Poštnina plaćana ▼ gotovini
Leto LXX1., št. 274 a
Ljubljana, torek 6. decembra 1938
Cena Din 1*—
LOVENSKI
Lzha_,a vsak dao popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust pc dogovoru, uiseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečne v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vraća ja
UREDNIŠTVO CN UPRAVNIATVO LJUBLJANA« Rnafljeva ulica štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26
Podružnico : MARIBOR, Grajski trg at. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
r*"?^--~-»tropova misija v Parizu:
Pot k zbližan ju Francije in Nemčije
Po podpisu skupne izjave, s katero si priznavata nedotakljivost skupnih meja, se bodo pričeli razgovori o vseh perečih mednarodnih problemih — Zaenkrat pa Se ni pričakovati konkretnih uspehov
Pariz, t>. decembra, r. Danes dopoldne ob 11. je prispel v Pariz nemški zunanji minister Ribr.entrop v spremstvu večjega števila višjih uradnikov. Na kolodvoru ga je v imenu francoske vlade pozdravil zunanji minister Bonnet, navzoča pa sta bila tudi nemški poslanik v Parizu grof VVelczek in francoski poslanik v Berlinu Concorde, nato pa se je sestal z mini-nanji minister s svojim spremstvom podal v hotel >Imperial« na Place de la Concordia. nato pa se je sestal z ministrskim predsednikom Daladlerom, ki je njemu  na  čast  priredil zajtrk.
Podpis skupne izjave
Popoldne ob 15.30 bo \ /.imanjem ministrstvu svečano podpisana franoosko-nemška izjava. Kolikor se je moglo do-sedaj izvedeti, obsega ta izjava naslednje glavne točke:
1. Nemci la in Francija priznavata, da med njima ni nikakih sporov ter proglašata skupno mejo za končnovejjavno in nedotakljivo.
2. Obe državi izjavljata, da se odrekata pri urejevanju medsebojnih odnosa jev vsaki oboroženi sili.
3. V primeru, da bi se pojavil kak spor, se obvezujeta, da ga bosta rešili na miren način in se po potrebi p os ve t val i tudi s tretjo državo, pri čemer sta mišljeni predvsem Anglija in Italija.
Po podpisu te izjave bosta Ribbentrop in Bonnet ob 18. sprejela domače in tuje novinarje ter jim objavila besedilo skupne izjave, ob 18.30 pa bosta govorila po radiu ter pojasnila namen m pomen skupne francosko-nemške izjave.
Mimo tega bodo pri tej priliki v Parizu važni razgovori. Iz dejstva, da je Ribbentrop pripeljal s seboj cel štab visokih uradnikov nemškega zunanjega ministrstva, sklepajo, da se bodo ti razgovori razvili na mnogo širši podlagi kot pa se je prvotno domnevalo in da ne bo ostalo samo pri splošni izmenjavi misli o' mednarodnem položaju. Mnogo bolj verjetno je, da bodo obravnavali vsa aktualna vprašanja    in  v poučenih  krogih ne iz-
ključujejo možnosti, da bodo govorili tudi o nemških kolonijalnih zahtevah.
Razgovori o perečih mednarodnih problemih
V ospredju razgovorov, ki jih bodo imeli Daladier Bonnet in Ribbentrop. bodo naslednja tri vprašanja:
1. Rešitev španskega problema, 2. sklenitev letalskega pakta med Nemčijo in Francijo in 3. poglobitev gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Kar se tiče španskega vprašanja, bo, kakor pričakujejo, Nemčija vztrajala pri svoji zahtevi, naj se generalu Francu priznajo pravice vojskujoče se stranke in je verjetno, da bo Nemčija pri tej svoji zahtevi vztrajala prav tako trdovratno, kakor je Italija s svojimi zahtevami glede položaja na Sredozemskem morju.
Drugi kočljiv problem bo stališče Nemčije glede italijanskih aspiracij na francosko posest v Tunisu. Daladier bo zahteval od Ribbentropa točno pojasnilo. kakšno stališče zavzema Nemčija glede teh italijanskih teritorialnih zahtev. Ker pa Nemčija v izjavi, ki bo danes podpisana,
priznava nedotakljivost francoskih meja, bi bilo logično, da Nemčija ne bo podpirala italijanskih teritorialnih zahtev, ki so naperjene proti Franciji. Vsekakor pa ni pričakovati, da bi Ribbentrop že pri današnjih razgovorih zavzel v tem pogledu kako konkretno stališče.
Težave za dosego popolnega sporazuma med Francijo in Nemčijo predstavljajo tudi francoski odnosa ji do Sovjetske Rusije. Francija se dosedaj še ni odrekla zavezniški pogodbi z Moskvo in v mero-dajnih krogih tudi ne kažejo nobene volje, da bi se odrekli temu zavezništvu. Na drugi strani pa zastopa Nemčija mnenje, da francosko-ruska zveza ni v interesu evropskega miru in da Nemčija ne more sklepati prijateljstva z državo, ki je zaveznica Moskve.
Tudi glede gospodarskih odnošajev med Francijo in Nemčijo bo zaradi različnih gospodarskih. političnih in socialnih sistemov obeh držav treba premostiti razne težave. Francija nikakor ni pripravljena opustiti svojo demokratično politiko, dasi je na drugi strani njena iskrena želja, da pride med Nemčijo in Francijo do lojalnega sporazuma in sodelovanja.
Joachim v. Ribbentrop
Italija računa na podporo Anglije?
Zaenkrat pa ne misli načeti teritorialnih zahtev glede Tunisa
Rim, 6. decembra, e. Italijanski tisk obširno obravnava dogodke v Tunisu, ki so" bili posledica dogodkov v italijanskem parlamentu. Italijanski listi podčrtavajo, da za enkrat Italija ne bo sprožila debate ali razgovorov o ureditvi odnosov med Italijo in Francijo, ker je to vprašanje v tesni zvezi z vprašanjem teritorialnega status quo. Glede odnosov med Francijo in Italijo pa izraža italijanski tisk mnenje, da bodo prišli Italiji na pomoč odločilni angleški državniki in politiki, ki bo-
do s sodelovanjem Italijanov formulirali italijanske zahteve v taki obliki, da bo mogoč sporazum med Italijo in Francijo in obnova ravnotežja med obema državama. Londonski »Observer« piše, da Italija najbrže ne bo popustila glede svojih glavnih zahtev, ki so: 1. pridobitev večjih pravic v Tunisu, 2. v upravi Sueškega prekopa, 3. v upravi železnice med francoskim Džibutijem in Adis Abebo in 3. glede vprašanja podpore španski republikanski vladi s strani Francije.
Uvedba splošne vojaške dolžnosti za moške in ženske na Madžarskem
Kadrovski rok bo znašal dve do tri leta, v primeru vojne pa lahko vpokličejo vse moške in ženske od 14* do 70. leta
Budimpešta, 6. decembra, e. Madžarski rninister za obrambo je napovedal obsežno reorganizacijo madžarske vojske. Tozadevni zakonski načrt s potrebnimi uredbami bo v kratkem predložen parlamentu. Po napovedih ministra za obrambo bo uvedena na Madžarskem zopet obvezna vojaška služba, kakor je bila v veljavi pred svetovno vojno. Obvezna vojaška služba bo trajala tri leta. V splošnem bo znašal kadrovski rok dve leti, le za tehnične in specialne čete bo trajal polna tri leta. Aktivno bodo morali služiti za prvo dobo vsi moški od iS do 35 leta, gornja meja bo torej v primeru s predvojno podaljšana za 10 let.
