ffo dar brtnišk i ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. poSiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 19. aprila 1865. robe liko ljudi vsaktere starosti možkega in ženskega spola priložnost, si živež pošteno služiti. Tako je izcimila se velika papirniea v Vevčah (Jo- sefsthal), olarija ravno ondi, fabrika na fužinah, kjer se pripravlja barvarski les, mlativnica ravno tam ; fabrika Lega kranjske dežele je od nekdaj njene prebi- za izdelovanje sukna in posebno lepih plaht; on je na papir- se je Gospodarske stvari. Gospod Fiđelis Terpinc in pa obrtnost in kmetijstvo na Kranjskem. vavce napeljevala, da so poleg kmetovanja tudi pecali DOvo oživil vatino fabriko na se z obrtnijo in barantijo. Izdelovanje železnine, suhe nico v Ladji poleg Goričanov. On je tudi prvi Dobrovi, tako tudi lončenine, platnenega in volnatega blaga stro- ki lotil v rabo spraviti neprecenljivo moc vodé v Mejvodah. jarstvo, vožnina in kupčija so donašale prebivavcem Pri vseh teh početiih ima deb in živež sto in sto ljudi. * m * m m * m • i « i • • «1 ii« k u J JMi C V 1 V i f VliUlUW A JUL I J VI VAiMVViA V m ^ ^ A t v^ T ^V dohodke, kadar jim niso zadostili zemljiščini pridelki. Ljudstvo se množi dan na dan nijiscmi pnueiKi. pa ne samo da preživi toliko ljudi, on je tudi z mnogo posestnikov izdelki omenjenih fabrik deželi tako slavnost pridobil, Je tudi ? na zem svojih ne prideljuje toliko, da bi sebe in svojo družino přeživili vse leto. ? Mnogo da jih povsod iščejo in s i jih naročujejo. Prav tako > ) je tudi tacih, kakor je baron Žiga Z ois kranjski železnini pot v ki brez vsega zemljiščinega posestva gostujejo in od daljne čezmorske dežele odprl, tako preplava na tisoče zaslužka z rokami živeti morajo. Taki ljudjé so dobra centov papirja po morji v Levant, gré barvarski izde- pomoc delà gospodarjem velicih posestev o času silnega pa tudi vsaka nadloga o času, kadar ni delà. 9 lani le3, sukno in plahte v daljne dežele. wtia , jtuui »O«»« uaun/^a vj VA. , XVM^CI. uvia. Živeti hočejo; če pa ni zaslužka, prosijo ali pa po sili jemljejo. Nadloga je večkrat hudobíi začetek. Njemu ni bila nobena občna razstava v Evropi preda ne bi je bil obiskal in pregledal, kaj da bi . deleč utegnilo po ptujih izgledih pri nas popraviti in na bolji stan spraviti se. Njega je veselje došlo, da so izdelki se ljudém poti odpirajo, po kterih jim je^ mogoče po- vevške papirnice hvaljeni bili v Londonu, Parizu, Be-trebni živež pošteno si služiti. Kdo neki je veče častí rolinu in na Dunaji. ^ â 1 ^ «al 1 i» I W < ft/ Taki hudobii v okom priti je le tedaj mogoče, ako vreden, in kdo neki ima veče zasluge za človeštvo, kakor taki možaki, ki lačné izstradane družinice z delom Kakor je prvi steber obrtnii v naši deželici, tako preskrbujejo ? jim ...---------------- ------------------- je tudi prvi med tistimi možaki, *** ^ uuuuun priložnost dajejo si potrebnega ži- z besedoin djanjem, neutrudljivo podpirajo k m etij s tvo. Njemu je največ pripisati, da se na Kranjskem iz- ki dobri izgledi veža služiti in občinstvu koristnim biti, namesti da bližnjega z beračunenjem nadleževajo ali celó s hudo- deljuje koščena moka za zboljšanje rodovitnosti naše delstvom poskodujejo? živem spominu hranimo ime visokočastitega ba- ne rona Žiga Zoisa, do matere Slave , temveč da je bil po očetu svojem za priporočevanju zahvaliti. uboge in zeló zmolzene zemlje; vpeljanje moharja, laške mačjega repa in še vec drugih rastlin v ----- ---- ------------------o " 1*6 pi CG y O JL JL Ci y HiCiOJ Vs L iU O VV^V^ Ui Uglll i. C%0 tllU V za to, da je obudil ljubezen naša gospodarstva je največ njegovemu dostiletnemu sirka """ v- . v, . V , ») . * r ----^ • J----- kranjsko deželo neumrlega spomina Mih e lu Angelu ; Po vsej okolici fužinski so se goveda po grajskih ki je domači železnini pot odprlpo dveh morjih (sredo- plemenakih močno zboljšala, pa tudi veliko dobrih zemskem in jadranskem) dobrotnik kranjskemu obrt- plemen je on po deželi razposlal v povzdigo živinoreje nijstvu , ker je železnino po izgledu svojega očeta na Prašam tedaj vas, dragi bravci teh vrstic: Ali ne vso moč pospeševal, tako, da so se kupci trgali za zasluži ta naš vrstnik Terpinc, ki poleg vsega reče-kranjsko blago.v Kar je za povzdigo domačega obrtnij- nega se neprenehoma vêde ko nepremakljiv Avstrijan stva bil baron Žiga Žois, ki ga je kmetijska družba 1815. leta tudi za svojega