zad: GOSPODARSTVO C 135/1956 lil 019560002 Trgovina ♦ financ a ♦ industrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo in tETO X ŠT. 216 NEDELJA, 1. JANUARJA 1956 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 SPRDA bo noto ITillilAiVKlill GOSPODARSTVO V L. 1955 Plačilna bilanca - Posojila v tujini - Ali bo bodočnost še ugodna? 3 P' Izi I' Na pragu novega lela smo. Kaj nam finese leto 1956? Ce bi podrobno raz-'tenili važnejše dogodke poli ione in ^Podarske pa tudi kulturne narave “A domačih in tujih tleh v preteklem 'tu jer bi temeljito preiehtali njihov fuuien z vseh vidikov, bi si vsaj v Nhh obrisih lahko zač,tali darove in ^ni, ki so še skriti v netilih noie^a ^ca. Na domačem nebu vidi bistro oko tu ^ tam kakšno svetlo zvezdico. Ena iz-!jud teh je življenjski odpor, ki ga ka-^ naš človek v težkem boju za svoj rj9i Ostanek. Po nadčloveških naporih in ,1 Jtfašnem trpljenju so mu po svetovnem .tunju potisnili v roke list no o člove-^Uskih piavi.ah ter paragrafe o e: a-»opravnosti v m.rovni pogodb, in lon-,jonski Spomenici. Na žalost so te samo “teščeči papirji, lini pergamenti, ki so litl vladajoči oblastniki m njihove !tr»nke premiš.jeno pospravili v črvi-omare, da bi t^m s rohne.i. Resnič-1,0 življenje na Tržaškem ne pozna e-^kopravnosti, pač pa pogoste odslovit-'o z dela, odpust iz službe in zaprta J^Ata za doraslo mladino. Kdor se o-4tAni na sedanjem mestu, mora trdo tota.i in upogibati hrb.eni.o na levo 15 desno v sirahu, da se ne b, k.mu 'Araerii. Piepogosto ostaja našemu čl> Vtku v rokah samo še motika, a še za 10 ni več dovoij zemije. Od.edajo mu veliki indusnijski kon ern* in tru- 1 c. tier' . 25'f snl* (f kole* poi ,dat« [ii c** 22-^ ilavli1 troj*' n el1 ll*’ ki pogosto obvladajo poi I ali j;, a r,A Tržaškem zahievajo uporabo aako-o prisilni razlastil vi, aa b. še zadnji košček zemije aob.ii na pol z.stonj. NljUb vsemu naš človek vz.ra.a na-!1°njen ob tržaški Bieg in trd j kraško s|sAlo. Mnogo naš.ga življa mora v ^et za kruhom, a jedro bo le ostalo, l^r kljubovaio in vabilo zopet domov ^še ljudi iz tujine. Na širiem pouiočju tiži-škega gp po-^rsiva bo kionist dogoi-kov v p etek-jJUt le.u zantležil vtč izrazov mor ej-' voije T.ži-čaiiov ^ družb, ki jih kontiolira, so y času J}! 1948 do 1951 kupili omenjene ame-ladje iz presežka, čeprav je bi! ‘ievllp 3adij dovoljen samo ameriškim k Avjjanom. Družbe, ki so kupile la i-, s- itl h-* hh je doslej kontrolna! Ona?-CC° Un 56 morajo tako preosnovad, da bo- '.v delpiš.ki glavnici imeli večino ^heričani. Onassisu bo ostala manjši- J Po začasnih podatkih so Italijanske rezerve v zlatu in devizah ter italijanske terjatve nasproti tujini v prvih devetih mesecih tega leta marastle za 100 milijonov dolarjev, medtem ko je povečanje v istem razdobju lan kega leta doseglo samo 71 milijonov -dolarjev; V letu 1953 pa so se te rezerve y is em razdobju zmanjšale za 63 m lijonov dolarjev. Italija si je pridobila toliko deviz, ker se je razvoj njenega izvoza v drugem in tretjem četrtletju 1955 menadoma izboljšal. -Poleg tega -so ,se poveča l dohodki italijanske mornarice v tujini in dohodki turizma. RAZVOJ ITALIJANSKE PLAČILNE BILANCE V PRVIH 9 MESE IH (V milijonih dolarjev) 1954 1955 Uvoz 1810 1997 Izvoz 1902 1349 Trgovinska bilanca — 60,1 — 648 Brodairine in turizem 227 295 Druge usluge 219 290 Gosp. pom. ip »off -shore« 142 195 Uvoz v Italijo je parastel, ker je Italija morala zopet nabavljati pšenico v tujini, medtem ko ji tega ni bilo t eba leta 1954 zaradi izredno dobre letine; nadalje je- naraste! uvoz surovin, mesa in rib. Poleg tega so nabavne čepe poskočile. Uvoz mehaničnih izdelkov je dosegel v.šek, medtem ko je uvoz bombaža ip volne zelo padel. Vse kaže-, da bo Italija v bodoče morala še več uvažati. Tako n. pr. je -se-danja zaloga tekstilnih surovin zelo majhna, ker je I-talija malo uvažala zaradi tekstilne krize. Uvoz bo tudi naraščal, ker se gospodarstvo v državi postepoma razvija. V izvozu je pa-stal aprila 1955 preobrat na boljše. V šestih mesecih — od aprija -do septembra — je vrednost izvoza poskočila za 18% v prim ri z i-stim razdobjem lanskega leta. Povečala se je prodaja železarskih, mehaničnih in kemičnih izdelkov, kakor tudi izvoz mu-n.c,je v zvezi z vojaškimi naročili »off shore«. Najbolj je narastel izvoz v Združene a nedške države, Avstrijo, Nemčijo, Argerat po in Jugcsla-vijo. Zdi se, da niso perspektive za bodočnost tako ugodne, ker je popustil strah pred inflacijo, iz katerega so mnogi tuji operaterji uvažali že vnaprej iz Italije. Neugodno bodo na izvoz verjetno vplivali dogodki v Argent pi in Braziliji kakor tudi postopno zmanjševanje naročil »off shore«. V ok obru je znašal primanjkljaj Italije pii Evropski plačilni zvezi 21,5 milijona dol. (oktobra 1954 15 milijonov). To b. kazalo p-a pr-eokie, v dosedanjem ugodnem razvoju izvoza. DOHODKI MORNARICE IN TURIZMA Dohodki italijanske trgovinske mornarice v tujini so se dvignili za 36%, ker so se povišale brodaripe in ker se je povečal obseg italijanske trgovinske mornarice. Prav tako so paraš,li dohodki iz turizma, ip sicer za okoli 25 odstotkov. Podatki o gibanju kapitala so vprav senzacionalni. Zasebne paiožbe (i-p\e-s.icije) so se dvignile od 24 milijonov v devetih mesecih 1954 na 52 milijo.iov dolarjev v isiem ra.dobj-u tekočega leta. Tri posojila v Sv ci (Mon ec,.t pi, Istituto Mobiliare Ita i. po, La Rma-scepte) so dovedli v Italijo 25 milijonov dolarjev. K temu je treba dodati po ojilo 50 milijonov švicarskih Tankov, ki ga je podelila zavodu Istituto Mobiliare Italiano Banka za mednarodna plačila (Bapque des reglernepts n-ternationaux) in posojilo 200 milijonov švicarskih frankov, ki jih je podeiila uprava švicarskih železnic upravi italijanskih državnih železnic. Vsa ta posojila so vrgla 57 milijonov dolarjev, medtem ko je v istem razdobju lanskega leta statistika zabeleži a samo 100 milijonov švicarskih frapkov (22,8 m -iijona dolarjev) posojila zavodu Me-diooredito KAKO BO LETA 1956 Gospodarstveniki so mnenja, da Italija ne more upati, da bi prihodnje leto nabavila v Syi i teko veilke dolarske zneske pa račun posojila. Računa a p i bo lahko pa znesek 70 milijonov dolar- jev, ki jih je posodila Mednarodna banka Blagajni za obnovo Juga (Cassa del Mezzogiorno), in pa 20 milijonov dolarjev, ki predstavljajo posojilo ameriške Import-Export Bank zavodu Is i oi-to Mobiliare Ita-liapo. Poleg tega je italijanska družba Pirelli meseca oktobra izdala na švicarskem trgu y okviru svojega programa za 1955 obveznice v vrednosti 50 milijonov dolarjev. V celoti niso perspektive glede razvoja italijanske plačilne bilance v letu 1956 posebno ugodne, ako ne nastopijo izredni dogodki. Vsekakor so italijanske rezerve v devizah ko ec septembra 1955 dosegle okoli 1000 milijonov dolarjev, to je 4-krat vež, kakor znaša povprečni letni primanjkljaj tekoče plačilne bilance po Vanonijevem načrtu. VEČJE SKRBI LETA 1957 Glede na te rezerve pi računa'!, da bi se italijanska trgovinska politika v zadevi sprostitve uvoza menjala. Večje skrbi povzroča pogled na leto 1957 in na naslednja leta. ko Italija ne bo mogla več računati na ameriško gospodarsko vojaško pomoč. Teda ji bo pre-ostajala samo možnost priliva tujega kapitala. Ce tega ne bo dovoij bo pričel gospodarski razvoj y Italiji poje- mati. (Po članku, ki ga je napisal Li-vio Magnapi za pariški »Le Monde«). ITALIJANSKA TRGOVINSKA BILANCA V PRVIH 10 MESECIH Razvoj italijanskem izvoza v sep‘em-bru in oktobru je bij izredno ugoden, saj je njegova vrednost vsakokrat presegla 107 milijard lir, medtem ko je oktobra 1954 znašala 91 milijard. V prvih desetih mesecih tega leta je Ita’ija uvozila za 1.383 milijard lir blaga (lani v istem razdobju 1259), izvozila pa za 952 (lapi 847); tako je primanjkljaj znašal letos 431, lani pa 412 mil jard. Izvoz je torej bolj narastel kakor u-voz. Narastle so tudi cene uvoženega blaga. Narastel ni samo izvoz sad a in povrtnine, temveč tudi strojev, naprav in izdelkov precizne mehanike, voz i itd. Vrednost izvoženih izdelkov mehanične industrije je narastla od 160 milijard v prvih devetih mesecih 1954 na 183 milijard v istem razdobju tega leta. DOLOČENA TARIFA ZA AVTOMOBILSKA VOZNIŠKA DOVOLJENJA. Rimski parlament je končno odobril predlog o novi tarifi za izstavitev ali overovljenje vozniškega dovoljenja za avtomobile. Tarifa za prvo stopnjo znaša 4.000, za ostale pa 2.000 lir. Ali bo prostora za eno milijardo Kitajcev ? Naj zemljevid prikazuje ogromne površine, ki jih zavzema današnja Sovjetska zveza, ki se razprostira na 22 milijonih kv. metrov- Prebivalstvo današnje Sovjetske zveze cenijo na 220 milijonov. ,Qd tega živi samo 60 milijonov v Azijski Rusiji. Naravni priras‘tek prebivalstva v Sovjetski zvezi ni več tako velik, kakor je bil pred vojno. Pred vojno se je na 1000 prebivalcev rodilo 40 Rusov. Danes se v Sovjetski izvezi rodi okoli 25 otrok na 1000 prebivalcev. V razdobju med 1. 1939 in 1950 je znašal naravni prirastek okoli 4 milijone na leto, medtem ko se je po letu 1950 zmanjšal. Malenkov je nekoč izjavil, da znaša v sedanjem času okoli 3 milijone ljudi. Kitajska zavzema okoli 10 milijonov kv. kilometrov površine; njeno prebivalstvo šteje danes že okoli 600 milijonov. Cenijo, da se na 1000 prebivalcev rodi na Kitajskem 40 otrok. Čeprav je umrljivost še precej visoka, raste prebivalstvo Kitajske z neverjetno naglico. Ce hi se množilo v sedanjem razmerju, bi leta 2000 doseglo že okoli 100Q milijonov, to je 1 milijardo. Znanstveniki in državniki postavljajo zdaj vprašanje, v kateri smeri se bo razlezlo prebivalstvo Kitajske; proti jugu ali proti severu. Ogromne površine azijske Rusije so redko naseljene. a redka naseljenost utegne privabiti Kitajce. Zanimivo je ,da je Hruščev, glavni tajnik sovjetske komunistične stranke, po svojem potovanju v OPteking ob povratku v Rusijo januarja 1955 opozoril Ruse na širne površine zemlje v Aziji, ki niso dovolj gosto naseljene. Dejal je, da bo še vedno dovolj prostora v sovjet-sko-azijskih deželah za prebivalstvo, ako se to dvigne od sedanjih 200 na 300 milijonov duš. Ruska Azija je bogata. Hruščev je dejal, da ne bodo Rusi zapustili teh dežel, ki so jih odprli sodobnemu gospodarstvu. ((Sovjetska zveza bo toliko močnejša, čim večji bo naš narod«, je. dejal Hruščev. Težko je napovedati razvoj v bodočnosti. Vsekakor je na zapadu nekaj državnikov, ki upajo, da bo prišlo med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, če ne prav do pravega trenja vsaj do popuščanja soglasnosti v zunanji politiki. Jugoslovanski plan za 1.1956 Dopisnik londonskega gospodarskega lista ».Financial Times« poroča iz Beograda o jugoslovanskem gospodarskem plapu za leto 1956. Ta načet predvideva zmanjšanje kapitalnih investicij, hkrati pa povečanje proizvodnje potrošnega blaga; nadalje povečanje izvoza In pospešitev mehanizacije kmetijstva. Kapitalne investicije bodo zlasti zmanjšane v industriji. Javna dela se bodo nadaljevala v istem ritmu kakor leta 1955, pač pa se bo pospešila gradnja stanovanj in ustanov za javne usluge- Pričakuje ;se 25 odst. povišanje industrijske proizvodnje z bolj učinkovitim izkoriščanjem obratov in delovne sile. Proizvodnja potrošnega blaga se ho povečala za 20 odst. Narastla ho proizvodnja kmetijskih strojev. povečal se bo izvoz v primeri z letom 1955, zmanjšan bo pa uvoz surovin za težko industrijo, medtem ko bo Jugoslavija uvozila več potrošnega blaga. Trgbvinska izmenjava med Jugoslavijo in Združenimi ameriškimi državami se bo verjetno povečala. Na razpolago za izvoz v ZDA bo več lesnih mesnih in. sadnih izdelkov, ječmena in tobaka. Jugoslavija bo uvažala iz ZDA žito in bombaž na dolgoročne kredite, ki jih bo poravnala s povečanjem izvoza- V prvih devetih mesecih tega leta je Jugoslavija izvozila v ZDA za 17,8 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 27.0 milijona. Zidaj so v teku pogajanja za dobavo 300.000 ton pšenice iz ameriških presežkov in za finansiranje raznih del. Med temi je nov rudnik bakra, tako da bi proiizodnja bedera na leto presegla 50.000 ton. Več jugoslovanskih podjetij se je v zadnjem času dogovorilo z zahodnoevropskimi podjetji glede tehničnega sodelovanja. Podpisani so bili dogovori z, Avstrijo. Med temi med EAP in Saurer, nadalje z italijanskimi podjetji Fiat in Vender ter angleškimi F. Perkims in Massey-Harris-Ferguson. PROIZVODNJA MOTORNIH KOLES V JUuvi&ivVViJI. Pred kratkim so v Zagrebu pričeli s prodajo prvih tipov motornih koles 50 emc, ki jih je izdelala Tovarna motorjev v Zagrebu. Ta tovarna bo tudi pričela s proizvednjo motoskuterjev tipa »Vespa«. V letu 1956 bodo proizvedli 3000 moto ni-h koles, kasneje pa 20.000 pa leto. T enut-po stape motorno kolo 130.0/)0 dinarjev. Srečno novo čitateljem leto 1956 želi vsem in oglaševalcem ..GOSPODARSTVO" Tržaški sporazum bo končno uveljavljen? Rimska vlada je na seji 21. decembra odobrila zakonske načrte, ki zadevajo gospodarske sporazume med Italijo in Jugoslavijo, sklenjene 31. marca 1955 v Rimu. To so trgovinski sporazum, plačilni sporazum, sporazum o krajevni izmenjavi med obmejnim področjem Trsta in področji Buj. Kopra, Sežana in Nove Gorice ter končno sporazum o obmejni izmenjavi med obmejnimi področji Gorico in Vidmom z epe strani in Sežano, Novo Gori. o in Tolminom z dtuge. Praktični pomep tega sklepa je v tem, da lahko pričakujemo, da bo dokončno vendar uve javljen tudi trž ški regionalni sporazum, ki urejuje