ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list,
¥radno glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav pire, družbeni tajnik.
»Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/„ strani 8 gld., na >/« strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Obseg: Plemenilnik za goved — Marljivim, naprednim čebelarjem. — Olajšave pri davkih, če je vinograd okažen od trtne uši, pa se vsled uničenja spremeni v njivo ali kaj drugega, ali se zasadi na novo. — Iz podružnic. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Plemenilnik za goved.	tudi obil° nepotrebnega truda. Da je tako, krivo je se-
veda največ nedostajanje sloge in pravega razuma za Koliko imamo večjih in premožnejših vasij, v kterih j dobro, obče koristno stvar. Ne da se pa tajiti, da so je mnogo dobrih živinorejcev, ki imajo precejšnje število I tudi še drugi, deloma opravičeni vzroki, ki marsikoga
n	Stranski del.
Podoba 4.
krav in telic, in vender ni dobiti v vasi gospodarja, ki bi hotel vzdrževati svojega, ali prevzeti občinskega, oziroma podružničnega bika plemenjaka v oskrbovanje. Va-Ščani so v takih slučajih primorani goniti svoje krave v kraje, ki so mnogokrat oddaljeni po celo uro hoda, s tem pa izgube veliko dragega časa in imajo poleg tega
Podoba 5.
oplašijo imeti bika plemenjaka za splo5nje spuščaje. Mnogi se boje zamude in sitnostij pri pripuščanju čilih, nemirnih krav in telic, in to osobito v poletnem času, ko je polno dela na polju; drugim so biki boljših pasem prezgodaj pretežki za spuščanje. Kar se tiče teh dveh pomislekov je pomoč mogoča. Vsak posestnik bika ple-

menjaka naj si napravi tak plemenilnik, kakeršnega, kažeta podobi 4 in 5. Krava ali telica, postavljena v tako ograjo, je prisiljena stati na mestu in vsako, tudi najne-mirnejšo kravo bo hlapec sam lahko krotil, dočim je brez te priprave mnogokrat treba kar treh ljudij. Najvažnejši in prepotreben pa je plemenilnik za vzdrževanje in daljšo ohranitev biko? boljših in težjih pasem. Koliko takih še dobrih, lepih, za drag denar kupljenih ple-menjakov roma v mesnico, ko niso dočakali niti tretjega leta starosti. Prodajo se v dobi, ko bi bili najboljši za plemenitev, in sicer zato, ker so baje pretežki. Kdor si napravi tako spušžalno pripravo, mu bik ne bo več pretežek in ne bo se pripetilo, da bi podrl kako kravo, če tudi je šibka On se namreč naslanja v takih slučajih s prednjima nogama na zadnja, stranska dela plemenil-nikova.
Mi torej vsem onim gospodarjem, ki imajo bike za spuščanje, toplo priporočamo, naj si omislijo tako napravo.
Če se plemenilnik postavi na prostem, napravi naj se zaradi trpežnosti iz hrastovega lesa; če pa se mu določi prostor v hlevu ali sploh kje pod streho, tedaj je dober tudi vsak drugi les. Debelost lesa naj bo 12 do
15 cm.
Marljivim, naprednim čebelarjem.
Nesrečno udovstvo, ki je zadelo čebelarstvo po smrti preč g. Jožefa Jeriča, urednika „SIovenske čebele", ima žalostne posledice. Dolgočasno je uže to, da čebelarji nimajo kratkočasnega in poučnega berila o svoji stroki, kakeršnega imajo naši bratje Hrvatje in Čehi, zlasti pa nemški sosedje v izobilju. Res da tu pa tam v strokovnih listih kak spis zagleda beli dan, tudi ni še dolgo tega, kar smo bili obdarovani potom c. kr. kmetijske družbe s knjižico o „umnem čebelarstvu", ali (o so le drobtine; pravega zanimanja ni, o čemer najbolj priča sedanje stanje čebelarstva.
Kaj je vzrok temu nazadovanju, tej čudni dremavosti, ki sčasom pripravi Kranjca popolnoma ob sloves čebelarja? Vzrok temu je pomanjkanje pravega vodnika ali več takih, ki bi z vzgledom in z besedo ogrevali mlačne, dramili zaspane, učili nevedne, uže nekoliko napredne pa privedli do popolnosti, kakeršno zahteva naš čas. Tako pa smo, kakor ovce brez pastirja. Naši sovražniki — brezvestni medarji in prodajalci slabega medu namreč, ki so prepogostokrat krivi bolezni gnilobe — vedno trdo-vratneje nastopajo proti nam ter prete čebelarstvo uničiti.
Nepremišljenemu čebelarju, ki je na jesen vse panje, kar mu jih je bilo preveč, požveplal ter prodal v mesto, prične na pomlad pri čebelah groziti lakota. Zato reče nekega dne ženi, namenjeni v mesto: Medu za čebele mi prinesi! Žena gre, in ker ve, da je veliki teden v me-darskih ulicah naprodaj obilno medu, in ker tudi sliši vse vprek vpiti: pitanec, pitanec! — gre in kupi, ne medu, ampak poslajene, škodljive zmesi.
Da je že več žen& kupilo take maže kot pravi, zdav pitanec, priča mi je star, pošten mož, ki mi je povedal več takih umazanostij; on je i sam prodajalec medu.
Po takem skvarjenem medu čebele vselej zbole, tudi ko bi ga rabile le za svojo hrano. Ker pa spomladi rabijo mnogo medu za hrano zalege, morajo pitati tudi to s skvarjeno mažo, v kteri je stlačena zalega prejšnjega leta. To je zalegi smrt. Komaj je pol zrela, pa pogine in razširi po ulju duh po gnilobi, ktere čebele več ne odpravijo. Ena sama celica gnilobe zadošča, da se okuži cel panj, cel čebelnjak, da, vsi uljnjaki cele okolice.
Čebelica namreč ljubi snago nad vse, in kar je tej protivnega, skuša kakor hitro mogoče odstraniti. Gnile zalege ne more izvleči, ker je podobna redkemu soku; zato gredo čebele in izsesavajo iz celic zoperno tekočino, ker pa je nekoliko sladka, prenašajo jo, kakor sem se prepričal s svojimi očmi, v celice za med. S tem je pa že pokvarjen tudi ta med za prihodnjo zalego.
Čebelar, ki je naletel na tak skvarjen med v pro-dajalmci, dobi okužene, usmrajene panje; če tudi vidi, da mu čebele očividno hirajo, vender molči ter si ne prizadeva z marljivim delom odstraniti nevarnosti.
Zdaj naj pa tak čebelar pelje bučele v pašo. Ker je tak pulk oslabel, tudi od roparic največ trpi. Slednje pa z uropanim blagom tudi kužno bolezen zaneso v svoje domovje. Tako se širi čebelna kuga, ki v malo letih prizadene sila škode, po enem nespametnem človeku.
Bral sem nekje, da je pri nas na Kranjskem gniloba skoro do cela neznana bolezen. O, da bi bilo res ! Toda čebelarji molče, kaKor bi imeli jezik pod devetimi ključavnicami, in to v svojo škodo. Pred par dnevi mi je pripovedovala poštena oseba, kako se možje, ki prihajajo tja po zanesljv med, pritožujejo nad brezvestneži, ki so jih prej opeharili ter pripravili v gmotno škodo. Na pravo, odločno mesto pa se jih večina ne upa, da bi dotičnikom pokazali pot, po kteri jim je hoditi po božji in človešk' pravici.
Kdaj vender napoči srečni čas, ki tudi čebelarstvu prinese uredbe in pravic!
Ako pustimo kotati kolo po sedanjem tiru navzdol, proč je z našo s!avno, pri tujih narodih tako čislano čebelo; v vedno očitanje nam bode Vodnikov stavek, ki se v opisovanju kranjske dežele glasi nekako takole: „Kranjci so tako umni čebelarji, da so celo drugih dežel vučeniki postali." In po pravici je zabeležil naš zgodovinar te besede. Sij je bil A. Janša prvi čebelar svoje dobe, ki je «Na Kranjskem se kisal, Na Dunaju pisal, Gospodo učil.»
Že je preteklo nad 100 let, odkar je učil, kako se da od čebel „en veči dobiček doseči, ne da bi bilo treba čebele jeseni moriti, ampak jih zdrave čez zimo prehra-niti". Tako naš častiti čebelar očak. In kako je sedaj ? Čebelar, b olje posestnik panjev, gre in požvepla najtežje in najslabše ulje ter jih pelje v mesto v medarnico. Nevedni in brezskrbni delavci trgajo in mečejo satje z zalego in z medom vse vprek v en koš; med iztlačijo, pa ga z iztisnjeno zalego vsega pokvarijo.
Leta 1894 sem šel mimo prodajalnice, kjer so ravno trgali veliko panjev, v kterih je bila gniloba.