predsednika izvolila*) našim srcno voŠčilo očitno pa zvest sin matere Slave, da mu za izrecemo Naj prihodnji 67. god ga mili Bog prednikom, to je nam naš neutrudljivi vrstnik gosp. zdravega ohrani in mu se dokaj let dávživati Fidelis Terpinc. e mládenec je s pomočjo svojega vrlega oČeta zasluženi sad velikoletnega truda! Tako se skažemo hvaležne možu za vse, kar je dobrega storil osnoval v Kranji usnjarsko fabriko in fabriko za koce. narodu in posamesnim, in ga krepčamo v njegovi do-nakupovanjem slamnikov in pošiljanjem v ptuje de- sedanji delavnosti, dasiravno je drugod ne vidijo in ne tako da Je žele je podpiral izdelovanje tega blaga v kratkem času razširilo od Ihana po vsi mengiški, komenski in celó po vodiški fari. Odkar je pa na- čislajo tako, kakor zasluži! Mnogo častiteljev. Je on stopil gospodarstvo fužinske grajščine leta 1825, v društvu za obrtnost navdušenih družbenikov osnoval tamkaj in v okolici toliko početja, da ima veliko ve- na pritožbo v 11. listu „Novic" zastran pogojzdevanja Krasa Gospodarski pomenki. Odgovor M. K-u iz Krasa m * Glej življenjopis njegov, ki ga je sestavil dr. Bleiweis, v ledarČku" ali v „Zlatili klasih", Ko- Pis. Da je treba golič Krasu pogojzditi, so davno že spoznali vsi umni kmetovavci in njega resnicni pri jatli. Znano je, da od leta 1848 si primorska vlada nove dobe, ako je res odkritosrčen prijatel; ali če tega veliko prizadeva o tem. Sklicani so bili zbori, veliko noče, naj saj jenja mrmrati in pohujševati druge! veliko se je govorilo in se vé da tudi pisarilo ; al dre-vesca na papirju se niso hotla rasti. (Konec prihodnjič.) Dosti je pa bilo tudi tacih > ki so trdili ? da ves trud je zastonj, ker na Krasu je zemlje premalo. Al na golo skalo ni še nihče mislil drevja sejati ali saditi; med skalovjem je pa še toliko zemlje, da Kako dr. Toman v državnem zboru brani Jugoslovane. Govor v zbornici poslancev 3. aprila. drevesca rada rastejo, ako se prav sadé. Da o stvari stroških za senjske franciškane) o iwuw xivvj v j j'4 ^ * v ut » A uti votxiu u o uij oivu auv^io rvauv> J V/ Jaz in gosp. Drago tin Polaj se nisva ustrašila kteri je govoril visokočastiti gosp. profesor Gre uter. nasprotnikov; začela sva sejati in saditi, čeravno se je povzamem besedo, vodi nama ta ali uni v pest smejal. Veselejša dôba je napočila me prepričanje. da ima na sebi j kar .Ie bistroumni, teo- prav tehtno politično stran, to namreč, da Je bila v Dalmacii pri oni priliki jako razžaljena prosta retično in praktično izurjeni baron K e 11 e r s p e r g geslo volitev, volil na pravica. Ponavljati nocem nagi-vlade primorske v krepke svoje roke vzel. Spoznavaje, da brez vrtov. v kterih bi se drevesno seme bov, ki so bili že navedeni, toliko pa moram še po-vdariti, da bi se stroški (4000 gold.) za samostan sejalo in drevesca gojila, ni mogoče ničesa opra- ski ali že s prva ne bi bili vstaviti v strošovnik, viti, ie previdni deželni glavar ukazal, da se mora v ko so bili vstavljeni, imeli bi se bili pustiti brez seni-ali viti, je previdni deželni glavar ukazal ; ixivic* v XX u o«. vsaki soseski vrt za odgojevanje dreves (drevesnica) na to da se mora v o so bili vstavljeni, imeli bi se bili pustiti brez ozira v Oct ivi awocoivi viu ^ci v/ va g vyj v»« nj ua lvj , ai so ali niso frančiškani volili onega poslanca, narediti , iz kterega se bojo potem drevesa na odločeni kterega je priporočala vlada. Stroški so bili vstavijeni kraj zasajala. Zavzel sem se tedaj 7 ko berem v 11. listu ,,Novic" glas iz Krasa pod črkoma M. K., ki da bi bil zastopnik nevoljnih kmetičev. se delà kakor Naj je kdor koli, uu uiwicm ox «.«j , v^«, ui ^ iuvju — uuiu^u« resnice saj nekoliko ne posvětil v pomote, ki jih je priljubljena ne morem si kaj da bi z lučjo za bogočastje in uk, toraj imeli bi se bili obravnavati brez obzira na politične nagibe. Gospoda moja! Pri tej priliki obhaja me misel, kako nevarno da je, ako je v državi, v kteri se ustava določena ustava, narodom in kronovinam tako malo dopisnik v onem listu po svetu razglasil. še le razvija, nauk izročen rokam držav- Prvič. M. K. iz Kr. miluje bornega kmetiča, da žala doslednost nega ministra, kteri je ustavi steber. Tu se kaže pre ? mora drevesnice narejati, ter piše: ,,borni kmetič , ki da se , kakor se je tù zgodilo , korist samo po eno govedo glešta, zamudi po celi teden na razvijajoče se ustave. žrtvuje koristi, tehtna korist nauka pa koristi še tlaki (raboti?) pri narejanju drevesnic; bogati pa uka-zujejo in se norčujejo iz reveža, pa malo storijo Jako mi je toraj žal, da nimamo posebnega mini- sterstva za uk. Ako bi imeli ministerstvo za uk, go-Na to odgovarjam: Kako bi M. K. iz Kr. spričal, spôda moja, slišali bi bili, da bi se bil učni minister j y ako bi ga sodnik klical in resno vprašal : Kdo je ta ki se^norčuje? Ce res kdo bogatinov zavolj naloženega delà kri- potezal za ta strošek, a glasu državnega ministra ne bi bili sjišali, in ne ozirali se na nagibe, ki njega vodijo. e prej bilo vico trpí, naj se pritoži okrajnemu predstojniku ; gotovo državnega ministra. je opomnjeno, kteri nagib je vodi! bo pravico dobil. sebi Vprašam še : ali se pravi tlako (raboto) delati Bodi mi dovoljeno, da to stvar še nekoliko prevdarjam , zlasti zato, ker sem za gotovo 7 ce zvedel 7 da Je državni minister v denarstvenem od- 7 otrokom in potomcem tako koristno delo narejaš? seku svojo misel podpiral tudi z besedami: ,,Vrh tega Imenuje se sicer M. K. iz Kr • # odkritosrčnega brez pomislika rečem, da Jugoslovani tje merijo. kamor 7 gospodarja; al če bornemu kmetiču resnično dobro želi: merijo „italijanissimi" (prenapeti Lahi). zakaj mu iz ,,Novic" in iz „kmetijske kemije" ne pové, Gospoda moja! ako so se te besede res govorile kako da bi mogel zboljšati senožeti, da bi mogel saj po v denarstvenem odseku , kamor je vsemu zboru pripu dvoje kravčet prekrmiti? Ena sama kravica blizo Trsta ščeno hoditi poslušat; ako so te besede, ki so se po že donaša veliko koristi, z dvema bilo bi mu gotovo več javnih časnikih razglasile jugoslovanskemu narodu, res- pomagano. Zakaj kmetiča — namesti da bi mu djansko n i c a ljubezen skazal — draži, tim imenom potuho dajè? podpihuje, ter mu pod skri- želim Ako 7 7 o kteri pa še dvomim 7 da potlej , gospoda moja 7 državni minister opraviči to govorjenje pa niso resnica, jako nas bode veselilo, saj ne bomo Borni kmetič dostikrat in veliko več toži zoper mislili v vednem strahu , da je na sumu naša zvestobo suso 7 točo in burjo , da mu kamenje zmiraj iz zemlje in lojalnost (postavnost) in a toliko naprav in na- raste! Ge je M. K. prijatel njegov 7 naj mu pove 7 od predkov v národskem poduku pogrešamo morda ravuo kod da izvirajo te nesreće, da si potem pomaga revež. zato, ker smo na sumu in obrekovani. Na golem Krasu res suša pritiska , in če veter iz Jez Juga ne vieče 7 pohlevnega dežja ni. Okoli obraščenih govoril te besede. ne verjamem, da bi bil gosp. državni minister na hribov se oblaki vlačijo in zemljo namakvajo, Krasu pa, ker dreves ni, nobena stvar oblakov na-se Na koga bi neki merileV Ali mar na Slovence 7 ne vleče nesrećo 7 ako se pa kak oblak jezno razlije ; drugo ki so se, združeni z druzimi Jugoslovani, v prejšnjih stoletjih v tolikih turških točo stori. vojskah borili za Avstrijo 7 ki so se leta 1848. in Naj mu pa dopisnik še tudi to pové, zakaj da ka- 1850. zoperstavili vabilnim glasovom laškim in oger- menje raste? Pozimi ovčica do korenin travo pomuli, zemlja zmrzne ; skim, in da roke niso podali ustaji (puntu)? So Slovenci, ki toliko hrabrih sinov dajejo srenj vzdigne iu zrahljá prstlino; zdajci burja potegne, izvrstnim avstrijskim polkom: Hohenlohe, Kinski in popiha in odnese najboljši cvet zemlje. Po takem ni čuda da se kamenje čedalje bolj prikazuje. Vse te nesreće izvirajo iz golicav. Ali ni tedaj zadnji čas, da pomagamo? Prohaska, in ki so že na tolikih bojiščih branili celoto avstrijsko? Ali se ne V81 ne bom rekel, deželnemu poglavarju bomo ______7 ____________ ampak najboljšemu deželnemu očetu, iz srca zahvalili? Naj se tedaj tudi M. K. zahvali in veseli srečne 7 Ali so Slo cen ci, ki svoje davke zvesto plaču-čeravno so v stiskah in revah, — Slovenci, ki so jejo že tolikrát v djanji pokazali svojo udanost in zvestobo do Njega Veličanstva, presvetlega cesarja? So Slovenci, kterih najboljši sinovi danda- 121 do vlade ne našnji iz „ljubezni vlade" ustanavîjajo izdajajo knjige in podučujejo dolžnost, kteri so pa prav za to iz sovrastva vljajo družbe in naprave v 1 a d vladi 9 ki d kar > da so vladi o tem \ sovražni! v življenje in izrejo ubozih sirot, niti po svojem poli-tičnem in družinskem pomenu. Da se pa odboru ljubljanskega mesta dá posebna pravica o tej napravi, na korist bode sirot- magajo, večkrat na sumu Da one besede ne merijo na dalmatinsk vane, povedal nam je sam g. dr. Lapenna. Ali so pa morda