trgovinsko izmenjavo med Trstom ip obmejnimi področji (Koper, Sežana, Buje, Nova Gorica). Okvir tega sporazuma je namreč širši, kakor je bil ob'eg tržaškega regionalnega sporazuma, ki je bil sklenjen med zavezniško voja- Napredek jugoslovanske industrije v preleta letu Beograd, dec. 1955 Napredek jugoslovanske industrije je očitep. Objavljeni statistični podatki kažejo, da je napredek industrijske proizvodnje V celoti v razdobju prvih devetih mesecev leta 1955 dosegel 19% v primeri z istim razdobjem v lanskem letu. Ta napredek je posledica pe samo pričetka obratovanaj nov h podjetij, temveč tudi boljše pieskrbe ovarn s surovinami ip tehničnim mat rialom pa tudi večje vneme del vp h ko ekti-vov. Napredek je seveda od republike do republike različen, ker so pogoj p sa-meznih republik raz ič: i. Tako so zabeležili največje naraščanje v Bo pi in Hercegovini (52%) gl de na to, da je pričela obratovati hid o ent a a v ,Zvor-niku ter da je bila povečana zmogljivost železarne v Zenici, tovarne dušičnih spojin y Goraždu, tovarne papirja v Maglaju in drugih podje ij. V Črni gori je industrija napredovala za 39%, v Makedoniji ip S overiji V vsaki republiki za 17%, v Srbiji za 18% in Hr-vatski za 15%. Pregled po posameznih vejah pokaže, da je zelo napredovala proizvod ja črne, metalurgije. Napredek na tem področju zpaša 33% v primeri s položn em v razdobju japuar-sep e-^ber leta 1954. Proizvodnja surovega aeleza se je dvignila od 236.834 na 370.550 ton, jekla oi 447.370 pa 598.962 on. Z.lo je n r redo-vala tudi proizvodnja posameznih vrst končnih izdelkov, kakor p. p -, brezšiv-nih cevi, ki se je podvoji a; konec septembra 1955 je namreč znašala 20 6 6 ton (prejšnje leto samo 10.997 ton). Podoben napredek so zabeležili pri proizvodnji valjanega in vlečenega blaga, kovanih izdelkov itd. Piranski pomol je od mesta preveč porinjen v morje in prehitro je naš »Racin« odplul, da bi z ladje lahko opazili zgodovinsko preobrazbo vsega življenja, ki jo je povzročila v Piranu zadnja vojna in so jo protokolarno zapečatili mednarodni dogovori v Parizu in Londonu. Katedrala nas s svctjiiim beneškim zvonikom nepremično motri, stare mestne zi-dine, naslonjene ob grič, se tudi ne zganejo — vse kakor nekdaj. Le v pristanišču je manj ribiških čolnov in pomorske južnjaške pestrosti, zato pa več motariztiranih ladjic. Piranski ribiči so odšli, le počasi stopajo na njihovo mesto novi z južnejše obale pa tudi iz zaledja. Cul sem, da je v mestu še okoli 800 stanovanj praznih; na žalost so to po večini samo tipična piranska stanovanja, ki so silno zanimiva za muzejske konservatorje in zgodovinarje, a manj piivlačna za mlade zakonske pare in njihove sonca žejne otroke, ki prihajajo iz Slovenije. Ob stari bolnišnici ugledaš novo prizidano stavbo — novi oddelek za kožne bolezni. Higiena, kratko novo življenje in večje zahteve, ki jih ima povprečno slovenski človek, napovedujejo staremu Piranu urbanistično revolucijo. Vnel se je že boj med konservatorji, esteti in umetniku z ene strani ter s sodobnimi gradbeniki, zdravniki in praktičnimi gospoda/nstveiniiiki z druge. Dva umetnika sta me pred meseci prepričevala, da bi iz Pirana napravila druge Benetke, ki hi privlačevale turiste; toda arhitekti jih ne poslušajo. Finančna izvedenci menda tudi ne. In vendar sem nedav no opazil v mestu popolnoma obnov- Iz Trsta V Dubrovnik kljub Vsemu Ijeno stavbo v beneškoigotskem slogu, a pčez napis v slovenščini »Glasbena matica«. Kar je lepega, se očitno obnavlja ne glede na to, da včasih spominja na bridko preteklost. že smo obšli rt Savudrijo z znanim svetilnikom, ki v jasnih nočeh meče svetlobo tja do tržaškega Brega. Piranski zaliv, od Pirana do Savudrije, je vsekakor širok. V svoji notranjosti skriva Portorož in soline. Savudrija je v preteklosti pripadala k piranski občini. V Piranu smo pustili starega znanca, o katerem sem slišal, da ni osamljen, ko se ■prepričevalno zavzema za to, da bi se 'meja med LR Slovenijo in LR Hr-vatsko potisnila od Dragonje toliko proti jugu, da bi zajela Savudrijo. Umag preseneča s svojim širokim zalivom in valolomom, ki v širokem 'krogu zapira pristanišče. Z ladje sc vidijo obrisi drznih stavb — bolniš-inice, . gledališča, velike vinske kleti ■Gradijo tudi veliko cementarno. Istrska obalna mesteca, kakor so Piran, Poreč in Rovinj, so si tako podobna na prvi pogled, da jih po spominu prav težko ločiš. V Poreču pričajo večje stavbe, da je bilo to v avstrijskih časih glavno mesto Istre, sedež istrskega deželnega zbora in škofije; njegova bazilika je iz VI. stoletja. Rovinj bo v svetu kmalu bolj znan po »Crvenem Otoku« in podjetju »Istarski boksih« kakor po sami slikovitosti mesta in vse okolice ter svojih cerkvenih spomenikih S pinjami poraščeni »Crveni Otok« je zaslovel kot idealno letno taborišče (oamping) med nemškimi turisti, medtem ko Angleži še vedno radi hodijo gledat zgodovinske znamenitosti mesta, o katerem je zapisano, da je bilo v početku keltsko-rimsko naselje. Ko zreš s krova na Brionske otoke, se nehate vprašaš, ali je sploh kaj življenja na njih? Poraščeni so sicer s prekrasnimi pinjanti in drugim južnim drevjem, a hiš ne vidiš z ladje. Edino na grebenu glavnega otoka opaziš širšo streho alii pravzaprav samo njeno streho, ker je vila potopljena med gosta drevesa. Ali je to hiša, o kateri mi je eden izmed mornarjev pripovedoval, da bom videl samo streho in da verjetno prav v njej biva predsednik Tito, ko pride sem na oddih? V notranjem zalivu je bilo videti jahto. Ali čaka morda ameriškega zunanjega ministra Dulle-sa, ki prileti jutri z Dunaja na sestanek s predsednikom Titom? Bosta morda z njo napravila kratek izlet po Jadranu? Preveč bi verjetno vzvalovila že tako nemirno Jadransko morje, da ne bi vznemirilo diplomatskih vodomerov na drugi obali. Ko ploveš mimo takšnih mest, na katerih se pogosto kuje usoda človeštva, ti prične novinarska žilica močneje biti. Vest o takšnem sestanku pretrese toliko src in vžge včasih toliko strasti in zavisti, in celo mržnje daleč po svetu, da bi z njihovo energijo lahko pretresel v temeljih še večje otoke, kakor so Brionski, ko bi se dale telepatdčno osredotočiti nanje. Medtem smo že skozi ozek preliv, prava morska vrata, zapluli v Pulo. Vojna luka? Ko ne bi na obali opazili dveh torpedov, ki sta verjetno tu pritrjena samo zaradi vaj, in še teh gibčnih mornarjev, ki igrajo nogomet ali košarko, ne bi imeli tega vtisa. O pač! Na bližnjih gričih še stražijo avstrijske trdnjave. Kdo ve, ali so to samo še zgodovinski spomeniki? Ali ve morda kaj več o tem prijatelj Vra-tovič, ki je po zlomu Avstro-ogrske prevzel poveljstvo nad preostalo avstrijsko mornarico v imenu Jugoslavije, a se zdaj v Puli v pokoju pripravlja na proslavo svoje 70-letmice? »Alies schon uberholt!« (Vse to je že zastarelo), je vzkliknil mladi: Nemec poleg mene in mislil na atomsko bombo. Verjetno ni imel prav, saj je vojna možna tudi brez nje, ka kor je bila zadnja brez plinov. Tam doli izza mosta čez pristanišče molijo proti nebu jambori skupine manjših vojnih ladij, več pomorskih oficirjev na pomolu, sicer prevladuje civilno življenje: ropot zakovičarjev iz velikih ladjedelnic, pihanje železniškega stroja v pristanišču, sedemnadstropna zgradba v ozadju, o kateri so me poučili, da ni silos, temveč nov valčnd mlin, in še veliki »Hotel Riviera«. V ozadju se zidine rimskega amfiteatra čudijo ritmu novega življenja. Zapisati še moram, da je celo Nemca presenetila dolga vrsta manjših železnih ladij, ki so čakale v ladjedelnici ob vhodu v pristanišče na splavitev. Kakor da bi tudi v ladjedelnici že vpeljali serijsko izdelovanje. (Se nadaljuje) L. B. Elektroenergija in elektroindustiija sta v prvih devehh mese ih 1955 zaznamovali napredek v v,šini 28% y p i-meri z isti.n razdobjem prejšnjega leta. Pričeli sta obratovali hidrocentrali v Jablanici in Zvo niku, kar je imelo za posledico povečanje proizvodnje hidroenergije .zlasti v mesecih mar u, a-prilu in maju. V mesecu septembru je proizvodnja dosegla 202,990.000 Kwh in 146,772.000 Kwh termoenergijo. Na področju elektroenergi e so zabeležili napredek pri proizvodnji ro acijskih strojev, transformatorjev in d ugih izdelkov. Najbolj je napredovala k'mična proizvodnja, kateie papiedek znaša 39% Napredek je bilo opaziti p j vrs i najrazličnejših artiklov. Tako je proizvodnja umetnega gnojila konec septembra dosegla 20.056 ton- Napred k p oizycd-nje umetnih gnojil je v primeru z devetmesečno proizvodnjo p ejšnjega leta znašaj 85%. Proizvodnja žveplrjie kisline je napredovala za 27%. Čeprav n, pričela obratovati nobena nova tovarna tkanin, j ■ povečanj j proizvodnje tkanin doseglo 19%. T ko je napredovala pro zvodnja bombaž h tkapin od 13,496.000 na 14,282.000 kvadratnih metrov, proizvodnja volnenih tkanin pa od 1,550.000 na 2,134.000 kv. metrov (za 37%). To poyeč;n e se pozna tudi že na rgu, kjer je na azpo-lago čedalje več tkanin. Tovarne tkanin so bile bolje preskrbljene s surovinami kakor prejšnje leto. Povečanje proizvodnje v industriji usnja in obuva a, ki znaša 21% je e-zultat povečanja proizvodnje obuvala ki je znašalo 16%, kakor tu. i zna > figa povečanja proizvodnje raznih vrst usnja. Kakovost jugoslovanskih obuval se ?el.° dvignila; zato se kaže na tujih tržiščih vedno več e /an m a je za jugoslovanske čevlje, a hkra i tudi za usnjeno galanterijo in usnje sploh. Na področju prehranjevalne industrije so zaznamovali napredek proizvodnje za 12% v primeri s položa.em v istem razdobju leta 1954. Tu je treba opozoriti, da se je kampanja predelave sladkorne repe začela leta 1954 v mesecu avgustu, letos pa zaradi neugodnih podnebnih razmer šele v septembru. Poleg tega je tudi septembrska proizvodnja bila iz istih razlogov manjša za nad 19.000 ton. Pr čakuj jo, da bo nastopilo povečanje na tem področju (sladkorja, alkohola, škroba, i!d.) šele v prihodnjih mesecih. Na področju barvaste meialurgije je proizvodnja narastla za 22%, in sicer zaradi naraščanja proizvodnje svinca, srebra in drugih proizvodov. Se posebno je ietos narastla proizvodnja aluminija, ker so v Kidričevem v Sloveniji odprli novo tovarno aluminija. Danes je proizvodnja te kovine v Jugoslaviji 8-kra, večja kakor p ei vojno, kmalu pa bo še napredovala. Ako preidemo pa področje nekovin, bomo zabeležili precejšnje povečanje proizvodnje cementa, in sicer od 116.000 na 129.000 ton (indeks 111 nasp oti osnovi 100 v razdobju januar-s' ptember 1954), nato šamotne opeke, kora ik •, votlega stekla (40%) in dr. Proizvodnja nafte je napredovala za 20%, in sicer kot posledica napredka proizvodnje surove nafte od 17 na 21 tisoč ton (24%) in predelave nafte od 53 na 62 tisoč ton (17%). Tudi izkop premaga je napredoval, in sicer za 16%; napredek v kovinski industriji je dosegel 18%, v ipdustiiji gradbenega materiala 11%, v le ni industriji 13%, v pro:zvodpji gumijastih izdelkov 9%, v grafični industriji 15% ter industriji tobaka 2%. Ing. R, J. ško upravo in Jugoslavijo 5. septembra 1954, ise pravi dober mesec pred odhodom Angležev in Amerikancey. Prejšnji sporazum je obsegal okoli 2,2 milijardi izmenjave, medtem ko bi se po novem dogovoru izmenjava dvignila pa 4,2 milijarde lir. ,2a uveljavljenje tega sporazuma je potrebna še posebna izmenjava pot med rimsko ip jugoslovansko vlado. Omepjepi korak rimske vlade, da slutiti, da se približujejo h končnemu zar ključku tudi pogajanja o »gospodarskem sodelovanju« ip ribolovu, ki se vodijo v Beogradu. ITALIJANSKI PAVILJON NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU V Zagrebu so se te dni mudili predstavniki italijanskega zavoda za zunanjo trgovino (Istituto italiano del corn-meroio con 1’estero), ki so se pogajali z upravo Zagrebškega velesejma o odstopu zemljišča za gradnjo italijanskega paviljona za dobo desetih let. V tem pogledu je bil dosežen sporazum, in sicer bo Italiji prepuščeno zemljišče 3.000 kv. metrov. Sporazum mora še potrditi osrednje vodstvo omenjenega zavoda. nn nase MM §onje 2a mo kombija !imo SogatcjSi Pri Evropskem svetu v Strasbourgu je bila ustanovljena rtKomisija sa zaščito človečanskih pravic«. Države-članice Evropskega sveta ji me priznavajo enake pristojnosti. Danska, Irska, Islandija in Švedska, katerim sta se V zadnjem času pridružili še Belgija itn Zahodna Nemčija, priznavajo vsakemu posameznemu državljanu, organizaciji ali ustanovi sploh, da se pritoži na to komisijo, ako se ji godi krivica v državi, h kateri pripada. Preden prizadeti državljan pokliče na pomoč Komisijo za zaščito človečanskih pravic, -mora poskušati doseči popravo storjene pravice pri vseh oblastvih (sodiščihJ v lastni državi. Druga skupina držav ne priznava posameznim državljanom ali ustanovam pravice, da se neposredno obrnejo na omenjeno komisijo, ako se čutijo prizadete. Poprej morajo prepričati neko tujo vlado, da se ona zavzame zanje in predloži njihovo zadevo komisiji. To bi bila za prizadete prava trnjeva pot. Kako naj državljani pridobijo tujo vlado, da bi se zavzela zanje pred mednarodnim razsodiščem? Katera vlada bi se hotela zameriti drugi vladi, ki bi imela njen postopek za vmeševanje v notranje razmere? Na feadiUji skupščin^ Evropskega sveta fso skušali poiska\U pot iz te zaga/te. -Prijšli so ido soglasnega zaključka, da bi bilo treba priznati pravico do nastopa ,zai posamezne državljane skupini več držav — očitno, da bi imele več poguma... Listina o človečanskih pravicah, ki tvori osnovo ,za poslovanje komisije za paš&iio človečanskih pravia, priznava vsem državljanom enake pravice ne glede na pleme, polt, jezik, vero ali politično prepričanje. Članica Evropskega sveta je tudi Italija. NAŠA GENERACIJA Znani francoski publicist Albert Mousset je v svoji razlagi o vzrokih, ki so dovedli do francoskega poraza pri ljudskem glasovanju v Posarju, zapisal: Čudna je pač naša generacija, ki se pripravlja na polet pod nebeški svod in ki se trese pred volilnimi skrinjicami. Piri tem je mislil na strah, ki so ga imeli glasovalci pred nemškimi razgrajači in udarnimi četami po hitlerjevskem vzorcu. IZ ŽIVLJENJA Žena: »Kako si razlagaš, da sem našla pri povratku s počitnic sodček za pivo v tvoji' sobi?