SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpl&čan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 (Id., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vetf na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 200. V Ljubljani, v ponedeljek 2. septembra 1895. Letnili XXIII. Petindvajsetletnica Setlana. S šumnimi veselicami slavi danes Nemčija spominsko petindvajsetletnico, odkar se je francoski cesar Napoleon III. vdal s 100.000 vojakov broječo armado nemškemu zmagovalcu pri Sedanu. — Le malo je slučajev v zgodovini vojska, da bi se tako ogromna armada vdala svojemu nasprotniku. Zmaga Nemcev ta dan je bila velikanska, deloma jo je iz-vela Moltkejeva duhovitost, deloma jo zakrivila taktična neokretnost francoskih poveljnikov. Ta bitka je odločila v tej prepomembni vojski Nemcem zmago, porazila tretje francosko cesarstvo, združila Nemčijo in pruskemu kralju položila krono nemškega cesarja na glavo. Velepomenljiv je ta dan za Nemčijo in Francosko in čustva, s katerimi se ga spominjajo Nemci in Francozi, so jako različna. Nebrojne denarne vojne odškodnine so šteli Francozi Nemcem po tej nesrečni vojski in Nemčija je bila tedaj na vrhuncu slave, kakoršna se more sploh pridobiti z železom in krvjo. Imela je državnika Bismarka, ki jo je zastopal nasproti drugim velevlastim, in poveljnika Moltkeja, ki je vžival slavno ime mej vojskovodji najnovejšega časa, imela je denarnih sredstev, da osreči svoje podložne in jih odškoduje za neizmerne žrtve, katere )im je pro-vzročila krvava vojska. Toda danes po 25 letih je vkljub vsem ten» zmagam in pridobitvam silno nazadovala Nemčija, namreč, pijaua sijajnih zmag in presita od denarne odškodnine ni porabila svojih pridobitev v duševno in gmotno blagostanje svojih podanikov, marveč protestantska Nemčija se je dvignila proti katoliški cerkvi in Bismarck, ki je svojemu kralju postavil cesarsko krono na glavo, hotel je izsiliti zanj tudi nemško tiaro. In v tej borbi proti najzvestejšim katoliškim državljanom je porabila Nemčija najboljše svoje moči in najugodnejši čas v neizmerno škodo cele države. Zato pa danes Nemčija vzdihuje pod bremenom neznosnega militarizma in silnih državnih dolgov, ki naraščajo vedno hujše vkljub franc. milijardam. V teh 25 letih se je vsled teh žalostnih duševnih in gospodarskih razmer razvil socijalizem do silne moči in vsi poskusi, ki jih je porabljal Bismarck in jih njegovi nasledniki porabljajo niso mogli ničesar storiti, da bi se omejilo socialistično gibanje na Nemškem. Lepo število zastopnikov imajo že socijalisti v nemškem državnem zboru in pri vsakih volitvah nastopijo v zbornici v večjem številu. To je pomenljiv znak za današnji spominski dan. Nemški vladar nosi komaj 25 let cesarsko krono in že ima milijone izmej svojih podložnikov, ki mu ne pripoznavajo vladarske oblasti ter mu očitno kažejo svoje nezaupanje. To se nam zdi kot nekako prokletstvo, katero je izzval Bismarck na svojo domovino s svojim na-silstvom. Cesarska krona, pridobljena z železom in krvjo, ne počiva več varna na glavi nemškega vladarja. To je znamenit pojav, ki daje čudno podobo sedanjim petindvajsetletniškim slavnostim, ki se sedaj obhajajo na Nemškjm. In to naj bi dalo priliko nemškim mogočnikom, da premišljujejo, je li bil Sedan pred 25 leti za Francoze večja nesreča, kakor je slabo porabljenih 25 let po Sedanu za Nemce. Pomnili naj bi, da materijalue sile niso nikoli odločevale na svetu, marveč da jih duševne nadkrilju-jejo. Nemci torej nimajo pač nobenega vzroka, neizmerno se veseliti sedanjih spominskih slavnosti. Jednako pa tudi Francozi nimajo vzroka, zaradi Sedana obžalovati svoje državne razmere, katere bi se vkljub Sedanu za Francoze razvijale ugodno, ko bi tretja republika ne bila zapustila tradicionalnih potov, po katerih je nekdaj hodil narod francoski in na katerih hodeč si je pridobil slavno in častito ime mej narodi. Narodni šovinizem, ki je provzročil ono velikansko borbo, tudi še sedaj prevladuje na Francoskem ter ga framasoni, ki so na krmilu, zlorabljajo kot plašč, pod katerim skrivajo svoje zlobne namene, služeče jedino le njih osebnim koristim, a kvareče ugled in blagostanje francoske države. Take misli se morda današnji spominski dan ne vzbujajo pri ošabnih Nemcih in gotovo ne tudi pri Francozih, toda kdor nepristranski motri to zgodovinsko dejanje, pritrdil nam bo, da so resnične in da bi sedaj Nemci in Francozi brez strastnega sovraštva gledali nazaj na dogodke onih dnij, katerih se sedaj tako živo spominjajo, ko bi bili umevali nalogo, katero izvrševati je bila obema dolžnost po onem dnevu, ko je bitka pri Sedanu odločila vojno srečo mej Nemci in Francozi. Črne bukve kmečkega stanu. 