„No", sem rekel, stopivši na dvorišče, „kaj imate pač v glavi, da take čebele trgate pri belem dnevu in še pri solncu ?"
Vse me je začudeno pogledalo. Stopil sem v proda-jalnico in sem razložil napako tega početja. Poklicani delovodja me je vprašal, kaj je to, gnila zalega. Iz tega izprevidite, dragi čebelarji, da je nevednost draga, da, najdražja reč na svetu. Od onega časa v tem obrtu z vso paznostjo opravljajo to važno delo.
Ždostno je pri nas to, da o čebelarstvu vse molči, kakor bi ga niti v deželi ne bilo, in vender se je 1. 1894. pridelalo še 6368 metr. stotov medu, dočim je bil pridelek v večjih deželah primerno dosti manjši; na Češkem n. pr. 6140 stotov, na Moravskem 6457, v zelenem Šta-jerju 4000, v Korotanu 1248, na Goriškem 1015.
Ker se tudi o gnili zalegi tako trdovratno molči, je popolnoma opravičen strah, da utegnemo sčasoma priti popolnoma ob slavo čebeloreje v naši deželi.
Ne držimo rok križem, dragi čebelarji; vrnimo se zopet na pot svojih prednikov, ki jeseni niso vsega po-prodali. Vsaj za pitanje si vsak doma medu prihrani; ako pa že moraš kupiti, išči ga pri zanesljivem, vestnem trgovcu, najbolje pri poštenem čebelarju.
Mnogi čebelarji me obiskujejo, pritožujoč se o raznih nezgodah pri Mmuhiu, drugi mi dopisujejo. Tem in onim, znanim in neznanim čebelarjem svetujem: „Zberimo se v prijateljski shod in posvetujmo se, kako bi se čebelarstvo dalo postaviti na krepke noge, da bi bilo zdravo in bi napredovalo!" Najpripravnejši čas za to bi bil jesenski, morda semanji dan. Upam, da to ni zadnja beseda o tej stvari in da so še med nami možje prave korenine, ki se odzovejo prijaznemu vabilu.
Iz dosedaj povedanega bodete sklepali, da sem čebelar in da imam morda celo opraviti z gnilo zalego. Da, imam; da bi ne bilo tega! Brez svoje krivde sem trpel veliko izgubo zaradi gnilobe. Pri vsem tem žalostnem stanju pa le veselo napredu,em, število panjev — amerikancev — vsako leto raste Ako me obiščeš, ogledaš si lahko 53 velikih ameriških panjev, (c 10 — 12 okvirji) ki hranijo v sebi vse živali v čebelnjaku, ki je štel jeseni 205 panjev.
To ti je veselje in ponos čebelarja ter resničen napredek : mirno prezimovanje, zgodnji, težki roji in slednjič bogata žetev. Ako je količkaj leto, mora biti pri roki izmetalnik. Žival se čudo množi v teh panjih; pogosto privrši roj 3—4 kile težek. Matica se pri prašenju prav redkokdaj izgubi. Hiba pri tem panju bi bila ta, da čebele, ako same grade satje, od spodnje polovice naprej stavijo večinoma trotovske celice. Temu pa kaj lahko odpomorem s tem, da jih pustim graditi satje le v majhni meri. Vse lepo satje od jeseni prihranim, ki mi ob rojitvi ter za časa najboljše paše zelo prav pride.
Ne dvomim, da se ameriški panj, kakor hitro si ga naši čebelarji ogledajo in spoznajo njegove vrline, močno razširi. To mi priča več čebelarjev, ki so si po mojem uzorcu napravili amerikancev, s kterimi se izvrstno pohvalijo. V naši okolici jih dobiš v liudniku, pod Utikom, v Tomačevem i. dr. Znanec iz R , ki je še le preteklo leto jel čebelariti. izdelal je sam 7 panjev, ka-keršne je videl pri meni. In g'ej, če prav so morale čebele v popolno prazno stanovanje (ker starega satovja nič ni imel), če prav je majhne ro)e notri deval iz navadnih kranjskih panjev, so mu vender navzlic slabi lanski letini nanesle po 26—28 funtov blaga. Začudeni so sosednji čebelarji gledali velike, z medom napolnjene sate, povprašujoč, kje so vender letale njegove čebele, da so toliko nanesle; saj so tudi njihove letele, pa imajo vender večinoma suho satje.
Ta vzgled jih je vzbudil ter tako razvnel, da vsi delajo ameriške panje, češ, mi hočemo napredovati!
Peter Pavlin v Ljubljani.
(Pred Konjušnico.)
Dostavek uredništva: Z veseljem smo sprejeli spis praktičnega čebelarja, ki nam iz srca govori, zlasti glede osnovanja „čebelarskega društva". Nujno je treba zopet osnovati tako društvo, ki bo središče našim čebelarjem. Morda se vender najde mož, ki bi hotel vzeti to reč v roke! Naša družba mu pojde na roke, naš list mu je na razpolaganje in državna denarna podpora je zagotovljena.
Olajšave pri davkih, če je vinograd okužen od trtne uši, pa se vsled uničenja spremeni v njivo ali kaj drugega, ali se zasadi na novo. i.
Odpis davka od okuženih vinogradov.
Zakon o elementarnih škodah s 6. dne junija 1888. leta, št. 81. dež. zak., daje posestniku pravico, ako je dohodek njegovih zemljišč v gotovi meri bil uničen po toči, vodi ali vsled ognja, da se mu odpiše zemljiški davek za tisto leto, v kterem je bil dohodek zmanjšan ali pa uničen. Ako se je pa donos pridelkov kmetijskega zemljišča znižal vsled drugih „ne odvratnih in na izreden način nastopajočih dogodkov", kakor na pr. vsled mraza, dolgotrajne suše, po žuželkah ali miših, vsled perono-spore ali oidija, tedaj sme finančni minister dovoliti odpis davkov; v tem slučaju pa posestnik nima pravice kaj takega zahtevati.
Iz tega sledi, da se škoda, ktero povzroča trtna uš, do sedaj ni prištevala elementarnim nezgodam v zmislu zgoraj navedenega zakona in da se je moral plačevati zemljiški davek vedno v isti meri dalje, če tudi so se dohodki okuženega vinograda manjšali, dokler ni bilo sploh nobenega dohodka več.
To krivico je odpravil zakon s 3. dne oktobra 1891. leta, št. 150. drž. zak., h kteremu se je izdal izvršilni predpis finančnega ministerstva z 12. dne oktobra 1891. leta, št. 157. drž. zak. S tem zakonom se uvršča oku-ženje vinograda po trtni uši med one prirodne dogodke, pri kterih dobi oškodovani posestnik, kakor pri škodi, ki jo naredi toča, povodenj, in ogenj, pravico do od-pisanja zemljiškega davka; torej spada škoda povzročena po trtni uši po tem zakonu pod zakon o elementarnih škodah s 6. dne junija 1888. 1.
Zemljiškega davka od okuženega vinograda se toliko odpiše, za kolikor se 'zniža prirodni donos dotičnega vinograda. Po § 5. zakona o elementarnih škodah se odpiše, ako se je dohodek vinograda vsled trtne uši znižal za več nego četrtino, do polovice prirodnega donosa, za 25 °/0 zemljiškega davka, ako je uničena polovica prirodnega donosa, do treh četrtin, se odpiše 50 %, ako je uničenega več nego tri četrtine, se odpiše 75 °/0, in ako neha sploh vsak dohodek od okuženega vinograda, se odpiše ves zemljiški davek od okužene parcele.
Povedati je treba, da ta pravica do odpisa davkov obstoji, ne glede na to, ali je okužena parcela v zemljiškem katastru vpisana v obdelalno vrsto „vinograd" ali pa v kako drugo obdelalno vrsto, samo da v resnici služi kot vinograd. Prošnja za odpis davka se mora podati pred trgatvijo, zato, da se škoda preceni ko-misijonalno. Da je mogoče doseči odpis davka, treba je samo dokazati, da je parcela okužena, in to se zgodi s tem, da se je okužen je, kakor predpisuje § 1. zak. s 3. dne aprila 1875. 1., v resnici prijavilo občinskemu predstojniku ali okrajnemu glavarstvu,*) ali, da je oku-ženje dognala krajevna komisija. Kdor torej hoče doseči
*) Okuženje se naznani na pr. tako le:
(Brez koleka).
Čislano občinsko predstojništvo!
Ker sem zapazil znamenja, iz kterih se da sklepati, da se
nahaja trtna uš v mojem vinogradu, davčna občina........
par. št.....naznanjam to v zmislu § 1. zakona z 3. dne aprila
1876. 1., št. 61. drž. zak.
Kraj, dan..........I. I.
posestnik, hišna štev. . . .
odpis davka, ker se dohodek okuženega vinograda manjša, mora podati prošnjo (glej niže doli) in v nji navesti, za koliko se je znižal prirodni donos njegove parcele vsled škode, ki jo je napravila trtna uš, in razun tega dokazati, da se je uradno dognalo okuženje njegove parcele.