« On: »Zdravnik je tako naročil. Dejal mi je, da bo pivo koristijo mojemu zdravju.« Žepa; »In ti je res pomagalo?« On: »Da, draga. Ko sem kupil sodček, sem ga le s težavo premaknil, zdaj pa ga lahko dvignem visoko v zrak.« POLOŽAJ PREDSEDNIKA GRON-CiilJA UTRJEN. Don Sturzo je s posebno interpelacijo očital predsedniku republike Gromchiju, da se preveč meša v potranje politične zadeve namesto, da bi, kakor prejšnji predsednik E in audi, ostal izven strankarskega političnega boja ter prepustili vodstvo državnih poslov vladi. S lem se je don Sturzo postavil na stran desničarjev v demokrščanski stranki, ki čeda'je bolj rušijo Segnijevo vlado in so seveda nasprotniki tudi Gropchija, kateremu o-čitajo, da je preveč revolu ionarem. To gonjo proti Segniju in Gropchiju vodi bivši ministrski predsednik Fella, kateremu pomaga tudi bivši predsednik vlade Scelba. Gromchi se ni vdal pritisku z desnice, temveč je demonstrativno obiskal prav te dni parlament in šepat. Segnija in predsednika Gronrhi-ja podpira v tem trenutku tudi glavni tajnik demokrščanskei stranke Fanfani. SEGN1 VZTRAJA. Kljub vsem napadom desničarjev, med katerimi se odlikuje zlasti bivši predsednik Pella, in velikih težav, ki jih ima vlada za' adi zahtev državnih nameščep-ev po zvišanju plač, se položaj Segnijeve v’a-de ni poslabšal. Na posredovanje vlade so železničarji odpovedali splošno stavko, ki bi morala biti 29. decembra in ki jo je napovedala levo orientirana Italijanska sindikalna zveza. Vprašanje povišanja profesorskih plač in drugih državnih nameščencev še ni bilo dokončno rešeno, čeprav je v^da objavi la konkretne predloge. Profesorji vztrajajo pri svojih zahtevah; vlada jim je zagrozila, da jim bo odtegnila plačo za čas 7-dneyne s'avke. Verjetno bodo pooblastila vlade, da uredi vprašanje državnih nameščencev in ki zapadejo 11. januarja, podaljšana. JUGOSLAVIJA V VARNOSTNEM SVETU. Za nestalno mesto v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, ki se obnavlja vsako drugo leto, sta kandidirali Jugoslavija ip Filipini. Skupščina OZN se dolgo ni mogla zediniti za eno ali drugo državo. Angleži so podpirali Jugoslavijo, Američani Filipine. Končno je pri glasovanju prodrla Jugoslavija, za katero je bilo oddanih 43 glasov; za Filipine je glasovalo 11 članov, za Finsko in Švedsko po eden. Obstoji menda tihi sporazum, po katerem bi Jugoslavija ostala ko', nestalen član Varnostnega sveta eno leto, naslednje leto pa bi na to mesto prišli Filipini. Za jugoslovanskega predstavnika v Varnostnem svetu je bil i-menovan vodja stalne misije FLRJ pri OZN veleposlanik dr. Jože Brilej. PREDSEDNIK TITO PRISPEL V E-GIPT. Po obisku v Etiopiji se je predsednik FLRJ Tito odpeljal pa ladji »Galeb« v Egipt. V Kairu mu je predsednik Naser priredil svečan sprejem, na katerem ga je pozdravil kot predstavnika prijateljske Jugoslavije, velikega vojaka in državnika. Predsednik Tito je v odgovoru izrazil prepričanje, da bo njegov obisk pripomogel k okrepitvi medsebojnega razumevanja, prijateljstva ip konstruktivnega mednarodnega sodelovanja v svetu. Poudaril je, da je razdeljenost sveta na bloke narodom tuja ter da je trajen mir pogoj za razvoj narodov zlasti t;$tih ki so šele pred kratkim pridobili neodvisnost. Treba je tudi rešiti vpraš-p:e gospodarske neodvisnosti nerazvi ih držav, da se v resnici zagotovi nj hova neodvisnost. V Kairo sta prileteli z letalom Titova soproga Jovanka ip žena tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča. ITALIJA ISCE NOVE ZVEZE Z A- ZIJO. Italijanski zunanji minisnr Martino je odletel v Karači, glavno mesto Pakistana. Obiskal bo tudi Indijo. Se nedavno je bil v Tokiu. Na tej poti se je'ustavil v Hong-Kopsu, k-e- se je zanimal za razmere na Kitaj kem. ItaF-ja hoče navezati boljše vezi z azijskimi državami predvsem za‘o, da bi izvažala več blaga v Az'';o im * avo zbo'j-šala svojo trgovinsko bilanco. Trgovala bi rada tudi s Kitajsko, vendar je v tem pogledu zelo previdna, da se ne bi zamerila Združenim ameriškim državam. Američani so ze’o pozorni na Martinova potovanja, kakor se vidi iz poročil, ki jih pošilja »New York He-rald Timesu« rimski dopisnik. DR. ALEŠ BEBLER, jugoslovanski poslanik v Parizu, je pred prazniki prispel v Beograd, da bi se tam posvetoval o tekočih vprašanj:h. Kakor je sam izjavil, je šlo predvsem za posvetovanja o gospodarskih vprašanjih. NOVI SEKRETAR LABURISTIČNE STRANKE UA1TSKELL je v svojem prvem govoru ostro kritiziral zunanjo politiko angleške vlade, posebno glede Cipra. Dejal je, da mora Vel. Bri'an:-ja priznati Grkom pravipo dp samoodločbe. VOLILNA BORBA V FRANCIJI je zelo ostra. Volitve bodo 2. januarja, to je dan po Novem letu. Ni verjetno, da se bo notranji položaj po volitvah veliko izpremenil. Na volilnih zborovanjih nastopa voditelj malih obr . )ZH' utf! št. VS3> tO ^ e i« Textil 1MPEX čestita srečno novo leto 1956 vsem svojim poslovnim prijate jem L JTICJDB i^L taiElETHOVNOViS. tL3/][ VELETRGOVINA Z ŽIVILI VATOVEC JAKOB TRST - UL. TORREBIANCA 19 /farno ^ciril/uz fia/ete- (> i/u>x&msh'o mehanična delavnica Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov „CIMATTI“ in ,,BETA'‘ S temi motocikli se smeš voziti brez vozniškega dovoljenja in brez evidenčne tablice STANE SAMO - 107.000.- Lir OPČINE, NARODNA 46 ^T9ino gotica SOLKAN Vrši odkup In prodajo vipavskih, briških vin In 'kraškega terana. Zaloga vseh vrst alkoholnih In brezalkoholnih pijač Podružnice: Doremberk, Vipčlže, Most na Soči Vsem cenjenim odjemalcem želimo obilo uspeftoV V noVem letu I ■k + - o j » H RO BAT MAKS IZVOZ-U\/OZ FERNE Čl Zaloga prvovrstnih domačih in uvoženih vin. Kraški teran, 'sirska in vipavska vina. — Prodaja na drobno in debelo. Cenjenim odjemalcem obilo uspeha v novem letu ! — V * - • . I'l KOLEKTIV TOVARNE AVTOMOBILOV MARIBOR čestita ob Novem letu vsemu delovnemu ljudstvu in mu želi na delu mnogo uspeha. t "T TRANS-TRST D, Z O. Z. tfiemo mpo lato l SREČNO novo leto in obilo uspehov želi JlLfoa pAosvetfrL Pom NABREŽINA Bavčar Albina GOSTILNA, UL. ROMAGNA GOSTILNA, UL. SONCINI 20 u TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO LJUBLJANA, NAZORJEVA 4 čestita svojim poslovnim prijateljem In delovnim kolektivom TRGUl/SKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBUT TRADE MARK MM - iSl TRG 21 želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto 19561 V - “ • • “ mm S /•toaoooo0*) (j) ''S 2 / GOSTILNA GDŠTI1 ZGONIK, 3 Trgovina jestvin Hrovatin Emil BRIŠČIKI ŠT. 9 želi srečno novo leto cenjenim odjemalcem! i Jestvine Giegori (Gigli!) Marii Trst, Dl. D’Alvinno 06 Telef. 94 404 GOSTILNA MILIČ BRIŠČIKI IMPORT-ESPORT BLAZINA IVAN GABROVEC vsakovrstnega gradbenega materiala na drobno in debelo Uradi: Trst, Ulica F. Severo št.35-Tel. 31-525 jožef kerševan koles, šivalnih strojev, radio aparatov tor avtomobilskih nadomestnih delov. GORICA - CORSO ITALIA, 24 ‘ TRST ‘ DL. CORONEO, 45 krojaCnica ■ Ml NABREŽINA 173 AVTOGARAŽA i/ifMCIflO*6 TRST, ROJAN, Ul. Moreri 7 - Tel. 35-608, privatno tel. 27-240 (zadnja postaja Globusa št. 5) — Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto tudi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili.tudi v inozemstvo Električno instalacijsko podjetje ŠVARA VLADIMIR Trst Dl. Giulia 20 - Telef. 9G-242 MOTORNA KOLESA ..OLIMPIA" Kolesa priznanih znamk, motorna kolesa «QLYMPIA» z motorjem N. S U. 49 co. QU1CKLY ter nadomestne dele TvrdKa PLAHUTA IGNAC GORICA, C/#, Dimcu d’Aosta 4 — Obilo uspehov v letu 1956 Pridružite se tudi Vi oglaševalcem v »GOSPODARSTVU”! KROJACNIC A MOZETIČ TRST - TRG GARIBALDI 11. 1. - TEL. 90-280 želi cenj. kiienieli, prijateljem in znancem srečno novo leto! TRGOVINA JESTVIN KUKANJA DRAGO NABREŽINA ŽELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO ! LASTNA PROIZVODNJA NAJMODERNEJŠE SOBNE IN KUHINJSKE OPREME ■ OGLEJTE SI TRGOVINO ZAFRED - TOMIZZA TRST - Ulica Vasari št. 6 - Tel. 96-850 Stanislav Volčič import - e x p o r t Trgovina raznovrstnega rezanega lesa. BuKove in Hrastove teHnične ce.panice in drva za Kurjavo \\ Cenjenim doliaeiteljem in odjemalcem zeli oSilo uipehoo o nočem leta 195E W Nabrežina - Aurisina Cava št. 1 - Telef. 22-544 Podjetje nudi: ročno klekiane čipke, lesno galanterijo, pletarske izdelke, zobotrebce ter vse izdelke domače in umetne obrti. Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani - Cenkarjeva G, Kardeljeva 4, Trg Revolucije 5 in Mestni trg 24 in v sezonski trgovini na Bledu. Predstavništvo za Trst in Italijo s ing. Andrej Čok, vin Beato Angelico 0 - Telef. 48-057 Zaročno klekiane čipke: Josip Didič, Trst via Cardncci 10 - Telef. 24-931 UVOZ INDUSTRIJSKI STROJI, REZERVNI DELI, ELEKTRIČNI STROJI, ELEKTROMATERIAL, ORODJE, INDUSTRIJSKE UTENZILIJE, MERNI IN KONTROLNI INSTRUMENTI IZVOZ PD NIZKIH [ENIH! Radioaparati druge roke, popravljeni in kot novi sledečih znamk: PHILIPS - PHONOLA GELOSO M/ATT SUPERLA Cene od 3.000 L naprej Izredne prilike! RADI0ELETTR1CA M. OGRIS — Trst Ulica Coroneo 4 Jestvine Gregorin AvgA Trst, ul. Commercšalo 25 Telef. 29 G58 GOSTILNA PROSEK želi obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem! Gostilna Grilanc Pierina Sulež 59 Trgovina jestvin Marušič Angela Salež št. 20 Priznana krojaška delavnica za dame in gospodo Košuta Stanislav Se priporoča in želi cenjenim klientom polno uspeha v novem letn! Trst, Dl. Roffineria 5 Telef. US-4DU JESTVINE Gruden Bdvard Nabrežina št. lOO ZLATARNA Alpinska 83 - Opčine Telefon 21 -465 Jestvino Dberii Henrik TRST Vicolo Gastagneto G7 Tolef. 44.900 OOT1LNA P L/ E S DEVIN Gostilna PRESL 7,0HA Bazovica št. 95 Trgovina jestvin GRUDEN JOSIP DEVIN Sprejema popravila ur in zlatenine JESTVINE ŠKRK JOŽICA Šempolaj želi cenjenim odjemalcem obilo uspehov v novem letu I TMiOVlNA JUSTVIDl V1DM BANK št. 72 NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA Opčine, Alpinska ul 85 Tel. 21-064 Gostilna Možina Josip TREBČO ŠT. 40 GOSTILNA Pertot Franc SV. KRIŽ 132 želi cenj. gostom srečno novo loto 19561 NABREŽINA žuli conj. odjRnmlcum srečno novo leto! MESNICA IVANČIČ RUDOLF GABROVEC želi vsem cenj. odjemalcem obilo uspeha v novem letu! HOTEL KRAS (CARSO) REPENTABOR Izborna kuhinja, pristna domača in uvožena vina, kraški teran. Cenj. gostom in prijateljem želi veselo novo leto ! ZADRUŽNO IZVOZNO UVOZNO POUJETJE Slovenija sadje MPORT - EX P ORT LJUBLJANA ČOPOVA 50, p. predal 83 želi srečno novo leto vsem svojim dobaviteljem In odjemalcem! tečno- no vo teto feti VELETRGOVINA MERCATOR UVOZ IZVOZ LJUBLJANA Titova cesta 31 f[ovenijo UM VI (P JCjubtjana UTr ari fcop «i n s fj h št. 11 - f». p. 11tS Tel. 20-218.20-171 Brz.:-Vinezport-Ljubljana Cenjenim poslovnim prijateljem želimo uspešno novo leLo 1956 Jxvaxamo: vipavska, brišita, istrsta, dalmatinska vina, originalni fžrašfži teran, tzvatitetna štajcrstia vina, slivovHo in druge alftobotnc pijače. finunvmru TovaR|vaprvocrstivih UUlftUuVIull MESNIH IZDELKOV T R S T - m GIdRIZZOLE 18 — Telef. 96^000 Via LaZZaRETTO VECCHIO 9/o — Telef. 24-640 Gostilna Partada Trst ulica Rossini lO tel. 37-909 Gostilna OSTROUSKA TRST - DL. S. NICOL0 1 - TELEFON 37-918 Cenjenim gostom želimo veselo novo letol se priporoča in želi obilo uspeha v no-m leti vem letu vsem cenjenim obiskovalcem Gostilna GRUNTAR KAREL BAZOVICA Št. 4 ELEKTRO-INSTALACIJSKO PODJETJE V« V J S! ^sSSiSI' ^ n y Ulica S. Giusto 16 Telef. 93-609 PROJEKTIRANJE MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ - KLEPARSTVO TRST, Ul. BOCCACCIO ŠT. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih’ napeljav Pokličite našo telef. štev. 29 322 l Se priporočamo Jestvino OBERSNEL ANDREJ TRST Ulioa Maiolica 1 Alanufakturna trgovina Gorjup & Jfuštrin GORICA — Ulica Rastello štev. 5 — Tei. 28 84 Podružnica: Ulica Rastello štev. 8 NAJVEČJA SVETOVNA PROIZVODNJA MOTOSKUTERJEV Jjfk DELI & ORIGINALNI NADOMESTNI DELI & i a g g i 125 orno za delo 150 cmc za turizem 150 cmc za šport Agencija za prodajo; TRST, ul. San Francesco 46, 28940 „[iradšpedw Poduzece za transport i špedicija RI J E R A telef. 23=62 Gorica, ulica Anoiolica št. 17 Telefon št 23-29 Gondrand TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTS PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali TVRDKA KMZ I/MLTER NABREŽINA Vam nudi: Šivalne stroje Singer Radioap'rate Philips Kolesa Legnano • Wolsit in druga Prvovrstne štedilnike, motorje in in motorna kolesa ter nadomestne dele. Dalje sprejema naročila in odpošilja omenjene predmete kot darila za Jugoslavijo po znižani cani INFORMACIJE - Tutofon 22-323 OBIŠČITE TVRDKO KERŽE! M H- > < m «: s HAWKINS — LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PRI-STEDILI BOSTE 80% NA PLINU IN ČASU. Z M ca M ta tv. