gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Zgoniški župan Mirko Sardoč o ozemlju, odnosu z deželo in šoli 1. maj 1945 / 7 Prvega januarja bo po tržaških ulicah tradicionalni pohod za mir nriH H J I '. ■ " ■ -- iü/IL ^ 1 P-/.!, /6 Primorski TOREK, 30. DECEMBRA 2008 Št. 308 (19.398) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Odpraviti je treba vse razlike Breda Pahor Dobrih deset odstotkov. Toliko v povprečju znaša razlika v plači med moškim in žensko. V isti delovni kategoriji, za enako opravljeno delo. Podatki se nanašajo na prvo četrtletje letošnjega leta in so razdeljeni v štiri delovne kategorije: vodilno osebje, funkcionarji, uradniki, delavci. Vzeli so povprečne mesečne dohodke in ugotovili, da moški odstopajo v plus, ženske pa v minus. Če začnemo pri vrhu, pri »vodilnih«, moški dajo v žep 0,9% več od povprečja, ženske pa 5,2% manj (od povprečja, se pravi dobrih 6% manj od kolegov); pri funkcionarjih so moških »težji« za 1,4%, ženske pa »lažje« za 4,6% (vedno od povprečne plače); pri uradnikih je razlika še za-znavnejša, saj moški uradniki zaslužijo 5,1% več od povprečja, uradnice pa 4,4% manj; najslabše plačane so delavke, saj so zdrsnile za kar 10,2% pod povprečje, medtem ko moški v isti delovni kategorij i zaslužijo 3,2% več kot znaša povprečna mesečna plača. Tako. Jasno in neizprosno. Nič novega pod soncem, bi lahko rekli, če se ne bi pred kratkim pod geslom »vsi s 65. letom« vnela pokojninska bitka. Italijanski zakon (okvirno in z odstopi v raznih delovnih kategorijah) predvideva, da se ženska lahko upokoji pri 60., moški pa pri 65. letih. Glede tudi na dejstvo, da je ženska življenjska doba v povprečju daljša, možnost, ki jo je nakazal minister Brunet-ta, ni povsem neosnovana. Ampak, ampak ... Začeti bi bilo treba pri začetku in ne pri koncu, z rezanjem tako imenovanih ugodnosti, hkrati pa prezreti celo vrsto nesprejemljivih diskriminacij na račun zaposlenih žensk. bližnji vzhod - Od sobote že čez 300 mrtvih, med njimi veliko civilistov in otrok Izrael pripravljen na kopenski napad na Gazo Protiizraelski protesti v številnih arabskih in tudi evropskih mestih štandrež-vrtojba - Dobrodelna baklada je že tradicija Krajani polnijo praznino, ki je nastala zaradi meje ŠTANDREŽ-VRTOJBA - Več sto ljudi iz Štandreža in Vrtojbe se je v nedeljo ponovno srečalo na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu, zato da potrdijo dobrososedske vezi in izpričajo bližino. Baklado z dobrodelnim namenom so priredili štandreški rajonski svet, župnija, športna in kulturna društva iz Štandreža in društvo Tojva AD-1200 iz Vrtojbe, kljub ostremu mrazu pa je privabila lepo število domačinov, ki so se jim pridružili posamezniki tudi iz drugih krajev. Vrtojbenci so se s svečami in baklami odpravili na pot izpred lastne osno- vne šole, Štandrežci pa s svojega glavnega vaškega trga. Po približno polurni hoji so se srečali na nikogaršnji zemlji, med nekdanjo italijansko in slovensko mejno postojanko, kjer stoji spomenik, ki so ga odkrili ob lanski schengenski širitvi. Na 15. strani GAZA - Izraelska vojska je sektor ob meji z območjem Gaze včeraj razglasila za zaprto vojaško območje, pri čemer je ceste na območju zaprla za civilni promet, dostop pa imajo le lokalni prebivalci. Tovrstni ukrepi običajno napovedujejo kopensko operacijo. V izraelskih letalskih napadih je bilo od sobote po zadnjih podatkih ubitih 318 ljudi, od tega po podatkih Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) najmanj 57 civilistov. Med smrtnimi žrtvami je tudi 21 otrok. Še 1400 ljudi je bilo doslej v bombardiranju ranjenih. Na 19. strani Za Dorflerja slovenska manjšina na Koroškem ne obstaja Na 2. strani Po kakovosti življenja Trst 6. mesto v Italiji