alkoholu. Posebno Amerika posvečuje veliko pazljivost temu vprašanju. Nedavno so napravili zakon, po katerem zabranjujejo vsako prodajanje pijač v Združenih državah. Temu primeru sledijo vse kulturne države sveta, in tudi pri nas se opaža tozadevno gibanje. Zagrebška vlada je predlagala belgrajski vladi, da bi ministrstvo izdalo naredbo o omejitvi točenja alkoholnih pijač. To bi bilo res dobro, da bi se vlada ne ozirala na interes gostilničarjev, ampak na občni interes ljudstva, ki je pred interesom po-edincev.
r Zločinka pobegnila. Iz zapora v Novem Sadu je pobegnila morilka Ana Laroš.
r Rogata letina v južni Ruski. Kakor poročajo iz Carigrada, so prišle v Odeso mnogoštevilne trgovske komisije ententnih držav. V vsej južni Ruski je bogata letina, tako da. bode mogoče izvažati velike množine žita. Ententine ladje z raznim blagom (posebno z obleko in čevlji) so priplule v odeško pristanišče. Za boljševiške uradnike je bila razglašena amnestija. Gledališča se spet otvorjena. Banke so začele poslovati. Prišel je v promet nov denar, ki ima jako dober kurs. Begunci so se začeli vračati iz Carigrada in ostalega Balkana.
r »Dobro« src«. Pred kratkim so prinesli listi vest, da se je italijanski kralj odločil odreči se vseh kronskih posestev na korist vojnih invalidov. Laška javnost je radi tega vsa navdušena, To dela pa nič drugega kot neizprosen tok duha časa. Kralj potrebuje danes priljubljenosti in to kupuje z imetjem.
r Koliko je zaslužil Ludendorif s svojo knjigo. Kodanjski »Politiken« javlja, da si je bivši generalisimus nemške armade sam spisal pogodbo z založniki svoje knjige o vojski in nje prestave v druge jezike. Najbolj mu je plačala Japonska, in sicer kar za rokopis, Knjigotržci sodijo, da je Luden-dorff prejel že za prvo zalogo svojih voj« nih spominov 20 milijonov mark, in pristavljajo, da Ludendorff ni dosegel takega uspeha na bojnem polju kakor na književnem trgu. Zakaj se ni posvetil pisateljeva* nju že prej? Tudi Viljem je že postal pisatelj.
Agrarna reforma in delavstvo.
S Koroškega smo prejeli naslednji članek, ki je tudi za delavstvo važen, ker razpravlja o agrarni reformi tako, da bo ista tudi za delavca imela svoj veliki pomen. Ne moremo reči, da bi vse misli v tem članku bile popolnoma neoporečne, vendar zasluži članek popolne pozornosti delavca in kmeta. Naj bi se o tem razvila razprava.
Dandanes zahteva vsak od države dela in jela. Država postaja organizacija, katere glavni delokrog je preskrba državljanov z delom in jelom; torej zgublja svoj politični smoter in dobiva gospodarsko socialnega. Zaradi tega pa mora sodobna država imeti nova sredstva na razpolago, ki odgovarjajo novim zahtevam. Imeti mora na vsak način nek določen vpliv na pridobitna sredstva in na pridobljene dobrine, Zemlja, industrija, obrt, rokodelstvo itd. so pridobitna sredstva, so delovne priložnosti Produkti teh pridobitnih sredstev, oplojenih z delom, so pridobljene dobrine. Pridobitna sredstva, pridobljene dobrine in delo morajo biti primerno razvrščene, razdeljene, da ie zagotovljen vsem državljanom miren in srečen razvoj. Več kot je ljudi na zemlji, bolj nujna je pravilna razdelitev delovnih sredstev, dela in pridelanih dobrin. Da se vse to ne vrši enostransko, treba je vzgoje nravne zavesti, čuta dolžnosti do bližnjega in tudi toliko vpogleda v gospodarsko socialni razvoj, da posameznik uvidi ne le upravičenost teh žalitev, ampak njih nujnost. Pridemo da podržavljenja delovnih sredstev, dela in pridelanih dobrin. Osebna last ni nam ne* kaj absolutno nedotakljivega, ampak le
pogoino. Dokler odgovarja zasebna last potrebam vseh budi in jim zasigura delo in jelo, je opravičena; kakor hitro pa tega ne vrši več ali ne more, zgubi opravičenost. Te smernice mora upoštevati agrarna reforma, če ne, ;e neizogibna agrarna in industrijska revolucija, ki bodeta ukončali nebroj delovnih sredstev, delovnih sil in mora torej upoštevati današnji položaj in pridelanih dobrin. Dobra agrarna reforma bodoči cilj in mora uporabiti vsa dovoljena sredstva, da pride iz današnjega nevzdržnega položaja k zaželjenemu cilju.