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM. ca o N O tv, MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE — BODITE BREZ SKRBI! — E-LEKTHICNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7 MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAPOMNITE SI TVRDKA TRST, Trg S. Giovanni 1 tel. 35-019 „ A R A U T O “ TOMAŽIČ & POŽAR TRST UL'GALATTI24 -POST BOX 246 TELEFON: 37-274 - BRZ.: ARAUTO Izdelke svetovno znane kvalitete : AVTOMOBILE - AVTOBUSE -TROLEJBUSE - KAMIONE - AVT0CISTERNE IN DRUGA SPECIALNA VOZILA - POMORSKE DIESEL MOTORJE = AVI0NSKE MOTORJE - ELEHTROAGREGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO CZa/5aoe pU plačilu! - ■&CV7ZČ0- Radnički savjet poduzeča Gradšped-Rijeka Čestita nova 1956 godinu svim svojim klijentima i poslovnim prijateljima! Kav S p Iz o s m a TRGOVSKA e„ II V O Z IZ TO Z KOPRU (CAPODISTRIA) TELEFON 43 in 10« ZASTOPSTVO ZA TRST: ADAMIČ UL. VALDIRIVO 13, tel. 28-449/31-996 KMETOVALCI IN VRTNARJI. OBIŠČITE NAS! B u f e t Tomažič TRST — ULICA CASSA Dl RISPAFMIO 3 TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TRST STRMA VECCHIfl PER ISTRIi TELEPO* ST. 41-11* Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Irte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski strojiin druge potrebščini TECH]* A IMPORT-EKPORT TRST - ULICA FABI0 FILZI 17/1 Tel. 35=907 - Teleg. TECHNALUIN ♦♦ Zastopamo za Jugoalavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega materiala ♦♦ TRGOVINA JESTVIN KRIŽMAN VELIKI REPEN Ob priliki otvoritve novih prostorov želi vsem cenjenim odjemalcem obilo uspehov v novem letu ! GORICA, Ulica Mamelli št. i TELEFON 34 Tl KAVARNA želi vsem cenjenim gostom obilo sreče v novem letu 1956! PEKARNA IN GOSTILNA GRILANC MARIJ in CELESTINA NABREŽINA vošči vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto! Želite dobrega domačega vina in prvovrstne hrane ? Pridite, po= streženi boste točno in hitro po nizkih cenah v GOSTILNI „at GAMBER0“ (PRI RAKU) lisi, Ulica Udillfi šiUV, 37 OBILO SREČE U NOVEM LETU ŽELI KOŠUTA FRANC, LASTNIK lastnik Kina na Opčinah 2ajitopiiih in ylawia zalogi ZADRUŽN KON/OUCI IRGOVCE 7 JESTVINAM T R / S Ul. Valdlrlvo Telefon 35-03' želi vsem cenjenim obiskovalcem veselo in uspehov polno novo leto! MESNICA IN SUHOMESNI IZDELKI FUKS-VOLPI JOŽE NABREŽINA želi cenj. odjemalcem In prijateljem obilo sreče v 1. 1956 želi cenjenim obiskovalcem veselo novo leto! ŽELEZNINA JOSIP TERČON NABREŽINA želi cenjenim odjemalcemlsrečno novo leto! TRGOVINA Z USNJEM vjeljtujuk: vircgvi^iji TRST — ULICA M0LIN A VENT0 ŠTEV. 3 NADOMESTNI DELI ZA URE VSEH VRST ♦♦ Vsakovrstno orodje ''W TRIESTE, V. S. Lazzaro 8 TEL. 36-308 ŽELEZARNA JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM Izradjuje za potrebe maširtogradnje : v valjani Čelik - vučeni Čelik - lim (debeli, srednji, tanki) - hladno valjane trake vučenu žicu - zavarene cijevi - elektrode - poluproizvode za daljnu prerodu .J u svim vrstama: gradjevinske i konstrukcione - nelegirane i legirane vrste Čelika po DIN normama za opču mašinogradnju, ugljenični i legirani alatni Čelik za izradu ručnog i mašinskog alata za obradu metala,drva i drugogmaterijala, specijalne vrste Čelika - za naročite svrhe. Detaljne podatke o Vrstama, osobinama pojedinih Vrsta Čelika, načinu termičke obrade, dimenzi* jama, tolerancijama i načinu isporuke pruža Vam KATALOG PROIZVODA ŽELEZARNE JESENICE Želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo letol frip tlet tttot stro JI Vse Ve Ui KIJI MU del tr Ir O Va Te 2/ I/. te. S G( (3 B Kavarna - bar ADRIA** ga želi cenjenim gostom srečno Novo leto! Se priporoča lastnica FONASIERI ALBINA Gorica- ulica murat e — telef. hb-abo TRGOVINA ČEVLJEV T R S T ■ UL. VASARI ŠTEV. 10 - TELEFON 00-661 Želi cenjenim odjemalcem obilo uspeha v letu 1956! SOSSI [SOSIČ] RADIOTELEVIZIJA OPČINE — Trg Monte Re 4 Tel. trgovina 21-155, izven urnika 21-154 ZASTOPSTVO „LIQUIGAS” UGODNI PLAČILNI POGOJI „GRUNDIG” radioaparati delujejo na vseh frekvencah hrez motenj GRUNDIG — MOD. 2035 W/3D J F. E. R. T. FOUTURE E RAPPRESENIAN/E TECItHE Ri GINA CONTI IMPORT- E X P O R T hipravni stroji — pripravno orodje — tehnični predmeti — električni stroji in pritikline — Diesel motorji — ■»otosesalke — motokompresorji — kovinski predmeti — stroji za predelavo lesa — industrijski hladilniki i. t. d. Ura«! in izložbe: 'Trst — Ulica della Borsa 1 — Telefon 24-167 JAZBAR STANISLAV UVOZ-IZVOZ ',seh vrst b laga za stavbeništvo Rezane plošče useh vrst TRST tirad in skladišče: Scalo legnami - Tel. 44-552 ključavničarska Mehanična delavnica Batič Franc ^RST - Dl. Crispl, 13 - Telef. 95-214 Lekarna ZAFRED HARIJ Uk TRST - ČAMPO BELVEDERE, 2 - TEL. 23-148 Cenjenim odjemalcem želi obilo uspeba v novem letu! r „LA VINIGOLA TRIESTINA" dl ALBERTO URŠIČ ^RST - Ul. Cec. Rittmeyer, 20 - Telefon 38-380 Imamo bogato zalogo vina Verona, furlanska, istrska, in vipavska vina ter kraški teran belimo obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem v letu 1956! Srečno novo leto želi; 0 P C I IV E Narodna ul. 61 feiefoao 21-046 trgovina in pekarna anoč OK KMETOVALCE EDI/HRU FURLMII f' TRST = Ul. Milano št. 18 - Telef. 35-169 5' Krma za živino — Žila — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsahovrat n[a semena i. t. d. Zaloga papirja PRST, Ulm F* Sovcro, 10 Teiefen 3B-4S3 ^voz - izvoz papirja tar grafičnih potrebščin ^9 f} ff & fto ‘Jt) 09 y, Prodata in iztlaža nado* ^ mestne dele in pritikline DORICA - Trg E DE A MIC IS 1 ^ motorje • pisarna 3497 Telefom : dom 2070 Želi cenjenim odjemalcem in prijateljem veselo in srečno novo leto! oeneral.no zastopstvo ADAMIČ JOSIP Trst - Trieste, Via Valtlirivo I8/I Tel. 88-449, 31-996 ZASTOPA: ..DELLAMARIS", Izola, izvoznik konser-viranih rib. ,,FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATI\/A“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino. „RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. „RIB1Č“, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. „D. D. SPLOŠNA TRGOVSKA" uvoz-izvoz, Koper. UGO MARGON ZALOGA IN PREDELAVA VREČ IN JUTE TRSI,UL. FONDERIA10-TEL. 90-720 PEKARNA IN TRGOVINA ŠIRCA Strada vecchia per ITstria štev. 16 Telefon 93-425 OglaSalte v CjoSintdfCihtvu ! RADIO SPONZA TRST, ULICA IMBRIMI 14-TEL 37666 GORICA, ULICA MAZZIM 1 - TEL. 2937 VELIKA IZBIRA TELEVIZIJSKIH IN RADIOAPARA-TOV, HLADILNIKOV TER PRALNIH STROJEV NAJBOLJŠIH INOZEMSKIH IN DOMAŠIH ZNAMK ^ --- ^ ^ ^dRlli’’' .tiiiiiir UGODNI PLAČILNI POGOJI G. M. COLOMU & FIDLIO UVOZ - IZVOZ MiUTOVINE in IZDELKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 04-570 Tlgr. COLINTER - TRIESTE Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 3IČMA: IMPORT EXP0RT TRST - TRIESTE Ul. Ginnaatica 1 Telefoni Uradi st. 94-252 privatno 26-364 TELEGRAM : SICMAMARE DROGERIJA Izidor Vižin 13 OB-O Gorica — Corso Italia 32 Droge Barvo Čopiči Parfumi llemični proizvodi SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje, umetnike itd. Telefon 26-83 Zaloga stavbnega materiala in lesa Daneu Frančiška Opčine, Narodna ulica 77 želi cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto! I S T USUL GAPDUCC115 - TEL 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala I.M IM A POK I TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 . Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE AVTOPRE VOZN IŠKO PODJETJE i). POŽAR TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tn In inozemstva. — Postrežba hitra. Cone ugodne LIPA V' V' AJDOVŠČINA Delovni kolektiv vošči uspehov polno novo leto! -SPADARO- SREOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCALO LEGNAMI - SERVOLA TEL. 96-847 SCALO LEGNAMI-PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 48 - - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT BAZZANEILA UMBERIO TRST - UL. F. VENEZIAN 6 Tel, 24-197 Zastopnik zaTrst.Vittom, Gorico inFIRJ SCHIRATTI - Vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin. VERMOREL - Škropilnice -naprave za žvepljanja - rttz-pršilniki. C1NGAN0 - Tovarna vinarskih strojev. NARDI Kmetijski stroji. ELETTROTERMICA U. LOLI - Bojlerji, uporniki, radiatorji in sprave za klimatizacijo ELEKTRIČNI GORILNIKI ING. ZAMBELLIna nalto in sanitarni predmeti. PRILIKOM VAŠ E G O O LASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN ENGLESKIH STOPO V A TRST - ULICA SAM UlCULO’ BROJ 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRODAJA NA FELIRO 1 MALO ORIGINALNIH ENGLESR1H ŠTUFOFA ZA MUŠRA 1 ŽENSRA UDI JELA UZ NAJNIŽE C1JENE. t,Halo !“ - (Razmišljanja, ob koncu leta) Ljubljana v zadnjih dneh dec. 1955 Komaj sto kilometrov smo vsaksebi — in vendar kakšna razlika med tema dvema mestoma! Ko pri nas še bučijo in hrumijo viharji in se v dalja vi blestijo snežnobele kope naših vi šavcev, pihljajo tam ob morju že mil sapice in sonce že s svojimi toplimi žarki pošilja svoje darove tamkajšnjim krajem. Čeprav sta ti dve mesti klimatično tako različni, sta bili vendar že od nekdaj gospodarsko in kulturno ozko povezani. Kot stari rimski koloniji sta Večkrat delili v< zgodovini isto usodo. V prejšnjem stoletju so kratek čas vladali pri nas in tam doli Napoleonovi maršali, prav enako usodo sta preživljali mesti ■ zadnji vojni, ko sta pod nacističnim samodrštvom hrepeneli po svobodi. Gospodarska povezava pa je bila vedno tesna, saj je šla vsa trgovina prek Trsta, ki je bil posredovalec prometa iz daljiih dežel. In kulturno? Ko je živel slovenski mecen baron Cojz, i večkrat gostovale gledališke italijanske družbe iz Trsta v Ljubljani in naš baron je dostikrat takim prireditvam dodal našo govorico. To vse so sice stvari, ki so splošno znane, vendar si jih je treba od časa do časa priklicati v spomin, da se spomnimo, da smo sosedje. To nam nalaga dolžnost, da živimo v znosnih, da, v prijateljskih odnosih, za čemer danes, po tolikšnem razdvojenju med vojno, stre mi ves svet. Spominjam se daleč nazaj, ko smo živeli še pod staro Avstrijo in je bil Trst največja pomorska, luka skoraj za vso srednjo Evropo. Mladega človeka me je takrat vedno nekaj vleklo v Trst, ki sem si ga predstavljal kot pestro razgibano obmorsko mesto raznih evropskih in celo prekmorskih narodnosti. To so bili Italijani, Slovenci, Čehi, Nemci, precej tudi srbskih in grških trgovcev ter hrvatskih mornarjev — verni odraz takratne narodnostno pomešane avstro-ogrske monarhije. Obdan pa je bil okrog in okrog od slovenskih vasi od koder so najbolj podjetni odšli v Trst in v tem razvili svoje sposobnosti kot obrtniki ali trgovci. Takrat je dajalo to mesto podjetnim ljudem obilo priložnosti za udejstvovanje. Meni se ni posrečilo, da bi takrat razpel v Trstu svoje šotore in tudi pozneje ne, ker sem se vedno bolj odmikal od juga proti severu, šele po dolgih, dolgih letih me je pot zanesla tja, pred enim letom, prav v času, ko je Italija tistega viharnega dne ponovno prevzela Trst v svojo oblast. In če sem ga tudi tako pozno spoznal, ne več v svoji mladeniški prešernosti, temveč v visoki moški dobi zrele preudarnosti in hladnega pogleda na svet, se mi je to mesto na prvi pogled priljubilo in če bi bU pesnik, bi spesnil elegijo, v kateri bi opeval vse krasote in vrline njegove in svojo žalost ob slovesu. Prav nič čuda, da smo Slovenci tako navezani na to mesto, saj je vsak, kdor je le mogel, vsaj enkrat v življenju poromal v Trst. Imel sem prijatelja, ki je dolgo let živel v Trstu, potem pa se je moral po sili razmer preseliti nazaj v svoj rodni kraj. Vedno in vedno pa se je spominjal lepih dni, ki jih je preživel tam doli ob morju, v tem lepem, živahnem mestu. Na pol resno in na pol šaljivo je vedno ponavljal: Extra Tergestem non est vita... Takrat torej, v začetku tega stoletja, so naši ljudje mnogo potovali v Trst. V tistem času se je pričelo uveljavljati v %rstu močno delavsko gibanje, ki se je razširilo tudi na takratno kranjsko deželo. Zato je postal Trst nekaka predstraža za južne pokrajine Avstrije. Ljubljana Vladal je takrat v Trstu kot cesarski namestnik grof Hohenlohe, ki so ga zaradi njegovega razmerja do socialistov splošno nazvali r>der rote Prinz<.