OBRTNI
Strohnim! list za poozdlgo In napr«defe obrtnlStua Draushe banouine.
»OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: ceioletn«	Din 40*— polletno	Din 20*— posamezna Številka. . Din 1‘—	Glasilo „Zveze obrtnih zadreg v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo In upravnlifvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiaki dovoljeni le s navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 24. junija 1932.	Štev. 26.
Položaj in 'težnje
;(Iz poročila predsednika g. Ivana Obrtniške zadeve.
Val gospodarske krize tudi obrtni* (štvu ni prizanesel. Dočim obrtništvo po mestih jako trpi radi zmanjšanja ikupne moči uradništva in delavstva, (.ubija podeželskega obrtnika popolna gospodarska oslabelost kmeta. Cene ikmečkih izdelkov so padle na mini* jmum talko, da Ikmet nima denarja, da fbi mogel nabaviti vsaj najnujnejše po« jtrabščine. Kupec in naročnik se iome= j ujeta pri svojih nabavah na ,mini? jmum, a še ono delo, ki ga obrtnik do« /bi, se plačuje neredno. Položaj je po« /stal za podeželskega obrtnika še te* /žavnejši po uveljavljenju zakona o /zašičiti kmeta z dne 19. aprila 1932, ki /omejuje izvršljivost terjatev proti: ikmetu, taiko da ta izgublja v znatni imeri svojo kreditno sposobnost. S tem je zelo oteženo prevzemanje kmetskih naročil, ker si obrtnik *ne upa več kreditirati. Na drugi strani pa so zopet omejitve izplačil na de* inarhem trgu dovedle. do tega, da se od ‘ obrtnika samega zahteva takojš* tnje plačilo sirovin ,in delovnih pripo* imočkov, ki jih mora nabaviti. Temu se pridružujejo še težtkoee radi deviz* 81 ih predpisov, ki ovirajo nabavo nuj* ino potrebnih sirovin, opreme in de* (lavnih pripomočkov iz inozemstva. (Radi tega je obrtništvo zapadlo v šte»
,vilne davčne zaostanke. Posledica je ;zopet, da se ga izključuje od državnih in samoupravnih dobav.
Mnogoštevilnost obratov in medse* ibojna konkurenca se je poostrila do Skrajnosti. Poleg tega pritiska nelegal* m šušmarska konkurenca, kii se ne da iztrebiti ter jo brezposelnost še pove* ičuje, končno še vedno občutnejša konkurenca velikih podjetij. Gospo* idarsika ,kriza je veBka podjetja dove* idla do tega, da so začela posegati tu* idi po takih delih, ki so bila dosedaj ,pridržana malemu obrtniku. Tako opažamo na primer, da so se začela itudi velika podjetja proti dosedanjim (običajem pečati poleg novih del tudi s popravilom. Posebno eklatanten je -primer Bate, ki ustanavlja številne popravlialnice čevljev ter tako odvze* ma čevljarskemu obrtniku še bori za* ,sluižeik od drobnih del.
Zbornica je, skušala po svojih mo* Čeh omiliti težavni položaj obrtništva ■svojega okoliša. Pozorno je zasledo* /vala vse pojave gospodarske krize in ,njihov vpliv na obrtniško proizvod* (njo. V ponovnih primerih se je zavzela za zaščito malega obrtnika, ta* ko proti nelegalnemu šušmarstvu, ka* kor tudi proti nelojalni konkurenci. )Vpoštevajoč izredno težaven položaj Čevljarskega obrtništva v njegovi bor* tbi z inozemsko konkurenco, osobito ipa s konkurenco popravljalnic Bat’e, je merodajnim oblastvom stavila predloge, da se take popravljalnice ne dovoljujejo.
V	ponovnih primerih je na mero* tfajnih mestih zbornica posredovala v korist obrtništva glede državnih do> bav. Zavzela se je za pravično pošto* panje napram obrtništvu prehranje* valne stroke, ki je trpelo občutno škodo vsled odredb, ki so se nanašale na določevanje maksimalnih cen.
Da se pomaga obrtništvu do čim večje konkurenčne sposobnosti, je zbornica nadaljevala tudi v preteklem četrtletju intenzivno svoje delo ‘ha strokovni izpopolnitvi obrtnika. To delo je vršila v okviru svojega zavo* da za pospeševanje ob rta,'ki je prire* dil več strokovnih tečajev in preda*
gospodarstva
Jelačina v plenarni seji ZTOI-)
vanj, podelil podpore za strokovno iz* popolnitev v inozemstvu ter (podpiral tudi delo obrtniških organizacij na tem polju. Posebe nam je omeniti še prireditev razstave najboljših obrtni* ških izdelkov nekaterih strok v zbor* ničnem paviljonu na ljubljanskem ve* lesejimu. S tem naj bi se dala obrtni* ku prilika, da pokaže visoko, kvaliteto in tehničpo dovršenost svojega izdel* ka, obenenn pa naj bi se opozorila javnost qa domače delo ter praktično izvajala propaganda za domače blaga.
S	podobnimi razstavami v manjšem obsegu ustvarja zbornica temelje ve* liki izključno (Obrtniški razstavi, ki naj bi se vršila v bližnji bodočnosti.
Vprašanje obrtniških kreditov je še vedno odprto in nerešeno. Kreditira* nje s strani Privredne Zanatske Ban* ke, podružnice v Ljubljani, bi moglo dosegi mnogo boljše uspehe, aiko bi ne bilo vezajio na težke pogoje, oso* bito glede obrestne mere, ki v seda* nji višini za našega obrtnika nikakor ni znosna.
Podatki o gibanju obrtništva v I. četrtletju letošnjega leta kažejo glede prijav nesorazmerno velik porast n& pram prošlemu letu. V prvih treh me* secih letošnjega leta zaznamujemo 993 obrtnih prijav, t. j. malo manj kakor polovico prijav v teku celega prošle* ga leta, ko so znašale v štirih četrt* let jih skupno 2276 primerov. Odjav je bilo 652. Nesorazmerno izdaten porast prijav opažamo pri izdelovalcih ce* meritnih predmetov, ključavničarjih, mizarjih, izdelovalcih usnjene galan* terije, šiviljah, mlinih in fotografih, dočim so odjave porastle znatno pri čevljarski stroki. Povečanje števila prijav je deloma v zvezi z uveljavlje* njem novega obrtnega zakona, ki uva* ja strožje predpise glede usposoblje* nosti za rokodelske obrte, pa so mno* gi pospešili zato obrtne prijave, da so dosegli svojo obrtno pravico še ob po* gojih preje veljavnega zalkona. Pove* Čanje odjav v čevljarski stroki je oči* vidno posledica gospodarskega pro* padanja tega obrta.
Uveljavljenje novega obrtnega za* kona in izvajanje novih obrtnih pred* pisov sta zahtevala od zbornice mno* go obsežnega dela. . Zbornica je z okrožnicami, ki jih je poslala poedi* nim obrtniškim organizacijam, opo* zarjala, da je obrtništvo pravočasno’ moglo ustreči novim obrtnim predpi* som. Priredili so se sestanki z zadruž* nimi načelniki in funfccijonarji ter da* jale izčrpne informacije za ravnanje in poslovanje zadrug. Zbornica je po svojih delegatih vršila važno informa* tivno službo ob priliki občnih zborov obrtnih zadrug. Med gradivom za predloge k izvršilnim uredbam obrt* nega zakona je omeniti osobito pred* loge glede pravilnikov o obrtniških organizacijah pq> novem , obrtnem za* konu, o mojstrskih in pomočniških iz* pitih, o sorodnosti obrtov, o vračuna* ;nju strolkovne šolske izobrazbe v predpisano prakso, dalje predloge za koncesijoniranje, tiskarnarskih obrtov in pogrebnih zavodov, za preureditev rokodelskih obrtov, osobito sedlar* jev, slikarskih strok, fotografov, vrt* narjev, brivcev in frizerjev itd. Zbor* nica je predložila svoje predloge in mnenje glede pravilnika za dimnikar* skl obrt. Posebe pa je omeniti zbira* nje gradiva za predloge o dopolnitvah in izpremembah "'novega Obrtnega za* kona, kije, dasi komaj uveljavljen, v mnogočem potreben nujne izpopol* nitve.
