CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 27, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Vzniki napadajo na petih krajih v Tuniziji francoske in angleške čete poročajo o ve-ph uspehih. Nernci se umičejo pred zmagoviti Amerikanci v severni Tuniziji. E? je samo čelada '%nje Kr Petek je bil ranjen v ameriški general vrhovni po-|g Viških čet v Tuniziji, ^ino?' vzPetini, odkoder S?doni opazoval p°mi- Hfiie't iŽet V boi'no linij'0' , G|a sovražna topov-^jelnse razletela na kra-I ^cj Stal general. I Prebili čelado, ven-! %jek|a kf>vina odnesla gla-Srai n'h drobcev od krčite* ,,le dobil prvo pomoč 9n !aZaVetu- odkoder ga fj% lleh že lahko poslali |»V: m morda domov v I v L^Zed. državami K^izbegljiv BE^Vse kaže, da bo ll^a* <] diplomatski I \ "»ed Finsko in Zed. ' ()r°čil° zatrjujejo, I \iirjnarod radi tega ze-bi v ' tocla vlada ne j ^Hij* bremenila svo- M !il)ski" , >Nil. ,?'dni uradnik je M ^ jifji" "Amerikanci ne te; v^ovati> da si bomo K J, okl'og vratu." To 'J fe ^sk na Željo Ame" /t it^^ Poravna spor z i ZVeze z Nemči- 1 , 0Ukne iz vojne. ! ^ —_ I J^ziil čevljev j S^45 dni i dopust jc j !(Sl,- d Carr. S seboj J J na katerih se j :l)tjp 'z Guadalcanal. i J^lniv,'eduj'e' da >i' sezul j ^ v .n 4!> dni in da so mu ! ,Vivl3ih segnile. Šele, | Pripeljali v bolni- I javijo za malar i-| čevIje. Marin je "ognju" in ni jI sezuval čevlje. ! ■ I Ir^au nami žganja v j C V* ^eraj ni bits ttl , vrst. Vzrok je j iS.^r sme vsak ku-i okraju in se i ^ KČ*t[>da tam res V^ai e Prodajalne r^Ka , zganja, ko ni J L^bil ^Pca več. Kaj j dl-ie časa. Na- j \vJa zmanjkalo, ko I ajočih še dolga. j {Sj^ se postavi j^skj društvo Ložka Vl'00onil°' da kupi zo-if' iij, }' vojnih bondov. \ kupii0 v sredo, WV% a kampanja za i \>0 T Pos°J'ila' da s { i, ,JaPoncem, da ne | IVN, daseosvo-I j ? naših letalcev. j ^>ov26,preJ kupilo za y\ Vsa čast zaved- Osišče je izgubilo dozdaj v Afriki 66,000 mož Zavezniki trdijo, da je osišče izgubilo v bojih v Afriki od 1. januarja do 15. aprila 66,000 mož in sicer ubitih, ranjenih in ujetih. V istem času so izgubili 250 tankov, 3,000 vozil, 425 topov in 34 ladij. Od teh 66,000 izgubljenih osi-ških vojakov jih je padlo 36,-000 v roke zaveznikom, trdijo poročila iz zavezniškega glavnega stana. V zračnih bitkah so pa zavezniški letalci uničili osišču 918 letal, poškodovali 586 in morda nadaljnih 278. Na tleh so jim pa uničili najmanj 586 letal. -o- Vemci so brez uspeha lapadli pod Leningradom London, 27. apr. — Iz Moskve se danes poroča, da so Nemci včeraj nenadoma in z veliko si-o napadli pri jezeru Ilmen pod Leningradom. Rusi so napad odbili in pobili nad 800 nacijev. Nemci so bili prodrli s prvim sunkom v rusko linijo in zasedli neko naselje. Toda predno so se mogli dobro ustanoviti, so jih napadli Rusi in pognali, odkoder so prišli. Na drugi ruski fronti je bilo včeraj preecej mirno,. V Kavkazu so Nemci zdaj začeli obstrelje- GAZOLIN JIM JE ZELO PRAV PRIŠEL Buffalo, N. Y. — Ko je nek truk vozil v velikem tanku ga-zolin iz pennsylvanskih refinerij v Buffalo, je zlomljeno pero pri truku predrlo tank in gazolin je začel sipati na tla. Mimovozeči motoristi so gazolin pretrezali v vse mogoče posode, ki so jih rao> gli v naglici dobiti. Izteklo je 2,500 galon gazolina, predno so mogli tank zamašiti. V veliki življenjski nevarnosti Iz Kendall, A*. Y. se poroča o nenavadnem prizoru, ki ga ljudje vidijo skoro vsak dan. Kadar gre namreč Mrs. Dorothy Smith v trgovino, k grocer ju ali mesarju, gresta vedno zanjo udomačeni raca in goska. Sledita ji kot dva psička. Vprašanje je, koliko časa bi raca in goska takole hodili pd Clevelandu, kjer je zdaj tako pomanjkanje kokošje pečenke? -o--- Vlada se boji splošne stavke premogar jev Washington.—Urad za vojno produkcijo je apeliral na uradnike premogarske unije, naj ustavijo vedno bolj rastočo stavko premogar jev. Zdaj je na stavki že 13,000 premogar-jev in sicer 9,000 v Pennsylva-niji, 4,000 pa v Alabami. Pogajanja med premogovnimi družbami in unijo se še vedno vršijo. Zadevo'je dobil zdaj v roke vladni posredovalni odbor. Pogajanja bi še bila morala končati že 1. aprila, toda se je obojestransko pristalo na to, da se jih zavleče še za 30 dni. Unij ski premogar j i, 450,000 po številu grozijo,"*če ne bo prišlo do sporazuma do 30. aprila, bodo šlj vsi na stavko. vati ruske pozicije s topovskim ognjem, ko so se jim izjalovile vse ofenzive. -o- Dva japonska admirala sta bila ubita Radijo iz Tokia poroča, da sta našla dva japonska admirala smrt lanskega junija, ko je bi-a velika pomorska bitka z Amerikanci pri otoku Midwayu. Admirala sta bila na inosilcu letal, ki so ga Američani pogreznili v tisti bitki. Stavba pri Osborn Co. Oddelek, kjer izdelujejo ščet-ke pri Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. še vedno počiva. Kakih 400 delavcev je začelo s stavko v protest, ker je družba izjavila, da bo dala priboljšek v mezdi in sicer toliko moškim delavcem kot ženskim. Moški trdijo, da bi morali dobiti več kot ženske. Vladni posredovalni odbor je pozval John L. Lewisa, predsednika unijskih premogarjev, naj pošlje svoje zastopstvo na razgovor. Lewis se ni odzval, nakar je odbor sam imenoval odbor treh mož, ki bodo sodili in odločili v tem sporu. Premogar j i zahtevajo $2 na dan priboljška in unioniziranje vseh bossov. --o-— Cestni komisar ob delo Postrežbeni direktor David bo odslovil iz mestne službe Charlesa Scheetsa. Temu bodo sledili "na cesto" najbrže še drugi komisarji. Postrežbeni direktor ni zadovoljen s pobiranjem smeti in raznimi nered-nostmi v tem oddelku. Fred Vitovec bo prevzel začasno delo cestnega komisarja. Opozorite dekleta! Matere onih deklet, ki spadajo k žogometnemu krožku Taylorville, 111. — Joe Kaste- fare Marije Vnebovzete, naj lic se je 6. marca t. 1. hudo po-|opomnijo svoje hčere, da se vf- bil na nogi in potem je bil 29 dni V bolnišnici, v kateri se je moral podvreči težki operaciji. Zdaj se zdravi doma. ši posebna seja jutri večer ob šestih. Merile bodo uniforme. Pridejo naj na prostor poleg cerkve. Ml M M Naši vojaki iSSškega sodišža iMa prelomila diplomatske (Posneto iz ljubljanskega "Jutra" v izvirnem besedilu). Vojaško sodišče vrhovnega povelj-ništva oboroženih sil Slovenije Dalmacija, odsek v Ljubljani je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti: 1.) SMOLETU ALOJZIJU, pok. Franca in pok. Frančiške Novšak, roj. v Bastariji 31. IV. 1884, bivajočemu v Gorenji vasi št. 11. nahaja jočem u se v zaporu. 