V vojnem stanju bodo vojaški obvezanci vsi moški in tudi ženske od 14. do 70. leta. Pod vojaško upravo bo prišla v primeru vojne tudi vsa industrija in sploh vsa važnejša podjetja.
Bukarešta, 6. dec. br. Notranji minister Ca-linescu, ki je obenem vodil tudi prosvetno ministrstvo, je danes podal ostavko kot prosvetni minister, ker je v zvezi /. akcijo proti Železni gardi prezaposlen z vzdrževanjem reda in miru v državi. Za novega prosvetnega ministra je bil imenovan univerzitetni profesor Peter Andrcanu, ki jc danes že prevzel prosvetni resor.
Notranje politična kriza v Belgiji
Po sklepu socialističnega kongresa so vsi socialistični ministri podali ostavko
BKl SKLJ, 6- dec. br. Po imenovanju novega finančnega ministra je belgijska vlada snoči zopet prišla v krizo, ki kaže, da preživlja Belgija splošno in hudo notranjo krizo, katere rešitev postaja z vsakim dnem bolj težavna. Kongres socialistične stranke je snoči sprejel resolucijo, v kateri zahteva, naj vsi socialistični ministri takoj podajo ostavko. Ministrski predsednik Spaak si je zaman prizadeval, da bi odvrnil kongres od tega sklepa, ki predstarvlja po njegovem mnenju veliko nevarnost za belgijsko demokracijo. Položaj je tako napet, da po ostavki vlade,
ki je s tem postala neizbežna, ne bo preostalo nič drugega, kakor razpust parlamenta in razpis novih volitev. Iz zunanje političnih pogledov pa to sedaj ne bi bilo priporočljivo, ker bi se utegnili uveljavljati zunanji vplivi, kar bo dovedlo do težkih notranjih neredov. Po sklepu kongresa so vsi socialistični ministri obvestili ministrskega predsednika, da izstopajo iz vlade. Za danes dopoldne je Spaak sklical sejo ministrskega sveta, na kateri bodo podrobno proučili položaj. Splošno so prepričani, da bo Spaak še danes podal ostavko svoje vlade.
Pirow o položaju v Evropi
Prihodnjo pomlad bo mednarodna napetost v Evropi dosegla vrhunec
London. 6. dec. AA. Reuter. Vojni minister Južnoafriške unije Pi<row, ki se je vrnil s potovanja po Nemčiji. Nizozemski. Belgiji in Italiji, je podal snoči izjavo o položaju v Evropi. Med drugim je naglasil, da v Evropi noben narod ne želi vojne, vse vlade pa se pripravljajo na vojno. Če se v tem pogledu v enem ali dveh mesecih ne doseže kakšna sprememba, tedaj bo napetost zopet dosegla višek. Pričakovati je, da bo ta napetost dosegla vrhunec prihodnjo pomlad. Najbolj žalostno pa je to, da po ureditvi češkoslovaškega vprašanja ni nikjer nobenega načela, na podlagi katerega bi vojna morala postati neizvedljiva. Razpoloženje za novo vojno je torej čisto psiholo-
ške narave. Vprašanje beguncev se bo dalo mirno urediti. Zato pa je potreben predvsem denar, ki bi ga lahko dobili z mednarodnim posojilom, ker begunci ne smejo vzeti s seboj svojega imetja. Za to posojilo bi morale jamčiti velesile. Dovolj je držav, ki bi rade sprejele begunce, a jih pri tem ovirajo obziri zaradi mednarodne politike. Pirow pravi, da bi se vprašanje beguncev lahko uredilo brez težav in bi ne smelo biti povod za vojno. Značilno pa je za duhovno stanje nekaterih narodov, da nočejo doprinesti niti najmanjših žrtev na korist miru.
j Darujte za »Zvončhov« shlad
nemški zunanji minister, bo danes v imen« Nemčije podpisal francosko-nemško Izjavo, ki ima značaj nenapadalnega pakta
Knez namestnik Pavle v Londonu
London. 6. dec. AA. Snoči ob 18.30 je Nj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdijenci v Buekinghamski palači sira Aleksandra Cadogana, stalnega podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve.
»DaiJy TeJegnaph« jc objavil oLainek, v katerem pravi, da je imel Nj. kr. Vis. knez namestnik med svojim bivanjem v Londonu sestanke z vodiilnimi angleškimi državniki in posebno podčrtava pomen razgovora, ki ga je imel Nj. kr. Vis. knez namestnik s predsednikom vlade sirom Nevillom Cham-berlarinom in zunanjim ministrom lordom Halifa-\om.
Delavski »Daiily Herald« objavlja celo stran fotografskih motivov iz naše doino> vine v z.vez-i s proslavo dvajsetletnice Jugoslavije. Posebno pa ob j a vil ja velik napredek Jugoslavije.
Razlastitev Židov v Nemčiji
Berlin, *>. dec. br. Gospodarski minister Funk je izdal odlok, ki pooblašča podrejene oblasti, da lahko po potrebi odrede razlastitev Židov. V bodoče židje ne smejo več biti posestniki hiš, podjetij in zemljišč. Do 1. januarja morajo prodati svojo posest s posredovanjem posebnega urada, ki bo preprečil pretirane cene, pa tudi prodajo v brezcenje. Prav tako odslej 2idje ne smejo več imeti, kupovati in prodajati zlatnine, srebmine ln platine, prav tako pa tudi ne biserov, draguljev in drugega dragega kamenja. V kolikor so v posesti teh stvari, jih morajo v roku treh dni deponirati pri za to določenih uradih.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja S
Sorzna poročila.
Curih, 6. decembra. Beograd 10, Pariz 11.68, London 20.76, New York 442, Bruselj 74.35, Milan 23.24, Amsterdam 240.20, Berlin 177.12, Praga 15.125, Varšava 82.87, Bukarešta 3.25.
Govori ministrov
Bjelo Brdo, 5. decembra. AA. Dopoldne je prispel v Bjelo Brdo trgovinski minister inž. Nikola Kabalin in se udeležil širše konference JRZ. Minister je v daljšem govoru razložil delo sedanje vlade, ter poudaril velike uspehe na polju notranje in zunanje politike. Svoj govor je končal z besedami: Ne prihajamo z nikakim: obljubami, kakor delajo to naši politični
nasprotniki Mi prihajamo pred ljudstvo s svojimi deli. ki nam dajejo popolno pravico, da od ljudstva zahtevamo zaupanje, da nam tako omogoči tudi za bodočnost naše plodonosno delo.