' '	■■	'•	’	M	iHj.OK'
Strokovnemu šolstvu je posvečala zbornica svojo posebno pažnjo v zve* zi z novimi predpisi glede obrtno*na* daljevalnega šolstva, ki jih vsebuje Obrtni zakon. Zbornica stremi za tem, da se v čim večji meri pritegne k šol* skemu pouku obrtnega naraščaja tudi mojster. V ta naimeh bo treba misliti na posebne tečaje, v katerih naj bi se sposobni mojstri in pomočniki vežbali ža pouk na obrtnih nadaljevalnih šo»
teh.
F obrtno-pravnem pogledu je ome* niti izjave, ki jih je podala zbornica Oblastvom glede obsega obrtnih pra* Vic trgovcev v zvezi s sporom radi vrezovanja šip v okna, dalje glede brivskega in frizerskega obrta, glede popravljanja in obnavljanja vpognje* nega pohištva, popravljanja žimnic, izdelovanja okvirjev za posteljna ogrodja, popravljanja orgelj, izdelo* vanja avtokaro.serij, učne dobe v ple* tilskem obrtu, izdelovanja modnih predmetov, krtač in sirkovih metel,
žičnih pletenin, emajlnih predmetov, glede prodaje dog po lesnih trgovcih, instalacije centralnih kurjav, prodaje sladoleda po gostilničarjih, izdelova* nja predmetov iz črne pločevine, lese* niih krst, smuči, glede popravljanja čevljev po tvornicah in glede obrtne* ga značaja vžigalnega slikarstva.
Zbornica se je izjavila o 48 koncesij* skih prošnjah za gradbene stroke, o treh prošnjah inozemcev za dovolitev izvrševanja obrta v naši državi in 46 dispenznih prošnjah za nastop raznih obrtov. Podala je končno pred uvedbo postopanja po novem obrtnem zako* nu svoje mnenje glede ustanovitve treh obrtnih zadrug, razširjenja oko* liša 3 takih zadrug, in v štirih prime* rih o izipremembi zadružnih pravil.
Od 30. marca t. 1., ko je zbornica začela z izdajanjem potrdil glede li* stin ob priliki prijave obrta pa do 8. junija’ je zbornica izdala potrdila s priporočilom v 278, z odklonilnim predlogom pa izjave v 85 primerih.
Jakob Zadravec:
Mfinska pavšalna taksa in naše mlinarstvo
Odmeritev in izterjevanje mliske pavšalne takse je dvignilo mnogo nezadovoljstva med mlinarstvom v dravski banovini, ki je bilo po težki preizkušnji žitnega režima postavljeno pred nove žrtve svoje itak že prekomerno ogrožene eksistence.
Žitni režim ali pravilno žitni monopol je bila po svojih temeljih sicer dobro zamišljena. Ustanova, — saj je bil nje namen držati ceno pšenice nad višino- produkcijskih stroškov,v .praksi pa Se ,je ta ustanova izkazala kot nemogoča, ker ’ je istočasno, učinkovala obremenjevalno na pasivne kraje, naše države, torej na svoj vsakdanji kruh kupujoče sloje. Kar pa je smatrati kot glavni pogrešek: v svojem izvajanju ni zajela vseh delov naše države . enakomerno in pravično, temveč je služila le izvestnim krogom gotovih pokrajin, ki so jo v škodo kmeta in konizumenta izr koriščali.
Že v decemberski zbornični plenarni seji sem to dejstvo z dokazi podprl, ije žal mi je, da so poznejše ugotovitve dokazale nebroj žalostnih dogodkov, ki so še v popolnitev označenih škodljivih učinkov nasproti kmetu in konzumu, —-našo trgovino in naše jugoslovensko mlinarstvo težko kompromitirali.
Ko so nam po večmesečnem prizadevanju našega spoštovanega ministra g. dr. Kramerja in njegovega pomočnika g. Mohoriča odvzeli verige žitnega režima, smo si globoko oddahnili v zavesti, da ne more biti nobeno zlo tako hudo, kot je bil žitni monopol za našo pasivno Slovenijo, posebej še za naš mlinarski in pekovski obrtniški stan.'
Žitni monopol je tudi v finančnem oziru končal neugodno in naravna posledica tega dejstva je bila, da se je z vladne strani skušalo najti kritje vsaj onega dela deficita, ki je bil ob ukinitvi monopola z ozirom na konstelacijo na svetovnem trgu predviden pri odprodaji po visokih cenah nakupljene pšenice.
Z obljubo s strani vlade, da preneha mlinska pavšalna taksa s 1. julijem t. 1. je moralo mlinarstvo sprejeti kot nekako kompenzacijo za ukinjen žitni monopol mlinsko pavšalno takso, dasirav-no se težke posledice te takse v naprej niso dale presoditi.
Kakor noben pavšal, tako se tudi mlinska pavšalna taksa ne da zajeti z absolutno pravičnostjo.
Taksa bazira na principu tehnične kapacitete; v odmero takse služi določeno razmerje tehnične kapacitete in efektivne izrabe na podlagi 1000 Din prispevka od vagona in predvidevši .23 delavnih dni na mesec.
Zoper to ne bi bilo ugovora, če bi se pri sestavi ključa in stopenj moglo vsaj približno uvaževati po različnih pokrajinah in ob različnosti- podjetij, obstoječe in se mesebojno močno razlikujoče obratne prilike, odnosno če M se dalo zajeti v vsakem slučaju pravičen ključ sorazmerja med tehnično in efektivno izrabljeno mlinsko kapaciteto. Ta ključ je pa z ozirom na prilike in ugodnosti mlinov v žitorodnih krajih proti razmeram obtoječim v naši slovenski mlinarski obrti in industriji neizračunljiv, ker je zaposlenost slovenskih mlinov zdatno pod v ključu predvideno »kapaciteto.
Danes, ko prihaja vodnim potom preko Siska moka po 700—1000 Din do na-, ših konzumnih centrov ceneje kot pšenica po znižani mlinski tarifi iz Baške in Banata, je umljivo, da slovenskemu trgovcu ne kaže kupovati pri slovenskem mlinarju, odnosno da mu ne kaže zalagati naše mline s pšenico v svrho mletja.
Trg je z moko tako prenapolnjen in konkurenca vojvodinskih mlinov tako hiuda, da se postavlja izdelek slovenskih mlinov ob najskrajnejši mlevnini za cca, 15—20 Din dražje, kot nudijo vojvodin« ski mlini svoj proizvod franko postaja, v dravski banovini. Če prištejemo še, da obremenjuje slovenske mline pavšalna taksa z 8—10 Din za 100 kg, vidimo in spoznamo, da so mlini v dravski banovini v očigled tarifarnim prilikam in vsled preobremenjujoče takse pred ustavitvijo svojih obratov.
Ne le nezadostna tarifarna zaščita ima za posledico našo konkurenčno nezmožnost, ampak prav posebno dejstvo, da se vojvodinskim mlinom postavlja vsled popolne zaposlenosti pavšalna taksa na komaj 2—3 Din za 100 kg, dočim naš mlinar kot rečeno jab 8—10 Din, često tudi preko tega znašajoči pavšalni taksi kalkulativno izhajati ne more.
Velike težave so se pri odmeri takse pokazale tudi pri naših kmetskih mlinih. Dočim so bili ti majhni mlini (do 15 q kapacitete) v mesecu aprilu oproščeni vsakega prispevka, jim usoda za maj in junij ni prizanesla, tako da v mnogih slučajih znaša mesečni prispevek na taksi majhnih mlinov več kot je znašal celomesečni zaslužek dotičnega mlinarja. Njih intervencije in prošnje so na dnevnem redu, medtem pa tečejo eksekucije.
Če sem prav informiran, se vrše vsa predpisovanja pavšalnih taks potom komisije, ki jo je v ta namen sestavilo l trgovinsko ministrstvo. Ne dvomim o sposobnosti gospodov komisarjev, Še
manj o .njih pravico! jtfbnosti, mislim pa, da je način predpisovanja mimo vseh individualnih okoliščin brez osebne in strokovne Ugotovitve po naših srednjih in malih mlinih stvar absolutne nemo* gočnosti. Kot dolgoletni praktik resno dvomim, da bi se s polno gotovostjo dalo na več sto kilometrov daljave ugotoviti pdgonako mpč posameenih mlinov, nje sorazmernost z notranjo opremo, značaj podjetja in nešteto drugih okol-nosti, ki bi morale priti kakor z mlinsko tehničnega, tako z mlinsko komercijal-nega stališča v poštev. Niti ni moja naloga, niti nočeM svojih cenjenih čitate-Ijev dolgočasiti Z različnimi tozadevno v poštev prihajajočimi, podrobnimi teorijami, ugotoviti' .hočem samo dejstvo, da je mlinska pavšalna taksa v sedanji obliki za slovensko mlinsko obrt in industrijo neprenosljiva obremenitev, ki vsled neugodnih tarifnih razmer in vsled oddaljenosti od žitorodnih krajev učinkuje od dne do dne progresivno uničujoče eksistenco srednjih in malih mlinov.