Zemlja mora nuditi vsemu^ človeštvu potrebne dobrine za obstoj, če je že ta njen cilj dosežen, potem lahko odvisni del zemlje služi drugun namenom kot udobnosti, veselju, dobičku, ugledu. Pa le tedaj! Tako dolgo kot skupnost lastnikov doseže ta prvotni namen zemlje za vse človeštvo, ni nobenega vzroka jim prikrajšati njih lastninske pravice; v trenutku pa, ko lastniki iščejo v drugotnih iamenih zemlje t. j. v udobnosti, veselju, dobičkonosnosti, špekulaciji, ugledu brez ozira ali je človeštvu zagotovljen obstoj ali ne, ima družba pravico omejiti lastninsko pravico in ne le prav dela, ampak ima družba dolžnost tako delati. Organ družbe je pa državna oblast.
Mi pripoznamo vsakemu človeku absolutno pravico do toliko dobrin kot jih potrebuje za svoj pošten obstoj. Kot proti-dajatev zahtevamo primeren del njegove delovne sile bodisi telesne ali duševne. Za udejstvovanje svoje delovne sile ra na vsak način rabi človek delovna sredstva. Eno takih delovnih sredstev je zemlja. Ra-zun nje, je še mnogo delovnih sredstev. Torej ne moremo reči, da ima vsak človek ravno do zemlje kot delovnemu sredstvu pravico. Do pridelkov zemlje pa ima vsak človek pravico, ker brez njih živeti ne more. Vsak človek pa ima do pridelkov zemlje pravico tudi tedaj, ko več delati ne more, bodisi vsled starosti, bolezni, onemoglosti.
Vojska je pokazala, da lastniki zemlje niso bili v stanu zasigurati vsem državlla-nom dovolj zemeljskih pridelkov in da tudi niso imeli vedno tega cilja pred očmi. Tudi volje je manjkalo marsikdaj in zavesti odgovornosti. Država pa ne sme izročiti usode stotisočev na milost in nemilost n ek a termikam, Več kot bode ljudi na zemlji, bolj pereče postane to vprašalne in večje skrbi bode treba od strani države, da bode zagotovljen miren, človeka vreden obstoj posameznikom, Poedincu bode se treba v mnogih slučaiih odpovedati svobodi in prostemu razpolaganju s pridobitnimi sredstvi, delom in pridelki.
Država pa ima tudi dolžnost, da pridelke pomnoži, da ne bodo le v nezadostni meri na razpolago. Torej ima opravičen vpliv na delo in pridobitna sredstva tudi na zemljo. Iz tega izvira želja po podru-žabljenju vseh pridobitnih sredstev. V industriji je socializacija opravičena, ker je velikj obrat, ki ne more postati last delavca samega, gospodarska nuinost, posledica moderne tehnike in pogoj bodočemu napredku. Te velike obrate skrčiti, da bi postali primemo pridobitno sredstvo ali delovna priložnost le za eno družino, je nesmisel. Čisto drugače pa je položaj glede zemlje kot delovni priložnosti. Prednost velikega obrata pred malim ni dokazana; v planinah celo neverjetna. V ravnini pa daje uporaba strojev prednost velikemu posestvu. Zdi se pa, da stroj bolj površno dela in nasprotuje intenziteti. Na polju in v kmečki industriji da stroj prednost veleposestvu. Glede živinoreje, vrtnarstva, sadjarstva pa vobče stoji mali posestnik — enako izobrazbo stavljeno kot pogoj — višje. Kmečko zadružništvo pa da tudi v kmečki industriji in v poljedelstvu lahko malemu posestniku prednost pred velikim. V socialnem oziru pa ima vobče malo posestvo, ki nudi celi družini dovolj delovne priložnosti in dovolj potrebnih pridelkov, prednost. Ob primerni izobrazbi, vzgoji in organizaciji nudi malo posestvo tudi največjo možnost za višek intenzitete v slučaju rentabilitete in potrebe. Gozd kot tak ne pride v tem oziru v poštev in gozdarstvo kot ekstenziven obrat in tudi intenziven sledi drugim postavam, ki zahtevajo veleobrat. Tu je socializacija opravičena. Nikar pa ne neurejeno sekanje lesa in drv po kmetih in delavcih.