2.) MIK L A V č IČ U RADU, pok. Josipa in pok. Ivane Javni-kar, roj. v Stični, 9. IV. 1920, tam bivajočemu v vasi Velike Črmlje, nahajajočemu se v zaporu in 3.) KASTELICU IGNACIJU, sinu Ignacija, roj. v Stični 20. IX. 1920, bivajočemu v Velikih črmljah št. 1 v begstvu. ].) MAVSARJU FRANCU, pok. Josipa in Pivk Ivane, roj. na Brezovici 28. X. 1907 in tam bivajočemu delavcu. 2.) FILIPIČU ANTONU, pok. Antona in Marije Labruska, roj. na Brezovici 24. X. 1904, tam bivajočemu zidarju in 3.) ZALOŽNIKU IVANU, sinu Matija in Lončar Ivane, roj. na Brezovici 16. V. 1912, tam bivajočemu zidarju, vsi trije so v zaporu. 1.) ČEKADI PETRU, sinu Petra in Marije Bratovec, roj. 28. I. 1921 v Semiču, železničarju. 2.) ŠTRUKLJU VLADIMIR- JU, sinu Pavla in Frančiške Jakša, roj. v Semiču 27. XI. 1917 tam bivajočemu železničarju. 3.) DOLTARJU IVANU, sinu Ivana in Ane Butale, roj. 12. V. 1922 v Semiču tam bivajočemu kovaču. 4.) DOLTAR DANIJELU, sinu Ivana in Ane Butale, roj. 14. VIII. 1913, kovaču. 5.) KOČEVARJU MILANU, sinu Julija in Ane Klejan, roj. 17. VII. 1917 v Gradcu, bivajočemu v Semiču, kmetovalcu. 6.) ZELJSKU JOSIPU, sinu Ivana in Neže Klupar, roj. v Semiču 24. VII. 1912 tam bivajočemu kmetovalcu : Vsi omenjeni se nahajajo v begstvu Ruski komisar zunanjih zadev. Molotov, je izročil poljskemu poslaniku ostro poslanico, obsojajoč poljsko vlado. Tako poroča novinarska a g e n c i j a Tass. Molotov obsoja poljsko vlado,' da vrši sovražno kampanjo proti Rusiji v isti smeri kot jo vodi Nemčija, ki je obdolžila Rusijo, da je ukazala pomoriti 10,000 poljskih vojakov. Rusija zdaj brez ovinkov dolži Nemčijo, da je ona pomorila poljske vojake. Ruska spomenica poljskeemu poslaniku se glasi: "Sovjetska vlada ve, da je začela poljska vlada s sovražno kampanjo z namenom, da izsili gotove koncesije na ozemlju na račun sovjetske Ukrajine, sovjetske Bele Rusije in sovjetske Litve." Sovjeti tudi dolže Nemčijo, da je hotela vprizoriti "preiskavo" glede namišljenega poboja poljskih vojakov z namenom, da zakrije svoje grozovite zločine. Kot znano, je poljska zarnej-na vlada apelirala na mednarodni Rdeči križ, naj vpelje to preiskavo. Vodstvo Rdečega križa je pa odgovorilo, da bo začelo s preiskavo le, če ga bo v to naprosila tudi Rusija. Ker Rusija tega očividno ne bo storila, bo Rdeči križ pustil vso zadevo pri miru. Washington. — Ameriški državni oddelek je izrekel obžalovanje, ker je prišlo do spora med rusko in poljsko vlado. * London. — Angleški vladni krogi izjavljajo, da se je Nemčiji posrečilo doseči prelom med Rusijo in Poljsko. V tem trium-fira nemška propaganda, ki je bila že dolgo na delu, da zaseje razdor med Združenimi narodi. Anglija bo skušala spor pora- zveze s poljsko vlado Moskva, 26. apr. — Sovjetska Rusija je včeraj prekinila diplomatske zveze s poljsko vlado v izgnanstvu. Rusija dolži Poljake, da so v zvezi z Nemčijo, da bodo vodili sovražno propagando proti Sovjetski Uniji. Zadeva se nanaša na obtožbo Nemčije, da so Rusi'pobili 10,000 poljskih častnikov in vojakov v bližini Smo-enska. ----——--—— Stavka v elektrarni je zdaj poravnana Včeraj je odšlo nekaj delavcev na stavko pri Cleveland Elecric Illuminaing Co. na 70. cesti v Clevelandu. Nekaj časa je že grozilo, da bo morala elektrarna prenehati z obratom, s čemer bi bil ustavljen skoro ves vojni obrat v Clevelandu, poleg tega, da bi bilo dosti hiš brez luči. Danes zjutraj je prišlo pa do sporazuma med unijo in elektrarno. Posredoval je lokalni vladni zastopnik. Delavci so pričeli včeraj s stavko kot v protest radi novega delovnega reda, ko je začela družba z delom 6 dni na teden. Nekaj delavcev bi moralo na šesti dan delati od 4 popoldne do polnoči, drugo jutro pa zopet začeti z delom ob osmih. Ker nekateri delavci stanujejo daleč, bi bilo to zelo nerodno zanje. Elektrarna bo zdaj zopet delala 40 ur na teden, dokler ne bo našla kak boljši naert za 48 urni delovni k. -o-- PREBILU CIRILU, sinu Iva- vnati. na in Matek Marije, roj. v Pod-i Freddie Križman, sin poznane Križmanove družine iz 6030 St. Clair Ave. je bil včeraj veselo presenečen, ko mu je poveljstvo naznanilo, da je bil povišan v poročnika prvega reda. Freddie služi p-ri letalcih v San Angelo, Tex. Čestitamo, Fred! m Mr. in Mrs. Joseph Novak iz 3623 E. 82. St. sta dobila od sina Patrieka obvestilo, da je oceana. Starši so pričakovali, da bo prišel domov na dopust, pa je prišlo obvestilo, da je tako d a 1 e č od doma. Njih sin korporal Lawrence služi pa pri marinih in se nahaja v Severni Irski.1 mm** Albert Volčapšek, sin Mr. in Mrs. Volčanšek iz 8912 Union Ave. je odšel včeraj v službo k ameriški mornarici. Želimo mu srečno dospel z armado preko vso srečo in pa zdrav povratek smrek, 29. X. 1915, bivajočemu v Plešilci št. 47, kmetovalcu, nahajajočemu se v zaporu. FAKINU PAVLU, neznanega g0. West očeta in Marije Fakin, roj. vjjohn Hay_ Vojaška treninga v šolah Clevelandski šolski odbor je dovolil, da začno sledeče višje šole z večerno vojaško trenin-Tech, Central in Treningo bo vzdr- ževala Ameriška legija. Dostop bodo imeli dijaki in tudi starejši ljudje do 38. leta. Lepa udeležba Sinočni ples kadetk Slovenske ženske zveze v SND na St. Clair Ave. je bil zelo dobro obiskan, zabava in postrežba zelo zadovoljiva. Pripravljalni odbor zasluži vso pohvalo, ker je vse tako dobro uredil. Škocljanu 30. XII. 1916, tam bivajočemu, nahajajočemu se v zaporu, ter jih obsodilo v dosmr-no ječo . -o- Zet generala Pattona v ujetništvu Hamilton, Mass.