{. Bil je ta mož prava bela vrana med tedanjimi avstrijskimi aristokrati. Zaradi svoje odločnosti in poštenosti tako v socialnem kakor v narodnem pogledu je bil posebno pri delovnih ljudeh zelo priljubljen. Bila je to doba, ko se je slovenska kulturna dejavnost v Trstu široko razmahnila in je bilo sožitje Slovencev z Italijani kljub nekaterim prenapetežem prav dobro. Prišla je vojna, po vojni so prišli fašisti. BU je 'to žalosten čas posebn-za Slovence. Danes govoriti o krivicah tistega časa ni moj namen. Vsi poznamo predobro tisto obdobje. Danes je treba gledati realno in vzeti stvar tako, kot je. Z londonskim, sporazumom je bila oblast nad Trstom zaupana Italiji. Toda naš živelj, ki ga tudi fašistična peta ni mogla streti, ima po londonskem sporazumu pravico, da se izživlja gospodarsko in kulturno in te morajo naši sosedi priznati in upoštevati. Upamo, da so časi šovinističnega preganjanja minili, saj je zgodovina dovolj dokazala, da to ne vodi nikamor, pač pa vedno le v pogubo. Posebno zadnja vojna je to zadostno izpričala. Največji duhovi Evrope niso bili kliče Trst nikdar šovinisti. Naš Prešeren je to svoje prepričanje izrazil v eni svojih najlepših pesmi, v »Zdravljici«, kjer pravi: žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Zdaj, ko se nagiba staro leto h kraju in smo že v pričakovanju novega se želje vseh poštenih ljudi strinjajo tem, da bi se v novem letu še bolj poglobilo medsebojno razumevanje med narodi in sosedi in tako utrdilo mirno sožitje med njimi. Skušajmo se razumeti med seboj in ne poudarjajmo vedno napak drugih; glejmo bolj na vrline, \ki jih ima prav gotovo vsak naror' več, kakor smo mi voljni, mu jih priznati!. Medsebojna strpnost nam bo obrodila lepše čase in naši potomci nam bodo hvaležni za to. Hočemo torej biti dobri sosedje in spoštovati pravice vsakogar ker le tako je možno mirno sožitje dveh različnima narodnostima pripadajočih mejašev. Tebi, Trst, pa vso srečo in blaginje ti krasno mesto ob sinji Adriji! —om— Treba bo bolje uredili obmejol promel Obmejni promet s propustpicami se čedalje bolj razvija. V sobotib in. nedeljah nastane na nekaterih blokih prava gneča; to velja zlasti glede prehoda čez Škofije, Iz koprskega okraja se ob nedeljah zvečer vrača množica potnikov, ki v soboto ali nedeljo odpotuje iz Trsta; prav tako se ob istem času Vračajo iz Trsta sobotni in nedeljski potniki. Vsa ta množica se natrpa v nedeljo okoli 7. ure zvečer na bloku, ker odhajajo avtobusi tržaškega prevoznega podjetja Torta iz Kopra skoraj ob istem času kakor »Slavnikovi« avtobusi iz Trsta. Potnikov je toliko, da postavijo na progo včasih kar po tri avtobuse zaporedoma v eni smeri in po dva velika avtobusa koprskega podjetja »Slavnik« v drugi smeri. Za carinske organe kakor tudi za policijo ki pregleduje prepustnice, predstavlja ta naval ljudi preveliko breme. Rešitev ni težko najti iz te zagate; promet je treba urediti tako, da ne pripeljejo na mejo avtobusi hkrati; treba tudi po množiti število vozil. V ta namen nameravajo pristojna oblastva v Kopru predložiti mešani jugoslovansko - italijanski komisiji, ki urejuje obmejni promet, da bi ob nedeljah postavili V Promet poleg tržaške še epo jugoslovansko ladjo. DRUGA STRAN OBMEJNEGA PROMETA Obmejni promet prinaša tržaškim trgovcem nedvomno velike koristi. Potniki, ki prihajajo v Trst ne prinašajo s seboj sicer mnogo denarja, nekaj živil pa že. V zameno za živila jim sorodniki in drugi znanci dajejo lire, poleg tega jim sami še nekaj dodajo. Tržačani kupujejo blago po trgovinah in ga jemljejo s seboj na izlete čez mejo. Za mesarje v manjših obmejnih krajih se je pokazala negativna stran obmejnega prometa: prodajajo namreč manj mesa, odkar ga potniki v manjših količinah prinašajo iz Slovenije. ZAKAJ PO TAKSNEM TEČAJU Nekateri obmejni potniki s Tržaškega se pritožujejo, da jim jugoslovanske menjalnice menjajo lire samo po tečaju epa proti dve; radi bi imeli dinar za liro, se pravi »al pari«. Na to pritožbo se da odgovoriti naslednje: Tečaj 48 dinarjev za 100 lir v obmejnem prometu je tudi gospodarsko upravičen. Tržačan, ki prejme za 1000 lir skoraj 500 dinarjev, kupi v Jugoslaviji za 500 dinarjev vsaj toliko živil, kakor bi jih kupil na Tržaškem s 1000 lirami. V Trstu stane kg. teletine okoli 1400 lir, v Jugoslaviji okoli 350-400 dinarjev; 1 kg masla stape v Trstu 1200 lir, v Jugoslaviji okoli 600; pošteno kosilo stane v Trstu okoli 700 lir, v Jugoslaviji 250-300 dinarjev; za prenočišče plačaš v Trstu okoli 1200-1500 lir, v Jugoslaviji 400-450 din.. Navedli smo čepe blaga, o-ziroma uslug, hi pridejo najbolj v poštev v obmejnem prometu. Iz te primerjave se vidi, da se tržaškim potnikom izplača kupiti živila ali kositi na jugoslovanski strani, čeprva menjajo lire po uradnem tečaju. Italijanska podjetja na metan V Severni Italiji je 1800 industrijskih podjetij, ki obratujejo na metanski pogon. V Italiji pridobijo 15 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na dan, kar bi ustrezalo 22.500 t premoga. Napeljali so že 4.000 kilometrov daljnovodov za plin. Letos je potrošnja metana znašala 3 milijarde in pol kub. metrov, dočim bo po načrtu potrošnja v letu 1956 dosegla 4 milijarde kubičnih metrov- Franciji, 288 lir v Švici in 401 lir v Nemčiji. Gram streptomhina stape v Italiji 220 lir, v Ameriki 306, v Nemčiji 800. Glede teh podatkov, ki jih navajajo italijanski industrijci, paj samo pripomnimo, da je težko najti osnovo za primerjavo upravičenosti cen v posameznih državah, ker so proizvodni stroški iz različnih vzrokov različni. SPOR MED FARMACEVTSKIMI PODJETJI NA DIPLOMATSKEM P0Z0RIŠČU Švicarji in Američani tožijo italijanskapodjetja — Patenti in švicarsko posojilo Italiji Rimska vlada je predložila senatu načrt zakopa, ki naj bi pa povo uredil proizvodnjo farmacevtskih izdelkov in njihovo trgovino. ,Za ta zakop se zanimajo tudi tuja farmacevtska podjetja, zlasti švicarska ip ameriška, ker je v zadnjih letih prišlo do precej ostrih sporov med nekaterimi italijanskimi podjetji z ene strani ter švicarskimi in ameriškimi podjetji z druge. Tuja podjetja očitajo nekaterim italijanskim, da nemoteno proizvajajo nekatera zdravila po njihovih receptih. To je italijanskim tovarnam bilo mogoče, ker pi hotel italijanski patentrJi urad vpisati v svoj register raznih tujih patentov in jih s tem zaščititi. Patentni urad je našel vse mogoče izgovore samo, da bi prošnje tujih podjetij za vpis patentov odložil ip g tem onemogočil nekaterim italijanskim podjetjem, da še dalje proizvajajo zdravila po tujih receptih. Nekatere švicarske tovarne zdravil in neka ameriška skupina, ki so se čutile zlasti prizadete so hotele izzvati dokončno razsodbo pajvišje instance, to je kaisacijskega sodišča y Rimu. Kakor poroča »Neue Ziircher Žeitung« iz Milana, je 17. novembra kasacijsko sedišče v Rimu odložilo razpravo. Državni tožilec se je namreč skliceval na okol-post, da je italijanska vlada že odobrila načrt novega zakopa o izdelovanju in trgovini farmacevtskih izdelkov, ki bo hkra j rešil tudi vprašanje farmacevtskih patentov. Predsednik kasačij-skega sodišča je ugotovil, da državni tožilec ni obvestil prizadetih italijanskih podjetij — »Farmitalia« in »Lepe-tit« — ki sta bili toženi. Pred-edpik je dovolil državnemu tožilcu rok 90 dni, da o tem obvesti omenjeni dve italijanski podjetji. Ke ■ imata obtoženi stranki pravico, da dva meseca proučujeta obtožbo, računajo toži* el ji, da je bil proces praktično odložen za 5 mesecev. »Neue Ziircher Zeitung pripomr-ja, da pomeni ta odlog razprave praktično, da ne bo patentnemu uradu treba vpisati med tem časom nobenega farmacevtskega patenta in da bodo itadjan-ska podjetja lahko še naprej proizvajala zdravila po tujih receptih. Vsa zadeva se utegne prenesti na dli-plomatsko pozorišče, ker se švicarska farmacevtska industrija sklicuje na zagotovilo italijanske vlade, ki je bilo dapo, ko je bil zaključen dogovor o podelitvi švicarskega posojila v znesku 200 milijonov frankov italiiamkim državnim železnicam. Italijanska vlada je tedaj zagotovila, da bo pristala na to, da se registrirajo nekateri patenti švicarske farmacevtske industrije. Omenjeni švicarski list omenja, da bi bilo treba italijansko vlado opozoriti na njeno obvezo, ki jo je dala ob sklepanju pogodbe za najetje švicarskega posojila. Italijanski patentni urad je podrejen ministrstvu za industrijo in trgovino. Vladb naj bi ta urad pozvala, naj vpiše švicarske farmacevtske patente. Najmanj, kar lahko italijanska vlada stori, je to, da pospeši parlamentarno razpravo o načrtu novega zakona, ki bo urejal proizvodnjo in trgovino s farmacevtskimi izdelki. Nagel razvoi ilaliianske lamacevlske industrije V tej zvezi dodajemo še nekaj podatkov o naglem razvoju italijanske farmacevtske industrije po vojni. Po popisu iz leta 1951 je bilo v Italiji 860 podjetij, ki so se bavila s proizvajanjem zdravil. Skupno so zaposlovala 60.000 delavcev. Vrednost njihove letne proizvodnje je dosegla okoli 120 milijard lir. Izvoz zdravil (po večini penicilina, raznih cepiv, zdravila PAS itd.) iz Italije je lansko leto znašal 18 tisoč stotov v vrednsoti okoli 10 milijard lir. Največ (64%) farmacevtske industrije je v Severni Italiji; tam je zaposlenih 69% vseh delavcev. V Srednji Italiji je 28% podjetij in 25% zaposlene delovne sile, v Južni Italiji pa 8% podjetij in 6% delovne sile’. V sami Lombardiji je 330 podjetij, v katerih dela 22.000 delavcev, v Piemontu 120 podjetij in 3.000 delavcev. V primeri s predvojnim položajem se je število italijanskih farmacevstkih tovarn povečalo za 65%, število zaposlenih pa za 120%. Novi zakon naj bi rešil tudi vprašanje cen zdravil. Industrijcem očitajo, da so zdravila predraga. Tudi senatpi referent Benedetti je mnenja, da bi se njihova cena dala znižati za 40-50%. Industrijci se temu predlogu seveda u-pirajo in trdijo, da že pri sedanjih cenah zaslužijo komaj 10 do 12%. Od cene, ki je navedena na zdravilu, je treba odbiti 40%, in sicer gre 36% v prid grosistom in 4% za prevozpe stroške. Industrijci trdijo tudi, da je mnogo italijanskih zdravil cenejših, kakor so v tujim. Tako navajajo, da stane steklenica penicilina (200.000 enot) 130 lir v Italiji, 149,70 Jir v Ameriki, 196 lir v POGLED V ZGODOVINO ŽELEZARNE V SKEDNJU Kako je Kranjska industrijska družba pripravljala njeno ustanovitev n. TEHNIČNI KADER Z GORENJSKEGA Vodilno tehnično osebje, ki je izdelalo načrte in nadziralo njih izvedbo ter potem uredilo in vodilo obratovanje, je bilo večinoma nemške narodnosti, toda srednji tehnični kader, ki je moral izučiti na kraju samem najeto delovno moč, je prihajal v Skedenj iz gorenjskih železarskih obratov. Delovodje in prvi strokovni delavci pri plavžih, v martipamah in valjarni so po večini bili Slovenci. Zemljiška posest škedenjske železarne je ob zaključku investicij presegala 26 hektarov, zmogljivost plavžev je znašala okrog 200.000 ton surovega železa na leto, zmogljivost martinarne pa okrog 60.000 ton surovega jekla. V visokih pečeh je železarna razen surovega železa od časa do časa proizvajala tudi visokovredne železne legure, kakor n. pr. visoko odstoten feromangan, ki ga je izvažala v razne države ip tudi v Ameriko. Koks za svoje visoke peči je najprej uvažala, potem ga je pa iz uvoženega premoga izdelovala sama v lastni koksarni. Zmogljivost koksarne je bila zadostna, da je železarna od 13. novembra 1911 dalje lahko dobavljala plinarni tržaške mestne občine 5 milijonov kubičnih metrov svetilnega plina pa leto. Surovo železo iz Skednja se je predelovalo deloma v železarskih obratih Kranjske industrijske družbe na Gorenjskem, ki so po otvoritvi prometa na novi železniški progi čez Gorico ip Podbrdo imeli s škedenjsko železarno prav posebno ugodno zvezo, deloma pa tudi v drugih podjetjih železarske industrije tržaškega zaledja. Z železno rudo se je Skedenj nalagal z ladijskimi dovozi iz severne Afrike, Španije in Grčije, a od časa do časa je predeloval tudi rudo iz Bosne. Premog je prihajal v Skedenj večinoma iz Anglije, pa tudi iz Nemčije. Vse te potrebščine so bile, ker so se dovažale največ po morju, razmeroma poceni, a raztovarjale so se s tehnično dobro u-rejepimi napravami pa lastni obali železarne na samem kraju uporabe, tako da je škedenjska železarna predstavljala zares ekonomsko ugodno ip v vsakem oziru racionalno rešitev problema; ki je dal pobudo za njeno izgradnjo. V četrtem obdobju škedenjske zgodovine pod upravo Kranjske industrijske družbe (1914-1919) bi se bili morali pojaviti v polni meri koristni uspehi izvršenih investicij. Toda nastopil je najprej v zvezi z izbruhom vojne občuten splošen zastoj v gospodarskem življenju, kar je skupaj z vpoklici uredništva in delavstva pod orožje tudi v ške-depjski železarni povzročilo omejitev obratovanja, po vstopu Italije v vojno (1915) je pa sledila popolna ustavitev dela. ,Z ogromnimi izdatki ustvarjene, gospodarsko y največji meri smotrne in tehnično odlično izveršepe naprave so pod silo razmer morale mirovati. .Vršilo se je samo še vzdrževanje ip pospravljanje ter urejevanje naprav za primer, da bi nastopile zopet kakšne možnosti obratovanja. Narodno gospodarski pomen Skednja za vse tržaško zaledje bi se bil pri normalnem poteku dogodkov moral sčasoma pokazati še v mnogo večji meri kot v času pred izbruhom yojpe, kajti ta važna surovinska baza bi pospeševala ne le samo proizvodnjo železa ip jekla v velikem delu Podonavja, marveč tudi razvoj raznih panog predelovalne industrije ip posredno vse gospodarsko življenje v tržaškem zaledju. Politični dogodki v zvezi g prvo svetovno vojno, zlasti razpad avstro-ogrske monarhije, osamosvojitev držav naslednic in priključitev Trsta k Italiji, go pa ustvarili povsem novo situacijo, v kateri je usoda škedenjske železarne postala povsem negotova in problematična. NASTOP ITALIJANSKIH KAPITALISTOV V finančnih ip industrijskih krogih povojne Italije se je kmalu pojavilo živo zanimanje za škedenjsko železarno. Na seji upravnega sveta, ki je bila na Dunaju dne 28. januarja 1919, je poročal tedanji glavni ravnatelj Kranjske industrijske družbe, da Trst nujno potrebuje svetilni plin iz Skednja ip da je bila izražena želja, da se naj obratovanje pajnovejše baterije v škedenj-ski koksarni g 45 pečmi čim preje obnovi, predsednik upravnega sveta je pa podal poročijo o pogajanjih, ki da so se že začela zaradi prodaje železarne italijanskemu kapitalu. Upravpi svet je dal nato predsedništvu za prodajo potrebna pooblastila. Pogajanja so se vršila najprej v Trstu in v Benetkah. Za družbo jih je po pooblastilu predsedpištva vodil generalni ravnatelj Noot. Ker v pogledu cene ni prišlo do sporazuma, so bila prekinjena, potem pa meseca maja .1919 v Rimu obnovljena in nato dokočno pre trgana. Dpe 2. junija 1919 je bilo generalnemu ravnatelju Nootu pismeno sporočeno, da je italijanska vlada