Hrva tje, ali morebiti G č a rj i? nici Slo i in mestu samemu; sirotnici zato, ker ima i ki Lj ub- íma Ljubljana že več ustanov enacega namena ljani pa zato, ker je ona glavno mesto, več zapuščenih sirot, in ker bo v Ljubljani stala sirotnica naj- 9 Ali Graničarji, ki so še vselej na vseh bojiščih od ktere bode toraj mesto naravno imelo nepo- sredni dobiček, ako se dobro uravna. branili celoto avstrijsko, da vinih dobrot? se ne aJ usta tem naznanili smo tisto trójico, ki je po vseh okoliščinah poklicana in ima tudi pravico, pričeti delati Ako se g. državni minister ne spominja dotičnih v tej zadevi in izpeljati blago misel. godovinskih dni 9 nai mi bo dovolj 9 opomniti ga dneva iz novejših časov, namreč predloga zvestopokor Ti troji naj bi izmed sebe izvolili odsek kteri nega ministerskega zbora od 30. marca 1850. leta, pod kterim zapisano stoji tudi ime državnega ministra Ondi berem: ,,Pogum in srčnost, žrtovavna udanost 9 s kterimi so Hrvatj žali v boj zoper protimonarhijske Slavonci edinost cesarstva vzdr- ki jih navdihuje naj bi priprave délai za sirotnico. Da se pa ta stvar lože in hitreje obravnava, bil bi naj ta odsek iz začetka bolj oseb oj en (privaten). Pri tem opravilu ni ravno neobhodno treba „visoko učenih mož", treba je pa tacih 19 • «1 T #1 • y 1*1* I • 9 v zlate bukve rec sama, ki djansko y z skeg nljivimi črkami zapisani so v zgodovino avstrij nase lati 9 p o z n a j o vse okoliščine, inki se ne ustrašijo „delà." Kajti de-goreče in neutrudeno delati bode mógel ta cesarstva Gospoda moja! Tako bilo je leta 1850, in danes bili bi morda Hrvatj e in Graničarji véliki izda odsek, ako hoče dovršiti lepo in pretehtno svojo nalogo. Poglavitne reči v tej stvari vtegnile bi po naših mislih biti te-le: javci 9 Kajt 9 lijanisimi", véliki izdaj ako Jugoslovani merij , kamor ,,ita so. govori, Da se ta odsek s k akoš en na m da Nadjam se, da nam bode državni minister danes nico kranjsko" ustavljene ustanove v sirotniški ijasnil to Ako pa hoče, nas se v eno mer na sumu imeti, naj pomisli, da se Jugoslovani tolažimo z zvesto svojo zavestj« sterstva : Kavničevo z godovino, da prešla mini kterih smo omenili v prvem delu zelino predsedništvo vlado do jasnega do sirot alogi . de imajo posamne za Ker se c. y Meternihovo in Bahovo, Jugoslo likodušno podpérati, sme se prizadeva, vse dobro in blago ve- pričakovati, da se ne bodo stavile ovére v tem, da bi se trdovratno držalo nekte vani pa so vendar ostali in da bodo tudi ministerstvo rih besedi ostarelih ustanovnih pišem Schmerlingovo pretrpel ako velj smo si prijenlj kajt sme se posamnim namenom dati vsaka namena • • vprasanji » ki ne ovéra poglavitnega njihoveg Data odsek sirotnici osnuje pravila (štatute) za kako da bi se ustanovila sirotnica za Kranjsko ? že notranjo uravnavo, oziraje se na vnanje okoliščine v djanji potrjena pravila druzih, dobro vredenih sirotnic III. bodo temu odseku dobro vodilo reči biti sami tiči prvo vprašanje, ktero mora rešeno naloge je gotovo najimenitniši, pa tudi najteži 9 namrec : predno začnemo ustanavljati sirotnico, vprašanje bodi tečaj 9 okoli kterega se suce doseg blažeg Ta del imenovane , on je namena sirotnica le samo za ljubljansko mesto. ali za vso de žel o kranjsko? Po tem določilu bode se ravnal obseg in vravnava, vodba in pomočki dobra izreja siroških otrok 9 hišen naše sirotnice. Kolikor mogoče priprost, toda dobro sestavljen red, izreja djanskim potřebám primerjena, po kteri se bodo sirote napeljevale k lepemu življenju, in vadile SIJL ULIH^C. ---- —~ ~ vj ~ » " ^' J J ^ ) Ker se je ljubljanski mestni odbor že večkrat veliko- delavnosti, tako da si bodo mogle v prihodnj dušnega skazal deželi, ni nam treba biti v skrbéh, da na samo ljubljansko glasé, in mili bi v tej napravi hotel misliti mestno srenjo. Posamne ustanove, ktere se drugace darovi, ki so se v sirotniško zalogo stékali iz vse dežele, stavili bi velike zadržke, ako bi se sirotnica hotla ustanoviti le za Ljubljano; vrh tega bila bi ta naprava skušenj mislečih tudi samemu mestu same kruh služiti; izreja, ki se bo, kar se bode dalo, ozirala na osebne njihove posebnosti, in podučevanje, ktero bo sirotám navdihovalo ljubezen do sirotnice, ljudst zaupanje do blage te naprave : vse to kamor morajo meriti organična pravila ra pa in konec y Pa saj je o tej stvari že veliko ozira vrednih mož 9 omejeni le na krajino pomoč na škodo, ker bi bili njeni dohodki