12. Nemčija. a) P r u s i j a. (Dalje.) Nadejamo se, da smo ustregli svojim bralcem /. navedenimi podatki iz zadnjega časa: navedli smo jih zato, ker pojasnujejo kmečko vprašanje in so tudi za nas — vspodbudni. Iz ravno tega vzroka hočemo v naslednjih vrstah opisati krepko kmečko organizacijo, ki so jo na Pruskem pričeli blagi katoliški možje. Oče te organizacije je baron Schorlemer-Alst (-j- dne 19. marca 1894), ki je hotel v svoji domovini na Vestfalskem kaj storiti v pomoč propadajočemu kmečkemu stanu. Dne 10. junija 1862 je bil v Wettringu osnovalni shod prvega kmečkega društva. Leta 1864 je izdal knjižico: »Die Lage des Bauernstandes in Westphalen und \vas ihm noththut.« Vsled tega so je tudi drugod po Vestfalskem ustanovilo mnogo tacih društev. Vlada je pa jela nagajati. Dne 10. avg. 1871 je proglasila kmečka društva za politična in jo LISTEK Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Barigeljca. Črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Bar le. (Dalje.) Zjutraj se naša znanca nista dolgo valjala na mehkem senu, nego sta se hitro vredila, zahtevala svoji lepi spričevali nazaj iu jo mahnila proti beli Ljubljani. Cesta bila je prav živahna, ker ju je dohajalo vedno mnogo vozov, kateri so ju malo razveseljevali. Da bi se na katerega prisedla, ni kazalo, pač sta goltala debeli prah, kateri se je vzdigoval za vsakim vozom in silil v njiju tešča želodca. Bližje glavnemu mestu pridružile so se jima še mle-karice s svojimi vozički, katerih roma vsakega jutra od vseh strani toliko proti Ljubljani, da bi lahko mislil, da naši pošteni Ljubljančanje od samega mleka živ& Ropota, kriča in drdranja dovolj. Ljubljanski grad, kateri je v sredi mesta razprostrl svoje mogočne line in zidove in pozdravljal naša popotnika, videl se je vedno bližje. Hiše postajale so vedno gostejše in bolj mestne in da sta bila naša popotnika sama, bi izvestuo zapela tisto: „Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljanca dolga vas ker sta bila vesela, da sta po tolikih popotnih težavah in bridkostih naposled zagledala prestolnico kranjske dežele, največje mesto, katero sta do sedaj videla v svojem življenju. Oko imelo je dosti paše, novosti in zanimivosti srečevale so jih pri vsakem koraku. Koliko lepih, visokih hiš, koliko prodajalnic, pri katerih bi samo stal in gledal — gledal, koliko raznovrstnega, gosposkega in kmetiškega sveta, koliko vojakov v raznobojni obleki in drugih zanimivosti sto in sto, katerih do sedaj še nista videla. V onem prvem veselju in naudušenosti mislila sta si, da bi hotela vedno ondukaj ostati. Vendar trebalo je misliti tudi na vsakdanje potrebe, ker z onimi nekaterimi novčiči, kateri so preostali še od dobrote litijskega čevljarja, se v Ljubljani ni moglo živeti. Po potu napravila sta si že marsikatere načrte. Miško je imel namreč v Ljubljani nekakovo precej imovito kumo, to je trebalo poiskati in se je držati. Toda popreje hotela sta si ogledati še nekoliko mesto. Hodila sta sem ter tje po mestu, pregledala cerkve, sprehajališča in druge večje zanimivosti. Mišku ni bilo nikdar dosti, ves dan bi hitel po ulicah, tako da je bilo bolj praktičnemu Lenartu naposled vendar že dosti tega dirjanja. »Tukaj se vsediva, mene že komaj noge no- sijo," reče tam v Zvezdi in sede na prvo klop, katera je bila prazna. „Kaj boš ti lenoba grda, kar zmeraj bi sedel. Jaz grem pa raje po mestu, da še kaj vidim", odgovori mu Miško. »Pa pojdi, ker si tak!" »Ne bodi no siten, z menoj pojdi!" »Ne grem." »Pa ostani. Vendar počakaj me tu, da se ne zgrešiva, za jedno uro pridem nazaj." »Le pojdi zijala prodajat, le I" Miško res grč, da zadovolji svoji zvedavosti, Lenart se pa mogočno razprostre na klopi in uživa vse slasti senčnega drevoreda. Ko pa tako sam ondukaj sedi, odhite mu misli nehote na rodni dom in prične razmišljevati, kako je njegovim domačim, ker o njem ni toliko časa niti duha, niti sluha. Vidi v duhu zamišljen obraz očetov, solzne oči matere in sester, in v6, da povsod skrbno poprašujejo po njem, saj so ga vendar vsi tako ljubili. In njega še ne bode domovi--Sam je sredi tujega sveta, potika se okolu kot deseti brat, brez hrane in strehe. Domov naj bi šel in dejal: »Oče, odpustite, grešil sem!" in gotovo bi bilo vse pozabljeno. Oj ti nesrečna mladeniška lahkomišljenost 1 Ko tako razmišlja svoj položaj, potrka mu precej gosposko oblečen človek na rame in vpraša: ukazala uradnikom, naj strogo pazijo, da ne bodo imenovana društva občevala mej seboj. S tem je bilo njihovo delovanje ubito in po nasvetu barona Schorlemerja so se vsa društva razdružila. Dne 30. novembra 1871 je pa sklical velik shod v Minster in tam se je za vso vestfalsko deželo osnovalo vestfalsko kmečko društvo, ki ima sedaj daleč preko 20.000 udov. Namen društvu je: a) Dvigniti svoje člane v nravnem, duševnem in gospodarskem oziru; b) združiti jih v krepek kmečki stan, ki skuša c) ohraniti kmečka posestva. To društvo se je najpreje trudilo, da se iz-premeni škodljivo dedno pravo. Po njegovem prizadevanju se je izdal nov red za zemljišča za vestfalsko deželo dne 30. aprila 1882, po katerem postajajo kmečka posestva nekako fidejko-misna. Kmečko društvo je zato dne 7. jun. 1887 vsprejelo v svoja pravila: »Skrbeti, da se vsa kmečka zemljišča, katera so za to sposobna, vpišejo v zapisnik zemljišč in da se v pravem času napravijo oporoke ali pogodbe mej živimi, da se preneso kmečka posestva nerazdeljena, brez prevelikega obremenenja a volili na jednega otroka ali sorodnika.