Že iz tega se razvidi potreba, da vsak posestnik takoj, ko zapazi v svojem vinogradu, da bi utegnila notri biti trtna uš, to naznani občinskemu predstojniku ali pa okrajnemu glavarstvu.
Ker trtna uš navadno napade po več parcel v občini hkrati, in tu tedaj redno prosi po več posestnikov za odpis davkov, torej je najbolje, da se vse dotične prošnje podaio pri občinskem predstojniku in da potem vse skupaj županstvo odpošlje na okrajno glavarstvo.
Naredba finančnega ministerstva z 12. dne oktobra 1891. 1. izrečno predpisuje, da se mora uradno poslovanje glede odpisov davka vršiti kolikor mogoče hitro.
Po navedeni naredbi finančnega ministerstva z 12. dne oktobra 1891. 1. je moral posestnik, ki je hotel doseči odpis davka radi znižanja prirodnega donosa, vsako leto prositi za podaljšanje odpisa davka, kakor je predpisano pri drugih elementarnih nezgodah, pri kterih odpis velja vedno le za eno leto.
Škoda, ktero dela trtna uš, pa je vsa drugačna in se razločuje skoro od vseh drugih elementarnih škod. Pri mnogih takih dogodkih nastane škoda v enem letu, pa ne trpi več dalje v naslednjih letih, ali se vsaj ne poveča. Ako pa je nastopila trtna uš v kakem vinogradu, se'| ve za gotovo, da se škoda ne omeji na eno leto, ampak vpliva dalje, leto za letom. Zato ni bilo prav, da je ravnala naredba finančnega ministerstva z 12. dne oktobra 1891.1. s škodo, ki jo napravlja trtna uš, ravno tako, kakor z drugimi elementarnimi nezgodami.
Ta nedostatnost se je sedaj odpravila z zakonom s 26. dne junija 1894 1., št. 139. drž. zak. Odkar velja ta zakon, ostane odpis zemljiškega davka, ki se je dovolil posestniku radi trtne uši, nadalje veljaven, in posestniku ni treba vsako leto posebej prositi odpisa. Ako se je kakemu posestniku todaj odpisalo 50% zemljiškega davka radi trtne uši, plačuje dalje samo 50% davka; če se dohodek še bolj zniža ali popolnoma izgubi in posestnik hoče, da se mu še več odpiše, ali da se mu davek popolnoma izbriše, tedaj mora seveda podati novo prošnjo.
Taka nova prošnja se mora vselej podati pred trgatvijo pri glavarstvu, zato, da je mogoče uradno določiti, ali se je res prirodni donos tako znižal, kakor trdi posestnik. Ako se taka prošnja ni podala pred trgatvijo, mora se vender vložiti v takem času, da je mogoče na podlogi poizvedeb na licu mesta popolnoma dognati velikost škode. (§ 2. zak. 26. dne junija 1894.). Najbolje je torej, prošnjo vložiti pri oblastniji še pred trgatvijo.
Ako poda posestnik vinograda sam za se v kaki občini prošnjo za odpis davka, bi se glasila takole:
(Brez koleka).
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!
Vsled naznanila, ki sem ga podal občinskemu predstoj-ništvu dne . . . pokazala se je trtna us v mojem vinogradu pare. št. . . . Vsled tega je oškodovan pridelek mojega vinograda v toliki meri, da so nastali pogoji za odpis davka po zakonu s 6. dne junija 1888., št 81. drž. zak, vsled zakona s 3. dne oktobra 1891. 1., št. 150. drž. zak Dovoljujem^ si torej prositi slavno e. kr. okrajno glavarstvo, naj
ukrene, da se škoda pregleda in da se mi v ziaislu zakona odpiše zemljiški davek.
Kraj, dan ...	I. 1.
posestnik h št. . .
(Na to prošnjo zapiše občinski predstojnik naslednje potrdilo):
Potrjuje se, da se je na parceli št. . . posestnika 1. I.
v.....pokazala trtna uš in da se je to uradno prijavilo
dne.....
Kraj, dan ...	I I.
(Ptčat).	občinski predstojnik.
Ako v kaki občini več posestnikov prosi za odpis davka, ker se je v njihovih vinogradih pokazala trtna uš, je najbolje, kakor rečeno že zgoraj, da podajo vsi skupaj prošnje pri županstvu in da jih županstvo vse skudaj predloži glavarstvu.
Občinski predstojnik bi se v takem slučaju lahko ravnal po naslednjem obrazcu:
(Brez koleka).
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!
Ker se je pokazala trtna uš v občini . . ., kar se je naznanilo s tukajšnjim poročilom z dne . . . ., poškodovan je pridelek vinogradov, prizadetih od trtne uši, v toliki meri, da so najbrž nastali pogoji za odpis zemljiškega davka v zmislu zakona s 3. dne oktobra 1891. 1, št 150. drž. zak.
Prilagaje zaznamek poškodovanih parcel, dovoljujem si kot pooblaščenec prizadetih posestnikov prositi, da se škoda uradno preceni in dovoli v zmislu zakona odpis zemljiškega davka.
Kraj, dan ...	I. I.
(Pečat).	občinski predstojnik.
Zaznamek parcel oškodovanih od trtne uši.
Tekoča št.	Ime posestnika	Kos	pare. št.
01	sčinski pradstojnik naj v prid pos	estnikoi	ii vino-
gradov vsako leto meseca maja izda razglas ali okrožnico, v kteri se vabijo posestniki vinogradov, da oglase vsaj do srede julija svoje zahteve za olajšanje zemljiškega davka ustno ali pa pismeno. Na podlogi te prijave se potem izpolnijo predali v prej navedenem zaznamku.
Ako napreduje okuženje celega kosa ali v celi občini, zadošča tudi naslednje kratko naznanilo, ktero poda občinski predstojnik:
(Brez koleka).
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo!
Na zemljišču
-rjr^—...... ki se je vsled tak. naznanila z
v občini	'	'
odlokom z dne . . . izreklo okuženim od trtne uši, so oškodovani vsi vinogradi tako, da na nekterih ni prav nič, na drugih pa le še prav malo pridelka. Kot pooblaščenec posestnikov vinogradov prosim, da se škoda uradno preceni in dovoli odpis zemljiškega davka v zmislu zakona.
Kraj, dan ...	I. I.
(Pečat)	občinski predstojnik.
Ako se je že dovolil kakemu posestniku odpis zemljiškega davka radi trtne uši, n. pr. 50 %, in bi rad dobil odpis 75 °,V Pa ^ da se mu davek popolnoma odpiše, ker ni nič dohodka, lahko napravi prošnjo po naslednjem obrazcu.
(Brez koleka)
Slavno c. kr. okrajno glvvarstvo!
Z odločbo z dne . . . dovolil se mi je radi znižanja prirodnega donosa na moji parceli it. . . odpis zemljiškega davka na polovico.
Ker se pa trtna uš na tej parceli ie vedno širi in se je vsled tega znižal prirodai donos nad tri četrtine v primeri z dohodkom, ki ga je dajal vinograd, ko se ga še ni bila lotila trtna uš, (ali pa ne daje več nobenega dohodka), prosim na podlogi zakona z 3. dne okt 1891. L, št 150. drž zak. in v zmislu § 2. zak. s 26. dne junija 1894. i., št. 139. drž. zak , slavno c. kr. okr glavarstvo izvoli pogrebno ukreniti, da se preceni škoda in dovoli odpis zemljiškega davka za 75 «/0 (da se zemljiški davek popolnoma odpiše) v primeri z davkom, ki ga plačujem.
Kraj, dan . . .	I- I-
posestnik h. št. . .
Ako kakšna parcela ne daje prav nič dohodka, tedaj jo lahko določi posestnik za kako drugo obdelovanje, in je ni več smatrati kot vinograd, ali pa obdeluje parcelo samo nekaj časa na drug način ter jo potem zopet zasadi s trtami, ali pa izseka zamrle trte in zasadi takoj nove. Za vse te slučaje dovoljujejo novejši zakoni olajšave, ktere priobčimo prihognjič.
Iz podružnic.
Iz Vodic. Kmet. podružnica v Vodicah je sicer še mlada, a vender lepo raste in napreduje, kar kažeta poslednja občna zbora, kterih so se udje udeležili prav mnogobrojno. Pri prvem omenjenih občnih zborov se je določilo, da bodo udje od porabe žitnega čistilnika plačevali po 2 kr. od mernika od priprav za moštarjenje pa po 1 kr. od 5 l mošta. Neudje plačajo polovico več. Podružnica ima že tri koristne stroje in jih namerava polagoma nabaviti še več. Ker pa nima za stroje primerne shrambe, sprožila se je misel, da bi si podružnica postavila nekak kmetijski dom, kjer bi bila shramba za podružnične stroje, soba za zborovanja in knjižnico ter moštarna. Lapa misel, a težko izvedljiva, ker je naša blagajna — prazna; zato se je nje izvršitev preložila na poznejši čas. No, ta bo pa že zaspala, bi kdo mislil. Ne, ne bo! Naša podružnica šteje vrle može, ki so vneti za njen napredek.