Agrarna reforma ima svoje težkoče, ki se dajo omiliti, če preprečimo, da se pod agrarno reformo ne bode skrivala agrarna revolucija. Nasilno in v kratkem času izvedeno spremembo posesti zemlje ne odobravamo, ker niso pogoji dani. Razvoj si mislimo tako.
I. Država določi postavnim potom: nihče ne sme imeti več zemlje kot je more s svojo družino bodisi z ročnim delom ali duševnim racionelno obdelovati od enega središča vun. Določi se lahko najvišja mera velikosti. Iz boljše kulture v slabšo ni dovoljeno zemlje spreminjati.
II. Kdor ne gospodari sam temveč po najemniku, plača dvojen davek razun v slučaiu mladoletnosti,
III. Nihče ne sme prosto predajati zemljišča. Prvi kupec je vedno država. Na
tak način dobi s časom v roke delovna sredstva.	/
Država razpolaga potem s posestvom, da ga ali naprej proda, ali razkosa ali zamenja, arondira in comasira ali v najem da, ali parcele za stavbe napravi kakor je pač krajevnim razmeram iz socialnega in gospodarskega stališča prikladno. Na tak način ima država vedno v rokah sredstvo, da upošteva trenutne potrebe in želje. Blizu industrije in mest bode redno država oarcelirala in dala možnost do enodružinskih stanovanj z vrtom in njivo. Daleč proč pride bo'j gospodarski moment do veljave. Kazalo bi tudi, da država omogoči delavcem in drugim stanovom posest lastne hiše in malega posestva na stara leta. Način zavarovalnice bi mogoče bil najumestneiši. Od mladih nog vplačuje dofičnik gotovo vsoto letno in si s tem recimo 60 let star pridobi pravico do hiše in malega posestva. Hiša z gospodarskim poslopjem bodi primerno zemljišču in kraju zidana in re-prezentiraj gotovo vrednost, ki bodi vedno natanko določena kolikor mogoče nizko. Izbira bodi vedno precej velika. V slučaju doživetja si izbere zavarovanec vplačilnemu razredu edgovarirdočo hišo ali pa večjo proti doplačilu. Pri prezgodnji smrti pa plačuje lahko žena ali otroci naprej in preide nanje ista pravica. S tem dobi država najboljše sredstvo za štedenje v roke in tudi vsi stanovi največjo možnost priti do samostojnega gospodarstva vsaj na stara leta.
IV. Z zahtevo primerne socialne oskrbe poslov, obdelovanja v lastni režiji, pravilnega gospodarjenja bede prisililo gospodarje zemljišč ista aU dobro obdelovati ali pa predati državi. V obeh slučajih bodo imeli delavci in drugi stanovi korist.
Glede cene pa določi država razmeroma nizek ključ upoštevajoč le čisti dohodek zemljišča event. še vrednost poslopij. Nikdar pa ne vrednost, ki je nastala zaradi okolice. Da se je razvila industrija v bližini ali železnica začela voziti ali nastalo mesto, to ni delo lastnika zemlje, ampak čisto drugih činiteljev.