« V tem smislu je društvo že izvanredno koristilo. Društvo ima svoje glasilo: »Der westpha-lische Bauer«, mesečnik; ustanovilo je vzajemno zavarovalnico zoper ogenj, točo, za življenje, kon-sumno društvo, veliko število posojilnic, razsodišča in pomirjevališča, poljedelske zimske šole za moške in gospodinjske šole za ženske. Po pravici so imenovali ranjkega Schorlemerja kmečkega kralja, ki je v svoji gorečnosti za blagor kmečkega stanu večkrat dejal: »Ko priporočim svojo družino svojemu stvarniku, bo moja zadnja molitev za blagor vestfalskega kmečkega stanu.« Dne 5. maja 1895 je obljubilo društvo, da hoče ostati jedino in zvesto naukom velikega voditelja, zvesto svojemu Bogu in svoji veri, zvesto svojemu cesarju in kralju, trdno v obrambi kmečkih koristij, krepko držeč se podedovanih posestev. Vestfalske vzglede so posnemale tudi druge dežele. Dne 8. novembra 1882 se je v Kempnu ustanovilo rensko kmečko društvo, katero je sprožil in je še sedaj vodi baron Feliks Loe. Udov ima 35.000, krajevnih zvez 830; glasilo »Der rheinische Bauer« izhaja v 32.000 izvodih. Društvo ima 14 stalnih odsekov, ki vedno delujejo: 1. Organizacijski odsek; 2. odsek za glasilo; 3. odsek za kredit; 4. odsek za davke; 5. strokovni odsek za poljedelstvo, živinorejo itd.; 6. odsek za sadjerejo; 7. odsek za sladkorno peso; »Fant, ali znaš pisati ?" .Kaj ne bi znal, zakaj sem se pa učil?" »Dobro, morda bi hotel meni napisati pismo?" popraša ga oni. »Zakaj ne, utegnem pač." „Nu, pa pojdi z menoj." In šla sta. Gredoč sta se marsikaj razgovarjala, vendar čim dalje sta šla, bolj tih postajal je Lenart. Kesal se je zelo, ker se je dal tako namazati. Vedel je namreč dobro, da so po večjih mestih skrivni policaji in kdo vd, če ni ta gospod, kateri poleg njega koraka, tudi jeden izmed njih. Izvestno so ga njegovi stariši naznanili in poslali njegovo pisanje, zdaj ga pa iščejo, da spoznajo njegovo pisavo. Koliko sramote, ker se bode moral v društvu stražnika vrniti zopet na svoj dom. Ali ne bi raje sam del? Pač srečen Miško, kateri je šel mesto gledat. Po-gledaval je Lenart sumljivo svojega spremljevalca in sklenil, da se nikakor ne uda in da bode kolikor mogoče spremenil svojo pisavo. Šla sta naravnost skozi mestni trg, kjer stoji starodavna mestna hiša. Zdaj pa kar notri, mislil si je Lenart, vendar gospod ni šel, nego ga je vodil nekam v sosedstvo. Korakala sta gori po temnih stopnicah v prvo nadstropje, — nič, v drugem in tretjem tudi nič, dokler nista prišla gori pod streho, kjer je bil« mala so- 8. ajfelski odsek; 9. konsumni odsek, ki nadzira; m vodi po-skuševalnico; 10. odsek za pravno varstvo in »azsodišče; 11. zaivarovalni odsek; 12. odsek za zavarovanje za bolezen in nezgode ; 13. prometni odsek; 14. odsek za vsprejemanje novih udov. Tudi to društvo je že čudovito dobrega storilo. Dne 8. aprila 1884 je ustanovil prerano umrli J. P. Limbourg triersko kmečko društvo, ki se je vzlasti postavilo proti oderuhom, vzlasti po svojem tajniku kapelanu D a s b a c h u. Pravilom, ki jih je povzelo po druzih društvih, je še dostavilo: »Vzlasti se zaveže društvo, da bo vsako pravdo svojih udov, tičočo se živinske kupčije ali oderuških obresti), vodilo na svoje troške po odvetniku, ki ga določi odbor, če odbor iz-previdi, da se udu godi krivica.« Od leta 1884 do 1. oktobra 1889 je društvo vodilo 532 pravd, v katerih je večinoma zmagalo. Ljudje so se preje bali pravdati se z oderuhi. Kapelan Dasbach je pa hodil od kraja do kraja in jih vspodbujal, naj se v tacih zadevah obrnejo do društva. Tako se je izteknilo veliko število vzlasti židovskih oderuških trgovcev. Posebno živino so večkrat posojali ti brezvestneži ubogim kmetom. Trgovec je posodil kmetu mlado telico: ko je prvič storila, sta jo prodala; kmet je plačal trgovcu prvotno ceno teličino in za ostali denar sta se razdelila. Da se v tem oziru opomore, je vstanovilo triersko kmečko društvo »p o 1 j e d e 1 s k o b a n k o«, ki oddaja po zmernih cenah kmetom živino, katero izplačujejo na leto. Do 1. okt. 1889 je tako oddala 2590 glav, vrednih 510.554. Za živinorejce je tudi velikega pomena vzajemno zavarovanje živine, ki je je oživilo imenovano društvo. Zavarovanih je nad 6000 glav živine. Banka kupuje tudi dražbne zapisnike, pri katerih so oderuhi dozdaj drli ljudi. Kmet, ki je svoje posestvo kos za kosom prodal na dražbi, je namreč mnogokrat takoj potreboval denarja in ker ni bil vajen pri mnogih dolžnikih iztirjati kupnine, je prodal svoj zapisnik kakemu trgovcu in mu pri tem prepustil 20 odst. rabata. Poljedelska banka zahteva le 5 odst. in s tem so oderuhi vdarjeni. Do 1. okt. 1889 je kupila za 709.957 mark tacih zapisnikov. — Triersko društvo šteje nad 12.000 udov. Dne 15. dec. 1882 seje osnovalo zahodno prusko kmečko društvo, ki se je dne 29. dec. izpremenilo v »Zahodno in vshodno prusko.