—Podpolkov-kovnik John Waters, zet generala Pattona, ki vodi 2. ameriški kor, se nahaja kot vojni ujetnik v Dulagluff, Nemčija. Tako se glasi poročilo vojnega oddelka. Waters je bil že prej poročan kot pogrešan v Afriki. .-o—- Vlačilni čoln se je pogreznil včeraj v reko Včeraj popoldne se je ipogre-znil v reki Cuyahoga pod starim Central viaduktom 75 čevljev dolg vlačilni čoln. Čoln je vlekel proti jezeru dva splava z blatom, ko se je naenkrat vrv utrgala, se zapletla v vijake pri čolnu in čoln se je tako naglo prevrnil in pogreznil, da je imela posadka komaj časa, da se je rešila. 8,000 premogarjev je zdaj na stavki Pittsburgh, Pa. — Včeraj je odšlo na stavko okrog 8,000 premogarjev v južni Pennsvl-vaniji, kjer kopljejo mehki premog. Stavka se širi od enega kraja do drugega. Premogar.j i so šli na stavko v protest, ker je bila izročena njih zahteva po večji mezdi vladnemu posredovalnemu odboru. Unijski uradniki trdijo, da stavka ni bila uradno sklicana. Piketne straže so postavljene pred rovi, ki ne puste nikogar na delo. -o- Ameriški parnik je na varnem Washington.—Mornariški oddelek zanika, da bi bilo kaj resnice na poročilu iz Nemčije, da je sovražna podmornica potopila na Atlantiku ameriški nosilec letal, Ranger. Niti Ranger, niti kak drugi ameriški nosilec letal ni bil potopljen ali poškodovan v kateremkoli oceanu, trdi mornarica. —.-o--- Iz bolnišnice Frank Znidaršič, stanujoč na 1265 E. 170. St.. id je bil povožen od avtomobila, je sedaj zopet doma. Vesel bo, če ga prijatelji obiščejo. VLJUDNOST NA ULICAH Vozniki imajo navado, da se privadijo eni cesti in potem skoro vedino po tisti vozijo na delo in domov, ali po drugih opravkih. In kadar mesto popravlja take ceste, se voznikom zdi, da se jim godi največja krivica, ker ne morejo po svoji priljubljeni cesti naprej. Policijski načelnik Geo. J. Ma-towitz priporoča voznikom, naj lepo ubogajo, ako jim stražnik pove, da ne smejo voziti po tej in tej cesti. Naj krenejo na dru- go ulico in tam nadaljujejo svojo pot do cilja. Enako opominja policijski načelnik voznike, naj vozijo previdno, kadar so na cesti luže ali če je blato, da ne bo umazana voda s ceste škrofila ljudi na pločnikih, ali če čakajo na ulično železnico. Vedno in povsod morajo izkazovati vljudnost in prijaznost do svojega bližnjega. Ceste niso zgrajene samo za nekatere, ampak za uporabo vseh ljudi. ftMEraŠKftllf DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NE^SPAPER (Li e ^ete ,se umičejo z močno utrjenih postojank v gora-W severne Tunizije pred silnimi napadi ameriških čet. pk(( . ttiilj dolgi fronti zavezniške armade jemljejo sovra-II °la»iko za postojanko. Zavezniki so začeli z napadom f%!l£etih krajih obenem. Kje se bodo Nemci ustavili, ki so se umaknili pred Američani, depeše ne povedo. Poročila pa trdijo, da so pognali Nemci v boj vse sile, da ustavijo maso tankov, ki pritiskajo na centralno osiško linijo. Znamenje, da se ruši nemška močno utrjena linija, ki so jo razpeli po višinah v kolobarju pred Bizerto in Tunisom, je to, ker so francoske čete včeraj vzele štiri višine poleg Djebel Man-sour, torej vsega skupaj pet utrjenih in strategionih višin. Iz gl. stana poveljnika Eisen-howerja prihaja poročilo, da se sovražnik ljuto brani in da mu je treba vzeti vsako ped zemlje posebej. Ameriške čete so zavzele važno višino, ki leži 34 milj zahodno od pristanišča Bizarte. Tukaj je Nemce prošlo zimo napadala prva angleška "armada, pa jih ni mogla pregnati. Osiške radijske postaje so vče-Ki,j hitele pripovedovati, da mečejo zavezniki silne množine pehote in tankov v osiško linijo. Priznavajo, da so zavezniki na nekaterih krajih predrli nemško obrambno linijo. Poročila trdijo, da so francoske čete 19. kora v zadnjih 36 urah prodrle 12 milj globoko v nemške pozicije, Francozi so zajeli mnogo ujetnikov in veliko vojnega materiala. Bombniki, ki krožijo nad bojno linijo, neprestano obsipljejo osiške postojanke. Koliko imajo zavezniki tukaj bojinih letal, se lahko razvidi iz tega, da so poslali v teku ene ure 72 bombnikov dvakrat inad eno samo tarčo. Posledica tega bombardiranja se pa tudi lahko presodi. V soboto so zavezniški bombniki zopet bombardirali Napel. Bombe so poškodovale nek kolodvor, neko jeklarno in neko ladjedelnico. -o- Velik požar v Fairport Harbor Fairport Harbor, O.—-Včeraj je izbruhnil v trgovskem delu mesta velik požar, ki je nekaj časa grozil, da bo uničil ves blok. Lokalni požarni brambi, kateri je prihitela na pomoč še iz Painesville, O., se je posreči-čilo požar omejiti na Greenwood poslopje. Na tem poslopju je ogenj uničil en lepotilni ! salon, eno moderno trgovino, 'en trgovski lokal in šest stano-Ivanj zgorej. "AMERIŠKA D0M0YIIA" AMERICAN HO M E SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. JAM*« DFBEVEC Bdlior HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ____Posamema številka 3c_ SUBSCRIPTION BATES: Onlted Statestand Canada $6.50 peri year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. 8. and Canada $2.00 fox 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S months __Stogie copies 3c Entered as second-class matter January 6th, 1808. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. __No. 99 Tue., April 27, 1943 Kaj naj napravimo z Nemčijo po tej vojni? Ker je Nemčija glavna povzročiteljica današnjega svetovnega \kidnja in vsega gorja, ki ga je prinesla vojna vsemu svatu, je gotovo vsak radoveden, kaj bo prejela Nemčija kot plačilo za vsa strašna dejanja, ki jih je zakrivila v tej vojni. Kaj bodo zavezniki napravili, z Nemčijo, ko jo bodo premagali? Kako bodo glavni krivci kaznovani? To nam opisuje Kingsbury Smith, katerega izvajanja prinašamo tukaj v slovenščini. I. Ako bodo imeli Američani, ki delajo povojne načrte, svojo voljo, bo dana nemškemu narodu po tej vojni še ena prilika, da pokaže, če hoče postati miren in kooperativen član trezne svetovne družbe. Toda to pot se bodo morali Nemci, tega učiti na trd način. Uradni Washington ima za Nemčijo načrt, po katerem bo strogo nadzorovana. Postopali bodo ž njo strogo, toda pravično. Ti načrti so seveda šele v delu. Nekaj izvidov, ki jih najdete v tem članku, razvijajo bolj idejo kot konkreten načrt. Nova razvitja, novi dogodki jih lahko temeljito spremene. S tem pridržkom v mislih je sledeči ameriški program za povojno Nemčijo: Ko Bodo zavezniške armade okupirale Nemčijo in to pod pogojem brezpogojne vdaje, bo prvi korak zaveznikov, da postavijo vojaško vlado. To bo postavil vrhovni poveljnik okupacijskih čet. Namen tega bo: prvič, varstvo okupatorskih čet in da se obdrži ugoden vojaški položaj; drugič, da se vzdrži red med civilnim prebivalstvom. Kakor hitro bo Nemčija popolnoma zasedena, jo bc prevzela vrhovna zavezniška vojaška in civilna vlada. Te vlada naj bi obvladovala administracijo Nemčije; nadzorovala popolno razorožitev njene zračne, pomorske in armadne sile; vodi decentralizacijo njenih industrij ter uredi njene ekonomsko življenje. Dasi se pričakuje, da bo začetna vojaška vlada skupne podvzetje Združenih narodov, pase ameriška vlada pripravlja, da bo problem rešila sama, ako bo to potrebno. Armadni častniki in civilni uradniki, ki imajo precejšno izkušnjo v vladi, ki dobro govore nemščino in ki jim je dežela poznana že od prej, se že trenirajo, da bodo delovali kot uradniki \ civilnih zadevah. Vojni oddelek ima v načrtu, da bo treni ral več kot 1000 najboljših moči, ki bi pomagale vladat Nemčijo. Ti ameriški "gauleiterji" se zdaj trenirajo v vojašk vladni šoli v Charlotesville, Virginia, ki je bila organiziranj v maju 1942. Dva razreda, vsak po 150 oseb, sta že gradu-irala po štirimesečnem učnem tečaju. V tej šoli ne poučujejo samo zakonov, običajev, ekonomije in dušeslovja nemškega naroda, ampak učijo tudi pripraviti definitivne načrte za prevzem posebnih okrajev. Ako bo, na primer, ameriški general okupiral Hamburg, bo žc pripravljen popolen načrt, za lokalno vlado v tsitem kraju: pripravljeni bodo tudi trenirani administratorji, ki so pomagali pripraviti ta načrt. V tej šol"i se predvsem zabičuje učencem v glavo, da se dobi najboljše rezultate s pravico, častjo in človekoljubjem; da vojaška okupacija, ki začne s zatiranjem, nasilnostjo in krivičnim postopanjem — zapušča večno mržnjo v srcih nemškega naroda in bi zasejala seme za bodočo vojno. Vojni oddelek trenira tudi posebno policijo za Nemčijo in 'sicer v Fort Custer, Michigan. Tudi naša mornarica pripravlja posebne kontingente za službo v Nemčiji. Vrhu tega trenirajo razni oddelki ameriške vlade osobje za službo v Nemčiji, kot, državni, zakladniški in ekonomski oddelek. Ti administratorji in tehnični izvedenci bodo nastavlje ni v najvišji zavezniški vladi, ki bo prevzela Nemčijo za vojaško vlado. Po ameriškem načrtu naj bi vojaška vlada zaveznikov kakor hitro mogoče polovila, sodila in kaznovala vojne zločince. Drugače se je bati, da bi narodi v zasedenih deželah, kjer so Kvizlingi in lokalni naciji sodelovali z Nemci, vzeli zadevo v svoje roke. Nek Francoz je izjavil, da bo samo v Franciji pobitih nad en milijon oseb, ako se tega pravočasno ne prepreči s primernimi ukrepi. Drug vzrok za naglo in strogo akcijo proti vojnim kriminalcem je ta, da se prepriča nemški narod, da njegovi voditelji ne bodo nikdar več začeli kake vojne, ne da bi bili za to kaznovani. Zdaj so v delu načrti, da se ustvari posebna komisija Združenih narodov, ki bo preiskovala vojne zločine. Člani te komisije bodo tudi tvorili sodišče Združenih narodov, ki bo sodilo višje nemške uradnike, vključeno nazijske vodje, ki so odgovorni za barbarsko pobijanje Judov v Evropi. Namen je, da bo pripeljan pred to sodnijo vsak višji nacij, vključno Hitlerja, Goeringa in Goebbelsa in to kakor naglo mogoče po okupaciji. Kar se tiče Hitlerja prevladuje splošno mnenje, da bo izvršil samomor. Ako ga bodo pa ujeli, je namen ameriške vlade, da se ga postavi pred zavezniški tribunal ter ga obtoži masnih umorov, ter se ga, ako bo spoznan krivim, ustreli. (Konec prihodnjič.) BESEDA IZ NARODA Iskrena hvala! V petek 16. aprila smo" imeli v cerkveni dvorani sv. Vida prav lep večer, ko je prišlo skupaj par sto ljudi in imeli lepo zabavo, ko so bile sklicane številke in vsakih par minut je nekdo bil vesel. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom, podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze, ki je eno največje žensko društvo pri fari svetega Vida. Podružnica se je namenila skupaj zbrati gotovo svoto denarja, da se kupi za v cerkev "Roll of Honor," to je tablo, na kateri bodo zapisana vsa imena fantov od fare, ki so pri vojakih, naj si bo v kateremkoli oddelku. Potem pa tudi papeževo zastavo, da bo na vsaki strani table zastava, to je na eni ameriška, (katera je že v cerkvi) in na drugi pa papeževa. Na tej prvi prireditvi je bila precej lepa udeležba, ampak ne tolikšna, kot bi morala biti, da bi se ob enem času dobilo skupaj dovolj sredstev. Tisti večer je res deževalo, kot za stavo in ni bilo zameriti, ako se niste v velikem številu odzvali. Za to je bilo že tisti večer določeno, da imamo še eno prireditev v ta namen in to bo meseca majnika. Za natančen datum bo v kratkem poročano. P ros j se vas že sedaj, da pridete in pomagate k lepi stvari. Vsem, ki ste se pa odzvali prvemu vabilu gre najiskrenejša zahvala za poset. Upamo, da boste prav gotovo prišli spet prihodnjič. Z hvaležnimi pozdravi, za št. 25 SžZ. Albina Novak. S Hubbard Rd. Kakor navadno vsaka leto kaj zboljšam pri hiši, tako sem tudi letos napravil novo ograjo, da jo je kar veselje pogledat. Napravil