31. dne jan. t. 1. smo se zopet sešli k zborovanju. Na dnevnem redu je bil zopet kmet. dom. Sklenilo se je, kupiti za to stavbo primeren svet in gledati na to, da bo svet zadoščal tudi osnovi podružničnega vrta, oziroma drevesnice. Ker pa nam primanjkuje sredstev, prosila bo podružnica potrebne podpore. Naši udje si pridno in mnogo naročajo umetnih gnojil in priznanih semen ter kažejo s tem, da napredujejo. Le naprej! Tudi počasi se daleč pride!	Fr. Razpotnik, tajnik.
Razne reči.
— Z dunajskega sadnega trga. Na dunajskem sadnem irgu sta se v novejšem času prikazali dve vrsti sadja, ki do
zdaj še nista bili tržno blago: ameriška jabolka in egiptovske nešplje. Slaba letina v naših sadje pridelujoči!) deželah je prisililo dunajske sadjetržce, poiskati si druge dobavne vire. in našli so jih v prekmorskih deželah. Iz Amerike prihajata čez Hamburg dve vrsti rajnet, kanadska in biserna rajneta, vložene v lahke sode, na dunajski trg, in tukaj se prodajajo po 25 do 30 krajcarjev kilogram. Ta jabolka so tako izvrstna, njih vonjava tako prijetna, njih mebeina tako rahla, da prekosijo najboljše vrste štajerskega sadja Egiptovske nešplje prihajajo v jerbasih iz kalanega bambusa čez Trst na Dunaj. Imajo pa podolgovato obliko in so veliko slajše in vonjavejše kakor naše domače nešplje. Cena je ista kakor našim domačim nešpljam, 18 do 20 krajcarjev za kilogram. Z ozirom na te nizke cene prekmorskega sadja, v kterih so že zapopa-deni troški za daljnjo vožnjo in za razne prekupce, se moramo pač vprašati, kako prvotno ceno ima to sadje doma in če ne bo enkrat konkurencija našemu domačemu sadjarstvu istotako nevarna postala, kakor pritiska zdaj prekmorsko žito na naše žito. V letih, ko imajo naše pokrajine malo sadja, se uvažanju prekmorskega pridelka ne protivimo, ali pomisliti je treba, kakšne posledice bode imela ta konkurencija za prihodnjost.
—	Kako se odvzame surovemu maslu okus po repi. E)a se surovemu maslu odvzame hudi okus, kterega trgovci neprenehoma in z vso pravico grajajo in ki se vselej pokaže vsled pokladanja repe, zlasti kolerabe in drugega podobnega, manje pri pokladanju pese, zateklo se je novejše iz-sledovanje k tako zvanemu pasterizovanju mleka ali smetane. Ako se ta metoda pravilno izvede, sme se kravam polagati repnega perja, repe, krompirja in celo kolerabe, kolikor se ve, da je prav za njih zdravje. Tudi grenkoba in milavost masla se odpravi na ta način. V ta namen se mleko ali maslo raz-greje na 65 — 68° C in se pusti tako 5 minut. 65° se mora doseči za dober uspeh, dočim povzroči razgretje nad 68° pri maslu kuhalen okus, ki se odpravi le z navadno neizvršljivim ohlajenjem do 5° G.; sicer pa zadošča ohlajenje do 12° C. Ker se pri takem ravnanju poleg škodljivih scovij zamorijo tudi kisne glivice, zato bode treba posluževati se umetnega zakisanja. Slednjič se priporoča, iz pasterizovanega mleka pripravljeno surovo maslo manj soliti.
—	Vplivanje solnca na moko. Čestokrat se dolži ržena in pšeniČna moka, da je pokvarjena, ker daje cmokasto juho in krhijivo testo, dasi ni dokazati v nji nobene tuje reči. če je bilo zrnje dlje časa vlažno, ima moka redno te lastnosti; isto velja tudi o moki, ktero obseva solnce. Nobena moka ne more prenašati vplivanja solnčnih žarkov, tudi če ne padajo naravnost na njo Lepivo v moki se izpreminja, kakor hitro solnce obseva moko, tako, kakor se izpreminja vsled razgretja v mlinu. Istega svojstva, kakor je ima moka iz vlažnega zrnja, navzame se tudi pšenična moka, če je bila pšenica pre-negodna, ko se je zmlela, Tako moko zboljšamo, če jo pustimo več tednov ležati. To lastnost pa ima tudi pšenična moka, če je pomešana s cenejšo ječmenovo moko.
Gosp. Gl.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 21. Ali je mogoče izpremeniti posekano gozdno parcelo v pašnik? (J. S. na K)
Odgovor: Gozd se sme posekati in izpremeniti v pašnik le z dovoljenjem politične oblasti, t. j okrajnega glavarstva.
Vprašanje 22. Imam svinjo angleške pasme, ki se je zadnjič bukala 28. dne decembra in je takrat tudi bila pri mrjascu. Od takrat se ni več bukala. Ker ne vem, ali je breja, in bi to rad znal. prosim, povejte mi, na čem se spozna, če je svinja breja ? (A. G. v H)
Odgovor: Pri svinji biejosti prve tri mesece ni mogoče spoznati, celo ne, če ju svinja količkaj debela. Proti koncu bi ejosti se pa trebuh obesi, na straneh ob križu postane žival vdrta, in slednjič se vime napne. Zanesljivo znamenje, da je svinja bieja, je tudi to, da se ne buka več. kar pa velja le pri tistih živalih, ki bukanje kažejo zelo očitno, kajti so živali, ki se tako neznatno bukajo, da se komaj spozna in se lahko prezre.
Vprašanje 23. Ali je dobro, mazati živino s solnioo, v kteri je ležalo meso, ker pri nas pravijo, da taka solnica prežene uši in ozdravi živino, ki ima trdo, reber se držečo kožo? (J. K. na B)
Odgovor: Če se uši preženo s tako vodo, nam ni znano, a mi bi zelo dvomili. Kot zdravilo proti trdi koži, ki se drži reber, pa ni prav nič vredna, kajti kožai volčič je posledica prehlajenja in slabega snaženja živine. Kožni volčič naj vselej zdravi živinozdravnik, in sicer ob pravem času, drugače žival pogine za vodenico
Vprašunje 24. Kje bi se dobila sirkova slama za izdelovanje metel ? Ali je več vrst sirka, ali vpliva podnebje, da je nektera slama daljša in finejša? (B dr. v D.)
Odgovor: Najbliže se dobi sirkova slama v Vipavski dolini, in če se obrnete na tamošnjo podružnico naše dražbe, radovoljno Vam gotovo priskrbi naslovov ljudij, ki Vam utegnejo pošiljati sirkovo slamo. Sirek zahteva toplo podnebje in zraste tem višji, kolikor ugodnejše, t j. toplejše podnebje ima. Za izdelovanje metel je pa porabna le slama sirka iatnika (sorghum vulgare) in ne sirka storžnika (sorghum cernum)
Vprašanje 25. Kupil sem mlad gozd, V kterem imajo sosedje pašno pravico. Ker bi to pravico rad odkupil, pa ne vem kako odkup zasnovati, prosim sveta? (Pr. K. v H.)
Odgovor: Odvezo ali pa ureditev pašnih pravic v tujem gozdu more na podlogi zaRona z 8 dne januvarija 1. 1889. (dež zak št 7} zvršiti politična oblast, in sicer V3led zahteve lastnika gozda ali pa vsled zahteve pašnega opravičenca.
Vprašanje 26. Pri nas imamo z dostavljanjem pisem silen križ, ker jih dobivamo jako pozno, dasi pošta vozi skozi našo^vas. Ali bi ne bilo ^mogoče dobiti pisemski nabiralnik, v kterem bi se pisma zbirala, in dotičnik, ki bi prevzel varstvo nad tružico, bi lahko mimovozeči pošti oddajal pisma in sprejemal tudi došla pisma. Če se da to doseči, kam naj se obrnemo? (F. S v B)
Odgovor: To se da doseči prav lahko, ker bo pošta prav rada ustregla Vaši želji. Naj se občina obrne s prošnjo do poštnega ravnateljstva (pri Vas v Gradec) Prošnjo dajte podpisati zaradi večje gotovosti tudi še onim občinam, ki bodo tudi deležne koristi te naprave.
Vprašanje 27. Imam poldrugo leto starega bika,
kterega ne morem prodati, zato bi ga rad dal popraviti, pa ne vem, če še gre; zato prosim pojasnila! (I. U. v N)
Odgovor: Gotovo gre popraviti tudi poldrugo leto starega bika, seveda teže nego mladega, a dober rezač delo lahko izvrši uspešno, zlasti, če gleda na največjo snago in če zna rano antiseptiško zdraviti.