bimo, zlajšale vse težave ki bodo, ako jih previd ra- Ne mislimo toraj 9 da bi se motili, ako rečemo, da se bode vprašanje : bodi li sirotnica krajina ali deželina, rešilo mestu in deželi na korist. Da ta odsek izvé za prost« sirotnica, bodisi, da se hiša najme, ali sezida. kupi, ali đa bodi z nova Tù bode zlasti treba ozir imeti na zdravje da se Ako je temu tako, jasno je, določeno, kdo da je poklican, da je s tem tudi v ze ka. ZJJ.CCQ UJL UUMOl kjzjxx JLJJLLO v)l 11cu ZjAAX Ci Y J V^ j VI cm O * odstranijo vse škodljive reči in vse druge nevarnosti in upravi naše sirotnice: deželini zbor vojvodstva kranjskega je, oziroma tedaj deželni odbor. Druzega, ki ima o tej stvari besedo, določuje postava, kteri c. k. deželini vladi daja pravico, čuti prvi govoriti o stanovitvi ki jih skušnja dobro pozná. 9 Gledati bo zlasti treba, da se napravijo prostorne spavnice 9 v kterih bode lahek spregled, m zračni mo- stovži 9 skrbeti bo treba, da bode zadosti dobre vođe 9 za primerno dvorišče , če bode mogoče za kak vrt ali nad vsemi svetnimi ustanovami. Deželini vladi se tedaj za kaj polja, da bode dovolj prostora za delavnice itd. ne more in ne sme odtegniti ta naprava niti po svoji javnosti, niti po svojem namenu, ki tako globoko sega Ko bi se y kakor drugej , pač tudi na Kranjskem našel kakošen velikodušen dobrotnik, kakošna blago- dobrotnica, ki bi daroval ali darovala lepemu srčna Minister Schmerling je v svojem odgovoru na Greuterjev in Tomanov govor v današnji seji rekel, da ne dvomi o lojalnosti Hrvatov in Slovencev, temu namenu svojo lastnino, in s tem svojim darom v blažem spominu na veke ohranil ali ohranila svoje ime pri hvaležnih zanamcih! Da ta odsek nasvetuje pot, po kteri bi se po- ampak ves učni svét Mikioš slovár, iz ktereg o množila sirotniška zaloga; bodi si s tem, da bi jej preinnozih recéh nova lue sije slovanskému jeziku, po dohajala pomoč iz deželinega zaklada i bodi si 7 da se sebno pa kej pisavi na pomoč pokliče darežljivost milosrčnih naših Kranj- goletnega truda; velik y nam slava podaj blagi sad mno cev, bodi si s tem, da se s sirotnico sklenejo ustanove za naprave ? ki so jej sorodne. Tii imamo ustanovo za „gluhomutnico" in ustanovo za pred umnosti pak ostane samo očmi da j) kranj - to slovece delo srečno P1 dke učenosti in bistro teliu, kému čestitamo t Mikl sko s lep nic o", kteri je temeljni kamen vložil guber- in dodélan nijalni svetovavec Karol baron Flodnigg. Zaloga po- še vedno slednje ustanove znaša 26.000 gold. star, den.; dokler se slovár zdaj ; gotovil začel > kte izhajati 1862. leta, kajti učeni pisatelj je menda kov in do 900 straní se ne ustanoví „slepnica za Kranjsko", obraćaj o se njene 1711 straní ? iz začetka obetala samo zvezkov in daj pa ima kteri se izrejajo v obresti slepim kranjskim otrokom, linški slepnici na Avstrijskem. Slepi otroci, zares mile koliko pomoci potrebni, kterim je ustanovnik skrbel za podu- tem slovarji sem že 1862. leta 26. novembra ne- od kodér zopet ponavljam govoril v „Novicah", besede: ,,trdna resnica l/l. Kj KJ11 i- j Jl^VV^l lili jvy tlOttiUU V 11AIV U1V1 KJ^X ZJC* J^V^VAIA" V/ O V; VA V> • ^ LI VA 11 takniti. Nikakor ne ! Velikoveč hvaležni našo misel vzame na prevdarek ter nam več in kaj Kolikor koli kdo dodá v tem obziru dobro došlo, toliko več gradiva bomo imeli za ustano- kakor je pust (mesopust) Fleischnehmung (( 7 y7 Fleischlassung u bolj šega pokaže. 7 libri zadnjem zvezku pravi pisatelj : ,,ne volumen augeainus 7 ea, de quibus olim in hac praefatione eramus disputaturi, alio loco et tempore dicere decrevi- vitev prevažnega delà. Ce tudi ni umetno izdelan govor mus." — Na konci trinajstletnega delà ima gosp ali sestavek, gotovo našla se bode roka, ki bode nje- klošič gotovo mnogo važnega povedati Mi- mnogo pod- 7 ne da otročički, ki klečé pri njihovi smrtni postelji bodo puščeni brez pomoci, ampak da bodo zavetje našli v sirotnici na domaći zemlji. Zdaj pa urno na delo : srečno se iziđe; Bog mu koliko se je mogoče po naših gimnazijah naučiti slo- venščine tudi bode do de lil svoj blagoslov. hl. tam, kjer je naj boljši m učiteljem v rokah zatorej se je veseliti, da je toliko let zasramovanemu slovenskemu jeziku o potrebnem času prisijala tako svitla zvezda, kakor je Mi klošič; a žalovati nam je 7 da se njegovih spisov še vedno in vedno premalo učimo, Slovstvo. Miklosičev staroslovenski slovár dodélan Radostni oznanjamo, da