« Njegovo glasilo se imenuje: »Der \Vest-und ostpreusische Bauer«. Deluje po ravno tistih načelih, kakor preje imenovana. Omenjati moramo še šlesko kmečko društvo, ustanovljeno dne 12. dec. 1881 od barona Ilue-neja. Glasilo mu slove: »Monatschrilt des schle-sischen Bauern-Vereins«. bica, vendar temna in neprijazna, da nikoli tega. Tamkaj velel mu je gospod, da se usede, odprl zabojček, prinesel papirja in pero, vzel gori n* pulim črnilo in začel na dolgo in na široko pripovedovati Leuartu, kaj naj piše. Našemu Lenartu se je precej odvalil velik kamen od srca, ker je v svoji zviti bu-tici precej izprevidel, da mož dobro misli, le pisati ne znd. V kratkem je posnel vsebino p'sma, katero je imel napisati. Čuden slučaj I Pismo je bilo kot da bi bilo pisano Lenartu samemu. Gospod bil je namreč s Spodnjega Štajerskega, kregal je svojega stričnika, kateri je obiskoval šole v Mariboru, ker je letos slabo dovršil. Svaril ga je po očetovsko, naj vendar začne jedenkrat resnejše misliti, naj se spomni svojih starišev, kateri se zaradi njega toliko mučijo, naj pomisli, kaj bode postal, če se bode vedno tako bal knjige. Zdaj ga zadnjikrat opominja, zdaj mu zadnjikrat oprošča, če se ne popravi, naj ne trka več pri njem za podporo, on ga popolnoma pozabi. Lahko si mislite, kako natančno je izvrševal Lenart svoje pisarsko opravilo, in ker je gospod, kakor je pri prostih ljudeh navadno, imel še vedno kaj povedati, zavlekla se je stvar precej dolgo, vendar ko je bilo pismo dovršeno in prebrano, pohvalil je gospod mladega pisarja, stisnil mu v roko svitlo desetico in se mu priporočil še za drugikrat. (Dalje slčdi.) Ta društva*) pod prusko krono so storila vrlo mnogo kmetu v pomoč. Značilno je, da so jim brez izjeme katoliški g r a j š č a k i in katoliški duhovniki na čelu. Blagi Limbourg je večkrat dejal, da so ta društva sama po sebi najboljša in najlepša katoliška društva. Delovanje pri njih zahteva pred vsem živega verskega prepričanja, ob katerem se ogreva delavna požrtvovalna ljubezen do bližnjega.**) Kedor se roga katoliškim načelom, naj se ogleda opisano čilo kmečko organizacijo in naj ondu ob živih vzgledih premišlja, kaj vse premore »katoliška! podlaga.« Ta organizacija še ni rešitev kmečke stanuj toda jedina pot je k njegovi rešitvi. Katoliški grajščaki, ki se zavedajo svoje vere, se blagodejno razlikujejo od protestantskih junkerjev in sami delajo na to, da se ustanovi čim največ srednjih in manjših kmetij namestu velikih latifundij. Zato se ustavljajo čim najbolj razkosavanju malih zemljišč, h krati pa v boju malega kmeta z veleposestniki branijo kmeta. To je svitla bela proga v črnih bukvah pruskega kmečkega stanu. Za nas imajo te bukve še poseben pomen. Velik del zemlje, katero opisujejo, je bil svoje dni last slovanskih udov. Nemci so jih nejedine mej seboj podjarmili in razdelili zemljo nemškim vitezom. Ko so izgubili Slovani zemljo, so propadli tlačanski sužnji in se potujčili. Ta narodnostni boj je bil v svojem zadnjem razlogu — gospodarsk, kmečk boj. Učimo se iz prošlosti umevati sedanjost. Drug velik del praških zemljišč je bil v cerkveni lasti. Protestantstvo jih je uropalo, sebični plemiči so si jih prilastili. Dobro se je živilo preje v teh: krajih; cerkev je- skrbela za svoje ljudi; revežev, stradalcev ni bilo mej njimi. Sedaj stokajo na nekedaj cerkvenih posestvih živih skrbij polni, vedno bolj propadajoči potomci prvih učencev lutrove vere — zadolženi plemiči. V tem stoku se čuje maščevanje vse izravnavajoče Pravičnosti ! (Dalje sledi.) *) Prim. Dr. M. Passbender: Die Bauemvereine und die Lage der Landwirthschaf». — P»derbora 1888. Ferd. Scho-ningh. L. v. Hammerstein S. J. Winfrid oder das soeiale Wirken der Kirohe. Trier. 1890 st. 246-25«. **) Tudi na Danskem je na čelu kmečke organizacije navdušeni konvertit grof Holstein-Ledteborg. Politični pregled. V Ljubljani, 2. septembra. Grof Badeni častni član mesta Biale. 