-------- n— ----------------
Katere zbornice ostanejo skupne?
Uredba o ustrojstvu gospodarskih pbornic še ni objavljena, vendar pa je upanje, da se v kratkem objavi, ko se .odločijo še nekatere nejasnosti glede področja. Že sedaj pa je gotovo, da ostanejo skupne gospodarske zbornice v Ljubljani, Novem Sadu, Val. Bačke« reku, Splitu, Dubrovniku in Podgorici. ,Na novo se ustanove obrtne zbornice ,v Zagrebu, Osijeku, Sarajevu, Banja« ;luki in Skoplju. Razen v Beogradu, |kjcr ima vsaka panoga svojo zbornico, so postavljene v Zagrebu, Osijeku in Sarajevu trgdvskodndustrijske zborni« ,ce. S temi izpremembami je ža enkrat urejeno vprašanje zbornic, ki je tudi pri nas v obrtniških Vrstah vzbudilo dosti nepotrebnega prahu. Trdi časi, V katerih. živimo, zahtevajo, da si solidarno vse gospodarske panoge priza« devajo za izboljšanje nevšečnih pri« lik, ki tlači k tlom vse gospodarstvo. Cepljenje moči v tem prizadevanju nikakor ni racijohalno, ker stvari go« tovo ne koristi. Potrebno je več pozi« tivnega dela ravno onih faktorjev, ki 90 si prizadevali za izločitev, pa manj govorjenja, ker gospodarstvo more profitirati samo od pozitivnega dela tudi v organizatoričmem oziru. Sedaj, ko je Odločba padla, je čas dela za vse, ki so dobre volje in znajti tudi zi« dati, ne pa samo podirati.
Žrtvam inozemskih posojil
■Naši obrtniki na deželi bi že lahko dobro vedeli, da je popolnomfi izključeno, dobiti sedaj od koderkoli ih’ kakršnokoli posojilo iz inozemstva (najinamje pa na mala posestva). Na žalost maramo ugotoviti, da iše ne bo konca, .našim žrtvam. Še vedno je več ko dovolj takih, ki še sedaj verujejo raznim (sedaj bolj previdno nastavljenim) vabam na dobavo inozemskih posojil. Dočim se pri nas iaiko Studi z denarjem za najpotrebnejše, se neka terim ne zdi škoda, ako.se za .take očividne sleparije razmetuje na stotine in tisoče našega dobrega denarja.
V	prvih opozoritvaih v našem listu smo opozarjali na slučaje »Eigene Schoie« Berlfn in iKreugerjev ^Continental inve-stimant«. Skrajno previdnost smo priporočali tudi igiede firme Boderibach irvnje-
Drago Žabkar:
Obrtništvo v prejšnjih stoletjih
(Dalje.)
V	bivših zadrugah so zelo dobro gospodarili, mlajši rod pa je postal lahkomiseln in je zalezel v dolgove. Največje breme za zadrttgo je bila potrditev njih pravil in nabava dragocenih zastav.
Najmočnejša stroka je bila, kakor je to tudi danes, čevljarska in krojaška, dalje pa po vrsti pekovska, kramarska, tkalska, mizarska, dimnikarska, kotlar-ska in glavničaraka.
Lep je bil običaj, da so mojstri drug drugega nadzorovali, kakšno blago izdelujejo. Vsake kvatre sta hodila po dva mojstra od vsake zadruge okrog drugih mojstrov in nadzorovala ali blago, ki ga izdelujejo, odgovarja zadružnim predpisom. Gorje onemu, )ri je izdeloval manjvredno blago! Tako so lončarju, čigar blago ni odgovarjalo, pobili vse lonce in sklede, poleg tega so ga pa še kaznovali z denarno globo. Seveda so
nilh »zaupnikov« poslujočih v Mariboru. Sele sedaj je eden teh »zaupnikov« sam priznal, da 'je tildi slučaj Bodenbach ne čisto navadna sleparija nego zelo prebri-' -sana. Mož, ki je to priznal, je bil Že pred meseci osebno, opozorjen, naj se več ne .peča z izkoriščanjem naših žrtev tudi ne nn račun Bodenbach, od koder so prihajale ha videz zelo ugodne ponudbe, posebno za .hipotečna posojila. Ta mož mora imeti r.ekje zaslombo (kakor njegovi ostali .»kolegi«). Kajti dočim je preje od stirhnfc pobiral po 300 in .kvečjemu 400 Din »takse«, poznamo iz novejšega časa primer nekega trgovca z Dolenjskega, 'kjer je zahteval čez 700 Din. Čeprav je kmalu mato pismeno priznal, da se prošnji ne more ugoditi, ker se »g. .ravnatelj nahaja v preiskavi«, ni čutil vesti, da bi stranki vrnil neupravičeno iinkasira.no pristojbino. — Drugi njegov »ko'ega«, je izvabil vso vas najprej za vpis v '»Tlcene Scholle«, potem ko je dobil par tisoč dinarjev, je sam to podjetje razglasil 'kot Sleparsko' in priporočal Bodenbach, kier so Vši morali zopet plačati ncvo takso« po 300 in Še več Din, Ko g£ je eden ■prizadetih firiiel .za irovfnlitev, mu je »sveto« oblnibil« toda do daiies '(že pol leta) je ostalo' vse pri obljubi.
.Z razkrinkanjem tvrdke iz Bodeinba-cha ie stvar dozorela za kazensko1 ovadbo. Vse žrtve katerihikpli ponudb inozemskih posojil služijo svojim interespm, ako svojo zadevo in škodo prijavijo ,na naslov »iMarstan« odd. 'Posvetovalnica, Maribor, Slovenska ulica 22. iOPrii’qižiiti 5 znamk).	,	;
Važna gospodarska konferenca v Beogradu
Beograd, 24. junija, p. V dvorani industrijske zbornice se je pričela danes konferenca zastopnikov gospodarskih krogov iz cele države, da razpravlja o važnih finančnih in valutnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Težkoče, k'i so se pojavile v mednarodni trgovini zaradi raznih deviznih in valutno-prometnih omejitev posameznih držav, zelo vplivajo tudi na naše gospodarsko življenje. O teh vprašanjih se Je razpravljalo že na konferencah Mednarodne trgovinske zbomlcej v Iriomostunn pozneje v Monakovem, vendar pa še niso bili sprejeti nikaki konkretni sklepi, kako bi se te ovire in težkoče najlažje odstranile. Zaradi tega je jugoslovenski nacionalni odbor mednarodne trgovinske zbornice sklical to konferenco, da bi mogel zavzeti deflnl-1 tlvno stališče v vseh teh vprašanjih s posebnim ozirom na naš gospodarski položaj. Konference se udeležujejo zastopniki gospodarskih krogov iz vseh delov države. Lz Ljubljane sta prisotna generalni tajnik za TOl, narodni poslanec g. Ivan M o h o -rlč in tajnik Ljubljanske borze dr. Dd-brlla. Konferenci prisostvujejo tudi predstavniki finančnega in trgovinskega ministrstva. Zavoda za pospeševanje zunanje itrgovine. Narodne banke, Centrale Industrijskih korporacij Itd. Konferenca ima razpravljati o naslednjih vprašanjih: 1. Kontrola deviznega prometa v podonavskih državah (omUJenje obstoječih ovir. ki šo .nastale zaradi deviznih omejitev v trgo-Rviiti); 2. funkcioniranje biletarnega sporazuma o klirlngu; 3. predlog plurilateralnih kliringov:.4. Mednarodna trgovinska zbornica in uredba o deviznem prometu: 5. pogoji za popolno abolicijo kontrole deviznega prometa in t>. bodbče delo jugosioven-skega nacionalnega odbora Mednarodne trgovinske zbornice.
pazili mojstri, da je 'bilo povsod' dobro in istovrstno blago in pa da je imelo to blago pri vseh enako ceno. že takrat so torej pazili, da se ni razpasla umazana konkurenca, in kupec je vedel, da bo dobil povsod isto blago za iste cene, in ni mu bilo treba mnogo izbirati, kajti vedel je, da je kakovost blaga povsod enaka, najsi je bila dobra ali slaba.