sem jo tako,- da tega pa bo sedaj na spomlad še vse polno drugih zanimivosti. Torej vsota za prevažanje delavcev na farme je tudi že določena, 40 milijonov to niso mačje solze. To se vam bodo vozili iz kraja v kraj, da bo kar veselje in seveda plača bo taka, kakršno bo farmar mogel plačat. Je pa tudi določena plača, a povedano pa ni, kedo jim bo dal tako plačo, kajti če jo bodo dajali farmarji, bo precej pičla. V premnogih slučajih ne bodo naredili toliko, da bi mogel farmar kaj plačat, vsaj po naših krajih ne. Slišal sem tudi, da so hoteli v naše kraje uriniti Japonce, pa so jih s hvaležnostjo odklonili. Kaj pa mislite ljudje božji? Z Japonci se pretepljemo in potem pa da bi jih mi po teh krajih pa "glajštali"? To pa že nikakor ne gre. Saj bi bil v strahu pred njimi ves okraj, ker pravijo, kako so navdušeni za pretep in po teh krajih smo pa bolj ponižni in mirni ljudje; saj veste, da to bi ne šlo skupaj nikakor ne. Kako bi pa tudi izgledalo, da bi po farmah "re-girali" Japonci, a gospodarji bi morali pa delat v tovarnah. Farmarice bi samega strahu s hlač poskakale pred njimi. Torej sedaj naj -nam nakopljejo na glavo še to japonsko golazen, ki nam že itak dela dovolj preglavice tam na Daljnem Vzhodu. Da pa ne boste Clevelandča-ni mislili, da samo pri vas prirejate razne zabave, naj vam kar tukaj povem, da smo tudi na deželi od časa do časa deležni kaj takega. Tukaj so bili namreč vprizorili madisonski višješolci kar dve igri pod naslovom "The American Way" in sicer v šolski dvorani v Ma-disonu. To sta bili jako zanimivi igri in zelo patriotičnega značaja. Igralci so sej izvrstno obnesli. V začetku predstave so zapeli ameriško himno, ampak jaz nisem pel, ker so mi bili že no pa moramo biti hvaležni našim fantom in dekletom, ki stoje na braniku domovine. Če se nam prav nekaterim med ne cedi v tej vojski, se nam je pa kedaj že prej. Zato pa mislim, da ni potreba nobenega posebnega "kikanja," pa tudi zato ga ni potreba, ker je bila pri nas domača solata že danes na mizi in sedem, ki smo sedeli krog mize, nas je jedlo ta novo solato. Saj sem bil že pred nekaj tedni zapisal, da bomo imeli domačo solato še prej kot za veliko noč in res je bilo tako, kljub vsej dolgi in hudi zimi. Pozdrav vsem, Frank Leskovic. ZAPISNIK II. seje izvršenega odbora Slovenskega ameriškega narodnega sveta (Nadaljevanje) ]e res nekaj posebnega. Ta vhod pelje naravnost k mojim cvetlicam, katere vem, da bodo prišli prijatelji pogledat, ko se bo kaj vreme zboljšalo. Vrata pri vhodu se tako odpirajo, da ie hočeš odpret, ni treba nobenih posebnih stopinj naprej in nazaj, pa pridi noter ali pa če greš ven. Tako sem pa imenitno naresil, da bi me tudi Vi-rantov France tam z Norwood Rd. ne prekosil, čeprav je on mojster v tej stroki. Se reče, saj tega nisem ravno vsega sam napravil, kajti pri tem delu mi je pomagal tudi naš Eddie, ki je mojster v kovaškem delu. Prav za prav se Eddie ne ustraši nobenega dela. Konja vam tako ročno podkuje, da je le kaj, pa se tudi nič ne ustraši, če je še tako velik. Pa če si ga drug kovač ne upa podkovati, pa pridejo po našega Eddija. Ko sva delala ta krasni vhod, ga je sicer malo jezilo, ker nama je vreme nagajalo; malo pa mu je vreme nagajalo tudi na polju, da ni mogel ovsa vtaknit v zemljo o pravem času kot bi ga bil rad. Veste pri vhodu sva pa postavila tudi vratarja in izgleda prav tak, kot da je turške vere, ker je tudi črn. Ta pajac pa tudi na vreme pozna. Kadar je lepo vreme, tedaj je lepo smehljajočega obraza, če je pa vreme čmerno, se pa tudi on nazaj nasloni, da gleda proti nebu in prosi za lepše vreme. Kadar pa je lepo, tedaj pa se nasloni naprej in hvali naravo za daj j no lepoto in toploto. Vsakemu , obiskovalcu pa se tudi prav le-! po prikloni, kot se to spodobi, kadar se sprejema goste. Malo sem vam to opisal, a bolj natančno pa si bodo moji prijatelji lahko ogledali, kadar | me bodo prišli obiskat. Poleg j prej povedali doma, da če bi jaz odprl usta in pognal "šti-mo" na dan, tedaj bi vse bežalo iz dvorane. Zato sem bil pa raje liho. Udeležba je bila obakrat velika in tako je tudi prav. Saj to gre vse v korist šoli oziroma učencem, ker to pomaga šolski upravi kriti stroške. Še posebno pa bodo imeli učenci dosti stroškov sedat, ko se pripravljajo na graduacijo, ki se bo vršila 1. junija ob osmih zvečer v šolskem avditoriju. Graduantov bo 40 po številu, med njimi bo tudi nekaj Slovencev, ki jim gre vsa čast v njih nadarjenosti. Torej, priporočljivo bi bilo, da bi se tudi več Slovencev udeležilo te posebne proslave, da bi videli med drugimi tudi naše slovenske inteligente, kako se bodo postavili. Prav lepo bi bilo tudi, če bi se kateri udeležil tudi iz Clevelanda. Kar veselje jih bo videti, ko se bodo postavili v uniformi graduantov. Danes, ko to pišem, je cvetna nedelja. V cerkvi smo bili dobili palmove vejice, ki so nam vzbujale mladostne spomine. Zato sem se pa tudi namenil, d& napišem par vrstic danes, ker v delavnik nima preveč časa, kajti, na vsak način bo treba prijeti za kakšno bolj koristno delo, da se bo kaj več pridelalo čim več koristnih stvari. Saj ne mislim samo nase, ampak imam v mislih tudi naše fante na bojnem polju. Treba bo tudi kaj zanje, da se bodo lažje vojskovali za nas, ki smo ostali doma in ki živimo še precej lepo v miru, bi rekel, do danes še »koraj v izobilju. Saj nikomur še ni treba biti la-j čen in za potrebo se dobi še vse- j ga. Zato pa j« naša dolžnost, da smo hvaležni naši novi domovini, v-kateri živimo. Poseb- "To nedeljo bo poteklo dve leti, odkar se je pričela strašna nesreča Slovenije. Ta dan naj bi slovenska srca tu v Ameriki obhajala kot dan žalosti pa tudi kot dan sočustvovanja z našo rodno domovino, posebno pa kot dan dela za njega rešitev. Vse slovenske naselbine naj bi imele različne prireditve, ki bi dale krepkega izraza naši bolečini pa tudi naši volji