Na 4. strani Župan Dipiazza: osnovno šolo na Proseku gre obnoviti Na 6. strani Sredi ločniškega mostu nastala razpoka Na 14. strani Novogoriški odzivi na dvojezično oglaševanje v Gorici Na 16. strani števerjan - Včeraj novoletno srečanje briških županov Čas je zrel za sodelovanje na področju gospodarstva ŠTEVERJAN - Na števerjanski občini so se včeraj srečali župani briških občin - Crosato iz Dolenja, Patat iz Krmina, Mu-žič iz Brd in Corsi iz Števerjana, ki je v pozdravnem nagovoru podčrtal, da morajo občine na enotnem briškem ozemlju vztrajati z negovanjem dobrososedskih in prijateljskih odnosov. Graditi moram skupen prostor, kjer meja ni več ovira, v ta namen pa moramo rušiti miselne pregrade, je še dejal. Mužič je povedal, da je bilo v zadnjih štirinajstih letih marsikaj zamujenega, in izrazil prepričanje, da je nastopil čas, ko morajo pobudo za sodelovanje prevzeti mladi in da mora sodelovanje steči tudi na gospodarskem področju. Na 15. strani PRODAJA BARVIMIH IN IMEBARVIMIH KOVIIM Vesele praznike! v v Ul. Grado, 64 - TRZIC (GO) zraven Kinemaxa Tel. 0481 -40469-43423 • Fax 0481 -40570 • www.pahor.it • e-mail: info@pahor.it 2 Torek, 30. decembra 2008 ALPE-JADRAN / koroška - Izjave deželnega glvaraja za brezplačni koroški tednik Za Dorflerja slovenska manjšina sploh ne obstaja Kar zadeva učenje slovenščine, pa je dejal, da je to zanimivo le v omejenem obsegu CELOVEC - Včeraj se je novi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler v Kranjski Gori predstavil javnosti kot vnet zagovornik skupne kandidature za svetovno prvenstvo treh dežel leta 2017 v alpskem smučanju. Le nekaj dni prej, pa je v pogovoru za brezplačni koroški tednik Kärntner Woche (naklada nad 200.000 iz-vodov)predstavil svojo veliko bolj resnično podobo Dörflerja kot provincialnega politika, ki ima moten odnos do slovenske manjšine, do dvojezičnosti v deželi in do slovenskega jezika nasploh! Politik BZÖ, ki ga je ustanovil preminuli deželni glavar Jörg Haider, je v pogovoru za časnik namreč vnovič izjavil, da se za njega ne postavlja več vprašanje dvo-jezičnosti v deželi, še posebej ne pri dvojezičnih tablah. To vprašanje je bilo urejeno že leta 1976 z zakonom o narodnih skupnostih oz. leto kasneje z uredbo o dvojezičnih tablah, je menil Dörfler, ki je ob tem hkrati izrecno zanikal, da bi »kdaj koli sodeloval pri postavljanju dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem». Koroški javnosti je ob tem postregel še z do- slovenija Pahor se boji naraščanja brezposelnosti LJUBLJANA - V letu 2009, ko se bodo težave zaradi finančne in gospodarske negotovosti povečale, lahko brez dela ostane nekaj 10.000 ljudi, je ob robu včerajšnjega sestanka s sindikati javnega sektorja dejal slovenski premier Borut Pahor. Ob tem je opozoril na recesijo v državah, ki so pomembne slovenske gospodarske partnerice. Napoved gospodarske rasti za Slovenijo je še vedno pozitivna, vendar so štiri trgovinske partnerice Slovenije, v v katere gre 70 odstotkov vsega slovenskega izvoza, v recesiji. Gospodarske razmere se v teh državah ne izboljšujejo, ampak poslabšujejo, to pa se bo prek poslovnih tokov preselilo tudi v Slovenijo. Zato se mora Slovenija v tem času po svojih najboljših močeh znajti, je dejal Pahor. Poleg predstavljenih ukrepov, med drugim se je vlada odločila zavarovati delovna mesta, ki bi bila v času normalne gospodarske rasti konkurenčna, bo vlada pripravila še nove ukrepe. Poleg tega pa ima pripravljene tudi druge strategije, je dejal premier in pojasnil, da gre za iskanje novih trgov tudi s pomočjo države. datnim »argumentom« proti dvojezičnim tablam na Koroškem: navedel je imena veleblagovnic ali bencinskih servisov, ki so povsod enaka. Povsod piše Billa, Agip, itd. pa