Nasprotstvo med rokodelci in trgovci je bilo tudi takratne čase že ostro. Rokodelci so se pritoževali, da jim odjedajo trgovci kruh, ker prodajajo blago, ki spada v rokodelsko stroko. Pa tudi med rokodelci samimi so bila ostra nasprot-stva. Tako so tožili leta 1594. vrvarji jermenarje, da prodajajo ob semanjih dneh. vrvi, tkalci pa trgovce, češ, da smejo prodajati platnene prte le tkalci sami. Leta 1667. so nastopili ostrogarji proti jermenarjem in železninarjem, ker so ti prodajali puške, konjska česala in brzde. V prejšnjih stoletjih so strogo pazili na to, da ni nihče uvedel kake nove obrti, ki je bila do tedaj še neznana; šele v osemnajstem stoletju je nastopalo tudi v tem -pogledu svobodnejše haziranje in rokodelstvo se je začelo razvijati.
Zakon o pobiutnjii brezvestne spekulacije
V	zadnji številki smo poročali, da je senatni odbor nadomestil zakon o pobijanju draginje z načrtom zakona o pobijanju brezvestne špekulacije, ki v večji meri upošteva želje in težnje gospodarstva, posebno trgovskih organizacij. Medtem je odbor podal senatu poročilo, ki je te dni že odobril tudi zakonski načrt, katerega je odbor predlagal.
Ob razpravi v Narodni skupščini se je^ oglasil k besedi tudi minister za so-cijalno politiko in narodno zdravje, ki je izjavil, da zakon ni naperjen proti solidnim trgovcem. Mnenje je, da je 90 do
Vsem naročnikom! Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cfenj. naročnike, da takoj poravnajo zaostalo naročnino.
95% trgovcev, za katere ta zakon ni potreben, so pa neke pojave, katere je treba preprečiti. Iz skupščine je prišel zakon sicer v nekoliko ostrejši obliki, a po zaslugi senatnega odbora se je opilil in popravil. Po ministrovem govoru se je Vršilo glasovanje. Za zakon v iz-prehienjeni obliki je glasovalo 38 poslancev in 7 senatorjev.
Zakon v iapretoenjeni obliki se sedaj Vrhe Narodni skupščini, ki bo o njem ponovno razpravljala.Z ozirom na pritrdilno izjavo g. ministra je pričakovati, da bo tudi Narodna skupščina odobrila izprememibe.
Čim dobimo besedilo zakona, katerega je sprejel senat, ga priobčimo v izčrpnem izvlečku.
Jubilej uglednega obrtnika
V	kratkem bo praznoval čevljarski mojster, Član in soustanovitelj Čevljarske olbrtne zadruge v Mariboru g. Ivan Krois 50*letnico, odkar izvršuje samostojen čevljarski obrt.
G. Krois Ivan je bil rojen 6. maja 1858. 1. na Meljskem hribu pri Mariboru. UČno dobo je dovršil 1. 1876. v Mariboru, delal pa je kot čevljarski pomočnik skozi. 6 let v Mariboru, Gradcu ih drugod ter je postal 3. julija 1882. 1. v Mariboru samostojen obrtnik. Ko se je, 1. 1884. ustanavljala v Mariboru Stro-koVna zadruga čevljarskih mojstrov, je bil naš slavljenec soustanovitelj, za kar je bil ob priliki 45-letne proslave obstoja zadruge, ki se je vršila na Štefanovo
1.	1929., odlikovan s častno diplomo. Vzlic temu, da ima Čevljarska zadruga
v	Mariboru še čast, pozdravljati v svoji sredini tri ustanovne člane, je g. Krois Ivan med njimi najstarejši obrtniški tovariš. Ngčelstvo Čevljarske obrtne zadruge v Mariboru želi svojemu uglednemu ustanovitelju in častnemu članu tako v svojem kakor v imenu vseh zadružnih članov, da bi še mnogo let zdrav in čil zahajal v vrste svojih stanovskih tovarišev ter živel v njih ponos in v veselje svoje srečne obitelji. Številnim čestitkam, Id jih bo slavljenec te dni deležen, se pridružuje tudi uredništvo našega glasila.
Zanimiv je bil položaj pomočnikov in učencev, ki so bili v neki meri tudi člani zadrug, ako šo delali pri »poštenem« mojstru. Mojster, 'ki ni bil član zadruge, je težko dobil pomočnika, pa Četudi je ponujal večjo plačo, ker si je pomočnik dobro premislil, predno je sprejel to de-
lo,	ki mu je delalo napotje celo življenje. Vsak mojster je moral namreč vpisati v »WanderbUCh« dobo, katero je prebil pdmočnik pri njem, to pa je morala Zopet potrditi zadruga.
Pomočniki in vajenci so bili kakor mojstri člani zadrug, seveda z mnogo manjšimi pravicami nego mojstri. Člani zadruge pa so bili pomočniki le tedaj, ako so delali pri »poštenem« mojstru, vsled česar si je vsak pomočnik dobro premislil, predno je Vstopil v delo pri mojstru nezadružmiku. Tak mojster ni mel pravice potrditi v popotni knjigi (Wanderbuch), da je pomočnik pri njem delal, ni mu smel izstaviti spričevala, vse to pa je bilo vsakemu pomočniku tako potrebno, kakor košček kruha. Pomočnik, ki je v skrajni sili vstopil v delo' pri mojstru nezadružniku, je moral ta čas prebiti še enkrat pri »poštenem« mojstru in se ni smel prej vrniti s po-
#qj fe novega?
Popust .ppl,Setnikom vsesokolskega zleta v Pragi. Pisarna zletnc razstave v Pragi nas obvešča, da se pričakuje na IX. Vsesokolski zdet v Pragi okoli 800.000 jpoSetnikdV, v pretežni Večini seveda iz Češkoslovaške, pa tudi iz drugih držav so prijavljeni v precejš« njem številu. Razen sokolskih udele« žoncev pride v Prago tudi nesokolska publika; ti slednji gostje imajo ugod« nost 33% popusta na voznih cenah za tja in nazaj na vseh češkoslovaških železnicah, a na jugoslovanskih 50%. popust, če se le izkažejo ,z izkaznico sokolske razstave. Ta razstava, pri ka« teni bo sodeloval tudi Jugoslovenski Sokol, bo zelo zanimiva in bp trajala do 10. julija t. 1. Izkaznice za to ugod« no vožnjo daje češkoslovaški kon« zulat.
Posvečenje temelja novega Obrtne« ga doma v Beogradu. V torek 21. ju« nija t. 1. ob 10. dopoldne je bilo izvr« šeho slovesno posvečenje temeljnega kamena za zgradbo novega Obrtnega doma v Beogradu. Posvečenje je bilo izvršeno ob veliki udeležbi občinstva in zšštdpnlkov obrtniških organizacij.
—	12. junija pa je bilo izvršeno iposve« čenje temeljnega kamna za Obrtniški dom V Zaječaru.
Blagovna izmenjava Nemčije z bab kanskimi deželami. Kakor znano, je bil napravljen med tvrdkami nemške eksportne industrije in »Gedclag« do« govor, ki Omogoča izmenjavo nemških industrijskih Izdelkov z ihozemskimi deželnimi produkti. Mišljene so tpkaj v Ji r vi vrsti one dežele na Balkanu, katerim devizni predpisi onemogočajo nakup potrebnih fabriikatov.
Zveza žitnih trgovcev v Novem Sa« du. V Novem Sadu je bila ustanovlje« na zveza žitnih trgovcev in ekspOrter« jev, ki obsega doslej okoli 100 članov.
Zvišanje davkov v Češkoslovaški. Med novimi davki v Češkoslovaški bo posebno Zvišan dohodninski davek, za dohodke od 10.000 Kč dalje bo zvi« šan za 30—90% sedanje izmere.
Vil. mednarodni velesejem v Solunu. VII. mednarodni solunski velesejem Še bo vršil Od 11. do 25. septembra t, 1.
Za velesejem sb dovoljeni popusti na naših in grških železnicah. Prijavnice, kakor tudi pogoje za udeležbo dobijo interesenti v pisarni Zbornice za TOI. .