Po konferenci v Bjelem Brdu je minister Kabalin odšel v Sarlas, kjer so ga sprejeli pristaši JRZ. Med njimi je bilo tudi mnogo Nemcev, ki so navdušeno vzklikali predsedniku vlade dr Stojadinoviću, ministru Kabalinu in JRZ. Tudi tu je imel minister Kabalin širšo konferenco s strankinimi pristaši V začetku svojega govora se je zahvalil za sprejem nato pa se pc-sebnn zadržal na potrebah svojega kraja ter se dotaknil vprašanj, ki se nanašajo na tukajšnio nemško manjšino. Minister Kabalin je pri tej priliki rekel, da v naši državi uživajo vsi državljani en*dke pravice, ki jim zagotavljajo razvoj na kulturnem, gospodarskem, socialnem in prosvetnem poliu. Za ministrom Kabalinom sta govorila še Vuković in Gavrilovič. ra-kar je bila konferenca zaključena.
i O končanem agi taci jskem potovanju po osiješkem okraju se je minister Kabalin odpeljal v Daljo ter se tam udeležil uspešno in odlično obiskanega zborovanja JRZ Pri vhodu v Daljo je ministra sprejela številna množica ljudstva na jelu s konjeniki »n kmečkimi vozovi, ki so bili okrašeni z državnimi zastavami  In zele-
njem. Ta množica ljudstva se je razvrstila nato v sprevod, v katerem se je v sredi vozil z avtomobilom minister Kabalin. Ta sprevod se je tako pomikal proti k~ajn. kjer je bilo napovedano zborovame. °b 11. je začel zborovanje Mirko Hajdukovic. predsednik krajevne organizacije JRZ. Zahvalil se je najprej ministru Kabalinu za obisk in veliko pozornost, ki jo izkazuje temu kraju Nato je spregovoril minister Kabalin sam ter se najprej zahvalil navzočim kmetom iz Dalja in okolice za lep sprejem in navdušene ovacije Dotaknil se je nato bližajočih se volitev ter dejal, da je zdaj jugoslovenski narod pred dvema možnostima: da slasuje za JRZ ali za združeno opozicijo JRZ teži za močno in čvrsto Jugoslavijo. Poleg te težnje JRZ želi, da v Jugoslaviji vlada blagostanje. Zaradi tega vlada dr. Stojadinoviča z vso vnemo skrbi, da bi pomagala našemu ljudstvu. Najprej je pomagala kmetom kot najštevilnejšemu sloju v Jugoslaviji. Zmanjšala mu je dolgove za polovico, s čemer se je dvignila njegova življenjska stopnja. Kot naslednji ukrep je prišlo povečanje cene kmetijskim pridelkom. Vladi dr. Stojadinoviča se je posrečilo dvigniti cene našim kmetijskim pridelkom na tako višino, da bi jo mogle druge dr*^ve zavidati. Ko je govoril o združeni opoziciji, je minister Kabalin dejal, da ta opozicija želi uničiti vse naše nade in svetinje za katere smo se stoletja in stoletja boriM Dalje je dejal, da združena opozicija vi dosledna in da v Zagrebu govori tako. v Osijeku drugače in v Beogradu spet drugače Medtem ko v Zagrebu dr. Maček izdaja letake, v katerih poziva prebivalstvo naj na 1. december ne razobešajo državni r zastav, se zavzema v Beogradu srbijansk-opozicija za jugoslovenskega kralja in Tu
goslavijo. Glede Mačkove težnje, da raz-
bije državno in narodno edinstvo je inž. Kabalin dejal: Naš narod ne bo nikdar tega dovolil, ker je državno in narodno edinstvo njegova svetinja, za katero ie stoletja in stoletja prelival svojo junaško kri. Na koncu svojega govora je povedal tole: Medtem ko mi gradimo ceste, šole, železniške proge, tovarne, vodnjake itd., združena opozicija prireja parade, svečanosti, proslave rojstnega dne itd. To je tisto, kar nas loči. Njim je do parad, nam do dela, ali kadar jih narod obsoja zaradi takšne politike in kadar jim oo5e odreči svoje zaupanje, ga terorizirajo, kljub temu pa jim ne bo noben teror pomagal, ker bomo mi ostali na upravi države kljub vsemu terorju čiste enostavno samo iato. ker to narod hoče. Vsak, kdor glasuje za listo dr. Milana Stojadinoviča, glasuje za delo, red, mir, blagostanje, napredek, državno in narodno edinstvo.
Za ministrom dr. Kabalinom sta govorila namestnik poslanskega kandidata za mesto Osijek Vuković in Gavrilovič, namestnik ministra Kabalina.
Makarska, 5. decembra. AA. V nedeljo dopoldne je imel rninister za telesno vzgojo Ante Maštrović zelo uspelo zborovanje v vasi Kozice v makarskem okraju. Na zborovanje je prišlo veliko število kmetov iz Kožic, kakor tudi iz drugih okoliških vasi vrgovske krajine in iz vasi Vrgovska-K met je so prihajali v sprevodih pod jugo-slovensko zastavo, ali pa so se pripeljali z avtobusi. V vasi so pokali topiči. Zborovanje je bilo pod milim nebom. Vse hiše okoli tega prostora so bile okrašene z ju-: <*oslovenskimi zastavarnl GovorniSka tribuna je bila vsa v preprogah, cvetju in 'elenju,  sredi  pa je visela velika slika predsednika   vlade   dr. M. Stojadinoviča vita z državno zastavo in zelenjem. Zborovanje je začel predsednik organi-
zacije JRZ v Vrgovci Miloš Martinec, ki je pozdravil ministra Maštroviča s prisrčnim nagovorom. Ob navdušenih pozdravih in gromkim vzklikanjem vseh navzočih je spregovoril minister Maštrović, ki je v glavnih potezah poudaril ogromne uspehe vlade dr. Stojadinoviča v zadnjih treh in pol letih in sicer na polju zunanje kakor tudi na polju notranje politike. Med drugim je minister Maštrović, govoreč o zunanji politiki, ki jo dalekovidno in modro vodi predsednik vlade dr. Milan Stojadi-nović, dejal, da so uspehi predsednika vlade v zunanji politiki zagotovili Jugoslaviji njene sedanje meje, še prav posebno pa tiste meje, od katerih žive Hrvati, popoln mir in to ravno v najtežjih trenutkih, ki jih je v zadnjem času preživljala Evropa. Zatem je minister Maštrović popisal delo in omenil uspehe vlade dr. Stojadinoviča na vseh področjih notranje politike, na finančnem, gospodarskem, socialnem, prosvetnem in ostalih poljih. Takšna politika vlade dr. Stojadinoviča je dala pozitivne rezultate, kakršnih dozdaj niso dale vse vlade skupaj, kar jih je bilo dozdaj od ustanovitve naše mlade države. Vlada dr. Stojadinoviča je dala močni razmah splošnega in trajnega blagostanja- Naše finance so urejene in stabilizirane, gospodarstvo
je oživelo kot nikdar prej. Poleg obstoječih panog industrije, ki neprestano napreduje, se ustanavljajo nove ter se tako naša država čedalje bolj   usposablja, da
sama zadovolji svoje potrebe. S tem se obenem nudi možnost dela in zaslužka
najširšim slojem našega delovnega ljudstva, najbolj pa z javnimi deli, ki so se začela izvajati v vseh krajih naše države Odveč bi bilo še posebej poudarjati, kaj je vse storila vlada dr. Milana Stojadinoviča za naše kmetsko ljudstvo, ki mu je Z raznimi zakonskimi ukrepi odvzela težka bremena, ki so ga leta in leta tiščala. Naj-
zgovorneje govore pozitivna in dokončna dela, ki so plod neprestanih skrbi in prizadevanja vlade dr. Milana Stojadinoviča.