načeloma odobrila nakup večinskega paketa delnic Kranjske industrijske družbe s strani posebnega italijanskega kopsorci-ja, v katerem sta bila zastopana denarna zavoda Banca Commerciale Italia-pa in Banca Italiana bi sconto skupno s predstavniki podjetij težke indus rije Uya ip Societa G. Apsaldo. Italijansko vlado je pa v kopsorciju zastopal kasnejši finančni min:s‘er Volpi. TUDI HJALMAR SCHACHT ZRAVEN Delniška glavnica Kranjske industrijske družbe je znašala tedaj 18 mil:jc-nov krop. Razdeljena je bila pa 90.000 delnic po 200 kron nominalne vrednosti. Delnice niso , bile poimenske, marveč so se glasile na prinašalce. Večinoma so bile v rokah avstrijskih in nemških kapitalistov, katere sta y glavnem zastopala denarna zavoda Allge-meipe Boden-Credit-Apstalt pa Dunaju ip Born & Busse v Berlinu. Eden izmed predstavnikov nemškega kapitala v upravnem svetu je bil Hjalmar Schacht, kasneje znan kot finančni minister Hitlerjevega režima. Nakup večinskega paketa delnic Kranjske industrijske družbe g strani označenega italijanskega konsorcija je posredovala dunajska banka Allgemei-ne Bodep-Credit-Anstalt z odobritvijo tedanje vlade Nemško-avstrijske republike, ki je uporabila to priložnost, da je za prodane delnice nabavila iz Italije živila. Transakcija je bila izvršena meseca avgusta 1919. Italijanski kon-sorcij je kupil 61.000 delnic, katere je obračunal po 425 lir. Kupna cena za ves večinski paket, ki je predstavljal skoraj 68% celotne delniške glavnice Kranjske industrijske družbe in zago- tavljal kupcem pravico razpolaganja pe samo s škedenjsko železarno, marveč z vsem družbenim premoženjem, je znašala torej nekaj manj kot 26 milijonov takratnih lir. Vrednost celotnega premoženja te_ družbe se je cenila tedaj na 35 do 40 milijonov zlatih kron. ZAKAJ TAKO NIZKA PRODAJNA CENA Psihološko stran transakcije pojasnjujeta brez dvoma z ene strani dejstvo, da je Italija pripadala zmagoviti Antanti, z druge strapi pa bojazen avstrijskih in nemških kapitalističnih krogov, da bi se v mirovnih pogodbah z Nemčijo in z Avstrijo, ki sta bili tedaj predmet pogajanj med zavezniškimi vladami na konferenci v Parizu, delniška posest pripadnikov Nemčije in Nemške Avstrije pri podjetjih v državah naslednicah uporabila za reparacije. Ko si je italijanski konsorcij tako pridobil kvalificirano večino v sami Kranjski industrijski družbi, se je pretvoril y posebno delniško družbo s sedežem v Trstu, z delniško glavnico 9 milijonov lir in z nazivom »Alti Forni ed Acciaierie deda Venezia Giuha«. Ta družba je škedenjsko železarno najprej vzeja v najem, nato pa z odobritvijo izredne skupščine delničarjev Kranjske industrijske družbe z dne 29. decembra 1924 na podlagi formalne kupne pogodbe prevzela v popolpo last in posest. Kupna cena je znašala dva milijona takratnih lir. Štiri leta zatem sta večinski ddniški paket Kranjske industrijske družbe cd italijanskih delničarjev kupila celjska industrijca Avgust in Adolf Westen za okrog 60 milijonov dinarjev- Delniška družba Alti Forni ed Acciaierie della Vepezia Giulia, noya lastnica škedenjske železarne, se je pa leta 1931 spojila z delniško družbo »Ilva«, Alti Forpi ed Acciaierie dTtalia, Pravni pridržki, ki jih je izrazila leta 1919 deželna vlada v Ljubljani v pogledu veljavnosti transakcije s prenosom večinskega delniškega paketa Kranjske industrijske družbe iz nemških in nemško-avstrijskih rok v italijansko posest, so ostali brez učinka. E-nako brezuspešni so bili tudi protesti nekaterih delničarjev te družbe še pred izredno skupščino (dne 29. decembra 1924) proti nameravani prodaji škedenjske železarne za navedeno cepo Formalni sklep skupščine, ki mu n'hče pi ugovarjal, je dal prodaji popolpo zakonitost. Dr. O. L'INVERN0 NELLA SLOVENIA VI ATTENDEfe DallTsonzo pei dintorni di Gorizia fi- dai 1500 ai 2000 metri, ci sopo ben at- ca,« (234 Wti). »Lovec« m lottil. » rezzati rifugi. DallTsonzo pei dintorni di Gorizia fino alla Drava presso Maribor s’ergo-no, attraverso tutta la Slovenia, alte moptagne rocciose, estesi altipiani, col-li e collipe, che si ricopropo durapte rinverpo di upa spessa coltre di peve trasformandosi in un vero paradiso per gli sciatori. La peve yi rimane da di-oembre a primavera e, pei punti piu alti, fino a tutto maggio. E’ eyidepte, quindi, come lo šport invemale yi si sia sviluppato gia in tempi remoti, ip-dipepdentemepte da quello nordico. A Bloke, nella Slovenia centrale, e-rano gli sci gia usati pel XVI. secolo. Ne troviamo i primi accenni pel libro »Die Ehre Herzogtums Krain« del Valvasor (1689). Lo šport divenne popo-lare pei primi deeermi del secolo eor-repte. La vicinanza e le frequenti co-mumicaziopi richiamavano gia prima della guerra del 1914 moltj triestini e goriziani a Bohipj, upo dei primi centri degli šport inverpalj. Fra i dne ultimi copflitti mondiali si apdo valorizzando, a questo riguar-do, la vallata superiore della Sava con centri turistici a Kranjska gora e Planica. Bled, noto ceptro climafico, at-tirava molti entusiasti sportivi, special-rnepte per il vicino altipiapo di Pokljuka, con i suoi magnifici campi da sci. I campi piti estesi si trovano sull’al-tipiapo della Komna sopra Bohinj, e si estendopo fino alla vallata dellTsop-zo. Sulla spomda sipistra della Sava si estendopo altri bellissimi campi da sci ai primi contrafforti e sulle cime delte Karavanke e d el le Kamniške alpi. I dintorni di Tržič sopo conosciuti per i loro campi da sci a grapdi altitudini, e sono il vivaio dej migliori sciatori ju-goslavi. Piti a oriente si trova il centro turi-stico di Jezersko, molto frequentato pu re dTnverno. Gli sciatori si attardano fino a primavera inoltrata sulle cime vicine al Krvavec ed alla Velika Planina. Gosi pure sulla Mozirska planina, sulla Raduha, sul monte Okrešelj e sulla Korošica. Su tutte queste cime, che raggiungono un’altezza che varia dailiško predstavo v Rimu. 8 MILIJONOV PREBIVALCEV ima današnja Moskva. Angleški publicist Crankshow, ki je znan kot specialist za sovjetske razmere in ki je bil po dolgem času zopet V Moskvi, trdi, da je v moskovskih stanovanjih običajnega prostora samo za 4 milijone ljudi. 20.000 ZNANSTVENIKOV si v združenih ameriških državah prizadeva, da bi našlo postopek za pridobivanje novih proizvodov iz nafte iz zemeljskih plinov. V ta namen potrošijo Američani 130 milijonov dolarjev pa leto. 1,240.000 KMETIJSKIH ZADRUG j. majo na Kitajskem- V zadnjih treh mesecih so jih ustanovili 590.000. 69 MILIJONOV KITAJSKIH DELAVCEV je organiziranih v kmetijskih kolektivih (zadrugah). V v.mkem kolektivu je povprečno 26 družin, y vsaki družini 4-5 oseh. GOSTILNA FITR JL AKT REPENTAB OR DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacije. kličite telefonsko celico Rapentaborl F R A T E L L I N A S C I M B E N Luči za ev. tablice Signalne luči UVOZ IZVOZ Zalogo električnega pribora m aadomestnih delov za avtomobile 1 — CL CORONEO, ao Tel. 24-853 Altra meta sciatoria e il Pohorje, si-tuato tra gli affluenti della Savinja e la Drava, a s ud di Maribor, che si e-stende per ben 50 chilometri. Esso yan-ta un’aptica tradizione di centro turi-stico ipvernale ed estivo, con numerosi alberghi e rifugi pei pressi delle cime tondienggianti dalla parte occidentale, cime quali il Črni vrh e la Velika Kopa (1540 m). Nei pressi di Gorizia e noto il centro di turismo ipyemale Lokve nella Selva di Tairpova. In, poro tempo si arriva coH’autobus da Salcanp all’ajber-go »Poldapovec«, in upa comice inver-nale magpifica. Vanno ricordatj pure i ceptri Polževo pel Dolenjsko. »Dom pod Tolstim vrhom« presso Celje, Ko-tulska slatina nella Caripzia. ca« (234 letti), »Lovec« (26 letti). S® ^ la Pokljuka: »Sporthotel« (.117 16*% airaltezza di 1250 metri. Bohinj (523 m) attira col suo lago3 pipo molti turisti. Il 'trampolino di S*;'P' to che dista di H 2 chilometri circa e‘‘ noto gja prima della guerra mondi^v^ del T4. Cop il trampolino di! Polje le šport era agli ipizi presso gli S' veni. Il lago ghiacciato permelte tu* “ le attivita sportive e giochi in verni La vicina Komna e conosciuta col11 Feldorado degli sciatori. Questo UP^toči ajtipiano alpino si estepde alTallte2! tt> - di 1500-2000 metri. L’assoluta mapcaf1'1 g di nebbia favorisce 1’abhronzatura Planica, nelFalta valle alpina al con-fine tra la Slovenia e ITtalia cpp alti-tudine fino a metri 1100, e situata nel cuore delle Alpi Giulie. La neve vi rima,pe fino al prjncipio di aprile. E’ nota per i suoi 5 trampolini, sul maggio-re dei quali sono stati raggiuntj i primi record d salto ojtre i 100 metri. Planica si pud raggiungere sia passando per Luhiapa e Jesenice, sia per Gorizia e Jesenice. ai tana. Da Kompa si dipartono pumef11^ si itiperari turitsici; aicuni si sp in g0*! fino aille pendici del Triglav. Albe^ t ^ a Bohinjska Bistrica: »Črpa prst« co® m . Letti, presso il lago, »Zlatorog« (113 ' ti), »Hotel pod Voglom« (117 le**1 »Jezero« e »Bellevue« (112 letti). 9 la Komna »Dom na Kompi« (100 1?! a 1520 m di altezza). Rifugi: »Koča ,, Bogatinom« (1513), »Koča pri sedh161 triglavskih jezerih« (1683 m). Si sc^ li de alla stazione Bohinjska Bistrica S' la linea Ljubljana Jesenice - Bojuj1 m oppure sulla linea Sežana - Nova ki6 legato cop Bohinjska Bistrica media' Kranjska gora e Podkoren (847 m). Kranjska gora e il centro degli šport invernali nella vallata della Sava superiore. AHo sportivo offre upa sciovia, due trampolini di salto, up pampo da pattipaggio, bellissimi campi d’allana-mepto con pista da slalom e lupgha pi-sta da sci sotto il Vitranc, oltre a pu-merose mete sciatorie tra le quali il passo Vršič e molti rifugi alpipi alFal-tezza di 1600 m. Nella vallata sono noti gli alberghi »Erika« (capacita 100 letti), »Razor« e »Slavec« (55 letti). A Podkoren (distapte 2,5 km da Kranjska gora) si trova Falbergo »Vitranc« (32 letti) con le stesse attrazioni sportive di Kranjska gora. Vi si arriva per ferrovia come a Planica. ' 'Vil un sesrvizio di autocorriere. Da Bobi^ Bled (501 m). I dintorni ed il Rigo omopimo offrono numerose possibidta a tutti gli šport invrenali. Upa segglo-yia copgiunge Bled con il monte S'raža. Oltre al pattipaggio sul lago, Bled offre pure upa pista artificiale. Da Bled si ragigiunge Pokljuka (16 km), esteso altipiapo con campi sciatori a 2000 metri d’altezza. Alberghi: »Jelovi- ska Bistrica ai »Dom na Kompi« vi^L ® no 3 ore di cammino. Guide alpin® no sempre a disposiziope. ^ Poharja - altipiano cop quote [■ K; a 1543 m d’altezza. Facilmente ao**1!!1 tn šibile da Hoče (7 Km da Maribor) la strada Ljubljana - Celje - Marib0 ^ P Da MJaribor al »Poštarski dom« fufl?' 8 s na pure d’inyerpo un servizio di allt' 5ste corriere. A piedi o con la seggicvi3 ^ t raggiupgono le bellissime piste da s‘ ed up piccolo trampolino. Molti sd1 s*tra gli alberghi e rifugi lungo la via. A ^ki i piu noti quelli di: »Miloš Zidanšemovit »Mihael Grbič«, »Železničarski d011’!''5*« »Jelka«, »Planinka«, »Zarja« ed i H t gi di: »Maribor«, »Ruška« e »Rit>piJ fskiJ koča«. Stazione ferroviaria Hoče o b*1 Sij c ribor. Per la »Ribniška koča« si 90^ °tnc de a Podveljka sulla lipea Maribol j** T Dravograd e si presegue colTautob1* 'lem In tutti questi centri il turista tfO.silji fervida accoglienza, servizio impeccan, ^ le e prezzi convepiepti. L’ambiente * kiln miliare e le bellezze naturah fanno j t]j^a che chi viene upa volta, certarnaut® torpa. G. 2. 47.750 TON ZNAŠA NOSILNOST LADJE PETROLEJKE, ki so jo splovili v angleški ladjedelnici Vicke s-Armstrong Ltd. v Bariow ip Furness. To je največja petrolejska ladja na svetu. Gradijo jo po naročilu g škega brodarja Stauros Niarchos. Ladja se bo imenovala po njegovem očetu »Spvros Niarchos«, ki je umrl preteklo poletje. Konec novembra so v Malmoeju po naročilu istega brodarja dogradili petrolejko 32.500 ton. Zanj gradijo ladje-petrolejke tudi y Nemčiji. Ko bodo vse te graditve dokončane, bo njegovo ladjevje (same iadje-petrolejke) obsegalo 1,6 milijona ton. 327.122 HEKTOLITROV NAFTE privre vsak dap iz vseh petrolejskih vrelcev v Venezueli. 5 MILIJONOV je bila vredna ogrlica, ki jo je zgubila peka dama med gle- > >511 GLI ALBERGHI NELLE ALPI SLOVENE »Dom v Planici« — Rateče-Planica 33 stanze con acgua corrente calda e jredda, riscaldamento centrale, bagni. Nelle immediate vicinanze sciovia e pattinaggio. Ottima cucina e prezzi convenienti. Hotel »Vitranc« — Podkoren Distante 2,5 km da Kranjska gora. 16 stanze, acgua corrente calda e jredda, bagni e docce. Hotel »Erika« — Kranjska tiora Albergo comodissimo con acgua corrente calda e jredda in tutte le 31 stanze riscaldate. Punta di partenza per il Vršič (1600 m). Hotel »Jelovica« — Bled Albergo di primo ordine con 43 stanze, di cui 22 da un letto. In tutte le stanze acgua corrente calda e fredda. Riscaldamento centrale. Nelle vicinanze seggiovia sulla Straža, bellissimi campi da sci e lago per pattinaggio artistico. Punto di partenza per Pokljuka (1250 m). »Šnort hotel« — Pokliuka Comodo albergo su altopiano con bellissimi campi da sci. Riscaldamento centrale. Acgua corrente calda e fredda. 34 stanze. Cucina ottima e prezzi convenienti. Hotel »Zlatorou« — Bohini 45 stanze. Acgua corrente calda e fredda. Punto di partenza per Komna (1520 m). V čle fazi lila ,icat( se ,j 1 ko N Ittb. kce ■■tUh ;|f6g: 'istv Hotel »Bellevue« — Bohini Albergo rimesso a nuovo sul lago di Bohinj. Acgua corrente calda e fredda. Riscaldamento centrale. Ottima cucina e servizio. Hotel »Pod Voalom« — Bohini Albergo di 15 stanze, nuovo. Acgua corrente calda e fredda. Riscaldamento centrale. Prezzi! convenienti. Počitniški dom »Mihailo Grbič« — Pohorie Albergo arredato modernamente. 