Pred osnovanjem Gospodarskega sveta. Na osnovi zakona o Gospodarskem svetu se je pričelo z izdelovanjem poslovnika, ki se bliža že končni redakciji In bodo s tem v najkrajšem času končane vse nujne predpriprave za organizacijo Gospodarskega sveta. Potem je le še treba, da bodo imenovani in postavljeni člani sveta, da ta takoj prične z delom. Po zakonu o Gospodarskem svetu, kakot je znano; imenuje oziroma postavlja Nj. Vel. kralj na predlog predsednika ministrskega sveta 60 članov Gospodarskega Sveta. Poedine gospodarske uStaUove so že ugodile zahte-
vi	vlade in so sporočile imena svojih kandidatov za ta svet, Baje izide v najkrajšem času odlok o imenovanju in postavitvi teh članov.	, ,
Drobnica v naši državi, Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je bilo naštetih koncem minulega leta v naši državi: 1,161.235 konj, 106.944 oslov, 15.843 mezgov, 3,812.872 goved, 37.487 bivolov, 3,000.000 svinj in prašičev, 8,000.000 ovc, 1,730.000 koz.
tovanja, dokler rti imel določenega števila delovnih let. če pa je prišel domov prej; so ga vsi nazlvali »nepoštenjaka« irt bil je kaznovan z globo, svojim tovarišem pa se je moral odkupiti s pijačo.
Pomočnik, ki je prispel v kak večji kraj ih hotel^ dobiti dela, se je moral zglasiti pri očetu zadruge. Ta je pozval najmlajšega mojstra, ki je moral voditi pomočnika od enega do drugega, prfčen-ši pri najstarejšem mojstru. Da je bil ta posel za najmlajšega mojstra težak, je jasno, in pozneje So določili, da je prevzel to delo Stari pomočnik (Altge-selle). V slučaju, da nihče tti rabil ftdVe moči, so morali dajati Vsi mojstri po vrsti popotnemu pomočniku hrano in stanovanje po en dan. KO je pomočnik tako obral vse mojstre, pa le rti dobil nikjer zaposlitve, je moral oditi iz doti čnega kraja. Ta navada je bila lepa in nii se bilo bati dela iškajočeftiu pomočniku, da bo stradal. V takratnih časih so se smatrali mojstri in pomočniki za eno družino ■ in često se je zgodilo, da je pomočnik, če je zadela mojstra težka nesreča ali bolezen, njemu pomagal z zastonjskim delom.
Batova tvornica pri Vukovarju. Po
časopisnih vesteh povzemamo, da zidanje Batove tvornice napreduje z iared-ho hitrim temppm. Tvornica bo med Novim Vukovarjem in Borovim iri bo obstojala iz Več enonadstropnih objektov, ki so deloma že pod streho. Batova tvornica V Vukovaru naj 'bi bila centralna tVornica ža proizvodnjo hjegovegd blaga za vso državo in za Balkan. Za sedaj pri Bata proizvaja šele v Apdtinii, kjer je kupil neko opuščeno tvornico čevljev in v kateri izdeluje specijalne modele čevljev za Balkan in za Jugoslavijo.
Križa btilgarske doinače industrije.
Načelhik industrijskega odseka dr. Di-mo Todorov je vrrtivši se z inšpekcijskega potovanja po industrijskih središčih Bolgarije izjavil novinarjem, da je prešla bolgarska Industrija) ki dela z domačim kapitalom, v zelo kritičen položaj, ker zaradi omejitve deviznega prometa ne mdre nabaviti potrebnih količin iz inozemstva, dočim dobiva industrija,. ki dela s tujim kapitalom, nemoteno dovoljne količine sirovin iz irio-ženistva. ‘VslM tegg fHHMKja SO bile prisiljene nekatere bolgarske tovarne Izvršiti redukcijo, S katero se je povečala brezposelnost, ki je v Bolgariji, že itak dovolj dbčdtna.
_ Stanje Narodne banke. Ikt	'
šem iz.kazu od 22. t. m. se je pofiffiaga/f zlatu im devizah zmanjšala zla 9.3 ata milijon a Di.n, (točkn so se doriižtei'ki, še $6 vštejejo v podlago povečale žit	,
milijona t)in. Menična ,i.n loabbar.daia: jposo-
,j'ila so nazadovala za 10.5 na 2317.3 milijona Din. Obtok bankovcev se je ponovno znatno skrčil, In sicer za 91.6 na 48.29.0 milijona Din. Deloma je to nazadovanje obtoka nastalo ziairadl povečanja obveznosti ha pokat za . 67.8 na 672.9 taiilijona Oid. Ražirherjte kritja še ni bistveno adreineitiilO. Kritje obtoka in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša po rtajnovejšem izkazu 36.11% (.po zatlnderh izkazu 36.1Ž%), kritje v samem zlatu pa se je pekolitko po-Večdib m »hiša 32.(15% (31.91%).
= »rtHtltfS mlioskč industrije. V sredo se je vršil v Beogradu kongres jugoslovenske ihlinske industrije na katerem je bila sklenjena daljSa resolucija, ki iigbtavija, čla potrošnja pšettičrite tnčike v rtrisi državi zaradi neilsptelega poizkdša i hdtratijifn žitnim monopolom znatno pičila; S teni se le povdčala količina pšenice iz lanške letine, ki jo je treba izvdziti. Potrošnjo pšenične moke je treba zaradi zmanjšanja, presežka spraviti zopet na riofinalno višino, zatb pa tnpra' biti pšehifed ražbrehiehjena vsake poshofte obrenifenitve. PdVšalhd iriHnska tšksa še ne sme znova UVteSti, ker tildi rite omogoča, da bi ee breme enakomerno razdelilo. Trgovskim mlinom, ki so pri ukinjenju starega ttežiiiiš ipieii ria Žhldfti psetjitai;. Obrtertiteflje-no z doplačilom, naj se to doplačilo vrne. in sicer vsakemu mlina,- ki lahko dokaže to svojo terjatev. Mlinom, ki jim je bilo zaradi neplačila pavšalrie. taksfe ustavljeno Obratovanje, naj še dovoli nadaljnje otfratovarije ih plačevanje dolžne takse v obrokih, Rcnčno’ ugotavlja resolucija, da novi način pobira--nja davka na posldvrii promet pri mlinih na merilo V višini 3 Din na 100 kg izdelane moke rii v Skladu z zakonom in je potrebno, da se davek na poslovni promet pobere samo v Višini i °/o vrednosti mericfe ali pa denarne mlevnirie.
mm
Pravila zdrtfžbe trgovcev (obrtnikov)
/	(Na-daijevarijo)
G l On JO.
Združbe srtiejo imeti tudi častne člane.
Častne Člane voli skupščina na pred« log uprave izmed oseb, zaslužnih za tiapredek in rdžvoj trgovine, neglede tla njih poklic. Častni člani imajo pra« victf, dajati na sktrpščma.h nasvete in pojasnila, riifnajo pa rie aktivne ne pa« sivne volilne pravice.
Čaštfiirn članom iždš združba di« plotrio.
IV. Organi združbe.
Glen 11.
Organi združbe so ti«le:
1. skupščina;
2. uprava;
3. nadzorstveni odbor;
4. strokovni odbor ali odseki za ;
5. poverjeništva;
6. častno sodišče)';
7. (eventualni posebni odbori).
Skupščina.
Člen 12.
Skupščina je vrhovni organ združbe.
Skupščine so redne in izredne. Red« rla skupščina se vrši praviloma enkrat v fetu, in td; v prvem tromesečju vsa« kega leta, izredna pa, če to uprava spozna za potrebno ali če to nadzor« stverii' Odbor ali . ena desetina članov združbe plSrtleno zahteva nn če označi,
o	čem naj skupščina r^pravlja. Če predsedništva- združbe t\ci Skliče skup« ščine v 14 dneh od dne, ko je zahteval' nadzorstveni odbor sklic- ali ga- zahte« vala ena desetina članov, skliče škhp« ščino na zahtevo nadzorstvenega od« bora-, odnospo ene desetine članov, zbornica.
Člen 13.
Skupščino skliče predsednik, če pa je zadržan, podpredsednik uprave. Če sta oba zadržana-, skliče skupščin© naj« starejši član uprave; če ta tega rie mri« re ali noče storiti, skliče skupščino zbornica.
Skupščina se Skliče ali' S pismenim vabilom vsakemu Članu ali s pismeni« mi razglasi v vseh občinah, kjet ima združba člane, ali po časopisih, ki jih skupščina vsako leto določi, in to naj«; kesneje 15 dni pred zborovanjem. V ?kliču morajo, biti označeni.datum, Čas pričetka, lokal in dnevni red skupščine. Sklic se mora priobčiti- istočasno tudi-zbotnicl iri) pristojttemu' občemU upraV« nerriu obliastVu prve stopnje.