V drugem delu govora, ki ga je posvetil notranji politiki sedanje vlade, je minister Maštrović med drugim dejal, da je naša država na poti k stalni konsolidaciji našega notranjepolitičnega življenja. Samo v složni, veliki, enotni in nedeljivi Jugoslaviji more biti zadovoljen in zajamčen napredek ter bodočnost vseh delov našega naroda, a prav tako tudi našega hrvaškega dela v neodvisni Jugoslaviji. V takšni Jugoslaviji obstoji edina možnost, da se uresničijo tudi vse upravičene težnje Hrvatov. Romantika nikdar ni bila za hr-sar, o čemer nas more najbolje poučiti hrvaška zgodovina. Nerealna politika bi mogla pomeniti za Hrvate največjo nesrečo, in mnogi Hrvatje so začeli to že uvi-devati, mnogi drugi pa še bodo. JRZ ima svoj določen in jasen program ter gre z njim odkrito na volitve. Za ta program se je odločila ogromna večina jugoslovenskega naroda, ki bo pri decembrskih volitvah oddal svoj glas za državno listo dr. Milana Stojadinoviča. S tem se bo začela nova doba nadaljnjega razvoja narodnega in političnega življenja jutrišnje složne
in močne Jugoslavije.
Ministra   Maštroviča   so med njegovim
govorom navzočni neprestano prekinjali z navdušenimi vzkliki. Za njim sta govorila še predsednik okrajne organizacije V Makarski Marcel Vabieri, lekarnar in stari narodni borec Marko Vuletič iz Kozle Zborovanje je nato zaključil predsedujoči Miloš Martinec. Velika množica kmetske-ga ljudstva je navdušeno vzklikala Nj. Vel kralju, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedn ku vlade in voditelju dr. Milanu Stoiar? viru. ter mmistru Ma-štroviču, w r..- jtoflo no di a vljaH
z vzkliki 2il0    '   . muiister.
Stran 2
»8LOVENSKI NARODc, torek, 6. decembra 1938.
Ste*. 274
Aida" na mariborske) gledališkem odru
Prijetno presenečenje kulturnemu Mariboru Ob :
niči Jugoslavije
let-
zdrati gasilsko službo v tem obmejnem pasu do take višine ni le zasluga nas, temveč gre priznanje v prvi vrsti nadvse požrtvovalnemu delu našega župnega starešine tovariša Srečka Kranjca, organizatorja gasilstva na severni meji, ki je dal tudi pobudo za ustanovitev gasilske
župe, kateri predseduje že od njene ustanovitve. Končno je naglasil, da smatra podeljena odlikovanja kot odlikovanje vsega članstva, ki je več ali manj skupno pripomoglo do tako lepih uspehov. S tem je bila intimna in iskrena slovesnost zaključena..
Haflbor, 5, decembra Na mariborskem odru se jc pojavila silhueta starega Kgipta v veličastni podobi egiptovskih templjev in nilske pokrajine. \ tličastna »Aida«, umotvor Verdijeve mladostne ustvarjajoče sile ter genialne invencije jc bila prvikrat uprizorjena na prostem ob priliki otvo:itve Sueškega prekopa. V soboto zvečer je doživela v Mariboru prodorno tor skrbno pripravljeno premieru.
Prr/n-alno je trela omeniti vneto prizadevnost gledališke uprave, ki jc hotela navzlic velikim materi:;(nam /"tvam priprav1*; kulturnemu Mariboru ob 20-lcrnici Jugoslavije in Verdijevi '.o-letnici prijetno presenečenje :n pravo kulturno odrsko senzacijo. »Aida« je uspela. Seveda ne moremo p *i tem motriti uprizori t ven ih kvalitet po merilih svetovnih ceiitnv opernega ustvarii-nja. Za naše razmere pa je odlično uspela, četudi b; s: Že'eli v pevskem pogledu tu pa tam primerne dopolnitve ter poglobitve.
Vnete crgafKziUr/r'? in pripravljalca »A-de« na mariborskem odru sta bila Loj/e HenBOg kot dirigent in Vladimir SkrbiflŠek kot reži er. Lojze Hercog je smiselno upo-stavljal ter uravnaval Eoavo£$e med solist', orkestrom in zborom duhovnikov. Znani snevj zmagovite ljubezni k SMi nežni, meh ki, polni prijetne metodika. Toplo, čustveno, jc zaživela italijanska ljubavna pesem, ki jo je Verdi vešče pres<ndii izpod rtaP jonskega sonca v čarobne pekrajme ob Vilu in piramidah. Od časa dc Saaa pa je zazvenal iz te sredine pristen Gregorijanski koral H častitega zbora molečih in rotečih egiptovskih svečenikov.
Vladimir Skrbinšek je slikovito ter z okusom opremil vseh osmero slrk. Tako se je rudi v operi izkazal kot odličen odrski tvorec. /Celo učinkovito je izgradil /lasti prvo sliko, potem tretjo sliko Radamesovcjja triumfalnega povratka im nilsko «liko. ki predstavljajo nemalo preizkušnjo režiserjeve smotrnosti in spretnosti  Rc/isc~«kn pre-mi-!jenost jc odlikovala notranjo zgradbo, pa tudi zunanjo podrobno preciznost in temeljitost, ki se je odražala zlasti ob mm žičnem nastopu prve m tretje slike, v kol:kor je pač bilo mogoče računati z razpoložljivo prostornostjo v širino n globino. Odrski okviir pri »Aidi« je v smislu tradicije mogočna dva načina. Po prvem se vezeta po dve in dve siki, tako da se doseže s tem znatno skrajšanje uprizoritvenega časa in odmorov. Po drugi metodi pa se vsaka slika posebej prikazuje. Vlad. Skrbinšek se je odločil za drugo možnost in nam je ustvaril scenično okolje, ki bi ne bilo v sramoto nobenemu odru v naši državi Le zamise.1 zaključne in predzakljuone slike se nam zdi glede osredotočenja opernega dogajanja nekoliko nc-prepričevalna, saj bi monal biti prostor, ki naj prikazuje grob, do zaključne slike pri-diržan triumfalno tragičnemu, edinstvenemu 1 juhavncrnu Aidinemu    in Radamesovemu
dvospevu. ki pretresa veličastno pwtre^jivi konec te opere.
Dirigent in režiser sta poskrbela za pomnožite v zborov in skupin. Tudi orkester je bil primerno dopolnjen. Vidno je sodeloval moj-ter Lukež na svoji harfi. Zbor je biJ tudi /natno pomnožen z rzbrarinnn mariborskimi pevci, ki so bili deležni posebne naloge v zboru svečenikov.
Kot Aida se nam je prečstavi-Ja kot gost ga. Flfiida Ilcrzogova, ki je vdihnila svoji Aidi mnog.'; dramatičnega zanosa. Man ose v-°ki. ki ob Boccaciu ni bil deležen posebno hvaležne vloge, je kot Radarnes lahko pokazal vse odlike belkantistične kulture, dostojanstveno umerjenost operne igre. Priznanje sii jc pridobi! že s prvim samospevom »Rajska Aida«. potem z obema velikima !juba\niima duetom a z Aido ob Nilu in v grobu ter končno ob blesteče m A. ko se prostovoljno  vda  višjemu  svečemlkti Ram-phisu. Mamo še vs ki je imel v tej vlogi mnogo prilike, da razmahne svoj prečiščeni tenor in igralsko -dinamiko do učinkovitih vrhuncev. Zamejič-Kovičcva je nastopila kot Amneris, ki predstavlja tretjo najnapornej-šo vlogo v »Aidi«. Njen prodorni alt se je živahno vzpenjal v mezzosopranske višine in se prosojno usoglašal ob znanem duetu z Aido v tretji sliki in samospevu »Vojna sreča«. Majestetičen je bil egipt. kralj Vladimir ja Skrbniška s polno donečim pozivom »Kvišku« m razglasom kraljevske odločitve oh sklepu tretje slike. XTepremagani premaganec, poln elementarne sile in neugnane borbenosti je etiopski kralj Araonasro. An-žlovar je uspešno poživljal to odrsko podobo z razgibano živahnostjo in prodornim* razsežnim baritonom v tretji in v nilski sliki. Poln  veljavne dostojanstvenosti je bil višji svečenik Ramphis Pavla Kovica (čast bogovom). Njegov bas se je izdatno uveljavljal oh razglasitvi sodbe v predzaključni sliki (Radarnes, Radarnes). Jelka Igličeva nas je prijetno presenetila s svojim zvonkim, lirično uhramim, sočno zvenečim sopranom ob samospevu v Vulkanovem templju (Mogočni, stini), tako da ji je želeti vidnejše konjunkture v drugi vlogi. Tudi Angelo Jarc jc žel kot sel lep uspeh, prav tako Marija Veldinnva v vlogi druge svećenice.