28> m. m. je odposlalo omenjeno mesto deputacijo,. obstoječo iz župana dr. Rosnerja in občinskega svetnika Wenzelis-a, k grofu Badeniju, da mu izroči častno diplomo in< ga prosi, naj varuje kot bodoči ministerski predsednik (?) njihove pravice. Grof Badeni je deputaeijo z veseljem sprejel ter povdarjal, da bode na vsakem mestu, kamor ga pozove presvetli cesar, vedno delal na to, da se v Biali ni' komur ne godi krivica niti v narodnem, niti v verskem oziru. Malo zgodaj so se pričele deputacije in — obljube. O (Jankovem, programu piše zadnja »Svoboda", da je Cankov sam izjavil, da morajo Bolgari popolno opustiti misel na neodvisnost, ako se ne-odpovedo ptujemu vplivu. V Caukovem programu pa. veje ruski duh. Verska sprememba bolgarskega princa bi bila le tedaj pol tičnega pomeni, ako bi jo zahtevala Rusija sama. Pomiloščenje izseljenih čast* nikov bi bilo veliko poniževanje armade »n odposlatev deputacije bi kazala v obilni meri znamenje ptujega vpliva. Glavna misel tega programa ]» pa po mnenju ,Svobode" jako važnega pomena, ker želi premirja vseh političnih strank. Vsled tega je tudi popolno nepotrebna kaka sprememba v vladi sami, ker bode skušal nevtralni Stoilov zjedinili vse stranke in pomiriti vznemirjene duhove. Mirovni shod v Bruseljtt. Brez vsega hrupa se je vršil prešli teden šesti zaupni shod in-terparlamentaričnih mirovnih prijateljev v Bruselju. Akoravno so se ti vneti možje že petkrat sešli k skupnemu posvetovanju, vender se mirovne razmere do sedaj prav nič niso spremenile in po vsej pravici je povdarjal predsednik shoda, da še niso pri koncu, ampak še le pri začetku naše naloge. Letošnje zborovanje pa ima pričakovati večjega vspeha. Zborovalci so obravnavali skoro izključno vprašanje o mejnarodnem razsodišču. Načrt, katerega so tukaj vsprejeli, popolno odgovarja vsem zahtevam in vsaka vlada brei izjeme se lahko vdeležuje pri vstanovitvi takega mirovnega razsodišča. Pri takih razsodiščih bode odločevala jedino le moralna dolžnost. V to zvezo bodo stopile najprvo le manjše države. Sedež razsodišča bi odločile zastopane vlade in vsaka teh odpošlje dva sodnika v razsodišče. V teku dveh mesecev odloči sodišče o vsakem prepiru. Gotovo je sicer, da se bodo nekatere države početkom zelo ustavljale tem naredbam, toda, ko bodo uvidele premnoge koristi za javno življenje in razvoj narodov, bodo z veseljem pristopile k tej zvezi. — Tako prijatelji miru. Španjski vojni minister je izdal novo povelje, da mora biti pripravljenih v teku 12 dnij zopet 20.000 rezervnikov, ki imajo v teku jednega meseoa odriniti na Kubo. Republikanska stranka se sicer z vso silo ustavlja tem odredbam ter skuša preprečiti mobilizacijo, toda energičnemu postopanju vojaške uprave se je posrečilo, zadušiti vse take zarote. Vlada je dalje odredila, da se nakupi še 22 000 Mauserjevih pušk in 8000 karabinerjev. Vstaja na Kubi jim provzročuje veliko večje stroške, kakor so menili pri sestavi vojnega proračuna. Turška vlada in armensko vprašanje. Iz Carigrada se 28. avg. poroča, da poslednje izjave sultanove niso bile v obliki note, ampak samo ust-meni razgovor s poslaniki. Dalje se poroča, da turška vlada izvenredno naglo išče sredstev, s katerimi bi zadovoljila Anglijo, Rusijo in Francijo. Sultan sam želi, da bi bilo kmalo rešeno armensko vprašanje. Zadnje dni so se vršila v ministerskem svetu važna posvetovanja in sestavila se je posebna ministerska komisija, ki se peča samo z Armenijo. Dotični poročevalec trdi, da se že iz tega postopanja sme sklepati, da se gode važne stvari. Vprašanje pa nastaja, bodo li ti sklepi v korist Armencev. Šakir paša se je podal brez vsakoršnih navodil na Trapezunt, koder mora čakati na nadaljne odredbe. Bodoči sedež mu je odločen v Erzerum. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. septembra. (Raiffeisenova posojilnica v Ljubljani.) Poročali smo svojedobno, da je deželno kot trgovsko sodišče odklonilo registrovanje pravil „Ljudske posojilnice v Ljubljani", češ, da posojilnice brez državnega dovoljenja ne smejo vsprejeti hranilnih vlog. Zoper ta odlok vložil je načelnik imenovane posojilnice g. dr. Ivan Šušteršič rekurz do višjega deželnega sodišča v Gradcu. Poslednje je temu rekurzu popolnoma ugodilo in se bode tedaj „Ljudska posojilnica v Ljubljani" v kratkem oživotvorila. (Razpuščen shod.) Včeraj ob 1/12. popoldne je napravilo socijalistično polit, društvo „Zukunft" javen društveni shod v kazini v Ljubljani. Kot govornico na ta shod so poklicali z Dunaja neko Terezijo Notscher. Na dnevnem redu je bil predmet: Christ-lich-social und social-demokratisch? Zaradi tega predmeta se je shoda vdeležilo tudi toliko krščanskih socijalistov, da so imeli veliko večino na zborovanju. Govornica Notscher je govorila že dve uri o samih kapitalistih in sicer po nemški. Zaradi tega je bila med krščanskimi socijalisti velika nevolja in zato so se čuli mej govorom vedno glasneji izrazi nezadovoljnosti. Nato pa so planili socijalisti na naše somišljenike, napravili velik nered, nato poklicali policijo in naznanili nekaj krščanskih socijalistov, katere je policija odvedla na magistrat. Shod je bil na to zaključen. Iz vsporedbe shoda je bilo razvideti, da so socijalisti nameravali škandal; krščanski socijalisti pa so ugovarjali proti temu, da bi se v Ljubljani na ljudskih shodih govorilo nemški in brezverski. In prav so imeli. O tem več v ju-trašnji številki. (Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Prestavljeni so gg. kapelaui: Franc B i r k , mestni kapelan v Kranju, k stolnici v Ljubljano; na njegovo mesto pride Janez Šiška iz Vodic in v Vodice Anton Kocijančič iz Senožeč. Novo nastavljen kot