Razvoj bi prišel na tak način v trajen tok, ki se vedno da gospodarskim in socialnim razmeram primerno regulirati, ki nikdar ne prinese s seboj nove okostenelosti in lahko prepreči vsako negospodarsko in nesocialno postopanje posameznikov bodisi iz neumnosti, bodisi iz koristolovstva.
V. Upoštevajoč težnjo po intenziviranju zemljiškega dela, ima zahteva, da nihče ne sme kmetovati, ki kmetovati ne zna, svojo upravičenost. Kmetovati na se je treba učiti. Prišla bode s časom gotovo zahteva, da se mora vsak posestnik zemlje učiti z njo ravnati ali v kmetijski šoli ali pa pri za učenje sposobnemu vzornemu kmetu. Od starišev izključno učiti se, je sicer za stariše praktična stvar, napredek v kmetovanje pa ne prinese. Napredek pa nujno potrebujemo. Zakaj pa se rokodelec ne more pri očetu izučiti? Več sveta kot kmečki fant vidi in več načinov gospodarjenja, prej začne razmišljevati o boljšem gospodarstvu. Plačilo za vzorne posestnike bi bilo, da dobijo dovolj učencev, kar jim delo dela cenejše, 'kazen za slabe gospodarje pa, da bodo še težje dobili poslov.	—k.
Širite Jecerni lisf
Hei marlom.
Slika jz Bjelatincev v Ukrajini. — Spisal France Bevk.
Bilo je zgodaj spomlad. Tenek sneg je po ravninah, temen, ko da je zakajen in steptan od tisočerih stopinj, oster veter je pihal zlovoljno in brusil obraze, ki so se zavijali v visoke ovratnike sukenj, v privihane kape in rute, ki so se čudno podajale temnim poraslim vojaškim obrazom,
Mi smo marširali, marširali, marširali. Šli smo v Rusijo. Odkar smo prestopili mejo nismo imeli pravega počitka; komaj smo legli in zatisnili oči pozno v noč, že nas je vzbudil klic in šli smo dalje.
Kot ogromna kača smo se vlekli po ilovnatem testu polnem muke, ki se je imenovala cesta, a jo je bilo mogoče spoznati le po obcestnih in po stranskih jarkih, polnih vode in mrhovine. Noge so se pogrezale globoko čez gležnja, blato je škropilo po hrbtu, čez obraze, koraki so se ustavljali ob kletvah in zabavljali. Vrsta se je trgala, ločila se, širila se na dolgo in široko, eni so zastajali, drugi so hiteli, kot da se jim mudi do večera še bogve kam in ni vsem določena ena in ista pot.
Redka drevesa ob cesti so prežala ko zveri s kremplji. Kadarkoli se je kdo ozrl nanje, se je želel nasloniti in počiti. Privzdignil je nahrbtnik za hip, da je prenesel težo na roke in se je olajšalo rame. Mislil je, da lažje hodi in ne nosi več bremena, tako je zgoljufal samega sebe. Puško je obesil za jermen krog vratu, da jo je nosil kot svetinjico. Oči so bile uprte v tla, ko da iščejo nekaj izgubljenega, steptanega v blato, po katerem so hodile težke noge in se privzdigovale trudoma, kot obvezane s svincem.
Tu pa tam je bilo blata toliko, da smo se raztegnili v dolgo črto drug za drugim in čakali, da smo se vsi razvrstili. Ko se je prikazala zopet široka kolovozna pot, se. je glasilo povelje: naprej! Tedaj smo leteli, da smo dotekli prve dvoredne vrste, kdor je bil najzadnji, je moral teči najdalj e.
Tako smo šli čez polja in širne planjave, samo skozi par velikih vasi, kot da je drugače vsa planjava izumrla s hišami vred in je ostalo samo polje, polje, polje.., Tam, kjer so bili klanci je ležala mrhovina v dolgih vrstah, potegnjena raz ceste v jarek ali na njivo. Crknjeni konji so ležali vznak z odprtimi čeljusti in izgubljenimi, ogromnimi očmi kot strašne pošasti. Pri nekaterih so ostala sama gola okostja, oglodana do beline; kadar smo šli mimo drugih, je planil izmed golih štrlečih reber pes in, se lajajoč zapodil proč od nas. Drugje je planil izmed ostankov kosti in kit črn vran in se spustil v loku nad našimi glavami, nevoljen, ker smo ga motili..,
Bili smo tihi. Ne toliko iz trudno-sfi in lakote, kot od groze, ki je dihala iz teh okostij, ostankov živalskih dram, ki so odigravale ob klancih in vsled brezi mejne tihote in enoličnosti, ki se je širila nad to planjavo brez glasov, kot globina morja.