narodu pomagati, kolikor moremo. Način proslave si naj vsaka naselbina določi sama«" Poročilo pomožnega tajnika se vzame na znanje. Brat Jurjevec poroča, da je Zapadna slovanska zveza pripravljena žrtvovati do $500 letno za politično akcijo SANSa; ker se predvidevajo veliki stroški, zlasti še, ako bo potrebno vzdrževati dve pisarni, je takojšnja denarna pomoč brezpogojno potrebna. Radi tega je tudi izposloval pri svojem društvu IIlini Stars, da bo prispevalo po $25 letno v ta namen. Poročilo se vzame naznanje. Prva podpredsednica sestra Prisland naznanja, da je apelirala na podružnice svoje zveze, da pričnejo prispevati narodni davek v blagajno SANSa, Če že ne več, Vsaj po 25 centov mesečno od članice. Apel za SŽZ za finančno pomoč bo reševala konvencija, ki se vrši meseca maja. Imela je nekaj predavanj v klubih o slovenskih vprašanjih, le škoda, da ni imela priročnega zemljevida Slovenije. Amerikancem neslovenske narodnosti je težko dopovedati. Potrebno je tudi, da se SANS oživi in se poda na delo. Ljudje povprašujejo, kaj so ovire. Pričakujejo tudi člankov od predsednika. Potrebna je tudi kooperacija od strani vseh časopisov. Ali so tudi pozvani časopisi, da delajo z nami? (Pojasnilo: Uredniki vseh časopisov in revij so člani širšega odbora, torej se pričakuje od njih, da sodelujejo. Posebnih vabil niso dobili, pač pa je to bilo omenjeno v izčrpkih zapisnika prve seje, ki so bili poslani vsem časopisom). Poroča nadalje o deputacjji, v katero je bila imenovana tudi ona. Podtajniku Wellesu je s k u p i n a imponirala, ker je predstavljala vse sloje. Poročilo je vzeto na znanje. Brat Zalar dostavlja k poročilu o deputaciji v Washingto-nu, da ni dvoma glede uspeha, ki ga je deputacija dosegla, kljub temu hočejo gotovi kritiki pokazati stvar v drugačni luči. S Slovenci se bo po sedanji vojni postopalo vse drugače kot se je pa po prvi. Pojasnjeno je bilo tudi glede našega napora napram vojni in kupovanju v o j n i h bondov. Organizacije sodelujejo do mere, ki jo predpisujejo zakladniške regulacije. Brat Rogelj poroča glede de-putacije, ki je po njegovem mnenju bila velik uspeh. Isto-tako se je napram njemu' izrazil častni predsednik Louis Adamič, ki je deputacijo vodil in napravil vse potrebno za av- dijenco. Kar se tiče razvoja SANSa, je apeliral na člane ABZ za organiziranje podružnic in sodelovanje v vseh ozirih. Glede izjave ABZ pojasni, da ima vsaka organizacija pravico sprejeti kako koli izjavo; nima pa ta izjava nobene skupnosti z njim kot drugim podpredsednikom SANSa. Poročilo se vzame na znanje. Zatem poroča brat Cainkar. Poroča o potežkočah v imeno-. vanju članov deputacije, ker je bil predsednik bolan in ni mogel voditi kake redne korespondence z ostalimi člani odbora. Ne vidi umestno, čemu bi se kritiziral predsednik. Storil je več kot pa mu je zdrastveno stanje dopuščalo. Niti ne vidi umestno, čemu je bilo objavljeno v časopisih besedilo predstavnega govora Adamiča, ki se je deloma nanašal (o) na kupovanje bondov. Njegovo besedilo ni bilo pravilno prestavljeno v slovenščino, potem pa še po-tvorjeno v dotičnem telegramu, ki je bil poslan iz Clevelanda. Obžaluje, ker hočejo nekateri naše uspehe omalovaževati. Brez Adamiča bi deputacija nikoli ne imela takega uspeha. (Ostali člani se strinjajo). Kongres je dal mandat re-prezentacije le SANSu in le ta ima pravico govoriti v imenu naroda. Nadalje poroča, da je šel iz Washingtonav New York, kjer je imel dva govora preko kratkovalnega radia v staro domovino. To je aranžiral Rev. Zakrajšek, za kar mu izreka zahvalo. Njegov govor pa je bil cenzuriran in moral je izpustiti iz njega vse, kar se tiče primorskega vprašanja, kakor tudi glede trpljenja naših ljudi pod italijansko peto. Apeliral pa je na sporazum med nasprotnimi elementi in za sodelovanje v naporu proti skunemu sovražniku. (Rev. Zakrajšek omenja, da je nesel original Cainkarjevega govora v državni department, kjer pa je izvedel, da se je izvršila cenzura brez njih vednosti). Cainkar nadalje poroča glede urada v Chicagu, ki ga je pomagal organizirati, glede apela na društva za ustanavljanje podružnic, kakor tudi glede izjave, katero mora deputacija napraviti in objaviti z ozirom na telegram Zveze slovenskih župnij. V imenu deputacije predloži brat Zalar sledečo izjavo: "Vsled neupravičenih očitkov in trditev proti častnemu predsedniku SANSa Louisu Adamiču zaradi našega skupnega obiska dne 15. januarja 1943 pri državnem podtajniku Sumner-ju Wellesu in načelniku OSS, Pooleju, izjavljamo podpisani člani in članice deputacije sledeče : "'Mr. Louis Adamič, ki je bil izvoljen na Slovenskem narodnem kongresu kot častni predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta in ki je preskr-bel, da je delegacija dobila dostop do preje omenjenih državnikov, ni nikakor govoril v svojem imenu. Vsak izmed nas ima spisano poročilo, ki je bilo sestavljeno v hotelu Willardu, predno smo šli obiskat Wellesa in Pooleya. "'Mr. Adamič ni rekel, da Slovenci ne bomo sodelovali z ameriško vlado, ali da ne bomo kupovali vojnih bondov. Vse, kar se je govorilo, je bilo v za-slombo ameriških Slovencev. Poudarjala se je lojalnost našega naroda do Amerike in do žrtev, ki jih v sedanji vojni do-prinaša, da se tako po svojih močeh pomaga Ameriki do zmage. " Vse, kar je bilo govorjeno, je bilo storjeno v dobri veri z dobrim namenom v korist ameriškim Slovencem in v pomoč slovenskemu narodu v starem kraju. Vse jo bilo storjeno z najboljšim namenom narodu koristiti in tako sta tudi ob j državnika poročilo v enakem smislu sprejela. Državni pod- tajnik Welles se je še« zil, da bodo Slovenci *.. kraju po končani bolj upoštevani kot P v upoštevani po konča"1 P tovni. Ravno tako Je podtajnik obljubil, da izjavo, ki bo razmere ( loženje med ameriwj® ^ ci izbo j šala, kar se gande grofa Sforz« 1 Habsburškega. "'Podpisani s m a*1 oni, ki so Louisa A« dolžili, da je rekel, <» ne bomo sodelovali z ^ vlado in da ne bo®"; vojnih bondov, so W ^ napačno informiran1' Adamič kot častni v SANSa zasluži po^ in žrtvovanje, ki ^' . za Slovenski ame^ svet' v Ameriki. "'Za delegacijo: j Marie Prisland, ^ gelj, Rev. Kazim* ,{ Joseph Zalar in v» kar'." Torej nadaljujmo ženski vrednosti. _ jJ Recimo, zakaj b1 J M +eO'Ut (jI mogle posvetiti L ^ se pa razume bolj n® ^ ženske. Kdo najla« Jg ža, da se izpove kot» ^ t In v zdravilstv11' bila ženska lahko n« vnik? Na vsak ^A ja. Posebno, kar bolezni zna predp18® M boljši lek in naj^.