Vsi nastopajoči so imeli nove kostume, kar je povzdigovalo potek opere, ki jo jc sprejel kulturni Maribor z zadoščenjem, priznanjem in hvaležnostjo gledališki upravi. Ob premieri je bilo gledah-šce polno zasedeno. Občinstvo ni štedilo s priznanjem. Nastopajoči vod-ilni igralci ter igralke so dobili v /nak priznanja lepe sopke. Za naš Maribor je bila ta premiera prava kulturno odrska senzacija. Nudila je obilo umetniškega užitka in je pokazala, da niso bili upravičeni in utemeljeni dvomi v uspeh, ki so prikazovali korajžnn pobudo kot tvegano početje. V.
Otvoritev telefona pri Mali Nedelji
Zgrajen je bil na državne stroške, otvorjen pa 35* novembra
Ljutomer, 2. decembra Mala Nedelja, ki leži na prijaznem gričku med Sv. Jurijem ob ščavnici in Ljutomerom, obdana z lepimi "vinogradi in sa-donoanimi gaji, je dobila te dni telefonsko zvezo s svetom. 2e dolga leta se je ta kraj, ki ima že svojo pošto, boril, da dobi še telefon, tako da bi bil vključen z drugimi kraji vred v telefonsko omrežje. Posebno v zadnjih letih je bila potreba po telefonu vedno večja, ker so se bas tu sklepale večje sadne in druge kupčije in so ljudje biti večkrat prikrajšani pri raznih prodajali, ker eo za povpraševanja po raznem bla^-u zvedeli prepozno.
Koliko se je potegovala za telefon občina in razni ljudje, a vse prošnje, vse intervencije so povsod nalele na gluha ušesa. Povsod se je obljubljalo in ostalo je samo pri obljubah. Pred dvema letoma se je vendar nekaj zganilo In vsi so pričeli govoriti, da bo tudi Mala Nedelja dobila telefon. Zahtevali so od občine prispevek v iznosu 48.000 din. ki ga pa občina ni mogla prispevati in je ponudbo odklonila. Potem so ta prispevek znižali na 14.000 dinarjev in občina je tudi to odklonila in se postavila na stališče, da naj država zgradi telefonsko progo v svoji režiji.
Tako je to veselje Malonedeljčanov padlo v vodo in ostalo je pri starem. Tele-
grami in nujna naročila, sporočila in podobno, kakor tudi resne nujne vesti so prispele v ta prijazni kraj komaj vsak dan ob treh popoldne z redno pošto, če pa je bilo res kaj nujnega, pa so prenašali to razni r kurirji« iz Ljuomera sem in tja.
Letos, ko »d do bih" vsi kraji v Slovenskih goricah telefonske zveze, jo končno prišlo tudi do realizacije dolgoletne želje Malonedeljčanov. Kakor smo že poročali, so pred dobrim mesecem pričeli graditi telefonsko progo od Sv. Jurija ob Sčavnici k Mali Nedelji. Dela so zelo hitro napredovala in so bila 24. novembra končana.
Dne 25. novembra je bila otvorjena zveza in sedaj ima tudi Mala Nedelja svoj telefon, ki je bil zgrajen na državne stroške. Prvi govor z Ljutomerom in to preko Sv. Jurija Ivanjcev in Radenc je imela tri in pol letna Marinka, hčerka trgovca Seočarja, znanega narodnega in kulturnega delavca. Poklicala je svojo babico, ki je bila v Ljutomeru pri svojem sinu trgovcu Cirilu Scnčarju in ji velela naj pride domov.
Tako je bil otvorjen reden telefonski promet med Malo Nedeljo in ostalimi kraji naše cžje domovine. Malonedeljčani so veseli, da se jim je končno uresničila dolgoletna želja — Vik —
Prisrčno slavje mariborskih gasilcev
Izročitev odlikovanj požrtvovalnim in zaslužnim gasilskim borcem župe Maribor levi breg
Maribor, 5. decembra Gasilska župa Maribor levi breg v Mariboru je imela v preteklem tednu ob priliki seje župnega upravnega odbora v sejni dvorani sreskega načelstva intimno. pa prav prisrčno slavje. župnl starešina g. Srečko Kranjc je ob prisotnosti vseh Članov župnega upravnega odbora razdelil odlikovanja, prejeta od nadrejene edinice Gasilske zajednice dravske banovine v Ljubljani, katera je vidno odlikovala požrtvovalne in zaslužne gasilske borce v župi Maribor levi breg. Z iskrenim nagovorom je župni starešina g. Srečko Kranjc poudarjal napredek obmejne gasilske župe in zasluge vseh tistih, ki so k temu pripomogli. Da je složnost in disciplina, ter gasilsko tovarištvo tako popolno je pripisati le deistvu, da vlada med vsemi člani pravilno pojmovanje gasilskih ciljev, zavest narodnega in humanitarnega čuvstva, ter bratske požrtvo\'alnosti do vsakega bližnjega in  sočloveka v nesreči.
S posebno in iskreno prisrčnostjo pa je starešina župe naglasil odlikovanje s srebrnim križcem, katerega je podelila Gasilska zveza v Beogradu zaslužnemu in požrtvovalnemu zastopniku vojske v župni upravi, komandantu garnižlje g.. podpolkovniku Vojislavu Maslacu. Poudaril je da kaže g. podpolkovnik veliko zanimanje za nafia obmejna prizadevanja in da je med drugim posvetil mnogo pozornosti našemu gasilstvu v splošnem, posebno pa
Srebrni jubilej mariborske sokolske župe
Pred as leti je štela 6 edinic, zdaj Jih ima pa ie 91
Maribor, 6. decembra
Leta 1903 so naši vrli Prteki ustanovili v Ljutomeru prvo srkolsko društvo ob severovzhodni jezikovni meji. Leta 1907 je vzletel mariborski Sokol, leta 1908 ptujski, leta 1912 pa ormoški. Vsa ta sokolska društva so pripadala celjski sokolski župi. Težnja po razmahu sokolske misli pa je zahtevala samostojno župno edinico. Dne 8. decembra 1913 je bila ustanovljena Sokolska župa v Mariboru, h kateri je spadalo tudi Sokolsko društvo v Gradcu s sokolskima odsekoma v Selnici ob Dravi ver na Kogu pri Središču. Prvi župni starosta je bil slovenski in jugoslovanski pr-v obori tel j dr. F*ran Rosi na, ki so mu stali oft> strani neustrašni bratje dr. Gvidon Semec, Jofiko Rajh, dr. Ljudevit Pivko, da-. Radcelav Pipuš in Ivan Kejžar. Ob svoji ustanovitvi je <^ela mariborska .sokolska župa pet sokolskih društev z dvema sokolskima odsekoma in 422 člani, župni načelnik br. Hleich pa se je s pristno češko vztrajnostjo lotil dela v telovadnici.