Vprašanje 28. Moje kokoši imajo od kraja vse pike, dasi jedo le žito in imajo topel hlev. Eejene so dobro in vse neso jajca. Kakšna bolezen je to in od česa pride? (I. S. v G.)
Odgovor: Pika je kužna bolezen perutnine ter nastopi najprvo kot katar na sluznih kožicah v nosu, kljunu in požiralniku. Pozneje obole tudi sluzne kože očij, sapnika, pluč in črev. Na jeziku in na čeljustih, na požiralniku in sapniku se nabira bel, siru podoben krupezen eksudat, ki ovira požiranje in dela bolečine. Če se ta eksudat v 4 —6 dneh ne ognoji in
ne odpade, potem se strdi in kokoš pogine, ker ne more ne jesti, ne dihati. Bolezen se pokaže tudi na očeh in na roži, ki postane snetjava. Pika se zdravi s tem, da se odstrani beli eksudat ter zmiva z vndo, v kteri je 1 — 2% razstopljenega peklenskega kamna. Če je eksudat tudi v nosu, brizgati je treba tudi vanj to vodo Priporočajo tudi eksudat odstrgati, odstrgana mesta namazati s peklenskim kamnom in potem v kljun iz nosnice brizgati po dvakrat na dan enoodstotno kar-bolno vodo — Mazanje jezika, čeljusti j in nosnic z oljem olajša dihanje. Prva reč pa vedno ostane, to bolezen sploh preprečiti. Ker je pika silno kužna bolezen, naj se zdrave živali takoj ločijo od bolnih. Gnoj iz okuženega kurnjaka naj se sežge, a kurnik naj se opere z vročim lugom Še zdravim živalim naj se daje polodstotne karbolne ali pa silicilne vode, da se bolezen odvrne.
Vprašanje 29. Kako se preženo iz starega lesa lesni črvi? (N. K. v L)
Odgovor: Lesni črv se prežene, ako se v njegove luknjice in rove vbrizga po par kapljic petroleja ali bencina. Ker se bencin silno rad vname, zato je treba paziti pri ravnanju z njim na ogenj, zlasti naj se delo z njim ne vrši pri luči.
Vprašanje 30. Zgubil sem poštnohranilnično knjižico in ne vem, kako postopati, da pridem do vloženega denarja, zato prosim sveta (A, G. v Z )
Odgovor: Oglasite se na bližnji pošti. Tam Vam dado tiskovino, ktero izpolnite in potem pošljite na poštno-hranilnični urad na Dunaj Priložiti je 10 kr. v pisemskih znamkah za novo knjižico.
G-ospodarske novice.
*	Modro galico bo naša družba oddajala letos le udom, in sicer po 221/2 kr. za 1 kg. Podružnicam se bo plačala tudi vozarina, tako, da jih bo galica stala doma po 221/a kr. Ker smo nekaj vagonov galice uže sedaj dobili, lahko takoj z njo postrežemo.
*	Simentalske bike, izvirne živali, licencevane, oddaja glavni odbor kmetijske družbe tistim, ki se zanje zglase, po enotni ceni 150 gld, kakeršnega si kdo izbere Biki se lahko ogledajo na poskusnem dvorcu kmetijske družbe na Viču pri Ljubljani. Biki so izredno lepi, vsi licencevani, svitlo rumeno in belo lisasti ter stari po 15 do 18 mesecev.
*	Colska podružnica da brezplačno vsakemu udu 1000 triletnih smrekovih sadik. Zglasiti se je zanje do 15. dne marcija pri podružničnem načelniku Andreju Eovanu na Colu.
__ * Nedelj ski_ tečaj za cepljenje ameriških trt s pomočjo zamaškov in mahu priredi kmetijska podružnica novomeška v svoji bralnici meseca februvarija in marcija, in sicer ob nedeljah 21. in 28. dne februvarija ter 7., 14. in 21. dne marcija t 1. Pouk in vaje bodo trajale vsako nedeljo od 8. do 11. ure dopoldne. Gospodarji in kmetski mladeniči, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj se zglasijo v nedeljo v kmetijski bralnici ali pa kmetijski podružnici v Novem Mestu. Vsak udeležnik bo nazadnje pokazal, kako se je priučil cepljenju. Potrebne nožičke in druge priprave za cepljenje priskrbi podružnica.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora 6. dne februvarija 1897.
Seji je predsedoval družbin predsednik, gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili odborniki gg.: grof
Barbo, Folakovski, Goli, Lenarčič, Povše. Rohrman, Witschl in tajnik Pire.
Predsednik se je spominjal smrti družbenega podpredsednika, gosp. Jos. Fr. Seuniga, ter je pozval navzoče odbornike, naj v znak sožalja ustanejo raz svoje sedeže.
Tajnik je poročal, da so se morale zvršiti v zadnjem trenutku nektere premembe glede štipendistov, ktere je poslal odbor v sirarski tečaj v Šmihel.
Dkrenilo se je iz poskusnega dvoica na Viča oddati bike simentalske pasme po 150 gold., in sicer prosilcem iz Dolenjskega in Notranjskega.
Glede svetovne razstavne v Parizu 1. 1890. je glavni odbor sklenil poročati c kr. kmetijskemu ministerstvu, da družba sama pri njenih skromnih sredstvih ni v stanu udeležiti se te razstave, da bode pa rada pomagala vse priskrbeti, če se bo zahtevala za kako avstrijsko kolektivo razstavo kaka kranjska posebnost.
Na poziv odbora za jubilejsko kmetijsko razstavo 1. 1898. na Dunaju je odbor ukrenil odgovoriti, da se bo družbi udeležila te razstave.
Odbor je dal tajništvu nalogo priskrbeti po možnosti vse podatke, ki se tičejo škode po toči na Kranjskem v zadnjem desetletju.
Došle prošnje za oddajo brezplačnega drevja so se odklonile, ker družbi silno primanjkuje drevja.
Od c. kr. vlade izročene prošnje neke občine za dovolitev novih živinskih semnjev glavni odbor ne podpira.
C. kr. kmetijskemu ministerstvu izročeno prošnjo občine logaške za ustanovitev drevesnice v Logatcu je odbor ukrenil toplo priporočiti.
Odbor je vzel na znanje, da so imenovani za ude licence-valne komisije za žrebce za bodočo triletno dobo gg. J Wagner, deželni živinozdravnik, in Jos. Lenarčič, veleposestnik na Vrhniki, za namestnike pa Jos. Kosirnik, okrajni živinozdravnik, in Frančišek Košak, posestnik na Grosuplem.