kapelan je g. novomašnik J. Juvanec v Senožečah. (Občinski svet ljubljanski.) Dnevni red seji občinskega sveta ljubljanskega, v torek 3. dan septembra 1895 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. C. kr. ravnatelja državne obrtne šole dunajske, vladnega svetnika Kamila Sit-teja predavanje o generalnem regulacijskem načrtu za mesto Ljubljano. Tajna seja: Stavbinske stvari in personalia. (Petindvajsetletnica.) Prostovoljno gasilno društvo ljubljansko je obhajalo včeraj petindvajsetletnico svojega obstanka. Pod vodstvom načelnika g. D o -b e r I e t - a so se vdeležili ognjegasci skupne svete maše, katero je služil č. g. konz. svetnik profesor G n j e z d a. Po opravljeni božji službi so poskušali na cesarja Josipa trgu novo Magirus-ovo lestvo. Po vaji, pri kateri je bila navzoča velika množica občinstva, so se podali ognjegasci med sviraujem godbe v Hafnerjevo pivovarno. Tu je sledilo več nagovorov in napitnic. Med njimi omenjamo krasnega govora g. Doberlet-a, ces. svetnika g. Murnika in župana g. Grasselija. G. deželni predsednik je svojo odsotnost opravičil v posebnem pismu ter izražal svojo posebno zadovoljnost nad vstrajnim in vpeš-nim delovanjem prostovoljnih gasilcev. — To pohvalo so naši vrli ognjegasci po vsej pravici v polni meri zaslužili, posebno pa še za veliko požrtvovalnost ob času potresne katastrofe. Želeti je, da bi to preko-ristno društvo še nadalje delovalo v splošno korist ljubljanskih prebivalcev in bi kaj kmalo dobilo — popolno slovensko lice. (Izpred porotnega sodišča.) Dne 30. avgusta bili so obtoženi Janez in Franc Baje iz Malega Polja in Janez Baje iz Višnja radi hudodelstva uboja. Povod obsodbi je dal tepež, ki se je vršil dnč 18. novembra 1894 v gostilni in pred gostilno Matije Trkmana iz Strmca. Pri tem tepežu dobil je Josip Stefanič na levi čelnici poškodbo, vsled katere je dne 8. decembra 1894 umrl. Vsled izreka porotnikov bil je Franc Baje obsojen radi hudodelstva težke telesne poškodbe na 15 mesecev težke ječe, Janez Baje iz Malega Polja in Janez Baje iz Višnja, prvi zagovarjan po dr. S u s t e r š i č u , drugi po dr. T e k a v č i č u , sta pa bila oproščena. (Iz Škofje Loke.) Umrla je v Skolji Loki v soboto zvečer uršulinka s. Alfonza preje Berta Mali iz Tržiča. N. v m. p. (Iz Planine.) Raznoterosti. Naša graščina ima že dalje časa pod streho visocega gosta, kneza Viljema Radzivila, brata gospe kneginje, ki ima ogromno posestva na Litvanskem v Rusiji. Knezu zelo ugaja kranjska dežela, vozi se na razne kraje, ogledovat prijazno okolico. Ustrelil je že več srnjakov na večernem čakanju. — Letošnja debela zima je vničila mnogo divjačine, a vender je je še ostalo več kot je glede na poljedelstvo dobro. Da bi jo le na zimo lovci precej iztrebili iz gozdov. Kmetovalci bi jim bili hvaležni. Povodenj nam ni toliko škode napravila, kakor smo se v začetku bali. Dasi je zadnja voda zginila šele prve dni junija, je vender trava naglo vzrasla. Nakosilo se je sicer manj kot lani, a vender dobre krme. Več kot voda je kvare naredil na travnikih črv, ki je nekatere popolnem opustošil, da se niti kosilo ni na njih. Otave bo nekoliko le po nižje ležečih močvirnatih tleh, drugod je zaradi krasne prve košnje in sedanje suše ni pričakovati. Prav slabo so se obnesla žita, ki so bila sejana po povodnji. Klasje je sicer vzraslo, toda brez zrna, — še semena ne bodo njive vrnile. Jedina turšica obeče obilen pridelek. Z letino se tedaj ne moremo pohvaliti, vzlasti pa ne oni gospodarji, ki so imeli polje pod vodo. Ozimino jim je povodenj vničila, drugo setev črv in suša. — V nedeljo, 25. avgusta je utonil v Pivki pri Postojini naš mladenič Janez Jakopin. Sel se je kopat s tremi tovariši. Bil je dober plavač. Ko je prvič skočil v Pivko, je strugo preplaval pod vodo. Nazajgrede je hotel istotako storiti, a sredi struge je začel klicati na pomoč. Najbrže ga je prijel krč. Tovariši so mislili, da se šali in nihče ni mislil, da se potapla. Se jedenkrat se je pokazal vrh vode in prosil pomoči, potem je izginil. Ker voda ondukaj ni globoka, bi ga bili tovariši lahko potegnili na suho. Mrtvo truplo je pozneje izvlekel iz dna Pivke član gasilnega društva v Postojini. — Jakopin je bil letos potrjen k vojakom. V bližnjem Studenem pa so našli mrtvega ne daleč od vasi tamošnjega poljskega varuha ali „var-dijana", kakor mu na Notranjskem pravijo. Obličje je imel zelo osmojeno. Poleg njega je ležala izstreljena puška. Vzrok smrti ni še razjasnjen: se je Ii ustrelil sam ali ga je kak sovražnik. Ponesrečenec je bil baje prestrog v izvrševanju službe. Bog se usmili njegove duše! (Novi merski okraj.) C. kr. finančno ministerstvo je odredilo ustanovitev novega merskega okraja v Trebnjem za vse občine davčnega okraja Zužem-berg in Trebno. Evidenčnim inženirjem na tem novem mestu je imenovan g. Ferd. Suppan. (Gozdarska šola v Idriji) je zaključila 28. m. m. letošnji jednajstmesečni tečaj. Z učnim