-j if] Kaj pa v dipH»*>J le ženske dobre matke? Joj, taK Bismarck bi jim ^ tfj spodnjega .roba kj1' prav za prav iV jM tem oziru ima"10 .,/1 Diplomata sta drug drugemu «e s si tega ne P°veS vedala, potem, seV J več diplomata. ^ ^ t?'J Diplomacija Jc jjo -I ženi vsako "^'"^IjO ustreže vs^od 'P0,^1! do sobote zvečer, P^ pO I migne, da mora J nih" opravkih- p,j| Med državami J cija to, če se na 1 zove veliko voj«0' ^J In kdo, vas vi j^l boljše kot žensk ■ , nadalje vpra^V^ ^ vojnah vedno ' . morete reči, da ". jo . ^ Diplomati Pjj^ftl, ultimate, ki s ^ l [ uspeha. Kadar Pj^ ^ ^ timat možu: »» , | ima izmed 1'°° ^ *1 . sijajen uspeh- j jg. in se. j: z?1" j V ženske so k'ift vsaj kadar ho^ na napove P1'1 g začne navadno . opusti kajenJe l p se, pravijo, * jfl Na uro «e * Sporazume kot 2enao>0v. , r bo pijanost naP P„ ;j, v kategorij ^ Vldlt6' Lnsk* > * iS trdi, da je ^ n,ef[ f / i. Je „ družbi kot m . , . k stavno prf^^Z ^ Upam, da V1' zelo prikuP" skemu spo'11' Ulj B>> % lil Ktt 'ia Slepa življenja ubogih. — Spisal Pavel Perko. %JJ0 ie bilo videti! Na ■L ka^e cerkve, ob bož- 4>' Dn' a1' SiCer 0b 'POtih Se" Ws0d je bilo videti. ^ * je roko — v drugi je !< — prosila milj)' ^rosim za krajcar, $ W Obenem so se ji (it a v molitvi. Izza tre-/ I Pa se ji je pokazala esna belina: J ezčutna, brezizrazna, i j|, ar se je včasih oživilo fcJ* le za kak hip. Mor- lisel .u vzrok kaka ve" !rWd' ^ ^ Je obvladala r koe' tedaj je tudi Pio f .Ogovarjala svojo lili neko barvo, ne- s 'jen i o T «5 j Jrt' In ves izraz na Si, Ztlačil neko pričako-T? 0 hrepenenje. Katero %% ii 7- jfyet f0ti je bila (jlp spjot ' kot J'e na božjlh K " Služba božja je ® ljudj'e so se f le u so že razdirali 1; hota in mir sta za- Wa še vedno sedela I jhriba. Ob potu j« \ fosila, in ker se ji I Je čula stopinje, je i' !%.l',?pti še enkrat, pre- * \i„ r°8im za krajcar, - P& ' 1 • * oL;' ,je Prihajal, ni šel * ^ lA[ je in morda ča- ■ Sito Pr°Si še enkgrat. Ji : krajcar sem sle- •,, Je spregovoril: "Pa Ti si iz Goric! nisi?" > tudi p, Iv ?e ji je zazdelo, da 'i domač. Morebiti tisti, ki je tu- V;6,Jurca?" 'tH*1? si tudi iz Goric Mislil! pa so pravi-' • . . Dolgo te \ % _ •i i "^'n'.' 2Pato pa Pravii°' : % : Zupan je baje j L Naj da si umrla, t "mira Jernaj. Kap J Na i2?dela • "je S 'f 1 sama zase in j ^^raz ji je izra- L * strah. f! J*,;-, Je zadela; temu ni ii^Vi]^,Je Potrdil Jurca i "Kaj pa, ko bi šla I 'da' da si še živa. — '1 božjie i® izpokoril in se ■t in , v°ljo. Ko bi šla, i fw,Vedala-Ali p°jdeš j fc^i s I j5i v Se »i mogla prav j k;'in po glavi ji je i V f °g srca ji je bi" I f, Pil °ceh, nekje globoko ♦i (jV Jo je nekaj bolelo. | !'J jpe&i' • • Ne poj deal Ka- ■ f'' ' 1 a dobila bi nekaj, 1 -S j i °tlčala- Tudi Jurca ) . °tem je pa zma- i iS!u šei- pj fl®0 ]e zapel zvon; pol- « j I % 5 V jo .2- H iN t bil očem njen. ^ V' "ie^. ga J'e vzela Mari-1 j1 mati. je bila ona "j 'et- In že tedaj je i so rekli, da j W vi(Jela. Zato so jo J ty^&l In če so se i| i^ai J< s° rekli: ona- bil V J V^ija b°£at. Vzel je ) \\ "lc° radi denarja. imela; pa imela iii "taro gostijo, ki je p Njenem domu in v VV °Vala kot Otroka. ' „. Je čakal Jernaj. I ;i5N0^Ostlja umrla in si-% in brez oporoke, 'V Oblak Furniture Co. - TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HGnderson 2978 PODPIRAJTE -SLOVENSKE TRGOVCE "Ti ničesar ne ves° | prežeč vprašal. , J "Ničesar," je odf'J "No, potem ti P.a J iij vaš zloglasni Adler2J| očeta obrekoval na v cesarju." "Obrekovati se mirno rekla ' Li bi vaš oče ne bil ^ kar je bilo krivica P ' A bi ne bilo nikomur p fif vo, tožiti ga pri češ*1' naju." , ie-m Henriku je P°st ,l5tne.J srcu, grizel se je v JM ko, kar je bilo Ros je, nihče tega M nego on sam-J^A njegov oce! In ^r! krasen m oz! i" 1 Setu'j sproti njegovemu le črv, grd črv, K» tleh. "Tudi sam ven'. ff;t? si rekel, "da ie/fl/ krat preveč napel ' .^.) /Oalje prihowy "Krivoverce pa, ki so jih uro-pali in so krivi vse nadloge, pa bi naj kaznoval," je Henrik zbadljivo .trenil z ustnicami. "Cesar naj kaznuje ali ne. kakor hočfe, ali bolje, kakor zahteva božja in človeška postava," je rekla Štefana. "Prav za prav je že dosti kaznovan vsakdo, ki hudo dela in preganjaj katoliško cerkev, ker nakopava nase jezo in pravičnost božjo. Nam gre samo za to, da dobimo nazaj, kar nam gre pred Bogom in ljudmi; za kaj drugega bi tudi cesarja ne prosila." Temno jo je meril z očmi— njen čudoviti glas, njene plemenite besede ga vsega prevzamejo; vendar ga nekaj draži: Papežniki so na Dunaju zatoži-li njegovega ljubljenega, častitljivega očeta. Ona je čista, ona je dobra, toda vsi drugi z Ad-lerjem na čelu so navadna so-drga. "Tebi ni niti treba cesarja prositi," je rekel pikro. "Tvoji verski bratje so že za našim hrbtom na Dunaju prosili cesarja za to pravico." "Kako? Kaj?" je začudeno vprašala Štefana z iskrečimi se očmi. je beseda pokora, trd nauk o križu. . . . Preje mu je Albert enako govoril o križu, takrat ga je grabila jeza. Danes je miren. Kajti on, ki mu razlaga nauk o križu, je čudovita kakor angel in sladka kakor vrtec v majniku. Sicer pride z luteran-skim ugovorom, toda ne toliko vsled krivoverske trdovratnosti, kakor vsled želje, da sliši še nadalje govoriti sladko deklico "Bog nas ni ustvaril, da se trpinčimo. Meni ni treba