se je dovršil star os lo- in da na Dunaji 7 kakor je čuti, njegov uk tako zeló preseda slovenskej mladini, ktera sicer o mnozih prili- kah rada gromovito razglaša ljubezen do svojega jezika 7 kega pa njena večina žalibog! ni pisati ne umeje To znamenje, ako se ne predrugači, žalastno prerokuje bo- JL w CA \A V/ O \J AA L Ví LI C* Li J Cl Ili w y VA CA OU J V* VA V / Y A O 1 1 O l> Ci A V/ O 1 V/ ^ iiWULiVUJ ^ ) w^v j/a vv** v * w * ^ ^ ^ ^ - venski slovár. On dan smo v roko dobili zadnji dočnost, o kterej mnozega izmed nas upanje zastonj (VI.) zvezek. Veseliti se nam je zvršétka teh bukev, ziblje v prijetnih sanjah. Smijati pak se je med nami kterih bi tako korenito dan denes gotovo ne bil mogel nekterim , ki naj bi se přijeli vsake stvari na svetu ni osnovati ni dognati nihče razun preu čenega Slovenca, rajši nego jezikoslovnega modrovanja, pa vendar, naj-si celó nevredni, da bi od Miklošičevih knjig odtépali dr. MiklošiČa, slovanskega Jakoba Grimma cegar velicih jezikoslovnih zaslug ne česti samo slovanski ; prab, v svojih plèhkih nanáških ; o njem govoré, kakor da so že pred njim zdavnaj znali , kar se težavno uče še le od njega, kterega vselej niti prav ne umejo ! Slovenstvu na korist je živo priporočiti posebno tištim, kteri med nami kdaj mislijo za pero prijeti, ali kteri morda so že pisatelji, naj se iz Miklošicevih zakladov pridno učé jezika. Vzlasti mladina po naših ucilnicah naj bi ne pozabila, da brez trdnega učenja se ne dá pisati noben jezik , posebno pa slovenski nikdar ne, in da slovenščine — kar naj se verjame iz-kušnjam — dan denes človek ne more v nobenej knjigi naučiti se toliko, kolikor v Miklošicevih delih. Řes, da se med nami časi kak šaljivec poredno oglasi: tega in tega pisatelja beri, ako bi si rad osvojil vzor no slovensko besedo ; ali ker zdaj nismo namenjeni govoriti o šaljivih rečéh , torej le ob kratkem opominjamo, da skoro vsi mi, kar nas piše, malokdaj vemo, je-li res dobro slovenski povedano ali ne, kar smo zapisali. Da so naše učilnice take, kakoršne bi morale biti, gotovo bi po gimnazijah pridni mladeniči za dar dobivali Miklošičeve knjige, posebno pa ta slovár, ki je tako daleč za seboj pustil vse , kar je do zdaj slovanski jezik imel te vrste spisanega, kakor sploh vsako Miklošičevo delo vselej prekosi, kolikor se je enacega pred njim poskušalo. Miklošičev slovár je natisnjen na véliko osmino, in cena po bukvarnicah mu je 24 gold.; pri g. pisatelji na Dunaji pak je dobiti vseh 6 zvezkov za polovico, to je, samo za 12 gld. a. vr. (Bukvar J. Lercher v Ljubljani prodaja slovár po 18 gold. — Vred.) L e v s ti k. Zabavno berílo. Podgrobje. Narodna pripovedka. (Dalje.) Tadanji krvnik tega kraja bil je vdovec. Imel je ker ze 1 u j e. To je kaj lepo, da národ naš ima gorko in ob- more. Tam očetu žalost srce stiska, ker vidi otroke v * ^ ^ * «ii ft 1 a • * m m m * a « « «« • « • čutljivo srce srce i 7 ki živo čuti nesrećo svojih roja- bôse in s slabimi cujnicami oblečene, pa jim obleke pre- kov, U OlUCj - OIVVJ » " _ w ~ « ~----J--- J ------- ~ WUJU1VUU.. VW.VVWUW, J svojih bratov. Al kaj bi pomagalo, ako bi ne- skrbeti ne more! — Tacih in enacih prizorov bi mnogo 1/ • a a ft 1 1 ft I ft «!•)• ^ ft« ^ * * » « m a« % a . . srečo rojakov ic ^umi, ^«i« «»v » « » « ^ sati njih trpljenje, njih rane hladiti, njih britke ure in hišico na Notranjskem. Taki prizori, ako bi treba čutili pa bi si ne prizadevali laj- vidili, da bi nam dano bilo pogledati v marsiktero hišo sladiti ! Ljubezen brez dobrih del je mrtva! Pa preselimo se za trenutek na Notranjsko, dimo. kako so reve in stiske ondi. > da vi- Notranjska stran se razprostira na jugu bele Ljub- bilo seda. bilo se bolj ganili Vaša srca, kakor moja slaba be- Gotovo nikomur bi srce mrzlo in oko suho ne t , da je pričujoč, kjer je domá taka revščina Prišla je mila spomlad; sneg se taja; žarki ogre- Ijane tie do Nanosa in od goriške meje do visokega vajo zemljo; prijazne ptice žvrgolé zopet svoje mile t* 4 ' A % # ft « ft ft« a é ft â . . « % V Snežnika. Nekoliko te pokrajine je rodovitne, pa velik pesmice, in rano jutro kliče kmeta na noge. „Na noge del Notranjskega je pust, «i»ji ^ » , , » c*. ^ Kras. Po goricah in planinah, ktere drugod košata obdelovat!" gol divji svet, pravimo mu kmetovavec! vzemi oralo, naprezi voliče, pojdi njive drevesa in zeleni logi venčajo, ne vidiš tu druzega ko golo skalovje. i a uc ic guic , v«^* -- ' «vy ^ ^uícuwuj, xiftUL. posute s skalovjem, ktero revnega Notranjca dan in družina hranila!" Pa ne goré temuč tudi ravnine so „Kaj bom revež oral, kjer nimam ničesa sejati? semenom, namenjenim polju, se mije pozimi še komaj noc opominja njegove revšcine. Pa ta pusti in zapu- lica ,Al niso take besede prežalostne. Ali bi bleda slaba obleka, taki zdihljeji, take tožbe ne ome- sčeni svet notranjske zemlje krije v sebi čuda božje mogočnosti. Kdo izmed Vas ne zná prečudnih podze- čile in ne ogrele tudi najmrzlejših in najtrših src? Kdo meljskih hramov, ne zná post oj nske jame? nJl pravi pesem : „Čuda tù kaže ti noč, Vil stanovanje je tù! more hladnokrvno gledati take stiske svojih rojakov, svojih bratov? Radosten moj pogled po prepolni tej hiši danes Kdo ni še slišal o čudnem cerkniškem jezeru, ki ribiča, lovca in kmeta v istem letu redi? ni bral 0 čudni, že Tacitu pod imenom mi slavno pričuje 7 da ; kakor domoljubje slovenskega naroda živo plamti 7 tako tudi milosrčnost njegova Kdo Timaus' v se > ( znani „Reki", 7 ki se večkrat skriva in kaže Tù je predno se iz sedem žrel v sinjo Adrijo izliva? Idrija, tu mila Ipava, tu bistriška dolina, tu stanuje na starodavni Pivki čvrst Pivčan, 0 kterem ni prazna beseda! Hvala Vam tedaj, hvala presrčna da se Vas je danes tak obilo tukaj zbralo, kjer gré za pomoč siromakom našim! Pokazali ste s tem da klic preblagega našega deželnega poglavarja ni ostal pokazali ste, da bratovska Miroslav poje: „Pognmen je Piv can In zvěst siromak; Narodu in domu Branitelj krepák. klic vpijočega v puščavi, ljubezen je globoko vkoreninjena v Vaših srcih, — pokazali ste, da Vam se roka ne trese, kadar je treba milodara podati bratu siromaku! Prebivavce teh pokrajin , ki že mnogo let pod te- tem sočutji pa boste gotovo tudi blagovoljno sprejeli, kar Vam danes ponudi čitavnica s bratom svojim 7 7 južnim sokolom!" Stopila sta v kolo 9 da more t biti toliko zdatnisa in „odrtnik Grabež" pomoc ubozim našim Notranjcem gosp P. D r a h s 1 e r : vsak se svoje naloge navzel tako prevdarjeno in jo izvrševal Kar Vam pa prineseta vsak svojega in različnega, tako izurjeno, da od začetka igre noter do konca ni vse endar Ka r pa iz srca tudi v srce. zhaj pride iz istega vira: iz srca bratovseg prenebai smeh. To je najbolji dokaz, kako izvrstno se star pregovor jde pot je igralo, pa tudi koliko šaljivih situacij ima igra v sebi Gospod No 11 i pa se je prikupil tudi s svojo zatirično In tako odpri se zagrinjalo, da v blaženi ta namen pesmijo še prav posebno. Gosp. Fabjanu pa ki pred slavno občinstvo stopi danes domaća beseda ) do- maća pesem, domaća umetnost!" v* o ni a j ^ KJKJ j^iu y p^ov^k/uw» vj w o jk-/ • JL a u j a u u £jc* y rvi v vsej tej veliki besedi djansko pokazal, da je moj J* ster svoje umetnosti, gré čast in hvala, da je zložil Kako globoko je govornica ségla pričujočim v srce, pesmam mične napeve, prav v národnem duhu. kazala je živahna pohvala strani po končanem govoru > ki je donéla od vseh Razdeljena je bila zdaj beseda v tri oddelke. Od konca do kraja so bili izvrstni vsi; težko Je reci f med njimi je bil zanimivisi ) Tretji del bile so gimnastičneigre ,,južnega sokola." Vedite, dragi bravci, da bila je že ura deset, ko so prišle te igre na vrsto, in da v gledišču je bilo in vendar je vse občinstvo zamak- ■ Vse kteri kakor v toplicah ker vsak se je odlikoval njeno gledalo, kar so kazali sokolci v 3 vrstah. po posebnostih svojih, pa le en glas je bil vseh, ki sodijo grupe so bile tako lično sestavljene in tako ljubko iz- brez enostranosti, da vse skupaj je učinilo veselico, peljane, da bi bile lahko dale malarju tvarino za sli- ki je še nismo vidili v Ljubljani. Naj drugi poskusijo, karstvo. Zlasti, ko je bengalični ogenj razsvitljevai pokazati nam tako trójico ! Prvi razdelek je bil muzikalni. Poveličale ste krepka ^trupla v rdečih srajcah, bil je pogled navduš-ljiv. Živahni slavaklici so priznavali nenavadno ta del prekrasni gospodičini Angela in Gabriela, umetnost naših sokolov, kteri imajo izvrstnega učenika ki ste s svojim očetom, visokospoštovanim našim roja- v gosp. Mandiču. kom, gosp. dr. Stergerjem iz Gradca nalašč prišle Se ob polenajstih je občinstvo s prav posebno v Ljubljano, da ste gledé na milodarni namen se ude- zadovoljnostjo z vsem zapustilo gledišče. ležile naše besede. Oj! kako ste pele Angela s Po gledišču je bila vesela večerja v čitavnici, ktera