Za nove ude so se sprejeli gg.:
Logar Liza, posestnica v Horjulu; Korenčan Frančišek, posestnik in črevljar v Horjulu; Benigar Frančišek, posestnik in župan v Trnovem; Tomšič Karol, posestnik in trgovec v Ilir. Bistrici; Svigelj Frančišek, posestnik v Ohonici; Hrovatin Ivan, posestnik v Dolu; Kocijančič Josip, posestnik v Mlinem; Kocijančič Simon, posestnik v Mlinem; Cele Avgust, posestnik na Uncu; Štii n Josip, posestnik v Srednji Vasi; Schiffrer Ljudevit, kapelan v Siavini; Kovačič Josip, gostilničar v Radohovi Vasi; Milavec Jakob, posestnik v Studenem; Ilovski Albin, župnik v Javorju; Koechler Viktor, kapelan v Šmartnu; Pavlič Frančišek, kapelan v Šmartnu; Rozman Janko, posestnik v Žabnici; Hribernik Frančišek, posestnik v Virmašah; Dolenec Frančišek, posestnik v Stari Loki; Hafner Matevž, posestnik v Škofji Loki; Svetič Anton, posestnik v Ko-vorju; Šmalec Ivan, posestnik in klobučar v Mirni; Vindiš Jakob, kapelan pri Sv. Ani na Krempergu; Peternel Janez, posestnik v Jarčji dolini; Čož Janez, posestnik v Štangi; Zakrajšek Matevž, posestnik v Dvorski Vasi; Žužek Matevž, posestnik v Kožarjih; Varšek Janez, posestnik v Blatni Brezovici; Fortuna Josip, črevljar v Dekani; Janežič Josip, posestnik in črevljar v Postojni; Bizjak Frančišek, posestnik v Postojni; Pire Anton, posestnik na Klancu; Kecelj Andrej, posestnik v Trzinu; Lenček Alojzij, posestnik v Klečah; Kosovelj Frančišek, posestnik v Zagrajcu; Vran Anton, posestnik v Karljah; Turk Leopold, posestnik v Gradnjah; Trojar Franč šek, posestnik na Ojstrem Vrhu; Homan Pavel, trgovec na Bledu; Bernard Josip, posestnik na Koritnem; Metlika Ivan, trgovec v Klancu; Kune Matija, hišni posestnik v Ljubljani; Šifrer Jakob, posestnik v Praprotnem; Malavašič Jakob, posestnik v Št. Joštu; Dimnik Jakob, posestnih in mesar v Slapah; Sila Jakob, posestnik v Senožečah; Čokelj Andrej, posestnik v Senožečah; Zadnek Frančišek, posestnik v Senožečah; Delež Ivan, posestnik v Senožečah; Frelih Šimen, posestnik v Vilošah; Dolenec Frančišek
v Stari Loki; Kotnik Frančišek, posestnik v Dol. Logatcu; Mihevc Janez, posestnik v Dol. Logatcu; Grdadolnik Frančišek, posestnik in žagar v Blekovi Vasi; Kune Ivan, posestnik v Dol. Logatcu; Šemrov Fran&šek, posestnik v Gorenji Vasi; Mesojedec Anton, posestnik, mlinar in žagar na Brodu; Gorjanec Matevž, posestnik v Dol. Logatca; Slabe Martin, posestnik na Martinjem Hribu; Arnež Ivan, posestnik na Suhi; Bitene Anton, posestnik na Suhi; Lužar Frančišek, posestnik v Dolnji Starivasi; Sterle Anton, posestnik pri Fari; Pak Rok, po domače Keznar; posestnik v Svečah na Koroškem Žlajbar Janez, po domače Buvatin, posestnik v Svečah; Mohar Gašper, posestnik v Škofji Loki; Petrič Matevž, posestnik in sodar v Vasci; Petrovčič Janez, mitniear na Rakeku; Medle Frančišek, posestnik v Dolnji Starivasi; Turk Ivan, posestnik v Malem Logu; Lovša Josip, posestnik na Močilu; Meh Jarnej, posestnik v Žalcu; Velebil Alojzij, veleposestnik pri Sv. Petru; Perme Josip, posestnikov sin v Ponovi Vasi; Grenc Karol posestnikov sin v Bitencih; Wuchse Neža, c. kr. poštna upraviteljica v Kopriv-niku; Poljed Jurij, gostilničar in lesni trgovec v Voklem; Šmalec Ivan. posestnik v Gor. Sušicah; Medic Jakob, posestnik v Selišču; Hrovat Matija, posest, v Dol. Sušicah; Kobe Frančišek, posestnik v Dol. Sušicah; Šobar Janez, kovaški mojster v Toplicah; Hren Josip, mizarski mojster v Gor. Gradišču; Čampa Ivan, posestnik v Zapotoku; Orožen Ivan, posestnik v Zamostecu; Krže Martin, posestnik in trgovec v Sodražici; Pintbach Josip, posestnik in župan v Ratečah ; Godec Ivan, kapelan v Gorjah ; Kobal Štefan, posestnik v Strm ci; Berus Marttin, posestnik v Dalnjem Vrhu pri Prečini; Grižou Josip, posestnik v Dekani; Kos Neža, posestnica v Ločni; Turk Anton pos-stnik v Bršlinu; Planinšek Ivan, posestnik v Djlenji Kamenci; Dular Ivan, posestnik v Ce-gelnici; Možina Frančišek, poslovodja užitninskega urada v Novem Mestu; Božič Ana, posestnica in trgovka v Novem Mestu; Skedel Ivan, posestnik v Vrhu pri Šrrihelu; Gregorčič Frančišek, po-ststnik v Strelacu; Gruntar Ivan, posestnik v Kobaridu ; Pirnat Avguštin, posestnik na Vrdu; Kovač Karol, gostilničar in mesar v Starem Trgu pri Loža; Pele Anton, posestnikov sin v Ribnici; Merlak Frančišek, trgovec v Velikovcu; Malik Mihael, trgivec v Ajdovščini; DJenec Frančišek, posestnik v Planini; Christof Eman-vel, trgovec v Planini; Murovec Ivan Nep., župnik dekan v Cerknem; Stadler Josip, c kr. pošlar in posestnik v Št. Petru pod sv. gorami; Gregorič Jean. uradnik avstro-ogerske banke v Zagrebu Živic Josip, veleposestnik v Skopem; Žvab Matija, veleposestnik v Skopem; Topolovškek Josip, učitelj in posestnik pii Sv. Miklavžu; Žigon Frančišek, posestnik v Metliki; Poljšak Ivan. posestnik na Gradišču; Krumpestar Frančišek, kapelan v Ribnici; Pristavec Janez, posestnik na Ježem; Vadnal Jisipina, posestnica v Dolenji Vasi; Barle Ignacij, posestnik v Rojah; Anžur Ivan, posestnik v Rojah; Kočevar Štefan, posestnik v Stranski Vasi; Poš Rudolf, trgovec v Žažembregu; Dr. Pečjak Gregorij, kapelan v Žužem-bregu; vitez Fodransperg Avgust, c. i kr major i. s. v Žužem-bregu; Kovač Anton, posestnik v Gor. Križu; Valand Frančišek posestnik v Žuženbregu; Bučar Anton, [osestnik v Kostanjevici, Sever Ferdinand, trgovec v Kostanjevici; Žibert Josip, posestnik na Suhi; Pttkovšek Josip, posestnik v Logu; Kocijančič Anton, kapelan v Vodičih; Majcen Alojzij, posestnik in organist v Rušah; Florijančič Rok, posestnik v Trzina; Pavšič Anton, posestnik in gostilničar v Gornji Straži; Pavčič Jakob, posestnik in trgovec v Novem Mestu; Gale Josip, posestnik in župan v Eavnem Brdu; Uišič Ivan, trpovec na Slapu; Belšak Anton, župnik pri Sv. Petru; Debevec Jakob, posesenik in gostilničar v Pokojišču; Premrl Rafael, posestnikov sin v Vipavi.
Razglas.
Konci meseca maja ali v začetku meseca junija t. 1. bode v c. kr. kmetijskem ministerstvu na Dunaju pod vodstvom dr. Božidara viteza Weinzierl-a, ravnatelja c. kr. poskušališča za semena na Dunaju, petdneven poučni tečaj za pridelovanje krme.
Namen temu tečaju je v prvi vrsti izvežbanje učiteljev za poučne tečaje za pridelovanje krme. Natančni čas, kdaj bode ta tečaj, se objavi svoječasno. Predavalo se bode v nemškem jeziku.
Zo osebe, ki se žele usposobiti za voditelje poučnih tečajev za pridelovanje krme, je vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo določilo 20 podpor po 50 gld. Te podpore so v prvi vrsti namenjene učiteljem na kmetijskih šolah in na učiteljskih pripravnicah, potem pa takim osebam, ki so že poučevale kot kmetijski potovalni učitelji.
Nemško pisane in na visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo naslovljene prošnje je vložiti
do 1. dne aprila 189 7. 1. pri podpisanem odboru.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Vabilo
k občnemu zboru podružnice c. kr. kmetijske družbe v Predosijah, ki bode 28. dne svečana t. I. popoldne po službi božji v I. razredu tukajšnje šole.
VZPORED:
1.)	Letno poročilo.
2.)	Račun za 1. 1896.
3.)	Predavanje o umetnih gnojilih.
4.)	Sprejemanje novih udov.
5.)	Naročitev drevja, semenja itd. 8.) O oddaji društvenih strojev. 7.) Posameznosti.
Prosi se, da pridejo k zborovanju vsi udje.
Drag. Česnik, t. č. načelnik.
St. 1881.
Razglas.
Ker je glasom uradnih naznanil deželna vlada v Sarajevu zaradi kuge v gobcu in na parkljih v več krajih okraja Prjedor in v mnogih dvorcih okrajnega sedeža Krupa dotlej, dokler se ne ukaže drugače, okužene kraje za vsak promet s parkljasto živino zaprla, zatorej se ukazujejo nastopne zaporne odredbe:
1.)	Že zdaj za bosenske okraje Bibač, Brčka, Dervent, Gra-dačac in Dolnja Tuzla obstoječa prepoved uvažanja prežvekovavcev (goveje živine, ovac in koza) na Kranjsko je dotlej, dokler se ne zapove drugače, odslej raztegnjena tudi na okraj Prjedor in na bližnjo občino Piskavica. deželnega okraja Banjaluka in na okraj Krupa.
2.)	Z ozirom na stanje svinjske kuge v okupacijskem ozemlju ostane uvažanje živih prašičev na Kranjsko iz vsega tega ozemlja brez izjeme prepovedano.
Te odredbe, ki namesto onih z razglasom z 22. dne janu-varija t. 1., št. 1431., ukazanih
3 dne februvarija 1897 stopijo v veljavnost, se razglašajo z dodatkom, da se bodo njih prestopki kaznovali po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51. drž, zak., in da se bodo iz omenjenih dežel dospele živinske pošiljatve, ko bi se med njimi našlo tudi samo eno za kugo v gobcu in na parkljih ali za svinjsko kugo obolelo živinče, vrhu tega zavrnile na oddajno postajo.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 30. dne januvarija 1887.