34 stanze. Acgua corrente calda e fredda. Nelle vicinanze bellissimi campi da sci e seggiovia. R OTEL COLUMBIA ♦ TEKOČA TOPLA IN HLADNA VODA ♦ CENTRALNA KURJAVA ♦ KOPALNICE, DVIGALO ♦ TELEFON V VSEH SOBAH TRST -ULICA DELLA GEPPA ŠTEV. 18 —TRST ZA PRENOTA LIJE POKLIČI!L TELEFON 23,741 / 31-083 Lastnik: LIPANJE FRANC IMPORT KOPER EXPORT TELEFON ŠT. 74 - 15B Nudimo vsem odjemalcem prvovrstno paradižnikovo mezgo, marmelado, raznovrstne džeme; pristno domačo slivovko, češnjevec in druga žganja. - Raznovrstne pulpe, predvsem priporočamo našo kvalitetno smokvino pulpo i. t. d. vestnik SEDEŽ« TRST . Ul, ICA PABIO PILZl ST. I # / I. . TELBPON ST. 7«. «8 rSlDVTDSPOmRSKEGA ZDRUŽENJA! ' L. r« 4-virf o .nrvl T o« «71 o 4 « tt rrr r «~1'7 4 vs 4«‘ «rx 4« , >' ^UZENJE ŽELI SREČNO IN USPE- polno novo leto vsem svo- jim ČLANOM Iz življenja združenja “^ja Upravnega odbora. Na svoji se-j( ^tte 29. XI. je uipravpi odbor proučil '°žiilo o izvršenem delu, začrtal smer-' za bodoče delo ip določil občni a0l l*1' združenja za 19. februarja 1956. ' »^e zbornice. Dne 14. decembra sta ’> -1( iei ^ združenja. Razpravljali so o go- “'ia: ®bisk pri novem predsedniku Trgo- ’«e 2' lasala novega .predsednika Trgovin-jjjv zbornice predsednik in tajnik na- ro' ;aP!!, v očeh naših gospodarstvenikov Razgovor s tajnikom Slovenskega gospodarskega združenja .^parskem položaju, o možnostih ko- fretekio leto ,c& Sil' l#V. 0« uniku. Slovenskega gospodaiskega cd Nanja v Trstu g. Mariju Kocijapči-aIii> paš urednik ob povem letu ,po-ijjji'''1! nekaj vprašanj glede razvoja trči "tega gospodaistva v preteklem letu. S((8oyi odgovori bodo gotovo zapinaa-tešo javnost, ker je sama življenjsko 'eZana s tržaškim gospodarstvoni. Kakšno je bilo v spbšr.em po Va-cf.' mnenju preteklo leto za tržaške s^iobiuie kroge? Po nastopu italijanske uprave je ^ S strami poklicanih predstavnikov !iistev, posebpo še z pajvišjih mest v ja; »u dano prempogo lepih obljub. Akp i ‘ se bile te uresničile, bi bile dane s? ganske možnosti za njegov go.po-F '!ki razvoj. Na žalost smo morali u-'rt 6 iti’ da ve^ina te^ obUub — vsaj oif fetem obsegu, kakor so bile izrečene ' V bila izpolnjena. V tržaških gospo-us bkih krogih je vzbujala velike upe ^ obljuba, da bodo po povi uiredit-(Cf’ "ftiogočeni redni trgovinski odpasi l01, j Trstom in njegovim naravnim za-)bTem, ki so bili y zadnjih de::e ih ledino ovirani. a' Ali je preteklo leto prineslo kaj jbilnih simptomov, ki bi kazali na 0 pisanje tržaške gospodiarske krize? Vsekakor. Tako na primer sklica-mednarodne konference o tržaški bti luki, ki jo predvideva londonski |mzum. Zal, da ta konferenca ni ob-,lla pričakovanih sadov, ker njepim ^ateljem očitno pi bilo do tega, da Se pa konferenci dosegle gospodar-. koristi za Trst, marveč da samo balno zadostijo eni izmed gornjih bb. Ne sam potek ne zaključki konice niso prinesli obljubljenih kop-sklepov glede pospeševanja tr-■'aga prometak Na konferenci ni bi-^tvarjepa osnova za konkretno in ristnega sodelovanja zlasti y zvezi z gospodarskim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo za trgovinsko izmenjavo med Trstom in bližnjimi jugoslovanskimi področji. Izražena je bila skupna želja, da bi prišlo tudi v bodoče do takih srečanj. Ob zaključku sta paša predstavnika še izročila pismene predloge za imenovanje novih članov y razpe sekcije Trgovinske zbornice. POSLOVNI KOLEDAR Do 5. januarja morajo proizvajalci in grosisti sodavic, umetnih in naravnih mineralnih vod, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni promet za prodajo blaga prodajalcem na drobno izvršenega v mesecu decembru 1955. Do 10. januarja morajo trgovci, po-pravljalnice, trgovski zastopniki in pro- dajni agenti za radio-električne aparate in material predložiti kopcesionirape-mu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu decembru 1955. Dp 10. januarja morajo delodajalci predložiti Zavodu za socialno skrbstvo predpisane izpolnjene obrazce za mesec ^december 1955 in nakazati Zavcdu znesek dolgovanih prispevkov socialnega zavarovanja. Do 15. januarja morajo delodajalci predložiti Uradu za delo seznam uslužbencev zaposlenih v obratu d:.e 31. decembra 1955. Do 20. januarja morajo plačati registrskemu uradu obrok davka pa promet z vrednostnimi papirji za drugo polletje 1955. širše sodelovanje med gospodarstvom zalednih držav, ki bi mu sledilo povečanje prometa čez Trst. — Isti negativni pojav opažamo na številnih konferencah, ki obravnava.o železniški promet med zaledjem ip Trstom. Na teh konferencah se namreč polaga večja pozornost pol.tičpi geografiji kakor resničnim starim tradicionalnim prometnim žilam, ki vežejo tržaško luko z zaledjem. — Med ugodnimi, ne pa odločilnimi simptomi moram pavesti vpeljavo obmejnega prometa y smislu videniskega sporazuma; saj je ta odprl nove možnosti razvoja tržaške trgovine pa drobno. 3. Ali je povečanje trgovinske iame-njave med Italijo in Jugoslavijo v smislu marčnih gospodarskih sporazumov vplivalo vzpodbudno tudi na trgovinske posle med Trstom in Jugoslavijo? —• Obmejni trgovinski gospodarski sporazumi so pač ugodno vplivali tudi pa tržaško trgovino. jVjsekakor so bili upi tržaških poslovnih krogov usmerjeni v glavnem na regionalni tržaški sporazum, ki je bil sklenjen že ob tej priložnosti, ki pa ga je italijanska vlada potrdila šele zadnje dni; kljub temu pi sporazum še danes dokopepo u-veljavljep. To odlašanje je bilo tržaškim pridobitnikom toliko manj razumljivo, ker so jim bile v spominu številne obljube vsestranske pomoči tržaškemu gospodarstvu. 4. Kakšno gledišče zavzema Slovensko gospodarsko združenje nasproti akciji za proglasitev proste cone? —- Slovensko gospodarsko združenje pi moglo zavzeti drugačnega gledišča, kakor so ga zavzele v celoti vsa ostala gospodarska združenja, y katerih je organizirana pretežna večina tržaških pridobitnikov. To dokazuje, da vidimo vsi y ustvaritvi resnične (integralne) proste cone najširše možnosti za razvoj tržaškega gospodarstva. 5. Predstavniki Vašega združenja so nedavno obiskali novega pred ednika Zbornice za trgovino, industrijo in kme tijs vo prof. P. Luzzata Fegiza. Kakšne vlise so odnesli s tega sestanka? Ali je upravičeno upanje, da bo vodstvo zbornice pod njegovim predsedstvom u-poštevalo želje slovenskih pridobitnikov, obrtnikov in kmetov, da bi tudi oni bili zastopani v vodstvu? — Lahko rečem, da smo bili pri predsedniku prijazno sprejeti ip da smo s sestanka odnesli ugodne vtise. — Slovensko gospodarsko združenje pe bo odnehalo. Tudi v bodoče bo ostala v njegovem programu zahteva po u-veljavitvi slovenskega trgovca ip obrtnika v vseh javnih strokovnih ustanovah, ip sicer v obsegu, ki mu pritiče po človečanskih pravicah in po londonski Spomenici, a tudi po številu in gospodarski moči, ki jo predstavljajo člani Slovenskega gospodarskega združenja. PROMET SKOZI HAMEUKG. V mesecu novembru je blagovni promet skozi hamburško pristanišče docegel 2 milijona 064.000 ton; v primerjavi s prejšnjim mesecem se je zmanjšal za 67 tisoč ton. V prvih enajstih mesecih tega leta se je promet skozi to luko o-hranil na visoki ravni; saj je znašal 21,64 milijona top proti 18,76 v istem času lanskega leta. Povečal se je zlasti promet s težkim blagom kakor mineralnim oljem ip premogom. Za sve priredbe odobrene su putne povlastice - Tražite informacije: Zagrebački veiesaiam, Zagreb, Savska c- 25. telegr.: Veiesaiam - Zagreb. 30. marta—8. aprila PROLJETNI ZAGREBAČKI VELESAJAM — Tržište ojelokuipne jugoslavemslke proizvodnje OBRTNICKI SAJAM FNRJ 21,—30. aprila IZLOŽBA MODERNE TEHNIKE ZAVARIVANJA 20,—27. maja JUFIZ III — III JUGO-SLAVENSKA FILATELISTIČKA IZLOŽBA 7—20. septembra MEDJUNARODNI ZAGREBAČKI VELESAJAM — Naj-stanije medjunarodno tržište na jugo-istoku Evrope — Veliko učešče izlaga-ča Evrope, Amerike i Azije — Povolj-ne mogučnosti za izgradnju vla&titdih pavRoana na novim terenima 4—11. novembra MEDJUNARODNI SAJAM vTJEDAN KOZE I OBUČE« — Stručna predavanja i konfekcije — Modna revijia PODRAŽITEV MODRE GALICE Na podlagi odločbe medministrskega sveta za cene v Rimu se je cena modre galice od 1. decembra dalje dvignila od 16.400 na 18.800 lir za stot. Industrije! so zahtevali povišanje na 20.681 lir. V prodaji na drobno se je cena povišala za 24 lir pri kg. ZA UVOZ DOBRIH SEMEN Letošnjo zimo bodo izdali v Jugoslaviji 110 milijonov dinarjev za uvoz hibridne Koruze, nemške detelje, živinske repe, konoplje in krompirja. Zveza kmetijskih zbornic Jugoslavije bo posebno pozornost posvetila pridelovanju semen doma. DETELJA JE NEVARNA Na državnem posestvu v Cit-luku pri Sinju (v Dalmaciji) sta pastirici zagnali krave v deteljo na travniku. Te so se detelje seveda temeljito najedle, toda pozneje je zaradi napetosti poginilo 21 krav. škodo so ocenili na en milijon dinarjev. Sodišče je obsodilo- pastirici vsako na pet mesecev zapora zaradi malomarnosti. »Vmicoloi* PERTUT DMIL0 Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobre verone Pristni kraški teran in tokajec Oglejta si našo zalogo I Dostavljamo na dom TB S T - UL. TRENTO št. 16 Tel. 23-074 Tel. na dom 48-155 Jestvine Pahor Karel T n K B Č U ŠT. 111 eiOVAll PLUTA Mehanična delavnica Zastopstvo: MOTO RfiNEUJ, IVSD MUIUiaL, CAPniOLO GORICA DL B. F. IPAosta 7 - Tel. 27 41 TVRDKA IMPORT-EXPORT ZASTOPSTVA IN KOMISIJE Pošiljamo DARILNE PAKETE v Jugoslavijo in druge države Trst- Ul. Torrebianca 19 Tel. 37-839 p. 0. B. 384 I.E.LM.A.T. Cenjenim odjemalcem želi PEKARNA in SLAŠČIČARNA Marc Rudolf BAZOVICA št. 55 obilo sreče v novem letni Gostilna BRALI pri „MlCETD“ TREHČB ŠT. 17 želi cenjenim gostom obilo uspeha v novem letu ! GOSTILNA SOSIČ Opčine, Narodna ul. 65 želi cenj. odjemalcem obilo uspeha v novam letu 1958! Strojna mizarska (klavnica Možina Karel Trst, Ul Bortolettl 14, tel. 98-021 želi vsem cenjenim odjemalcem In prijateljem obilo uspehov v letu 1966 I Mesnica (ftolt Jiihtlnn Repentabor 33 Želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo letol TRGOVINA .JESTVIN GUŠTIN KAREL REPENTABOR 33 cenjenim odjemalcem želimo obilo uspeha v novem letu! s. p. A. Ing. F. II & G. AVT0PREV0Z Itali a-Jugoslavija in obratno PRIMORJE EXP0RT Nova Gorica Tel. 07 - Jugosl. Sedež: Gorica, ni. Duca d’Aosta 14 - Tel. 2332 - 2333 ČASA deirAUTO - Nadomestni deli, električni material, pritikline in gume. Gorica - Corso Italia 20 Tel. 3348 RadicMisp „ Dobavlja industrijske in elektrotehnične naprave za ladjedelnice in industrijske obrate Trst — Trieste — Piazza della Borsa štev. 7 C. O. B. C0MMERCI0 GENERALE RAPPRESENTANZE Tfst = Trieste, Via Gepplt 9/li. • Tel. 37940, 28352 Teleg. ..CIGIERRE” Casella postale n. 185 AUTOTAPPEZZERIA A. C0NDUCENTE Trst Ul. Tor San Piero št. l/a - Telefon 38-732 IZDELUJE IN MONTIRA PREVLEKE — POPRAVLJA V LASTNI DELAVNICI - IZDELUJE PRITIKLINE ZA KAROSERIJO IN VETROBRANE ZA PRIKOLICE -POPRAVLJA DIVANE IN NASLANJAČE I. T. D, PLETENINE, TKANINE IN MODNE DROBNARIJE SUSIC KRISTAN TRST - ULICA Dl R0IAN0 ŠTEV. 2 - TRST SANCIN MARIJ IMPORT - EXPORT Orodni stroji, električne in industrijske naprave Trst - Piazza della Borsa T IMPORT«EXPORT Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 T.l, 29-970 Telegr, (ELMAT-Trieste Rup nje: odpadke metala, les za predelavo in kurjavo. Prodaja: stroje in tehnične predmete. TRGOVINA STAVBNEGA MATERIALA IN ŽELEZNINE DANEU ALOJZ „ OPČINE PR0SESKA 13 - Tel. 21-044 TVRDKA IMPORT B X P O R T TRST - TRIESTE DL. PER4R0L0 35 T B D B F. 23-953 AUTOnOTOR IMPORT-EXPORT j PREDSTAVNIŠTVO za \ nadomestne dele italijan-/ skih, nemških, angleških ; in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, ] injektorje ter traktorje TRIESfE-TRST, VIA URINE 15 TEL. 30-197/30-198 ariborska livarna M arifoor Ul. Heroja Jeftlča 11 - Tel. »3-07 »4-13 »5-1* Braojav: UIVABISA — PoStnnskl pretlnac »O tovarna Maribor Če na ruiu, kolonjski vodi ali kremi prečkate : „ SOLE A", bodite prepričani o odlični kvaliteti kozmetičnih proizvodov tovarne ,.Zlatorog ", Maribor- Odlična kvaliteta, prvorazredna embalaža, ugodne cene, velika izbira, to so osnovna načela dela tovarne „Zlatorog'‘. Maribor - Klavnišha ulica št. 23 Telefon 20-47, 20-48 • Telegr.: Zlatorog — Maribor Poslovnim in delovnim ljudem Trsta želi kolektiv tovarne srečno in uspeha polno 1956 leto! Izradjujemo: Mesingane šipke večen e, kvalitete Ms 58 — Odljevke obo;enih me ala raznih kvaliieta i tež:na po pa;r(ima i modie-iinin — Vodovodne, parne i sani-arne armature — Gradjevinski okov i okov za namještaj iz meslnga, ponikiovan I pokroman — Metalne spiralne cijevi za ručne tušev«, za elektro, aulomobilsku i ventilatorsku industiiju (e spiralne cijevi za poljoprivredne s roje ve — Otkovke i otpreske iz bakrenih, cinko-vanih i aluminijevih legura — Kompletne peči za kupaonice s armaturama ytaš ftotehtiv želi usttefta polno novo teto vsem detovnim Hudem Trsta f MARIBORSKA TEKSTILNA T O VA R N A PREDILNICE a TKALNICE a BARVARNE a TISKARNA a APRETURE MARIBOR PROIZVODNJA s BOMBAŽNA PREJA, SUKANCI ZA ŠIVANJE IN VEZENJE, HLA-ČEVINE, KLOTI, BOMBAŽNE IN UMETNO SVILENE PODLOGE, FLANELE, POPELIN, ZEFIR, KRETON, TISKANINE IZ BOMBAŽA IN STAN1ČNE VOLNE, TKANINE V IMITACIJI CHANTUNGA IN TROPIKALE — VSE NAŠE TKANINE IZ STANICNE VOLNE, KAKOR TUDI CHANTUNG IN TROPIKALE SO APRETIRANE PROTI MEČKANJU IN OPREMLJENE S POSEBNIMI ZAŠČITNIMI ZNAKI, KI JAMČIJO ZA TRAJNOST APRETURE TUDI PO VEČKRATNEM PRANJU IZVAŽA s SUKANCE ZA ŠIVANJE, HLACEVINO, KLOTE, SVILENE SERŽE, POPELINE, ZEFIRJE, KRETONE TER TISKANINE ZA MOŠKO IN ŽENSKO PERILO UVAŽA : BARVE, KEMIKALIJE, UTENZILIJE ITD. TRŽNI PREGLED TrzašlcI trg TRG S KAVO V LETU 1955 TRST. Ce analiziramo razmere pa trgu s kavo med letom 1955, ugotovimo, da je bilo to tržišče pestalno. Dobi velikega povpraševanja je sled la doba krize, ki pi bila samo v zvezi z tržnimi razmerami, temveč tudi z ekonomskim in političnim položajem najvaž-nejšiih dežel, ki izvažajo kavo. Med najvažnejše dogodke sodi pepa-den padec cen brazilske kave sredi februarja, ki je nastal zaradi prevelike proizvodnje ip zaradi nestalnih političnih razmer. 