Po osvobojen ju se je Sokol ob severni meji mogočno razmahnil. Novi in stari sokolski borci so imeli pred seboj že ši-
roko preorano sokolsko polje. Tudi mariborska sokolska župa se je po osvoboje-nju krepko razmahnila. Nepozabni car-zanski junak in sokolski voditelj br. dr. Pivko, ki sledi župnemu starosti dr. Vla-olimirju Sernecu, je dvignil v letih od 1920 do 1925 župno delovanje na zavidno višino. V tej dobi se je začelo pod vodstvem br. dr. M. Kovačiča smotrno prosvetarsko delo. Ustanovila se je župna knjižnica, sledili so prosvetni tečaji. Po izvrlitvi dr. Pivka za narodnega poslanca je postal župni starosta br. Julče Novak, ki je sta-rostoval od 1925 do 1929. Sledil mu je dr. M. Kovačič. od leta 1931 dalje pa br. dr. Milan Gorišek.
Ob ustanovitvi pred 25 leti je štela mariborska sokolska župa le 6 edinic. Danes
jih ima 91. in sicer 48 društev ter 33 čet z 12.842 pripadniki.  Mariborska Sokolska župa je razdeljena danes na 7 okrožij, na koroško, mursko, pohorsko, prekmursko, ptujsko, mariborsko in slovenjegoriško.
Ob srebrnem jubileju mariborske sekefl-ske žirpe zre obmejno sokolstvo s pono_ som na vidne, lepe sadove vztrajnega in sistematičnega sokolskega dela. Naj bi iz tega semena raslo in zorelo mogočno klasje novih desetletij. Zdravo!
Mestni ubožci v gledališču
Posebna brezplačna predstava — Uprizoritev
s ecJteu
Pesmi
Maribor,  3. decembra Narodno gledališče v Mariboru je imelo na    praznik    zedinjenja 1. decembri popoldne posebno publiko, kakršne mend še ni bilo v mariborskem gledališču. Do ber človek je sprožil misel, da bi se o' 201etnici Jugoslavije omogočilo tudi mest nim ubožcem, da bi prisostvovali pred stavi v gledališču in da bi tako imeli tur1 ti pozabljeni  ter  često     ponižani svoj praznično veselje in razvedrilo. Gledališč je bilo polno že dolgo pred predstavo. Pri šli so starčki in starke iz mestne oskrbni šnice, pa tudi   drugi     mestni ubožci, k prejemajo od mestne občine redno mesec no podporo. Vsi so hoteli v lože. ker s« jim je zdelo tam najimenitneje  Pa tud parterni sedeži so jim bili všeč. V tiher zadovoljstvu niso mogli    prikriti svojeg veselja nad tem. da smejo tudi oni sede ti v mehkih, udobnih foteljih, kjer ser sicer le gospoda. Nekatere starejše ob. skovalke so bile opremljene celo z dalj nogledi. Pestra, zanimiva družba: mlad gojenci  raznih ubožnih ustanov  in stari vsi pa' silno radovedni na to, kaj bodo videli na odru. Z zanimanjem so si ogledovali notranjo ureditev gledališča, saj jih 709o  ni prestopilo     nikdar gledališkega praga. Tisti, ki so stvar organizirali, so dobro zadeli, ko so izbrali ravno »Divjega lovca«. Niso pa pomislili na to. da se človek, ki pride prvič v gledališče, ne spozna mnogo na vstopnice in da potrebuie nekoga, ki mu pokaže, kam naj sede Ce kedaj, potem je bilo zlasti ob tej prilik nujno potrebno, da bi bilieterke opravljale svoj posel, saj bi bila nastala prava anarhija, ko bi si mestni ubožci ne pomagali sami tako. da so pač nazadnje sedli tja. kjer je bilo prosto
»Jezus, sedaj pa bo,« si slišal, ko je nastala tema in ko se je dvigal zastor. V žarkem veselju so se ti redki gledališki obiskovalci spogledali in si v radosti po-nežiknili. Potem pa je šlo skozi vso predstavo neprekinjeno, polglasno komentiranje dogodkov na odru, tako da so moral: gralci mestoma precej    naprezati svoje * laso ve, da so obvladali položaj. Seved; i je zlasti potepuh Tonček na mah pri-iobil simpatije mestnih ubožcev, ki so ta-;oj zaslutili v njem svojega junaka. Glasio priznanje je odmevalo po gledališča ;o zakliče Tonček bogatemu županu: »Se edno bolje potepuh, ko pa skopuh.« Svojevrstna publika je bila sicer močno
:■■     •» ~*n s predstavo, isprate! p^ gp \-ian prihajali pred zastor, da bi jim kdo »loskal, ker je sicer predstava lahko za-'onj, ni  pa zastonj  ploskanje. Morebiti i se bili naučili ploskati, ko bi bilo ob :oncu predstave še kaj nadaljevanja. Pa ,a ni bilo. Publika je obsedela na sedežih n se ni premaknila. Čakala je novega de-anja,  morebiti  nepričakovanega »happy-nda«. Tudi mestni  ubožci se na takšne adevščine spoznajo. Tega pa ni bilo. Radi tega so na posebno opozorilo končno venda-iie jeli zapuščati gledališče, ki jim ie v par urah tako tesno priraslo k srcu. ★
Te dni je bila v gledališču prva letošnja predstava Schurekove ^Pesmi s ceste« v treh dejanjih. Zabavno poučna zgodba treh eodcev, ki jih srečno naključje pahne iz harmoničnega, srečnega sožitja v težke >ivljenjcke neprilike. Predstava je bila ob nekaterih prizorih primerno dopolnjena ter boliše izvedena. Pndaian;e poedinih igralcev je bilo topleiše, boli čustveno in bolj doživljeno To velja oredvsem za trojico cestnih godcev Košieevega Krištofa, ki je bil zlasti ob pretresljivi izpovedi v tretjem delanju umetniško zrelo zajet, Na-krstovega erotično vzburkanega in labilnega Ališka ter Biazevega dobro podčrtanega Karla. Tudi Anica V. Simčičeve je bila v tesnejšem stiku z ostalimi sodelujočimi. Temperamentno pikantna je bila Kati E. Starčeve. KoSutov Konrad je kazal krepke poteze pristnega barabskega
cunjarja. V tem krogu se je uspešno uveljavil tudi Crnoborijev stražnik. Peter Ma-lec pa je kot režiser nekatere tehnične in scenične podrobnosti primerno dopolnil. Občinstvo ni štedilo s toplim priznanjem vnetim igralcem.
Ob tej prilik: pa bi izrazili željo, ki je tudi želja prizadetih gledaliških abonen-tov, da se predstave ne prenašajo preveč z lansko-sezonskega repertoarja v novo sezono. Ljudje si žele spremembe in novih reči, ki jih še niso videli, četudi jim tudi stare morebiti ugajajo. Ljubimo naše gledališče in se zavedamo, kaj nam pomeni v narodno kulturnem pogledu. Radi tega izražamo ta pomislek šele sedaj, ko predstavlja po »Dveh tucatih rdečih rož« ter Finžgarjevem »Divjem lovcu« sedaj uprizorjena »Pesem s ceste« Že tretji primer ponavljanja del iz pretekle sezone. Nedvomno pa ni to gledališču v največjo korist.