Marširali smo ce! dan, vas, ki smo jo bili pustili za seboj, je izginila, nova se ni prikazala. Šli smo počasneje, noge so e jedva premikale po ogromnem blatu, !• ct bi grozile, da ostanejo v njem. Počivali
smo. Posedli smo v blato in zrli drug v drugega molče in trudno; častniki so se vstopili okrog in se molče zrli.
Prišli smo v nekako dolinici podobno zaseko, kjer je žuborela voda in samevalo par hiš. Ob vznožju holma je stal mlin, leseno kolo se je vrtilo leno in metalo vodo v strugo Pot je peljala čez holm, gole konjske kosti so jo kazale.
Napeli smo zadnje moči in dospeli na vrh. Jedva je bil nastopil večer. Na drugi strani v globeli je ležal trg, ki se je svetlikal iz mraku z mnogoterimi lučmi in belimi hišami.
Razveselili smo se. Tihota se je namah spremenila v veselo govorico, celo v vrisk in petje. Po poti je ležal še sneg, ki ga je bil veter zametel v ozko zarezo kolovoza. Radostno se je udirala noga po klancu do vasi. Pred vasjo smo se ustavili. Zleknili smo se v breg in čakali, da nas razdele po hišah.
Iz vasi so nas prihiteli gledati otroci, potem nekatere ženske, nato možje. Možje so bili v rujavih uniformah čokati in lepi, z odkritim, širokim obrazom, polnim veli-kodušja in široke dobrote.
Poslušali so našo govorico, besedo, ta, ki je imel največjo kučmo, se je približal prvi. Vprašal je, odkodi smo, kam gremo.
Nato se je dvignil na bregu visok in čokat mož, s črnimi brki, podoben Rusu le po svojem širokem licu in odkritih, otroških očeh, jegova postava se je risala za večerno ozadje in se je zdela večja in veli-častnejša. Ko je dvignil roki, je dejal nekdo:
»Kakor prerok!«
Zgrnili smo se okrog njega, trudni, izmučeni kot živina, ne vedoči kam gremo, ne da bi znali čemu trpimo, gnani od neznane sile, trpinčeni od mnogoterih notranjih muk, udani v živalsko usodo, brez lastne volje in vroči, kot puške v naših rokah.
On, velik in gorostasen, kot se nam je zdel, pa je začel govoriti z rezkimi in pretrganimi stavki in smehom na ustnicah.
»Čemu ste prišli k nam bratje? ... Ali vam kaj hočemo? Mi se nočemo bojevati. Vrgli smo puške od sebe in šli.,. Vsi smo ljudje, bratje, mi in vi. Čemu bi se bili, da bi se buržuj smejal vsem v pest? Tudi nas so silili, da smo morili, kakor učijo vas, zato, da bi pustili njih v miru. Mi pa smo šli domov in smo obračunali z njim,,. Pri nas je svoboda! Vsakdo izmed nas orje in ne strelja. Vrzite puške! Saj ni več vojne. Pojdite domov! Ali nimate žena in otrok? Ne hodite v Sibirijo, tudi tam ni sovražnikov več! ludi lam so samo ljudje, vaši bratje ... Vrzite orožje! .,.«
Kol da bi gorel, je govoril. Mi smo se gnjetli in strmeli vanj. Roke, ki so držale puške, so poslale naenkrat ohlapne, nekdo je spustil vše naboje, da so padli skoraj neslišno v sneg. Oči so nam gorele, kot od gledanja neznanega. V krvi smo sprva začutili mraz, čustvo podobno nagli preplašenosti in strahu, kot da smo storili velik, prepovedan greh. Polagoma je začelo prehajati to čustvo v toploto, ki se jc blaženo razlivalo po vsem telesu in polnile žile. Srce se je širilo kol ob spoznanju nečesa
neprecenljivega, velikega, duša je postala lahka, ona duša, ki se je še pred petimi minutami bala, da ne prisnejo izmed tem- j nih hiš v mračni globini mali ognjiči in jih zlobno potolčejo v sneg in blato ... Tu so bratje, tu so ljudje, ki človeka objamejo« ko pride s puško in naboji k njim.