'Prekupčevalci so postali previdni pri sklepanju kupčij in so se vzdrževali večjih nakupov V upanju, da bodo čepe še padle. Zaradi tega so se V državah, ki uvažajo kavo zaloge popolnoma izčrpale. Pomapjkanje kave v zalogah je prisililo trgovce, da si preskrbijo čimprej vsaj najpujnejše količine že vkrcane kave ali pripravljene za vkrcanje. To mrzlično nakupovanje je bilo vzrok, da so se čepe v avgustu, septembru in oktobru ponovno dvignile ip ohranile visoke kvotacjje. Zadnje čase povpraševanje po kavi pojema in trg se je umiril. Predvidevajo, da bo letošnja proizvodnja kave obilna in da bo vsekakor prekašala sedanjo potrošnjo. Pričakovati je, da bodo prekupčevalci previdni pri sklepanju kupčij ip da se bodo omejevali le pa manjše nakupe. Na tržaškem tranaituem trgu so cene ustaljene za skoraj vse vrste kave. Navajamo naslednje kvotacije za 50 kg kave fco prosta luka: Minas 2 46-48 prostih dolarjev ali 51 dol. v kliringu; Rio 5 41 prostih dol., ali 45 dol. v k i-ringu; Victoria 7 32 dol. odnosno 35; Victoria 5 38 odnosno 42 dol.; Kostarika 570-600 šilingov; Uganda w. & cl. 265-275 šilingov; Kenya A 520-560; Tan-ganika A in AA 500-540. Za že vkrcano kavo ali kavo pripravljeno na viru proizvodnje veljajo naslednje cene fco odhod železniški vagon prosta luka; Mipas 2 42-45 dol. za 50 kg; Rio 5 39 dol.; Kostarika HGA 570 šilingov proti vkrcanju v novembru-januarju; Kostarika SHB 580-590 šil. proti vkrcanju v novembru-januarju; Uganda w. & cl. 245-265 šil.; Tapgani-ka A in AA 490-520; Kenya A 515-560 šilingov. Italijanski trg Že nekaj tednov pred božičnimi prazniki so se grosisti založi,i z živili; la-ko je bilo tržišče s kmeiijskimi pridelki v zadnjem tednu malo razgibano. Cene so os ale v glavnem neizpreme-njene. S pšenico je bilo malo sklenjenih kupčij. Po koruzi ni povpraševanja, cene so rahlo padle. Miren je trg z ne-oluščenim in oluščenim rižem. Trgovanje s krmo se normalno razvija. Cene se krepko drž jo. Na trolejem ali organskimi razk” nami. Z uporabo DDT-j a nlora,, ct«ie biti pri živalih ze’o previdj1 ta -j kajti koža bi ga hitro vsrk" prai kar bi imelo v velikih k0\. ?vce nah na živalih isti učinek k4,1'.' uP'1 Obrok Kg P.B g S.E. g Seno 12 360 5.040 Melasa 2 100 1.000 Koruza 2,5 173 2 015 Otrobi 1 137 987 Skupno 17,5 773 9.112 samo za eno leto. ^ičani r^tf^o Šprahu ^ . .. 0,5 do 5% ali pa pomešaš;? Pfou 0,1-4% razstoPb tkotj smo, da bodo tudi drugo leto prispevali vsi prizadeti kmetje, ^“vodo v kajti le orgamzn-am obrambi se zlasti bomo moramo zahvaliti, da je bil le- ta dva zadnjaj? ]j5tu •Si gj-tts«*a«*«5* ...............;;; ss&tss ss&zz -»* - ■>"« - 4* tem obroku .nam primanj- Steverjana 2900 lir na hektar vinograda in 1400 lir na hektar obdelanega zemljišča. O- kuje 88 gr. S-E., preostaja nam pa 53 P.B. Glede na to, da kra- . va z 10 Utri mleka potrebuje J® ^e 25 raket, ki predstav-beljakovine ,bomo prebitek pu- Caj° stili, ker lahko naui nadomesti le - j Nc ;WP sti'ar .'»a s & «ija P Prav aktivo; 3700 lir. vsaka raketa sta- r. d. kah, katerih organizem je „ pram DDT-ju najbolj občutli1'1 Pod imenom Neocid se Pr , ^nj ja neke vrste DDT-jev prs^’ ki je zelo primeren za vsa'1' j vrstno takojšnjo uporabo. tudi primanjkljaj na S. E. Ta obrok bi lahko še nekoliko spre menili tako da bi dali nekaj več sena in manj otrobov ali drugega močnega krmila. Pri sestavi obroka smo uporabili več krmil. To je tudi z dietetičnega vidika zelo koristno, ker jedo krave rajši pestro krmo. Melasa je v prvi meri energetično krmilo. Njena krmna vrednost 'Se izraža v njeni škrob ni vrednosti, ker vsebuje zelo malo beljakovin. Ker vsebuje presegli potrebe glede škrobnih melasa tudi alkalne sestavine in vrednosti, dočim smo da’eč za- organske kisline ter lahko top-ostali, kar zadeva potrebe po Ijivi sladkor (saharozo) in ker prebavljivih beljakovinah. Ce te snovi dražjlno ypl vajo na temu obroku dodajamo še me- prebavne organe, je ne smemo laso, negospodarsko razmetava- poklada i v preveliki kojičitv. mo z škrobnimi enotami in s te- To bi lahko povzročilo pri Živami tudi ne moremo nikakor na- lih driske ali pogosto mokrenje, domestiti beljakovine, dočim be-Navadno melaso raziedčimo s ijakovine lahko nadomeščajo toplo vodo in s tem mešamo škrobne enote. Zaradi tega je razne pleve, otrobe in drugo OBVESTILO KMETOVALCEM PRIDELOVALCEM OLJK! Pokrajinisko kmetijsko nad-zorništvo obvešča kmetoval e, ki nameravajo predelati svoj oljčni pridelek y Plavjah, naj se nemudoma prijavijo prj kmetijskem nadzorništvu, ul. Gbe-ga, štev. 6/1. Prijave se sprejemajo samo do vključno 24 trn- Po tem datumu bo kmetijsko padzorništvo preskrbelo začasno izvozno dovoljenje samo tistim kmetovalcem, ki bodo pravočasno prija-vidi količino oljk za predelavo v Plavjah. DOLESIVO Trst, D). Gaspare Gozzi štor. I izdeluje ročne torbice, kovčeke ifl konjsko opremo IzvrSojo »sa popra»ilatočno in po nizkih eena1 _________________________________________I 179.000 DIN ZA PLEMENSKEGA BIKA. Na sejmu plemenskih bikov v Murski Soboti, na katerega je bilo prignanih 65 bikov, je bil najdražji bik prodan za 178.000, nasledp i za 174.000 dinarjev. TRGOVINA ČEVLJEV OPČINE ALPINSKA UL. 85 Telet. 21-465 Velika izbira moških, ženskih otroških čevljev in cepal boljše, če imamo majhen pribitek beljakovin. Vedeti moramo da 1 kg melase vsebuje le 51 gr P.B. in 535 gr. S.E.; ne'asa izvira iz sladkornih tovarn, in sicer iz predelave sladkorne pese. V pretežni meri vsebuje ogljikove hidrate (sladkor) In v krmo. Tako sestavljeni obrok živali rade uživajo. Mlečn m kravam dajemo 1,5-2 kg dnevno. Iste količine dajemo tudi delovnim konjem. Malim živalim dajemo pa manjše količine ovcam in svinjam 0,4-0,5 kg na 100 kg žive teže. limet in vrtnar v fanuariu Ce je v janua;ju hladno •*ie' me dopušča prekopljemo kom-me imamo upanje da bo dobra postne kupe, jih polijemo z letina. V KAKŠNI KOLIČINI MORAJO BITI ZAPOPALENA OSNOVNA KRMILA? Pri krmljenju kzave hočemo doseči dvoje, in sicer, da žival ne hujša in da ji vračamo vra snovi, ki nam jih daje v 1 litru mleka ali v 1 kg mesa. Na podlagi tega delimo obroke na »vdiržni in proizvodni obrok«. Vzdržni obrok služi za vzdrževanje telesne teže, za vzdrževanje telesne toplote in za nadomestitev energije porabljene pri gibanju, vzemanju krme in prebavi krme. Ce damo kravi samo vzdržni obrok, bj morala ohraniti svojo težo, vemo pa, da ni tako; kajti tudi slabo krmljena žival daje peko minimalno količino mleka. Ker porabi krava za mleko peko določeno količino krme, v praksi lahko u-gotovimo, da slabo krmljena žival daje mleko in hujša. Da ne bi krava hujša'a, ji mor. mo dati tudi drugi del obroka, to se pravi, tudi proizvodni obrok. Krave z različno težo potrebujejo različni vzdržni obrok. Cim težja je krava, tem večji mo a biti vzdržpi obrok. Ravno ta' o za različno proizvodnjo mleka potrebujemo različni proizvodni obrok. Oglejmo si sedaj, koliko S. E. in koliko P. B. potrebujejo krave glede -na njihovo težo (vzdržni obrok). Na njivi: Ob ugodnem vremenu, če zemlja ni zmrzja ali mokra, skušamo nadomestiti zamujeni čas. Izvršimo gnojenje in oranje. Se bo dovolj mraza, ki bo zemljo ugodil. Gnojenje tudi n® sme manjkati. Na kislih tleh bomo dodali zemlji tudi apno, ki pa ne bo škodovalo, sicer v manjših količinah, tudi na drugih tleh. Apno nam služi kot gradbeni element strukture tal in zato da sprošča kalij katerega bodo ra.tli-ne z lahkoto vsesavale. Apno vpliva ugodno pa rastline še posebno pa s rodnice. Sedaj je čas za gradnje, popravljane strojev, orod.a in poti. Na travniku branamo in gnojimo s kompostom. Travnike polivamo z gnojnico ka eri dodamo superfosfara. Ne smemo pozabiti da predstavlja gnojnica v glavpem kalijevo gnojilo, zato ji moramo dodati superfos-fat kot dopolnilo. Dušična gnojila trosimo tik pred začetkom ali ob začetku vegetacije najrajši ko pričakujemo da bo v kratkem deževalo. V vinogradu: Obavljamo globoko kop. pripravljamo kole, si preskrbimo vrbje (beke) za vezanje trt. Ob ugodnem vremenu opravimo tudi rez. Ne smemo pozabiti na zimsko škropljenje in čiščenje trsov. Pid starim lubjem najdejo ugodno prezimovališče razni škod jivci zato moramo to lubje odstraniti in škropiti trs z zimskimi škro- gnojnico ter jim dodamo apno ali neoljeni apneni dušik. Ce na prostem ne moremo d.lati popravljajmo orodje, okna ip pokrivala toplih gred. V kleti; Doliva i moramo sode in opazovati naknadno kipenje. Ce so vina kisla bomo znižali kislino s pomočjo mlečno kislinskih bakterij, ki pretvarjajo jabolčno kislino v mlečno in ogljikov dvokis. Temu procesu pravimo »biološko razki-sovapje«. šJzZ žiMZ* carducci 4/ Postrežemo najboljšim in domačim in istrskim vinort domačim pršutom ..Po lih j ežk< rave kril se Ko !6p< krij h>v 1'Stl Omračila obrambe med lobe v Brdlb Konzorcij za obrambo pr. d točo za goriško pokrajino ima svoj sedež v Krminu. Predsednik tega konzorcija je g. A. Bo-nello. V Steverjanu ip pa Oslavju sta podružnici kep o cl a. Našo števerja sko po.iruž.T o vodita Koršič Alfonz in Slavko Stekar. Posebna komisija je za obvarovanje vsega Steverjana pred točo predlagala ustanovitev sedmih postaj. Letog so delovale štiri. Poleg tega bi mo ale p -slovati tri tudi v Jazbinah. Stroške bi morali kriti vsi las p ki njiv in vinogradov, ker je obramba skupna. Steverjap i so prispevali določeno vsoto za 95 odst. vinogradov in njiv, kar pomeni, da se naši ljudje zavedajo važnos i te us apove. Po drugih furlanskih vaseh so pr:- J-. UufrCtofr Suct. -1 generalni zastopnik za TRsf IN ITAL'JO ISTRSKIH PREMOGoV NIKOV RAŠE :DRDŽBA Z 0. z.: Utica UDI OJ C štev. 15 TBLGFOtVI ŠTEV.: 38 640, 235 73 TULEtiHAiUI; »HOPBlVaERilAU ZASTOPSTVO Z4 JUGOSLOVANSKI IBS Š I P A D - Sarajev« EXP0RTDRV0 = Za gre JADRAN-DR V0 - Reb9 ISTRA IMP.-EXP. -Rek9 LIGNUM - Zagreb Po »Uk «StK '»tu 'bor ‘beti bos '»na ‘ho- f»Ut ki b •ije, Hvai loče Sa ‘knj St; k6 b kin Ed Str Sdi »ki isc ko); tlrea Nit Vi bog Sa N '»ču V Ito , o 'lan, E>a vi.k t‘ 2: Si Se K drug pavi. S tem tudi uničimo preži- sPevali določeno vsoto samo za mujoče trose raznih g fvičnih Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 - Milje, Ul. Roma vošči vsem cenj. članom in odjemalcem srečno NOVO LETO! Teža/kg P.B. gr S.E. gr 300 190 3300 400 230 4000 500 260 4600 600 290 5100 Ce sedaj upoštevamo dejstvo, da za 1 kg mleka s 3,5% maščob, potrebujemo 46 gr (P.B.) in 46o gr škrobnih enot, nam postane jasno, zakaj je pravilno sestavljanje obrokov tako važno. Poleg teh hranljivih spovi potrebuje vsaka žival še določeno količino apna ip fosforja, ker so lomi kosti sicer česti pojav. S tem, kar smo zgoraj navedli, smo pravzaprav postavili osnovna pravila za postavljanje obrokov. Mnogo drugih činite-Ijev vpliva na sestavo obrokov, in sicer telesna kondicija posamezne živali, letnj čas ip s tem v zvezi toplota, stanje brejosti, starost. Držali se bomo tesno tehnične plati sestavljanja obrokov in bomo posameznim živjnorej cem prepustili nalogo, da od primera do primera presojajo, če je dani obrok v danih razmerah zadovoljiv. Postaviti moramo pa le peke mejpe trditve. Vemo da v toplem vremenu tudi človek potrebuje manj hrane, ker pj prisiljen nadomeščati toploto, ki jo telo oddaja y neposredno okolje. Prav tako vemo, da je starost odločilnega pomena pri sestavi krmpih obrokov. bolezni. Moramo čimprej zrigo-lati še one površine katere nameravamo še obnoviti1. V sadovnjaku: Obrezujemo stare, suhe in rakaste veje. Si zagotovimo kole za pove nasade, pripravljamo drevesa za precepljanje. Stara drevesa Izkopljemo. Drevesa pognojimo z gnojnico kateri dodamo super-fosfata. Sadne kolobarje obnavljamo in drevesom gnojimo s kompostom. V zelenjadnem vrtu: Zemljo ki smo pred zimo obdrlali pustimo v kepah da počiva. Sta'-no pregledujemo vzimljeno zelenjavo da se ne kvari. Najboljše sredstvo proti temu pojavu je zračenje skladiščnih prostorov. Pregledamo semepa ip napravimo kalilni poskus. Ce vre- Societa Anonima Forestale Triestina TRST, trg Liberta št. 3, Telefoni: 23-145 23-146 St, K »»zl lo - ■'so, ?MpQRT ” J A B R A BRV O ” EXPOR| RIJEKA PREDUZECE ZA PROIZVODNJI! I TRGOVINO DRVA I DRVNIH PROIZVODA - TELEFONI: 35-22, 35-30, 34-56 - TELEGRAMI: DIP,-RIJEKA - POŠTNI PRETINAC 396 PROIZVODI I PRODAJE na tuzemno i inozemna tržišta jelova i buhovu rezanu gradju, te sve šumske proizvode-UVOZI Strojeve, dijelove i materijal potreban pri proizvodnji i transportu u drvnoj industriji. - SVIM KLIJEN-TIMA ŽELIMO SRETNU I U.SPJEŠNU NOVO GODINU! »ii, tii »tki i{», % ^rsi ?°Sli ktlsl ' So: S i N k»tit] 5°lni ars) toi »evi V !»oa »tej v !»it Hi H H »iitv »»a H V H ba »lije St S 'sil (V i] H Ni Na '% 'Ni V Nr H H »lo