Št. 2301.
Razglas.
Ker je svinjska kuga v sodnih okrajih Ribnica in Velike La-šiče (v političnem okraju Kočevje) ter Lož in Cirknica (v poli-
tičnem okraju Logatec) popolnoma ponehala, zato sa zopet razveljavlja z razglasom z 21. dne oktobra 189G. leta, št. 16.i82 , v zgoraj navedenih sodnih okrajnih ukazana zapora za uvažanje živih prašičev.
Glede političnega okraja Črnomelj s fuuradnim ukazom z 10. dne novembra 1896. 1, št. 17.112., ukazana zapora, kakor tudi glede prometa s prašiči po vsi Kranjski še drugače obstoječe omejitve (prepoved goniti prašiče, prodajati jih od vasi do vasi itd.) pa ostajajo še nadalje v veljavnosti, dokler svinjska kuga v deželi popolnoma ne poneha.
To se razglaša z dodatkom, da se bodi prestobki še obstoječih prometnih omejitev po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. leta, drž. zak. št. 51., kar najostreje kaznovali.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 4. dne februvarija 1897.
Št. 2324.
Razglas.
Ker je glasom najnovejšega izkaza o živinskik kugah v primorskih okrajih Koper, Pulj, Sežana in Volovsko razširjena kuga v gobcu in na parkljih, zatorej se prepoveduje uvažati ali goniti prežvekovavce (govejo živino, ovce in koze) in zgoraj navedenih primorskih političnih okrajev na Kranjsko, dokler se ne ukaže drugače.
To se razglaša z dodatkom, da so prestopki te prepovedi kaznjujejo po državnem zakonz s 24. dne maja 1882. 1., št. 51.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 5 une februvarija 1897.
Št. 2419.
Razglas.
Ker se kuga v gobcu in na parkljih po Hrvaškem vedno bolj širi in se je tudi na Kranjsko, Koroško in Primorsko zanesla, zatorej je deželna vlada, oziraje se na tuuradni razglas s 16. dne novembra 1896. 1., št. 17.597., uvozno prepoved za prežvekovavce (govejo živino, ovce in koze) in prašiče, izdano za hrvaške velike županije Belovar-Križevci. Srem injVirovitica in za kralj .-svobodno mesto Koprivnica, razteza tudi na velike županije Zagreb, Požega in Varaždln in na vse v teh velikih županijah ležeče mestne okraje.
Ta odredba stopi v veljavnost
12 dne februvarija 189 7. 1. in se razglaša z dodatkom, da se bodo prestopki te uvozne prepovedi za parkljasto živino kaznoiali po državnem zakonu s 21. dne maja 1891. 1, št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 9. dne februvarija 1897.
Listnica uredništva.
J. M. v P. O užitku skupnega gozda odločuje občinski svet, oziroma odbor, ki upravlja občinsko premoženja.
R. T. v II. Modra galica stane danes na Dunaju 26 gld. 100 kg pri naročilih v celih vagonih, k nam postavljena stoji 27 gld., in v množinah pod 50 stotov 30 gld. Gotovo je, da bo galica do poletja še dražja, in sicer zato, ker se je bo veliko potrebovalo in ker raste cena bakru, od ktere je zavisna cena modri galici. Naša družba je kupila modro galico uže lansko jesen, in sicer po 22'/2 gld, in jo bo po tej ceni tudi oddajala, toda le udom.
L. R. v S. Tisti, ki ne pride k vojaškemu naboru, če je nf pr. kakor v Vašem slučaju v Ameriki, ostane begun do 31. dr decembra tistega leta, v kterem spolni svoje 36. leto. Toliko čas je tudi kazniv.
ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr, kmetijske družbe '^fjlp* vojvodine kranjske,
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„ Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld. za g učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/, strani 8 gld,, na >/4 strani 5 gld in na >/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V Ljnbljani, 15. februvarija 1897. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago gld. 43.— kr. do gld. 45.— kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 50.— kr. do gld. 60.— kr.; gorenjska repa gld. 26.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 10.50 kr.; konopno seme gld. 11.— kr. do gld. 11.25 kr. kuminovo seme gld. 26 — kr. do gld 28.— kr
Fižol: Rudeči ribniški gld. 7 — kr.; rudeči Hrvat gl. 6,—kr., prepeličar (koks) gld. 8.50 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Sulie češplje: v dimu sušene gld. 14 50 kr. do gld. 15,— kr. „ „ brez dima sušene gld. 17.— kr. do gld. 21,— kr. Orehi domači: gld. 13 — kr. do gld. 14 kr.
• Jezice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4,— kr. za 100 klgr. Med: od gld. 29 — kr. do gld. 30.— kr. Kože: Goveje, težke nad 40 kg po gld. 32,— kr. do gld. 33,—kr. „ težke od 30 do 40 kg „ „ 26 — , „ „ 27,— „ » lahke	„ „ 27,- . „ „ 28,- „
i Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr) Telečje kože: 4d kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.90 kr. Svinjske kože: Čiste, brez napak 30 kr. za kg.
Druge vrste 18 do 20 „ „ „ Kože lisic po gld, 3.75 do 4.50 | - kun „ „ 9.— .10 — ( : dihurjev," ; 2.50 '„ 3- Za ^ „ vidr ., „ 9 — „ 10,— j Kože zajcev po 12 do 15 gld. za 100 komadov. Tepelika (potošl) po gld. 16,— 100 kg.
Žito:
V Ljubljani, 13. februvarija 1897. Pšenica gld. 9,— kr., rž Id. 6.70 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6 50 kr., ajda t »td- 720 kr., proso gld. 6— kr., turšica gld 5,— kr., leča ,(i. 12,— kr., grah gld. 11,— kr., fižol gld. 10,— kr., seno d. 2.70 kr., slama gld. 2 25 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Na Dunaji, 13. februvarija 1897. Pšenica gld. 8.30 kr., rž gld. 6.85 kr., ječmen gld. 8.— kr., oves gld., 6.42 kr., turšica gld. 4.16 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
V	Budapešti, 13. februvarija 1897. Pšenica gld. 7.35 kr turšica gld. 3.82 kr., oves gld. 6.03.
Goveda, meso ter živalski pridelki:
V	Ljubljani, 13 februvarija 1897. Goveje meso 64 kr. telečje meso 58 kr., svinjsko meso 58 kr., prašičje salo 70 kr., špeh svež 62 kr., špeh prekajen 68 kr., surovo maslo 90 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.)
Vezi iz pat. gume za požlahtnjevanje trt
po profesorju Gothe-ju kakor po dr. Kroczer-ju
razpošilja edino prave, nedosegljive kakovosti ' c. in kr. dvorna tovarna za gumo in celulojid
Glavna zaloga: J, fl. Schmeidle Podružnica: 7/2 Štiftgasse 19.	na Dnnaji.	|. Graben 10.
Brzojavni naslov: „Gummischmeldler." (12—3)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X X
Izvrstno
X X X X
X
X X
X X
belo in črno vino 3
garantirano pristno,	g
ima naprodaj od 56 litrov naprej po X 24 kr. liter	(ib—3) X
* IVAN KOCIAN, *
X posestnik v Žirjah, pošta Sežana, Primorsko. X
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
PT" Detelj no seme.
Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme ukrenila ie posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena.	_
Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega.
Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji,
1 klgr nrave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 60 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, rudeče detelje stoji 58 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov.
Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega, semena <brez predenice>. Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti	(6—3)
c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.
Puškarske izdelke,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebno obrambo.
Vsakovrstna popravila In predelovanja po najnižjih cenah.
Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane.	(i—3)
(Kž^ Za vsako delo sem vestni porok sam.
Obširnefilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
ANTON SODIA, puškar v Borovljah
(Ferlach) Koroško.
Nik. Hofmaim,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni, ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega
blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakavosti naredi. (8—2)
Reči,
potrebuje to spomlad 4—5000 4—6 m dolgih smrekovih kolov. Ponudbe naj se pošljejo v teku tega meseca podpisanemu odboru v Ljubljano. Ponudbenik naj navede ceno kolom za 1000 komadov, postavljenim na kolodvor v Ljubljani. V Ljubljani, dne 12. februvarija 1897.
(25-1) Deželni odbor kranjski.
Razglas.
Iz gozdne drevesnice v Beršlinu pri Rudolfovem se bode oddalo spomladi 1897. 1. 300.000 triletnih krepkih smerekovih sadik.
Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in postavljene na pošto ali železnično postajo po 1 gld. 50 kr. za tisoč.
Pismena ali ustmena naročila sprejema proti predplačilu do 15. marca 1897 c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem, Krškem in Černomlju, c. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem in c. kr. gozdar v Rudolfovem, Krškem in Černomlju.	(26—1)
C.*kr. okrajno gozdno nadzorstvo.