vspehom je vodstvo popolno zadovoljno. Preskušnjo so dovršili trije abiturijenti s prav dobrim, dva z dobrim in štirje s srednje dobrim vspehom. * * * (Duhovniške spremembe v Iavantinski škofiji.) Znova nameščen je č. gosp. Matija S t o k 1 a s ml. kot kapelan pri sv. Petru pri Kunšpergu. — Razpisana je župnija sv. Nikolaja pri Viderdrisu do dne 8. oktobra. (Iz Maribora) se poroča: Slovensko politično društvo bode priredilo v kratkem več shodov, kakor v Lir. Bistrici, Slov. Gradcu, Trbovljah in v Kozjem. Zelo potrebno in koristno bi bilo, da bi to društvo posebno ua severni meji priredilo več jednakih shodov, posebno pa pri Novi Cerkvi in v Radgoni. Upamo, da nam bode slovensko društvo izpolnilo naše želje. (V mariborsko deško semenišče) so bili izmed 50 prosilcev sprejeti naslednji gimnazijci: Ban Adam, Berk Anton, Kač Anton, Kodrič Franc, Kolarič Jos., Monetti Franc, Repolusk Andrej, Steremšek Franc, Tkavc Anton in Zelenik Franc. (Vtonel je) 26. m. m. mlinarski pomočnik Fr. Tušik iz Mute. Nesrečnik je imel neko opravilo pri mlinu ter iz čolna padel v Muro. Tovariši so potegnili mrtvega iz vode. (Zaupnico) je dobil posl. Kaltenegger od volilcev graške okolice. Podpisani, in teh je štirideset, mu izrekajo popolno zaupanje in popolno odobravajo njegovo postopanje glede celjske točke. Konečno mu zatrjujejo, da bodo skrbeli za to, da bode pri novi državnozborski volitvi zopet izvoljen. * * * (Duhovniške spremembe v tržaško - koperski škofiji.) Gospod Josip H u b a t, kapelan v Lovrani, je prestavljen v Hrušico; gospod Sonc, kapelan v Krkavcih, je imenovan škofijskim kapelanom in tajnikom v Trstu.__ Društva. (Bralno društvo v Krčevini pri Ptuju) bodo imelo 8. t. m. ob 4. uri popoldne svoj ustanovni shod z naslednjim dnevnim redom : 1. Pozdrav načelnika pripravljalnega odbora. 2. Slavnosten govor. 3. Pojasnjenje pravil in vsprejem udov. 4. Volitev stalnega odbora. 5. Prosta zabava s petjem in godbo. Telegrami. Dunaj, 2. septembra. Na povelje nemškega cesarja se poda poslanik Eulenburg te dni v Stettin, kjer bode pričakoval avstrijskega cesarja. Išl, 1. septembra. Presvetli cesar je odpotoval danes zjutraj ob 4. uri s posebnim vlakom v Budejevice. V njegovem spremstvu je bilo več vojaških dostojanstvenikov. Na kolodvoru so cesarja pozdravili okrajni glavar baron Aichelburg, župan Schwandtner. kanonik Weimayer in drugi odlični možje. 1S1, 1. septembra. Princezinja Gizela je odpotovala s princema Jurijem in Konradom na Bavarsko. Celoveo, 1. septembra. Tukajšnji pekovski pomočniki so pričeli štrajk, ker jim mojstri nočejo vrediti delavnega časa in povišati plače. Budejeyioe, 2. septembra. Danes zjutraj so pozdravili došlega cesarja nadvojvoda Rainer. cesarski namestnik in mnogo zastopnikov duhovske in svetne gosposke. Celebič, 1. septembra. Državni finančni minister Kallay je odpotoval danes v Fočo. Petrograd, 1. septembra. Grška kraljica je odpotovala v spremstvu princezinje Marije, princa Krištofa, velikega kneza Aleksandra Mihajloviča in velike kneginje Ksenije Alek-sandrovne na Dansko. Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda Wien, za preskrbljenje vseh •» ^^ ^ Bezirk ::=£: Schelhammer & Schattera Petrograd. 1. septembra. Po uradnem poročilu o koleri je v volhinijskem okraju od 11. do 17. m. m. zbolelo 2025 oseb, od katerih jih je umrlo 718. Ruščuk, 1. septembra. Princezinja Marija Lujiza in princ Boris sta došla danes s posebnim vlakom. Ministerski predsednik je z ostalimi ministri pozdravil došlo princezinjo. Mesto ima polno zastav. Madrid, 1. septembra. „Agencia Fabra" poroča: Don Carlos se namerava odpovedati prestolnim pravicam v korist svojega sina Jajmeja. Tujci. 29. avgusta. Pri Sionu : Lustig, Pekarek, Kirnbauer, Eger, Loeben-berg, Wolf, Zoerer, Prossinagg, Schuster z Dunaja. — Schwabe iz Postojine. — Moser iz Steyr-a. — Walzel iz Minoa. — Fabiani iz Sevnice. — \Venisch iz Litije. — Kuralt iz Zagreba. — Ambrož iz Palja. — Pundscher iz Malega Lušinja. — Stamoser iz Prage. — Parotto iz Benetk. — Vianello iz Za-grada. — Piusi iz Vidna. — Zawodsky, Spur iz Gradea. — Kramer, Supan iz Celovca. Pri Maliiu: Winkler, Dolyak, Wisauer, Heller z Dunaja. — Breicha iz Florisdorf-a. — Edlinger iz Gradca. — Endler, Leiss iz Jablonca. — Sutter iz Trsta. — Kremeneek iz Velikovea. — VVeiss iz Pardubice. Pri Lloydu: Grossinger z Dunaja. — Goli iz Idrije. — Schimpe, Prašnikar iz Celovca. Pri Juinem kolodvoru: Heisenberger iz Pulja. — Kokalj iz Rimskih Toplic. — Polz iz Gradca. — Brandonir iz Krakovega. Pri bavarskem dvoru: Golob iz Toplic. — Meitzen iz Cerkvenice. — Eppich iz Kočevja. Pri avstrijskem earu: Jelene iz Krope. — Maiiner iz Prage. Meteorologično poročilo. C C čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 31 9. zvečer 738-4 20-4 | si. svzh. jasno 00 1 7. zjutraj 2. popol 7405 7391 150 27-2 sr. svzh. m. vzh. soparno jasno 1| 9. zveuer 7398 20-4 brezv. jasno 00 „j 7. zjutraj | 2. popol. 