nobenega meniha med Bogom in menoj, sam dobro vem, kaj mi je storiti kot poštenemu kristjanu. — Ne vem za noben greh, ki bi ga bil storil. Pač, za en greh vem, namreč ta, da sem tvoje ljube male roke, ki so napravile to čudovito delo," prijel se je za trak na prsih — "imenoval tace, to je bilo grdo, žal mi je teh besedi." "Tace imajo mačke, mačka pa jaz nisem," je mirno rekla Štefana, ki je medtem, že v drugem koncu sobe pospravljala z mize, pri kateri je bil sedel gost, ki je ravnokar odšel, Henrik je v vsej svoji velikosti in krasoti stopil k njej: "Z mačko še v šali ni primerjati Štefane. Mačke so zvijačne, Štefana pa vedno govori samo resnico." Njeno modro oko se JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Slika mm predstavlja Cheyenne Indya> amn.a$,i ameriških marinov in je nastartjen Kalcar je videti na njegovem obrazu, bi nič k sprejel Japonca ctti Nemca. Doma je iz Th° Najboljšo Garancijo Zavarovalnic Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOH KATOLIŠKA JE Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! •Najstarejša slovenska podporna °rgjet<> v Ameriki. . . Posluje že 4 V- * oof' Članstvo 38,200 Premoženje ** Solventnost K. S. K. Jednote znaša Če lioieS dobro sebi in svojim drajrihi. zavaruj * iteni in nadsolventni podporni organizaciji, ^ itiOtf0 KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI oP* kjer »e lahko zavaruješ za smrtnine, razne poSkodb"-bolezni in onemoglosti. a. odi«' K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in žensko ctroke pa takoj po rojstvo in do IG. leta pod sreje « , * K. S. K. JEDNOTA izdala najmodernejše vrste c dobe od $250.00 do $5,000.00. jfl t * K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in • oC(*,i ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne trudi se In pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju In za vse dr°f* cfr"5 se obrnite na uradnike in uradnice kraj*"" K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAPuj^ 351-353 No. Chicago St. SKORO VSAK DAN BČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Josephine Slogar ki s« ina božji klic za vedno zaspali dne 27. aprila, 1941. Že dve leti sta sedaj potekli, odkar ste Vi nas zapustili Blag spomin na Vas predraga med nami bo do konca dni. Žalujoči ostali: JOSEPHINE LASKOWSKI in HATTIE PALCIC, hčeri. JOSEPH. JOHN in WILLIAM, sinovi. Cleveland, O., 27. aprila, 1943._ Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti,.da »te videli tozadevni oglas v Ameriila Domovini vseeno!" je odgovoril Henrik. \ "Toda" — je nadaljeval s tre- j sočimi se ustnicami, "da se je s našel človek, ki je zaradi tega psovaškega meniha v grobu ža- 1 lil mojo mater, tega ne bom -nikdar pozabil ... in če mi s svojimi papeškimi tacami na- s praviš cesarski ornat. . . . Tu- < kaj ..." s pestjo se je udaril 1 na srce, "me je zadel, tu me pe- : če, pa kaj je tebi mar, če me še i tako boli." .1 Štefana je imela sočutje z možem, stopila je k mizi in se i je proseč s prstom dotaknila j njegove stisnjene pesti: ; "Gospod! Henrik, če nas tudi < boli srce, nam vendar ne sme . biti žal, da smo storili dobro de- i lo." "Ah!" Obrnil se je k njej, v očeh mu je gorel ogenj. Dotak- i nila se ga je njena deviška ro- i ka? Sicer se je ta roka že zo- i pet umaknila, toda, vendar je bila ravnokar pri njem, vsa kri s mu je vzkipela^n zaplapolala v -veselju. "Ne, ni mi žal besedi, ki sem i jih govoril za meniha. Dal sem i besedo, vrhutega se Albert ni mogel sam braniti." Štefana je dalje izpraševala: "In potem v Št. Florijanu? Oj, r prosim lepo, povejte, kako je 2 bilo tam. Stali povedali duhov- ( nim gospodom, da je nedolžen? š In da kuga ni prišla? In da ga t ne smejo kaznovati?" I "Saj v Št. Florijan niti pri- 1 šli nismo," je odgovoril. "Čaka- ] li so nas že v Glajnku. Zdi se ] mi," je rekel in je s prstom de- ] lal kroge na mizi, "da sem re- -kel, da kuge ni bilo . . . potem ■ sem rekel . . . da je s svojo bo- ; žjo potjo nekoga pahnil v nesrečo, da pa tisti "nekdo" none, da bi bil zato kaznovan." "V nesrečo da je pahnil? Kaj še, gospod, zelo se motite!" — ga je pikro in odločno zavrnila. Torej je vendarle psoval, je pomislila Štefana. Henrik pa, je nadaljeval. "Dalje sem re-| kel, da smo mi luterani po vsej pravici hudi nanj zaradi nje- ( govega psovanja, papežniki pa da nimajo vzroka hudovati se nanj. Kajti za vas se je trudil in uganjal propagando, vi in vaš papež bi ga prav za prav morali šele nagraditi ..." "Kaj pa je to propaganda?" je pazno vprašala Štefana. "Širjenje vere." Tedaj pa je veselja žareča zkliknila Štefana: "Res, vero e širil kakor apostol. O, kako , em vesela, da ste to povedali." "Tako, to te veseli? In veš J7 i, kaj mi je Albert rekel na to . r/t> J "Kaj neki?" se je poredno £ smehljala. Vsa je srečna, da lem povedal duhovnim sodni-com; gospod Albert je širil sveto vero. O če jim to pove . ljegov najhujši sovražnik, po- „ ;em mu morajo verjeti. v "Da nespametno govorim — n da ničesar ne urnem," se je jrenko smehljal Henrik. "Na- F ladnje me je še imenoval baha- k •a." Zopet je jezno stisnil svo- c i o pest. Da bi mu vsaj ona ve- \ ino ne rekla "sveti mož" in c 'apostol"! 1 "Bahač da vam je rekel. Be- 1 ;ite no, je-li to taka nesreča," " ;e je nasmehljala s prisrčno t; lagajivostjo. "Je-li to kaj tako hudega, in 1 se li res niste še nikoli pobahali ~ —V' "Seveda sem se že bahal," je !š >riznal; "toda nikoli s tem, kar g ni je očital!" "Kaj je bilo to?" "Ne povem." Štefana je zopet postala res- j la. "Gospod Albert ni vseveden.' g ^.ko se je tudi zmotil pri tej ali | Irugi besedi, pomislite: se li vi I ,e niste nikdar zmotili, vam še jI li nikdar ušla nepremišljena J »eseda? Pomislite, kako je bi-ii 0 v Frajzingu, gospod Henrik! j vTe morete li prenesti niti lasu I cake krivice? Pomislite, koli- j co je moral po krivici pretrpe- 1 1 Jezus Kristus — temu niso 1