Čl^n 14.
Skupščino' sestavljajo člarii združbe.
Vsi člani združbe, brez razlike Spola, (izvzemši one iz člena 8., točke 4., teh pravil) imajo pravico dq besede, pra« Vloma pa tudi aktivno in pasivno Vo« lilno pravico; Člaiii izVršujejO’ s Voj te pravice osebno in jih ne morejo vršiti Po pooblaščencih:
(V pravilih se lahko določi, da se« stavljajo skupščino hameSto članov vo« ijerii delegati in kalko se vrši volitev teh dčlegatov. po odstavku (5) § 371. za« kona o obrtih. Za sklepe no točkah 1.1. in 12. 'člena 2. teh pj&vil je tudi y ta« kem primeru pottebfio, da sestavljajo skupščino člani, ne pa delegati.)
Nimajo pa pravice glasovati in ne m6Yejo biti voljeni člani:
1. ki jim je odvzeta ta pravica z dis« ciplinsko razsodbo, skladno s členom
8.	teh- pravil;
2. ki so bili obsojeni na izgubo čast« nih’ pravic, dokler ne predlože sodnega potrdila, da je v obsodbi izrečena iz« guba častnih pravic po zakonu pre« stala.-
Ne morejo voliti niti biti voljeni čla« ni, ki niso jugoslovanski državljani; toda ti člani imajo pravico glasovanja ob reševanju drugih vprašanj, ki spa« dajo v pristojnost združbe.
Člen 15.
Skupščini predseduje predsednik združbe, če pa je zadržan, podpredsed« nik; če pa je tudi podpredsednik zadr« žan, predseduje skupščini najstarejši član uprave. Če ta tega ne mbte ali noče storiti, kakor tudi če skliče skUp« ščino zbornica po členu 13. teh pravil, predsedujte skupščini oni, kogar skup« ščina sani izvoli izmed prisotnih Čla« nov.
Predsedujoči vodi delo skupščine, skrbi za to, da se drži skupščina objav« ljenega dnevnega reda, dajte in odvze« ma članom besedo in v Obče skrbi za red pri skupščinskih razpravah. Pri iz« vrševanju svoje naloge ima plavilo, opominjati, no ponovnem opominu pa tudi odšttaniti one člane, ki rriotijO red in žalijo dostojanstvo skupščine.
Člen 16.
Skupščina sklepa z absolutno večino . glasov prisotnih članov. Ob enaki raz« delitvi glasov odloči glas predsedujo« Čega.
-	Za riršVnoVeljaVriri razstavljanje ih sklepanje skupščine je potrebno, da je prisotna vsaj tena tretjina članov. Če ne pride na skupščino zadostno število članov, sme skupščina eno uro-po času, določenem za pričetek skupščine; raz« praVljhtT in sklepati o predmetih-; M so na dnevnem redu; rteglede na število prisotnih člarioV:
O' predmetih, označenih pod točka« irtif S:, 11. iti fž. Člena 19; (pri obrtniških
združbah: pod točkama 5. in 12. člena 19.)1- širite skupščina sklepati, če je priie sotria.1 riajmanj polovica vseh članov' Zdrilžbte; Za sklepe, da se izdajo prit scbna, pravila za poedine namene zonižbe iZ točkei ll člbria 19.. je po« trebno, da je na skupščini prisotna vsaj ena četrtina vseh članov združbe. Olo* de izprememb in dopolnitev pravil ve« lja odredba člena 46: tteh pravil;
©lem 17.
Skupščina sme sklepati samo o pred-raeSK, 1it fo posttfvljterii na dnevni red'
ali ki so jih poedini člani vdaj tri dni pred zborovanjem piSmeho pHjdvili ilpraVi združbe. O prtedmetlh, Iti riisci poStaVljehi na dnevni red, se sme samo razpravljati, ne pa sklepati. Isjotakb de sme odločiti d sklitariju nove skupščine, ne da bi bllb to vprašanje postavljeno na dnevni red. O vprašanju zunaj dnevnega reda se sme razpravljati samo pri poslednji točki dnevnega reda, ki se mora vedno pridržati 2eI taka vprašanja.
©1611 18:
Glasovanje je javno. Za voiitev orga-tlov združbe kakor tildi o všeh ostettnih irpraštihjih Monl biti ^Idsovaiijk tajhb. Ge nj tigbvora, še vrši voIitteV lahko tildi z vzkllkorti.
Tajhd se glasujte thdl, 66 ib zahtteva ena tretjiria prisotnih člantiv. Poiriieh-sko glasovanje ste vrši, če zahteva td tena tretjiriš prišotnih članov.
Člen 19.
Skupščina je pristojna, da odloča:
1. o izpremembah in dopolnitvah teh pravil kakor tudi o drugih posebnih pravilnikih za poedine namene združbe ;
2. o volitvi članov uprave in nadžOž-štvtehega odbora ih njih namestnikov kakor tudi častnih članov;
3. o Odobritvi proračhna razhodkov in dohodkov Za prihodnje ieto, sklepnega računa in poročila d poslovati ju uprave ih nadzorstvenega odbora, o podelitvi t-az-rešnice uprdvi irt nadžorstvenemU Odboru in o določitvi vpišninte, kakor tudi višine eventualnih posebnih prispevkOV za združbo;
4. o nakrisdrii odobritvi raZhodkoV, ki v letnem profačuhu niso določali;
5. o pabavljanju, OdsvojeVaiiJu ih obre-menjeVahju rieprtemiČne imovine in o zadolževanju združbe, če Se tak dolg rie da izplačati iž rednih dohodkov x> dveh poslovnih litih;
6. o zahtevah združbe proti članom uprave, ki so nastale jz opravljanja poslov, in o volitvi pooblaščencev* Za uveljavljenje ih vtoževanje teh terjatev;
7. ,6 reševanju vprašanj, ki se tičejo ureditve razmerja učencev (vajencev);
8. o postavljanju stalnega osebja združbe kakor tudi o njegovih prejemkih;
9. o osnavljanju strokovnih šol združbe in/> njih.organizaciji;
10. o osnavljanju in vzdrževanju muzejev, vajteniških- in pomočniških domov itd.-;
11. o osnaVljanjii in1 organizaciji zavarovanja za bolezen, onemoglost, smrt in nezgode;
12. o osnavljanju in organizaciji podpornih in drugih človekoljubnih skladov in ustanov;
13 o Volitvi članov raZSodhiškega' 6d-bbra,- članov častnega odbora in članov drugih posebnih odborov (pri obrtniških združbah: članov izpraševalnih- komisij kakor tudi članov v okrožne odbbre);
14. o vseh1 predmetih, ki sicer spadajo pb teh1 pravilih v področje Združbfe, kakor tudi 6 prtedmetih, ki jih ji predloži1 v rišite V UpraVa;
15. o pribtopU v ŽVtezo združb iri izstopu iz nji'.
Glede organizacije zavarovanja iri osnavljanja podpornih in drugih skladov ih njih Upravljanja ter vplačeVanja prispevkov se predpišejo posebna praVila.
Sltlepi po točkah 1., 3., 4. in 5. ste morajo predložiti zbornici V odobritev. Sklepe po točkah ll. iri 12. odobruje bari po zaslišanju zbornitee. Dbkler se sklepi nte odobre, jih združba ne sme izvršiti'.
Člen 20.
Člani UpraVe in njih nameštriiki se volijo tako, dri so' zastopane V uphaVi sb-raznierno Vrie stroke.
Izvolitev smejo odkloniti samo člarii:
1. ki so prekoračili 60. leto starosti ali ki zaradi bolehnosti izvolitve ne morejo sprejeti;
2. ki dokažejo, da morajo zaradi svojih posloV biti neizbežno dalj časa od rednega prebivališča odsotni;
3. ki so že opravljali dolžnost člana uprave.
Člani se lahko iznova izvolijo za člane
i	uprave.
Člen 21.
6	delU skupščine Ste riiora voditi zaplte-, riik, v katerem je treba navesti vše važnejše točke zbbr6vatija? imena-vbeli1 prisotnih članov, vse predloge in Sklepe, število glasov, s' katerimi so bili poedini Sklepi sprejetT; če pri jte bilb glasovarijte poimensko, tudi imena članov, ki so gla-SOVali žri iri zOpteh predlog, kakor tudi imena onih, ki so se morda glasovanja r Vždržali
* V izvirniku pomotoma: »pomočnika«.