740-8 739-9 14 3 28-1 si. sever m. vzh. megla jasno Srednja temperatura 31. avg. in 1. sept. 21'3° in 20-9°, ozir. za '13° pod in 4'0° nad normalom. 520 1-1 Ivan Venc^jz, ces. kr. deželnosodni svetnik, in soproga Marija rojena Žužek, naznanjava tužnim srcem prežalostno vest, da je najin ljubljeni sin Bavnokar Je izlila: (516 7-2) „Sičara" Janko Venc^jz I die Wunderqueile Bnsniens. pravnik ■ I pravnik danes dopoludne ob 9. uri, po kratki bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 22 let v Št. Vidu pri Zatičini umrl. Pogreb dragega rajnika bode v sredo dn6 4. t. m. ob 9. uri dopoldne v St. Vidu pri Zatičini. Maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 2. septembra. (Mesto vsakega posebnega naznanila.) Ova brošura, v kateri je tudi analisa svetovno-znane lurdske in 3 analise gori omenjene vode, se dobi v samozaložbi spisatelja Maksa Iv&netlč-a v Celovou, St. Veiter-Ring št. 1Š. Cena knjigi 1 gld., po pošti 10 kr. vež. sprejme v stanovanje in lirano Naznanilo. Čč. sestre uršulinke 16. septembrom t. 1. v 502 5-5 Karolina Malenšeh v Študentovskih ulicah it. 2. bodo otvorile Gorici za one deklice, ki se žel6 izobraziti v vseh ženskih ročnih delih. Poleg tega se bodo podučevale učenke v nemškem in italijanskem jeziku ter v risanju in petju. Francoski jezik in godba se bodeta poduče-vala posebej. Zunanje učenke tega zavoda se sprejmo kot gojenke v samostan. 519 1-1 Uršulinski samostan v Gorici, diie 30. avgusta 1895. 8CHUT2MARK?. TKA«-«««. Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je Želodčni ali Marijaceljski liker; 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr. Dobiva se v 441 8 lekarni ialOa jI. Tritert v Ljubjani, zraven rotovža in se V8»K dan s prvo pošto razpošilja. orgrljavec. Službo zamore nastopiti takoi. Pojasnila daje farni urad v Šmartnem pod Šmarno Goro. M. Trček, župnik. 501 5—4 kupujeta po najvišji (luevni ceni Luckmann & Bamberg, 513 klejna tovarna v Ljubljani. 20-2 Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani.N tearsti i-iil ie cerkTostai rhni srečke po 1 gl I. S 80 ' Glavni dobitek 30.000 priporoča . C2. i m | Zadnji mesec. vlffimmnf ' vrednosti. v Ljubljani. Uradno opravičeni in zapriseženi m stavbinski inženir in stavbeni mojster H Jaromir Haiuis y priporoča se za izvrševanje vseli | v stavbinsko stroko spadajočih del, prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje oeat in posestev itd. 'gl Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hiši k4 na Poljanskem predmestju nasproti domobranske vojašnioe. 518 10-2 Dunajska t> o i- z a. Dne 2, septembra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 20 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 45 „ Avstrijska zlata renta 4%......122 „ 50 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 , 50 , Ogerska zlata renta 4%.......122 „ 45 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 100 „ — „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1067 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............409 „ 70 . London vista...........120 „ 80 „ NemSki drž. bankovci za 100 m.nem, drž.velj. 59 „ 07'/». 20 mark............11 „ 80 , 80 frankov (napoleondor)............9 „ 58 . Italijanski bankovci........45 „ 70 „ C. li. cekini......................5 „ 71 „ Dni 31. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3£ . južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4% 151 gld. 75 kr. 159 „ — H 196 „ 50 99 . 75 O 147 „ — t) 130 „ 75 107 „ 70 n 112 „ — n 99 „ 25 n 99 „ 90 n 225 „ — n 171 „ — n 132 „ 75 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld................— gld. — kr.. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 60 „ Salmove srečke, 40 gld................70 „ — „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......72 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......53 „ — . Ljubljanske srečke.........22 „ — n Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 173 „ 25 „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3550 „ — „. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 553 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 111 » 50 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 76 „ — „ Hontanska družba avstr. plan.....97 „ 80 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 „ — „ Papirnih rubljev 100 ................129 „ 50 „ »JT Nakup in prodaja *£B vsakovrstnih driavnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na boril. Menjarnična delniška družba „H E R c r B" Nollziila it 10 Dunaj, liriihilfarstrani 74 B. Pojasnila ~£B v vseh gospodarskih in Inantnlh stvareh, 1 potem 0 kursnih vrednostih vseh ipskulaoi|skih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega 1 obrestovanja pri popolni varnosti I gf naloženih glavnic, m | Izdajatelj: Or. Ivan Janežii. Odgovorni vrednik: Ivan Rakevsc. Tisk „K»toliške Tiskarne" v Ljubljani.