naj bo to v Pliberku, Celovcu, na Dunaju, ali kje drugod,« je dejal Dörfler. Pretresljiv dokaz, na kako nizkem nivoju je vrh koroške politike, je tudi Dörf-lerjev odgovor na vprašanje, kakšen je njegov odnos do slovenskega jezika oz. učenja slovenščine v deželi? Haiderjev naslednik je namreč odgovoril, da je to odločitev vsakega posameznika, problem pa je v tem, da slovenščina ni svetovni jezik. »Slovenščina je zanimiva le v omejenem obsegu. Če bi šlo za španščino, angleščino ali italijanščino, tudi do polarizacije na Koroškem ne bi prišlo,« je menil koroški deželni glavar. Glede koroških Slovencev pa je Haiderjev naslednik v pogovoru za omenjeni časnik še pristavil, da le-ti tako ali tako govorijo tudi nemško in ob tem ponovil, da zanj na Koroškem ne obstajata ne dve narodni skupnosti, ne večina in manjšina. Zanj so samo Korošci in Korošici... Ivan Lukan Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler z ženo Margot arhiv sauris - Potem ko jo je na božično vigilijo zasul zemeljski plaz Cesta znova odprta V karnijskem turističnem središču je bilo do včeraj »ujetih« približno tisoč ljudi SAURIS - Od včeraj zjutraj karnijsko turistično središče Sauris ni več odrezano od ostalega sveta. Za izmenični promet so namreč odprli pokrajinsko cesto Lumiei, ki jo je na božično vigilijo zasul zemeljski plaz, ki je popolnoma izoliral približno tisoč ljudi, od tega približno petsto turistov. Civilna zaščita Furlanije-Julijske kra- jine si je od božiča do včeraj prizadevala, da bi cesto odprla. Tehniki so pri tem uporabili tudi 25 kilogramov tritola, s katerim so skušali odstraniti nevarno skalovje in zemljo nad cesto. V nedeljo zvečer so začeli z odvozom materiala in včeraj zjutraj cesto toliko očistili, da je po njej spet lahko stekel promet. Pri odstranjevanju skalovja in zemlje s ceste so si tehniki pomagali tudi z eksplozivom ansa Škoda zaradi plazu je predvsem v turističnem sektorju. Marsikdo je namreč odpovedal novoletne počitnice v Saurisu, hotelirji pa upajo, da bodo zato imeli več gostov za svete tri kralje. Župan kraja pa je že napovedal, dane bo zahteval, da se Sauris proglasi za kraj, ki ga je prizadela naravna katastrofa. Sanader pozdravil napoved Slovenije glede ratifikacije hrvaškega članstva v Natu ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj pozdravil napoved Slovenije, da bo ratificirala protokol o članstvu Hrvaške v zvezi Nato. Hrvaška vlada je sicer včeraj določila nacionalni program za pristop v EU za prihodnje leto. Sanader je ob tem med drugim ponovil svoja stališča glede slovenske blokade pogajanj med Zagrebom in Brusljem. »Hrvaška ne bo prejudicirala meje, sicer pa ne bomo nikomur dovolili, da nam prepreči sprejetje in objavo argumentov,« je dejal hrvaški premier. Ravnanje Slovenije je ocenil kot morebitni dokaz šibkih slovenskih argumentov glede reševanja obmejnega spora. Predsednik hrvaške vlade je tudi vnovič izpostavil, da povzdigovanje dvostranskih vprašanj na evropsko raven ni sprejemljivo. Višje sodišče razveljavilo oprostilno sodbo za Popoviča KOPER - Koprsko višje sodišče je pred božičnimi prazniki razveljavilo oprostilno sodbo, s katero je senat okrožnega sodišča koprskega župana Borisa Popoviča, njegovo ženo Evo in sestro Lauro Ban ter obe družinski podjetji lani jeseni oprostil vseh obtožb. Višji sodniki naj bi v obrazložitvi sodbe zapisali, da bi moral kazenski senat izvesti še nekatere dokaze, ki jih je predlagal okrožni državni tožilec. Med drugim bi po mnenju višjih sodnikov morali za-slišati davčne inšpektorice, a je sodni senat tak predlog zavrnil. Po oceni višjih sodnikov bi senat šele po zaslišanju inšpektoric lahko bolj utemeljeno odločal o predlogu za izločitev listin iz sodnega spisa, kar