Mariborske in okoliške novice
obmejni gasilski Župi Maribor levi breg, kjer deluje nesebično že vrsto let.
Ob splošnem odobravanju je nato župni starešina izročil odlikovanje g. podpolkovniku Maslaču, ki se je zahvalil s toplimi besedami omenjajoč pri tem vzoren razvoj gasilstva v Sloveniji in pomen istega posebno v obmejnih krajih, kjer mora isto delovati tudi narodno-obrambno. G. podpolkovnik, ki uživa splošne simpatije, je bil deležen pri tej priliki vsestranskih Čestitk.
Sledila je izročitev nadaljnjih odlikovanj s srebrnim križcem Gasilske zajednice v Ljubljani, katera so prejeli: četni predsedniki Ernest Golob iz Sv. Trojice, Franjo Vavpotlč iz Zg. Sv. Kungote, Bau-man Josip iz št. IIja, šuman Anton iz Sv. Marjete ob Pesnici, Fluher Ivan iz Sv. petra Kostanjšek Janko iz Sv. Martina pod Vurbergom in Hrastnik Anton iz Sv. Barbare, nadalje člani četnih uprav Ko-šenlna Vlado iz Sv. Lenarta in Klug Mihael iz Pesnice, ter zaslužna četna zdravnika dr. Bruno Weixl iz Sv. Trojice in dr. Ludvik Kramberger  iz Sv. Lenarta.
župni starešina g. Srečko Kranjc je vsem odlikovancem ponovno Čestital, na kar se je v imenu odlikovancev zahvalil Župni podstarešina in predsednik čete v Sv. Trojici g. Ernest Golob, poudarjajoč velike težkoče, ki jih je moralo obmejno j gasilstvo prebroditi v samozataje vanju in ! požrtvovalnosti. Da pa je uspelo organi- {
— Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Valter Križane, čevljarski pomočnik, in Martina Spiniler; Ludo-vik Brunčič. kmet, in Antonija Skuhala, kmečka hči, od Sv. Križa pri Ljutomeru; Stanislav Benko, inženjer v Borovem m Ladislava švigelj, učiteljica v Mežici; Josip Artič, delavec, in Marija Urbančič, delavka, Dolnja Počehova 32; Anton Gar-bajs, posestniški sin, in Kristina Vezjak, posestniška hči, od Sv. Marjete na Pesnici; Josip Kocbek, posestnik, Pobrežje, in Marija Breznik posestnica, Radvanjska cesta 10; Jožef Mikša, tovarniški brusilec, Tezno, in Angela Rotner, šivilja, Radva-nje; Ivan Krizman, delavec, Sv. Lenart v Slov. goricah, in Marija Paal, poljska delavka, Spodnje Radvanje; Maks Snoj, tkalec, in Štefanija Predikaka, predi ca. oba na Pobrežju; Alojz Celcer. tov. delavec, m Jožefa Zalokar, sukarica, oba Zg. Radvanje; Jožef Lorbek, mehanik, in Roza Ro-la, tov. delavka, oba na Pobrežju; Engel-bert Ziherl, trgovec, Sp. Polskava, in Ivana Kocbek, posestniška hči, Radvanjska 6; Gabrijei Dobida, pekovski pomočnik, Pobrežje, in Katarina Ljubeč, hči cestnega nadzornika, Tezno; Emerik Frangeš, I c$jučavničarski pomočnik, Frankopanov a 57, in Elizabeta Lukas, tkalka Teslova ulica 3; Anton Kralj, tovarniški mizar. Pobrežje, in Ana Peternel, pletilja. Ljubljanska ulica 37. Obilo sreče!
Kako se potuje na češkoslovaško? Obvestilo »putnika« Maribor. Interesente za potovanje na CeSkoslovasko opozarjamo, da je potovanje omogočeno via Nemčija v smeri: St. H j—Dunaj (SUdbanhof) — Dunaj (Franz Josef Bhf.) — Češke Vele-nice—Praha (Wilsonov kol.). Z Dunaja odhaja vlak dnevno ob 7.35 uri. Potniki morajo imeti veljavne potne liste, tuji državljani nemški tranzitni vizum, v kolikor je ta predpisan po konzularnih nared-bah. Drugi dokumenti niso potrebni. Carinska revizija se vrši po starih predpisih in nare d bab. V najkrajšem času bodo po prejetih poročilih uvedeni tranzitni vlaki z Dunaja preko Breslave v Breslau—Berlin, ki pa no bodo imeli frekvence s Če-
škoslovaško in bodo pasirali češkoslovaški teritorij brez carinskega pregleda. Železniške zveze na Slovaškem bodo v kratkem zopet urejene, da bodo vlaki vozili po noimalnem voznem redu, ker so državne meje že točno določene.
— Pobreške novice. Bridka izguba je doletela ugledno rodbino sodnika Pure-berja. Umrl ji je sinček Emil, za katerim žalujeta oče in mati ter vsi, ki so ljubkega dečka poznali, žalujoči Prreber-Renč-ljevi rodbini naše izskreno sožalje*
— Mladi in stari umirajo. V splošni bolnici je umrla tkalka Marija Pliberškova, stara 26 let. Na Pobrežju pa je umrl v visoki starosti 84 let zasebnik Jurij Po-gorevc.  žalujočim  naše  iskreno sožalje!
— Mariborske tržne cene. V smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva veljajo na mariborskem trg\i sledeče cene: Meso: svinjsko meso s kostmi 12 do 13 din, svinjsko meso izluščeno 13 do 35, riba 16 do 17, zajec 13 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča s srcem 8 do 9, jetra 8 do 10, svinjska rebrca 12, glava z jezikom 7 do 8, ledvice komad 2 do
3. noge (komad) 1 do 2 din. Zelenjava: krompir 0.65 do 1 dni za kg, čebula 2 do
4, česen 6 do 10, zelje (komad) 0.50 do 3, kislo zelje (kg) 3, kisla repa 2, kar-fijola (komad) 1 do 8, ohrovt (komad) 0.50 do 1.50, hren 1 do 9, buče 0.50 do 2 glavnata solata (komad) 0.50 do 1.50, endivija (kom.) 0.25 do 1, motovileč 1, radič 1, špinača 1 (kup), koleraba (kom) 0.25 do 1, redkva (komad) 0.25 don 0.50. grah luščen (liter) 7.50 do 12.50. Sadje: jabolka 3 do 6, hruške 4 do 8, suhe slive 8 do 12, grozdje 10 do 14, orehi celi 8 do
I 10, orehi luščeni 28 do 32, kostanj (liter) j 2 do 3, kostanj pečen 6, šlpek (liter) 3. žito: pšenica (vse za liter)  1.50 do- 1.75 rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.50, koruza 1.2" do 1.50, oves 1, proso 1.50, ajda 1 do 1.25 proseno pšeno 3.50 do 1, fižol 2 do 3. R; be: belice 8 do 9, ščuke 16, morske rib' 10 do 34, raki 34 din za kg-. Mlečni izdel ki: Smetana (liter) 10, mleko 2 do 2.50 surovo maslo (kg) 24, č*jno maslo 28 0 32, sir domači 8 do 10,   Jajca (komad)
0.70 do 1.25, jajca konservirana 0.85 do 1 din. Perutnina: kokoši (komad) 18 do 25, piščanci (par) 20 do 65. gosi (komad) 10 do 60, purani 30 do 75, race 15 do 20. Krma: sladko seno 65 do 70 za 100 kg.