-	op: tir.
Zapisnik vpdi zapisnikar, ki ga odredi predsedhik. skripšČinški iapighik dveraV-ljajo dveto vatel ji, ki jih ižvdli skhpščma.
Združba mora vročiti zbornici v 15 dneh po zborovanju skupščine overovljen zapisnik o skupščini. Prav tak zapisnik je vročiti tudi banski upravi po prvostopnem občem upravnem oblaatvu.
Člen 22.
Zoper sklepe skupščine se smejo pritožiti v 15 dneh na zbornico samo ohi člani, ki so prisostvovali skupščini.
Vsak sklep skupščine, s katerim nastanejo pravice in obveznosti za fse, Člhhe združbe, se mora objaviti že prihodnji dan po skupščini v prostorih združbe z razglasom, ki motd biti triko ižvtešen 15 dni.
Uprava.
Čleri 23.
Uprava je izVršilhi 6’rgrih ždrdžbe.
, Uprava se voli hri skupščini z absolutno večino prisotnih Članov za tri leta. konstituira še v prv( svoji seji po izvolitvi uprave iri je seštrivljena iž predsednika, podpredsednika |n ... Članov. Večina članov uprave mora bivati ria sedežu združbe:,
, Prav tako se' volijo tuai nameštriiki članov uprave, ki jih je...
(Uprava sme imeti, največ 12 članov, mora pa jih imeti riajmanj 5.)
Člen 24.
Uprava opravija vse posle združbe, kolikor ne spadajo po zakonu o' obrtm in po teh pravilih y pristojnost kakegri drri-gtega orgriria združbe.
V	področje uprave spada zlasti:
1. vpisovanje ip evidenca članov, izvrševanje sklepov skupščine, predpisovanje članskega_ vloga (cjariarine^ in določenega prispevka poediriim Članom iri skrb za njih izterjrinje;
2	zastopanje zdruzbe pred upravnimi oblastvi iri, sodišči, nasproti člaribrri' iri drugim osebam ;
3.	sestavljanje proračunskegri predlbga iri Sklepriega ržčriria in potrebriih poročil iri priedlogOv Za skupščino kakor tudi upravljanje imovine združbe;
4; upravljanje dohodkov in imovine združbe v mejah zakona o obrtih in teh pravil;
5. nadziranje ustariov in zavodov združbe;
6. postavljanje in odpuščanje začasnih nameščencev združbe, določanje njih prejemkov, skrb za celotrio’ stanje in de-lovanje zdrrižbe;
7	oddajanje mrierij, predlogov in pojasnil v primerih, ko to zakon o obrtih določa.
Člen 25.
Uprava rešrijte' pošle svojega pbdTočja v sejah, ki jih sklicrije predsednik, odK-riošftb pbdpfedštednik, če pa sta' zadržana, riajštarejši člriri uprrive’. Prtedštedriik, od-nollno podpredsednik, odriošnte' nrijstarej-ši član uprave mtera skliteati sejo, kadar nadzorstveni odb0.r ali ena tretjina (lanov to zahteva. Te seje sklepajo polnoveljavno, če je ria njih prisotnih najmanj polovica članov uprave. Sklepa se z absolutno Večino prisotnih glasov. 6b enaki razdelitvi glasov je odločilen glas predsedujočega. Glasovanje je javno, ra2®n o osebriih vprašanjih.-
O delri seje se vodi zapisnik, Iti ga podpisuje predsedujoči obenem z zapisnikarjem. Uprava mora vršiti svoje posle vestno' in hitro;
Člen 26.
Za združbo podpisuje pravhoveljavno in jb zavezuje predsednik združbe s še enim1 članom Uprave ali tajriikom, šefom urada' združbe; Vsi spiši združbe morajo imeti poleg teh podpisov uradni pečat združbe in biti vpisarii v vložni zapisnik. Za legitimacijo uprave pri opravljanju pravnih poslov zadošča potrdilo zbornice, da1 so v izkaznici riavedtene'osebe resnično člani uprave zdrUžbte v času, ko se izkaz-riica iZda.
Člen 27.
Vsi1 člarti upravi vršijo svoje posle brezplačrib.
Za protiZakbnito in rieveštrio izvršeVa-nje pošlov odgbvUrjajo člarii uprave nerazdelno 3 Svbjo imbvino. T6 ne velja za ' člane, ki so se v zapisniku zavarovali proti dbtiČrii odločbi, kakor fffiff rie za člane, ki dotični seji niso prisostvovali iri s svbjim' naknadnim ravrišnjim niso pokazali, da'šoglašajb'z dietično odloč-bb.
Člen 28.
OŠ sl izprazni člhpskp mištb' v riprat ' vi, preden mandat priteče, še popolm z namestnikom pO vrstnem redu v listi izvoljenih namestnikov. Mandat člana uprdve, ki je to- tako pristal, traja tolii-ko časa, kolikor bi trajal mandat njego«-vega prednika, čigar mesto je zasedel.
(Dalje priliodfijib.)
KREDITNO DRUŠTVO ' MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE J
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam i:
d) o 6 a v e in Cicitacije
Direkcija drž. železnic, mašinsko ,oddenje v Ljubljani sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe za dobavo čistila »Sidol« ali drugega enakovrednega ter za dobavo prašnic. — Direkcija drž. željezare v Varešu sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe za dobavo pšenične moke in kristalnega sladkor* ja. — Pri intendanturi komande Vrba« ske divizijske oblasti v Banjaluki se bo vršila dne 30. junija t. 1. ofertna IU citacija glede' dobave živil (fižola, ri== ia, makaronov, masti, olja, sladkorja itd-)- — Komanda pomorskog arsenala v Tivtu sprejema do 10. julija t. 1. po* nudbe za dobavo blaga za žimnice, sukanca in motvoza ter čopičev, do 11. julija t. 1. pa za dobavo železnih kova« nih blokov. — Pri direkciji drž. želez« nic v Subotici se bo vršila dne 15. ju« lija t. 1. ofertna licitacija glede dobave materijala za gornji usitroj.
Oddaja popravljalnih in adaptacija skih del pri konjušnici in šupi Drav* skega intendantskega skladišča v Ljubljani se bo izvršila potom ofertne licitacije dne 2. julija 1932 ob 11. do« poldne pri inženjerskem odelenju ko« fnande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Direkcija drž. rudnika v Banjaluki sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe za dobavo konjske opreme in jermenov, svinjske masti, leče, papirnatih vrečic, toaletnega mila, bombaža za čiščenje, jamskega lesa in elektrotehničnega materijala. — Direkcija drž. rudnika v Kreki sprejema do 30. junija t. 1. ponudbe za dobavo masti za jamske vozičke. — Direkcija drž. železnic, mašinsko odelenje v Ljubljani spreje« ma do 1. julija t. 1. ponudbe za doba« vo solne kisline. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 6. julija t. 1. ofertna licitacija gle« de specijalnega papirja za državno mankarnico. — Direkcija drž. rudnika v Kreki stprejema do 7. julija t. 1. po« nudbe za dobavo elektrotehničnega materijala ter žebljev do 14. julija 1. 1. pa za dobavo elektroštevcev.
Direkcija drž: rudnika v Velenju sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe za dobavo lepila za ruberoid«lepenko, črpalke znamke »Diaphragma« ter jamskega lesa. — Direkcija drž. želez« nic, mašinsko odelenje v Ljubljani sprejema do 1. julija t. 1. ponudbe za dobavo acetilenskih gorilcev, čopičev, grafita, gorske krede, steklarskega ki« ta in denaturiranega špirita, do 2. ju« lija t. 1. za dobavo sirkovih metel ter do 4. julija t. 1. za lobavo signalnih šip. — Pri ekofiomskem odelenju ko« mande mornarice v Zemunu se bo vr« šila dne 4. julija t. 1. ofertna licitacija glede dobave domačega premoga. — Pri direkciji drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 13. julija t. 1. ofertna li« citacija glede dobave veder in gasil« skega orodja. — Komanda pomorskog arsenala v Tivtu sprejema do 12. julija t. 1. nonudbo za dobavo raznih svetiJjk za brodove, do 14. julija t. 1. za doba« vo železnih cevi, do 17. julija t. 1. za dobavo, poljskih kovačnic, jeklenih trakov za merjenje, naočnikov, kantic za bencin, namiznih tehtnic, jeklenih krtač,, listov itd. za ža0e, ključavnic, šes . držajev za razno orodje, dife« rencijalnih škripcev itd., do 19. julija t. 1. za dobavo metel, ščetk, pralne
sode in mila, čistila za kovine, umival« nih gob, steklenega papirja, smirko« vega platna, sveč, vžigalic, parketnega voščila, raznih olj, petroleja, bencina, loja, bombaža za čiščenje, cunj za brisanje, stenja, podnožnikov itd.