Drhteli smo. Izpogledovali smo se. Prvič v življenju smo po dolgem času muli opolnega sovraštva culi te besede. Smeh- I ljali smo se. Ti, ki niso razumeli, so vpra- I ševali, kaj je dejal, drugi smo jim z vnemo razlagali. Zdaj so gorele oči vsem: »Prav govori! Dobro je!«
»Li ne ljubite svobode? Vsak, dan bol) daleč od doma ste. Kaj nosite puške in nahrbtnike, sključeni v blato? Česa iščete? Sovražnikov? Pogostili bi vas, če bi imeli s čim ,,.«
Častnik, ki je sedel na konju, je jahal mimo gori in doli in nas motril z dolgim, resnim pogledom. Nihče ga ni gledal ta hip« Vsi smo videli le moža, ki je postajal na vedno temnejšem ozadju vedno bolj črn h? vedno bolj grozen, bajen kot mistično bitje.
»Vrzite puške! Obrnite se! Ne ubogajo te!,.. Tudi pri nas je bila disciplina. A zdaj? Zdaj smo si bratje...«
»Bravo! Prav govori!« Smejali smo set skoraj smo pozabili na trudnost.
Častnik je ustavil konja, nas premeril še enkrat, nato je zaklical: »Kvišku! V« redove!«
»Ne ubogajte! Mi nismo ubogali fa svobodni smo bili, Ali nočete svobode?*
Gledali smo zdaj častnika, zdaj črno postavo nad nami v mraku. Nihče se tri zganil, v notranjosti smo trepetali.
Častnik je ukrotil konja, ki je jel plesati, pogledal srdito in zakričal, ko da 50 je prelomila jeklena tvarina.
»Pozor!«
Ta hip smo okameneli. Puške so staJd ob nogah, vseh oči so bile obrnjene VI
častnika.
Od strani smo videli samo moža, ki jo z neizrečenim pomilovanjem uprl svoje oči v nas in se smehljal.
Na drugo povelje smo stopili v vrste, na tretje smo se premaknili v poltemi io gazili blato, do smrti izmučeni, do smrti obupani, brez moči kot otroci,
Za nami je ostala postava moža, ki je ni črnem ozadju izginila popolnoma, ko da je zatonila v trpki grenkosti duše, ki j« prešibka, da bi doživela bratstvo človeštva.
-........................................... -i
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Jože Rutar.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani
Največja slovenska hranilnica!
•I •	l«	■
Ljubljana, Prešernova ulica št 3
je imela koncem 1.1918. vlog . K 80,000.000-. rezervnega zaklada.......... 2,500.000--<
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače ht» nilnike. — Hranilnica je pupilarno varna. — Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornem« odplačevanju dolga. — V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno tirusCvo.
Gospodarska zveza
centrala za skopni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z.
Stalna zaloga poljedelj. strojev:
motorjev, mlatilnic, vlteljev, slamo« In reporezMuC, brzopariinlkov, plugov, branf čistilnikov i. t. d.
Prodaja:
umetnih gnojil, kolenijalnega in Speča« rljskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga:
pristnega domaCega in ogrskega vina, Sganja i. t. d.
Lastna Lidelovalnica in prekajevalnica Klobas. « Lastna željama*
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6
obrestujo hranilne vloge po čistih
3 °/o
Ljudska posojilnica v Ljubljani jo največja slovenska posojilnica in jo imela koncem leta !91S nad 43 milijonov bron vlog In nad 1 milijon en-stotisoc kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo od 4 do 5®/0.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.