Rudolfovo, dne 5. februvarja 1897.
TVilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger 1. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
v Gradci.-
dreTcsnioa pripoznanakot ena naj* ičjih in najbolj rredjenih t Arstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zaiogo: Vrtnic,visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag za prltllkovoe; =. Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja Q (10—2)	za drevorede Itd.
A Razpošlljatev pravilno imenovanih oeplčev vsih vrst sadja. X gc Cenike je dobiti zastonj in franko.
oooooooooooooooooooooooooooocooooooooo:
Wtr mlinar
ob enem [tudi Žagar, oženjen, se sprejme v dobro stalno službo.
Čas nastopa o sv. Jurju. Več pove	(27—1)
Tomo ToIIazzi v Logatcu.
Seme pravega kašeljskega zelja,
lastni pridelek iz leta 1896, prodaja 40 gramov za 50 kr. Denarje poslati naprej. Za pristnost in kaljivost se jamči.
Ignacij Mercina,	(22-2)
posestnik v Kašlju, pošta Zalog pod Ljubljano.
V/oafc kdor hoče svoie zdravje ohraniti in 1 utrditi, pa ob enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke.«^*^«^****^


se ne čuti prav zdravega. Posebno za take, ki bolehajo v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez
Vsak ioa plie'.hki,.
na živcih ali
primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača.
VS3k °tr°k vsaka ženska naJ" Pije Kathreinerjevo kavo, ki je tečna in se _____ prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi.
VS3k k' h°Če Pr' gospodar5tvu M prihraniti in vender uživati okusno in
1 zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo pa okus vsakomu.**^*^**«^^^^^^^^***^«*«*
Katlireiner-Knefupova slatina kava levr
resnici zdrava družinska pijača, čist prirodan plod v celih zrnih, iz najboljšega slada izdelana in po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem in od najveljavnejših strokovnjakov preskušenem načinu z okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave in vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada.
Kdor noče biti goljufan in oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnostno znamko in na obliko strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom J^athrcinGr.
Zavoji brez imena „Kathpeiner" niso pristni.
na

Mala naznanila.
VBak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kak« objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
250 hlebov izvrstnega sira ima v zalogi mlekarska zadruga v Srednji vasi v Bohinju; hlebi tehtajo a 20—30 točena po dogovoru.	(4)
Izvrsten sadiev mošt (jabolčnek) od 7 do 9 kr. liter prodaja France
..........' ~........ ' ' " 1 (Sp
(15)
Pišek, veleposestnik v Hotinji vasi, pošta Kranichsfeld (Sp. Štajersko. Vzorci franko.
Več tisoč ameriških trt (bilf), kakor tudi reznikov, ključev ter na suho in zeleno cepljenih trt; dalje več lepo vzraščenega sadnega drevja ima naprodaj Janko Kerin ml. vino-sadjerejec v Sv. Križu pri Kostanjevici.	(24)
Več tisoč dobro ukoreninjenih ameriških trt, kakor tudi ključev in reznikov od najboljše vrste riparije ima naprodaj Martin Colarič, posestnik na Sliaovcah št. 5, pošta Kostanjevica, Dolenjsko. (26)
50.000 ameriških ključev (riparija portalis in rupestris nnnticola) kupi „okrajna kmetijska zadruga v Dolini pri Trstu". Ponudbe z dodanimi cenami sprejema predsedništvo.	(27)
Penge in osipalnike po najboljši in skušeni sestavi izdeluje po 8 gld, močnejše po 9 gld. komad, Miha Preložnik, kovač v v Hotinji Vasi, pošta Kranichsfeld, Sp. Štajersko.	i30)
Seme pravega ribniškega fižola ima naprodaj Jakcb Lavrenčič, poseBtnik v Sodražici. Cena 12 gold. za 100 kg postavljen na postajo Ribnico.	(31)
Bik, belanske pasme, jaki lep, 2 leti star (rudeče brezast) je naprodaj pri Janeza Potočniku, posestniku v Domžalah. Cena po dogovoru.	(33)
Ameriške trte iz neokuženega okraja vsake vrste ima naprodaj po najnižji ceni Ivan Kranjc v Št. Ilji, pošta Velenje. Nadalje prodaja tudi plemenite kurja jajca za valjenje kakor od: Dorking, Houdau, Plymouth, Kokinkina, Brama, Pegatk, pravih štaj. kur in najimenitnejših zlatih domačih Fazanov, kateri ne letijo po zraku.	(31)
Učnec za strojarsko obrt, zdrav, okoln 15 let star, se takoj sprejme pri Mat. Završniku v Cerknici, Notranjsko.	(36)
Kobilo, pincgavskega plemena, z žrebetom rojenim 15. januvarija t. 1., visoka 151 a pesti, s*ara 5 let, vajena vseh kmetijskih del, ima naprodaj Ivan Kane, posestnik v Podsmreki pri Ljubljani. Cena po dogovoru.	(36)
Lovskega psa, dobro izurjenega, kupi V. Mandič, pošta Vodice v Istriji.	(37)
Žrebe, od težke pinegavske kobile, 10 mesecev star, 142 cm visok, črne barve z belo liso na čelu je naprodaj pri Ant. Kržišniku, posetniku na Bukovem vrhu št. 26, pošta Poljane nad Škofjo Loko. — Kupi pa konja od 6-let let starega, ki bi bil dober za vsako delo.	(39)
Kovačnica se da v najem pod prav ugodnimi pogoji. Več pove Leopold Povše, posestnik v Krajih, pošta Dole pri Litiji. (40)
Ajdove pleve kupuje Anton Kobi, Breg, pošta Borovnica. Istotam je naprodaj dva para mlinskih kamnov z vso opravo v prav do-biem stanu.	(41)
50 centov prav dobre konjske mrve, stari cent po 89 kr. ima naprodaj Franc Šimenc, posestnik v Šteblevku štev. 4., pošta Kamnik.	(42)
Ameriške trte,
na zeleno in suho pocepljene z najboljšimi vrstami trt in na najboljše podlage; nadalje vsakovrstna dolenjska vina v steklenicah, pelinovec, vino iz pošušenega grozdja (Ausbruch), konjak, slivovec, brinjevec, itd. prodaja	(17-1)
A. J. Wutscher v Št. Jarneju na Dolenjskem. Tudi se iščejo tvrdke, ktere bi hotele prevzeti prodajo vin in žganja v steklenicah. Ponudbe na trte, vrste, salonis rup. por tališ in rupestris, dolge od 115 do 150 cm in 6 mm debele, kakor vse druge ponudbe, pošiljajo naj se na zgoraj imenovanega.
Živinska sol,
po znižani ceni iz c. kr. zaloge za sol v Piranu, v vrečah po 50 kg., postavno sestavljena, in sicer iz 99 Vi °/o bele, morske soli, V2°/o riulečega železnega okisa in xjl % pe-linovega praška, se dobi v zalogi jedilne in živinske soli
Miha Kastnerja, (21-2)
trg-ovca v LJubljani v „Zvezdi"
koder je tudi največja zaloga špecerijskega, materi-jalnega in kolouijalnega blaga, petroleja, vsakovrstnih olj; glavna zaloga vseh mineralnih voda, dalje vin, likerov itd., sveže blago po najnižjih cenah.

Oddaja ruskega ianenega semena.
Podpisana družba bo oddajala tudi to leto pravo rusko laneno seme in sicer
kilogram po 15 kr. ali stari mernik po 3 gld. 15 kr,
Naročniki naj se takoj oglase pri podpisani družbi ter naj prilože aro in naznanijo zadnjo železniško postajo.	(7—3)
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
Grižo telet.
bolezen mladih psov, kolero kuretnine, drisko prašičev kakor vseh drugih živali ozdravi tudi v najhujših slučajih
turingski prašek
(Thiiringer-Pillen)
strokovno prirejeno sredstvo okrožnega živinozdravnika gospoda \Vallmann-Erfurta. Navodila razpošilja brezplačno za to sredstvo edina tovarna El. Lagemann-a v Erfurtu.
Ta prašek se dobi v vseh lekarnah in pri vsakem živino-zdravniku v škatljicah po 1 gld 50 kr.
Giavno zastopstvo za Avstrijo pri M. Rossler-ju Dunaj, L, Krugerstrasse 13. — Zaloga pri C. Huberju, lekarna pri „an-gelju" na Dunaju.	4-3)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOg
Plutovino za cepljenje
(gobe)
za pritrjevanje cepičev pri požlaht-njevanji trt prevrtane in prerezane
(tudi samo prerezane za tanke cepiče), kakor tudi vsakovrstne druge gobe, razpošilja po najnižjih cenah
L. NAIRZ, tovarnar (Korkfabrikant) v Trstu.	(i6—3)