Prodaja praznih vreč od moke. Di« rekcija drž. rudnika v Banjaluki spre« jema do 21. julija t. 1. predmetne po« nudbe.
Prodaja starega papirja, se bo vršila potom ofertne licitacije dne 18. julija t. 1. pri Primorski direkciji pošte in te« legrafa v Splitu.
Oddaja zgradbe ograje. Pri inže« njerskem odelenju komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vr« šila dne 7. julija t. 1. ofertna licitacija glede• oddaje zgradbe ograje pri gar« nizijski jetnišnici v Zagrebu.
Oddaja kolodvorske restavracije na postaji Jesenice v zakup. Predmet« na ofertna licitacija se bo vršila, dne 27. julija t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Leglo tuberkuloze v dravski banovini
Najstrašnejša bolezen, na kateri hira in umira naše delavstvo, je tuberkuloza Da dobimo realno in popolnoma objektivno sliko o vsakoletnih žrtvah, katere zahtev« tuberkuloza od našega delavstva in od našega narodnega gospodarstva, navajamo v sledečem nekaj statističnih podatkov OUZD-a v -Ljubljani.
V letu 1928. je bilo bolnih na tuberkulozi 2.278 ali 2.56 odstotka vseh zavarovancev. Bo-lezensko-podpornih dni je zahtevala tuberkuloza v tem letu 173.919, kar znašia 18.43 odstotka vseh bolezensko-podpomih dni. Na vsakega zavarovanega delavca je odpadlo 1.95 bolezen« ko-oskrbnih dni radi tuberkuloze. Radi tuberkuloze je umrlo 184 delavcev, kar znaša 34,64 odstotka veeh smrtnih slučajev.
V letu 1929. je Mo bolnih na tuberkulozi 2.067 ali 2.18 odstotka vseh zavarovancev. Bo-lezensko-podpornih dni je zahtevala tuberkuloza v tem Jeifcu 132.544, kar znaša 13.52 odstotka vseh bolezensko-potdipornih dn\ Na vsakega zavarovanega delavca je odpadlo 1.40 bole zen sko- osk rb n ih dni vsled tuberkuloze. ■ Radii tuberkuloze je umrlo 135 delavcev, kar znaša 23,98 odstotka vseh smrtnih slučajev.
Na vseh podporah (v gotovimi, narava in storitvi) je izdal OUZD v Ljubljani od 1. julija 1922 do 31. decembra 1930 Din 238,637.710.13. Od svoje ustanovitve pa do danes je OUZD v Ljubljani izidal za‘ bolno delavstvo že četrt mil jarde Din.
Od tega zneska odpade ca 20 odstotkov ali ca Din 50,000.000.— samo na tuberkulozo. Naše narodno gospodarstvo (je izgubilo radi tuberkuloze od 1. julija 1922 pa do 31. decembra 1930 samo pri članstvu OUZD-a v Ljubljani 1,158.139 delavnih dni.
V tem niso všteti dnevi zdravljenja tuberkuloze od 52. tedna dalje, kakor- budi me izguba delavnih dnj vsled smrtnih sluča- . jev.	.. i;
Kakšne ogromne številke bi dobili, ako-bi poleg gornjega računali še tuberkulozna obolenja svojcev članov OUZD-a, nadalje tuberkulozna obolenja delf.vcev, ki niso zavarovani pri OUZiD-u (rudarjev, ' železničarjev ter privatnih, javnih in državnih nameščencev) in tuberkulozna oboleti ja svobodnih poklicev (industrijcev, trgovcev, obrtnikov in kmetov)?
Z absolutno sigurnositjo smemo torej tr-.>' diti, da zahteva tuberkuloza v dravski banovini vsako leto tisoče človeških življenj in »to milijonov izdatkov.
Zavedajoč se tega, je. začel OUZD v Ljubljana energičen boj proti tuberkulozi.
V Ljubljani je ustanovil OUZD poseben antituberkuloBni dispanzer za zavarovane delavce. Nadalje je organiziral poučna predavanja o tuberkulozi s skioptifiniimi slikami in filmi. Na inioijativb OUZD-a se je ustanovila »Osrednja proti tuberkulozna li-J ga v Ljubljani«.	i
^zemljevid delavske tuberkuloze
(9b statističnihpodatkih h Uta 1929.)
®Rtik
Jlaj&tlraintfša boteien. nsled katar Air« U% umira naše ddaostooJe
oube rkutoza.
Segencla !
€>U29 o ZtobljaniJe o času od danes izdal oseh bolezenskih podpor it nad
0 setut ekspozitur* aedti ekrauuga orada
Qd tega odpade eno petina ati
(Din 50.000 000. -
tJla vsakega elana odpade/>00 prečno letno bolezenskih drti radi tuberkuloie
samo na eno bolnem -tuberkulozo. Vendar to Ar egnc»n> na bremena našega narodnega gospodarstoa samo ‘ ica p moriti napram temu, kar bi bilo neobhodnopo* ^ storiti na ubUiiteo Sede tuberkuloznega V
Mtoilhe o območju mahe ekspozitura pomenijopo orat 1. šteoilo Uanoo.
tuberkuloze je prtu korak A ugth
L Ste vilo tuberkuloznih cbelen) xSt>
našega, detaostoa In m
pnje očistiti. &oljieje namreč obolenjepreoreiih.ako.Je ^mogoč^kaharjM-zdrmoltl
oilo omA boleunakih dni všteti tubertutem « Str vilo tuberkulozno bolezenskih, dni, ki od padejopooprtlno letno rufoSakege liana.
tu ali oai
merilo-1
Nadaljnji koraki proti tub e rkulozn ega delovanja OUZDa so namenjeni eruiranju vseh tuberkuloznih gnezd in legel. V tem curljal je OUZD ugotovil število tuberkuloznih obolenj in b ol e z ens ljo-po dpoirn i h dni v področju vsake ekspoziture. Na vsakega zavarovanega delavca je v letu 1929 povprečno odpadlo	J
pri ekspozituri v	bol e z ensko-p odpornih dni
Mariboru	2.30
Ljubljani	1.76
Zagorju	1.61
Kočevju /	1.58
Ptuju	1.47
Murski Soboti	1.37
Konjicah	1.09
. Krškem	1.06
Celju	1.05
Kranju,,.	0.93
Slovenjgradou	0.92
Gornji Radgoni	0.92
Šoštanju	0.88
Kamniku	0.78
Logatcu	0.62
Jesenicah	0.56
Tržiču	0.80
Novemrnestu	0.43
Skupaj ■'' 1 '	■' 1.40
Iz gor jih podatkov je razvidno, da tuberkuloza najbolj pustoši v abtuaičtjiu ekspoziture v Mariboru. Nato sledi v daljšem presledku ekspozitura v Ljubljani. Protitu-berkulozno delovanje bo treba torej v območju teh ekspozitur najbolj intenzivno izvajati.
V	bodoče bo OUZD v Ljubljani ugotavljal število tuberkuloznih obolenj tudi .po posameznih obratih. Na ta način se bodo- morala brezpogojno najti vsa gnezda in legla tuberkuloze. Pri podjetnikih, /katerih nameščenci prekomerno bolehajo na tuberkulozi, se bodo storili primerni koraki, d ji se bodo našli in odpravili pravi vzroki tiij-berkuloze (nezdrave delavnice in stanovanja itd. Za izvedbo tega načrta bo pa treba seveda še dosti napornega dela in dosti časa.
Iv. brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in ličar. —' Izvršuje vsa v to stroko Spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 23.
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Telet. 34—-76.
ŠPEDICIJA TURK
OCAMNJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, sikrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telefon ihterurban št. 2157.
LJUBLJANA, Masary-
kova c. 9 (nasproti carinarnici) prevzema
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve-, tri in sedem ton nosilri6'stii Telefon interurban št. 215T.
OBRTNA
CENTRALA: IKOTNGRESTNI TRG
POPRIJZNICA,: LJUTOMER
Telefon St. 2508
Račun pri poStnl hranilnici v Ljubljani it. 12.051
Telefon Št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika«, Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.