svojim preljubeznjivim mezzo-sopranom in Gabriela s ni ostala brez navdušenih napitnic. Dr. Orel je napil svojim briljantnim sopranom s Ipavčevo „ Ako Lahko noč" Je una srca in radostna čutja izbujevala v Strakošovi Ostani pri meni :u f topila je ta u vrlemu gosp. dr. Stergerju, dr. Bleiweis vsem pomoč-nicam in pomoćnikom današnje slovesne besede, dr. bilo garo amore giu- Lavrič iz Ajdovščine krásnému spolu slovenskemu 9 (( obé pa v Mozartovem dvospevu „Nozze di Fi- Nabergoj iz Prošeka čitavnici in sokolu. Pred odhodom zibale poslušavce v rajském veselji. Da se Je v Trst ste nas še v čitavnici razveseljevale Ijubeznjivi po odpetih pesmah gledišče vselej ploska treslo, ni nam gospodičini Stergerjevi z nepozabljivim svojim petjem treba še posebno omenjati. Al tudi naš pevski zbor pod vodstvom čitavničinega pevovodja gosp. Fabjana Živili ! 100 gold., ki so jih darovali milostljivi kne je pokazal danes obcinstvu ljubljanskemu : kakošne zoškof in z drugimi nadplačili, ki so znesli 67 gld pesmi imamo in kako jih pojó naši pevci. Izbral si 60 kr., znašajo dohodki današnje besede 629 gold velike 10 kr. Kolikšni so bili stroški, se še danes ne ve je zbor Křižkovskega ,,Utonula", kteri zavoljo umetnosti svoje in miline slovi po vsem Ceskem in pa kteremu priudarja ves K. Mašekov zbor „Kdo Je mar ker to V niso se došli y vsi računi. y da razun pomoci ? ki nam Dostaviti moramo pa se ■jeBHHBj^Hh mm došla od predragih orhester in je zavoljo tega kakor nalašč za produkcijo gostov in si. c. k. polka nadvojvoda Ludevika, je gosp. Blaznik tiskal vse razglase in ^programe brez pla- papir sta darovala gospoda Češko in Sovan tudi ni tako v na- před velikim občinstvom, rodnem duhu zložen, kakor priljubljeni nam Ipavčev. Gosp. V. Bučarjev neprecenljivi tenor in g. Fr. VidiČev čila ? y v/vT ,. JL.WVMÍJW uvpvvvinjMi tvuvi lu -L.X. g. Pakič je posodil nekoliko orodja, iuui ^ impozantni bariton sta si zopet danes pridobila vsa srca rečic in Jerančič sta delale vse zastonj. Hvala jim! tudi gospa Ju- r ? kakor sta oba zbora přejela navdušeno pa zaslu- tako ženo občno pohvalo. Drugi del bila je glediščina vesela igra: Prage » a Bob po- Gospá Ignacija Kos-o va, vdova rajncega c. kr. okrožnega zdravnika, je po dolgi bolezni umrla 11. t. m. iz Kranja" po češki Klicperovi „Kolači iz slovenjena, na naše okoljšcine in čase zasukana in po- množena s petjem, ktero je zložil g. Fabjan. Tudi v Naj e domoljubni gospej zemljica lahka ! tem razdelku nas je doteklo veselje, da gledé na milo- f ■■míMm wmmm za- je s nam iz ki darni namen besede današnje je prišla greba gospodičina Dragotina Milanova svojim svakom, nepozabljivim nam profesorjem Macunom bila v začetku čitavnice naše ud njeni in v petji nam mila pomočnica. Nepopisljivo ljubeznjivo je predstavljala in pela danes „Potinjo iz Kranja". Kakor igračica se je vedla na odru in tri mične pesmice pela eno lepše od druge; navdušila je občinstvo tako, da so ji slavaklici Denarni zapisnik Matičini. V drugem letu so k Matici pristopili in plaćali kot ustanovniki: Gospod Klemencič Jože, posestnik na Vrliniki . 50 gold kr n Pinežič Viktorin, kaplan v Neunkirchen-u za letni donesek: * síí' 10 19 11 doneli od vseh strani. Tudi kakor gospodičinam VJ JLXKJJLL KJ KA. f kJV JLJ. Otl CiUl* JL UL \A 1 UM I y I\(*l\Ul ^ KJ O £J KJ KA 1 V> 111 Ck LU Stergerjevim, smo hvaležni, da je poveličala današnjo besedo. Kaj pa naši domaći? Ponosno rečemo, da so vsi dovršili naloge » 11 19 11 11 11 11 Kuralt Ivan, župnik v Mengsi . . . Hiti Ivan, kaplan na Holmci . . . . Barlič Martin, beneficij at pri sv. Vidu . Bononi Jožef, župnik v spodnji Tuhinji Mrvec Blaž, župnik v Nevljah . . . Lomberger Jože, župnik v Tujnicah dr. Jožef vitez Wasser, svetovavec c. k. deželne nadsodnije in državni pravdnik v Gradcu ........... 2 O u 2 2 2 2 » 19 11 99 19 19 99 99 19 19 19 19 2 91 19 svoje izvrstno. Ni ne mala stvar 9 ako kdo, ki le v privátném društvu radovoljno igrá, si prvikrat upa na oder javni, kjer ga caka kritika ne-usmiljena. In kako slavno so zmôgli vsi! „Polonica' Skupaj Ce se temu pristeje , kar so kazale poslednje 74 gold. kr. í 91 Novice", namreč 618 li 50 99 gospodičina Ana Nolly-eva Nolli 99 Matice" gosp. Josip se vidi, da je Matica přejela od novih udov 692 gold. 50 kr: 99 mojster Tomaž" gosp. Peter Gras el li Y Ljubljani 17. aprila 1865. Dr. Jer. Županec. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.