— Tujci v Mariboru. V novembru je priapelo v Maribor 1.514 tujcev, ki so imeli 5.046 nočnin. Od teh jih je iz nase dTiave 1.080 ( 3883), iz CSR 48 (106), Francije 3 W, Italije 40 (89), Madžctr-ske 8 U7), Nemčije 309 (890)', Švice 7 (16), Švedske 1 (1). Poljske 1 (2), Ru-mundje 4 (10>, Vzh. Evrope 10 (16), Amerike 2 (7), iz ostalih držav pa 1 z 1 pre-nočnino.
— TezensKe novice.V soboto je prišel v Pulkovo dvorano sokolski Miklavž in cb-daroval mnoge z lepimi darili. Pa tudi tisti, ki so ostali praznih rok, so se kljub temu dobro zabavali. — Na ©pomlad začnem 3 graditi telovadnico. Do jeseni moramo imeti lastno streho. To zagotovilo je dal pri zadnji seji naš starosta brat špes. — Ker se je lansko leto akcija za nabavo krojev dobro obnesla, bomo slično izvedli tudi letos. Kdor želi novi kroj. naj se javi br. načelniku. — V sototo 17. decembra predava o osvobodi.vi Maj bora in o bojih za našo neverno mejo preds d-nik ZMB g. prof. dr. Dolar. Zdravo! Gcstilničar Koželj je prizidal svoji hiSi večjo dvorano. O.voiitev je bila v soboto. Obisk je bil zelo lep, — Nekatero nafie ceste so posipali z gramozom, drusre > > »likajo. — Zadnji topli dnevi so privabili iz zemlje trobentice, ki cvete na nekaterih prisojnih vrtovih kakor spomladi. — Kr. šrlski odbor priredi tudi letos za r. > domačo šolsko deco božičnico. rnnnp. občina Hoče ne bo pozabila najrevnejše dece naše šole, one iz Sp. Dobravo. Ta je najpotrebnejša obdaritve in malo veselja za božič. —L—
— Drobne novice. Izpred D6fce gostilne v Frankopancvi ulici je izginilo ključavničarju  Srečku  šumerju  iz Zgodnje Rad-
vanjske   ulice   77   moško kolo namke >Roađ'er^ z ev. št. 2—21919. — še n •/-sledeni storilci so izropali stanovan;> vej-marja Josipa  Klančnika,  ki   stanuje na Vodnikovem trgu št. 3. Policija poizveduje za drznimi tatovi. — Pri Sv. Marjeti ob Pesnici so prijeli orožniki 33 Mnogi Er« vina Zcirvca, ki je osumljen števi'nh tatvin po Pesniški  dolini.  Pri  zaslišanju je priznal  le  nekatere  manjšo   tatvin«*.   K r pa je verjetno, da ima na vesti ie dl arrehe. ki jih noče prizna".i. so ga izr~ :ill sodišču.  — Na Glavnem  tr--i sta skupaj motociklist in posestniški sin ' tor Ek^erenski iz Sv. Jakobi   v S skih goricah, ki je padel s kolesi in d bil pri tem težke poškodbe na  gi:;vi. Prepe. ljali so ga v bolnico.
— Iz Spodnje Dobrave. Delavcu Aluziju Grilcu je pogorela zasilna baraka, M si jo je pred enim letom sam zgradil. Komaj so rešili pohištvo, škoda sna*? - - I i 5000 din. Vzrok požara jc slab dimn:k.
— Miklavž v gledališču. Snoči je bil v Naiodnem gledališču lep Mi'
Najprej je bila otroška igra C;'.:; 1 a Hudamora , ki je zbujala mn 1 Številnega drobiža, ki je napolnil •..! La i-šče in ki je z velikim va?elji m spre je d iz Miklavževih rok Številna darila ki 00 razveseljevala otroška srca. »
— Pokvarjena mladina. Ko je ptišel trgovec Ivan Lah  z  Glavnega   trga  por: ^ po epravkih v svoje skladišče na Kor Bd cesti 8. je opazil, da so rit! lisčna odprta.  To se  mu  je  zdelo sumljivo. V skladiščni je res na?-el mlajša moška, pravljena ,da jo z veliko polno vreč popihata v temno noč. Trgovec Lah je takoj cbvestil o tem policijo, ki je pr:: letnega mizarskega vajenca K. ter 17 letnega mizarskega pomočnika R. Ko . 1 na policiji zasliševali, sta prizna'a. da kanila odnesti ter ukrasti špecerijsko
fro. Ker pa opaža trgovec Ivan I-ah £e delj časa. da mu zmanjkujejo iz skladišča razni predmeti, je zelo verje:n<>. da se aretiranca že delj časa pečata s tai posli. Policijski organi so izvršili pri obth hišno preiskavo. Našli so predmete, ki so izginili iz Lahovega skladišča že pred meseci. Oba aretiranca sta zatrjevala, da s' a vdrla v skladišče »samno« trikrat in da sta ob tej priliki odneha večje količine riža, sladkorja, kave in čokolade, v skladišče sta se vtihotapila s ponarejenimi ključi. Priznala pa sta skesano, da sta pred tedni vlomila tudi v skladišče bra-njevke M. Soršakove na Koroški ce>ti 8, kjer sta nakradla grozdja in raznepra južnega sadja. Mlada pokvarjenca so teroHll sodišču
Torek, 6. decembra: Ob 20. Aida. Red C.
Sreda, 7. decembra: Zaprto.
Četrtek, 8. decembra: Ob 15.: Boccaccio.
Znižane  cene.  Ob 20.:     Dva ducata
rdečih rož. Zadnjič.
Verdijeva najveličastnejša opera Aida. ki je pri prvem nastopu nad pričakovanje dobro uspela in bila lepo sprejeta, se prvič ponovi jutri, v torek, 6. t. m. Kot prvi od abonentov pride na vrsto red C.
Dežurni lekarni: Vidmar jeva na Glavnem trgn in Savostova na Kralja Petra trgu.
Vlomilci pr?d sodiščem
Maribor. 6. decembra Letos v maju in začetku junija jc s*ra-hovala Središče in okolico dobro ocgsnizj-rana vlomi-!ska in tatinska družba. S&fpt je so se rokomavhi pečali Ic s tatvinam: "koles. Ko pa je plen postal bolj redek, pa 80 uprizorili pravcate vlomil-kc pohode. Največji vlom so organizirali in izvr-ili V tr-govmo Ludvika Kuharica v Sredinu, ko so odnesh razno manufakturno bUgo v skupni vrednosti okoli 24.000 din. Ob tej priliki Pa so bili pri svojem tatinskem poslu /a-saoeni po nočnem čuvaju, ki je enega vlomilca prepoznal. Možakarja so Orožniki iz*ledili m aretirali. Pri zaslišanju ic izdal svoje tovariše m kmalu jc bila vsa tatinska družba na varnem.
Danes dopoldne se je ta tolpa morati ra-if>varjati pred malim kazenskim »enai m jukajsnjega okrožnega sodišča. So to 23-^trri delavec Štefan Jaqcc, 21-!erni <L c »Tanj© Srnršek, 27-letni mehanft Ivam Te-• an. 2/-letni lovski čuvaj D jura Trat!.;!< i i -Motni posestniški sin Štefan N'ovafc ki so vsi1 doma v okolici Središča. Obtcžend so S viomov in tatvin ter zna<a •'       x škoda
kol) 35.0OM ;?:nar-   .   Obtož< .
I * i rfrehe.