je bilo odločilno za sodni epilog. Sojenje se bo tako ponovilo. Slovenska vlada zvišala trošarine za bencin in dizel LJUBLJANA - slovenska Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela spremembo uredbe o določitvi zneska trošarine za energente. Ta se bo za neosvinčeni bencin zvišala z 384,52 evra na 402,57 evra za 1000 litrov in za plinsko olje za pogon s 355,93 evra na 382,59 evra za 1000 litrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. V skladu s štirinajstdnevnim določanjem cen energentov se bosta opolnoči za malenkost pocenila 98-oktanski bencin in kurilno olje, cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva pa ostajajo nespremenjene. Cena za liter 95-oktanskega bencina ostaja 0,827 evra, liter dizla 0,914 evra, 98-ok-tanski bencin se bo pocenil za 0,004 evra na 0,845 evra, kurilno olje pa za 0,043 evra na 0,520 evra. V Citalnik 'Storitvene kartice FJK' prihaja na tvoj dom Deželna storitvena kartica je inovativna kartica, katere namen je približati državljane kjavni upravi. Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina je začela z brezplačnim razdeljevanjem čitalnika smart kartic vsaki družinski enoti, ki je zanj zaprosila. Citalnik omogoča zaupen in varen dostop k inovativnim on-line storitvam, ki jih ponuja deželna storitvena kartica. Citalnik lahko prejmete s tremi enostavnimi postopki: 1. aktivirajte kartico; 2. obiščite internetni portal cartaservizi.regione.fvg.it; 3. izpolnite prošnjo, ki jo dobite na spletni strani. REGIQNE AUTONQMA FRiyLI VÉNEZIA giuua Glavna direkcija za organizacijo, osebje in informativne sisteme 9 * Z močjo in izkušnjami stoletnega delovanja želimo vsem športnikom, športnim delavcem in društvom srečno, aktivno, zdravo in uspešno novo leto 2009 Banki tržaškega in goriškega teritorija ZKB <& 1908 Tinin ¡Ji - j hr.ifcta butu Doberdob in Sovodnje 4 Torek, 30. decembra 2008 GOSPODARSTVO kakovost življenja - Tradicionalna raziskava časnika II Sole 24 Ore Trst na šestem mestu v državi, FJK slabše kot lani Deželna »prestolnica« prednjači po infrastrukturah, a je zadnja po podjetnosti TRST - V raziskavi o kakovosti življenja v italijanskih pokrajinah, ki jo ob vsakem koncu leta izvede gospodarski dnevnik Il Sole 24 Ore, se je Trst letos uvrstil na šesto mesto med 103 pokrajinami in si izboljšal lanski položaj za tri mesta. V zgodnjem delu lestvice sta tudi Gorica (na 8. mestu, o tem pišemo na straneh goriške kronike) in Videm (na 17. mestu, za sedem mest nižje kot lani), medtem ko je Pordenon izgubil 16 mest in pristal na 51. mestu splošne lestvice. Na vrhu lestvice najdemo letos Aosto (ki je napredovala za dve mesti), Belluno (prav tako navzgor za dve mesti) in Bo-cen, ki je bil lani prvi, četrti je Trento, peti Sondrio, za Trstom je sedma Siena, za Gorico pa na devetem mestu Piacenza in na desetem Parma. Na repu lestvice so kot v vseh devetnajstih letih, odkar jo časnik objavlja, mesta na jugu države, točneje na Siciliji in v Kalabriji (na zadnjem mestu je Caltanissetta). Raziskava uglednega gospodarskega časnika sestavlja splošno lestvico na osnovi šestih specifičnih razvrstitev, in sicer po življenjskem standardu, po poslovnosti in delu, po storitvah, po okolju in zdravju, po javnem redu, po populaciji in po prostem času. Za vsako od teh makropodročij je predvideno šest sprecifičnih indikatorjev (skupaj jih je torej 36), kot so npr. bruto domači proizvod na prebivalca, brezposelnost, infrastrukture, prijavljeni kazenski prekrški, nakup knjig, koncerti in število volun-tarističnih organizacij glede na prebivalstvo. Če se ustavimo pri življenjskem standardu, ugotovimo, da ga sestavlja šest kazalnikov: BDP na prebivalca, bančni depoziti, povprečna pokojnina, povprečna poraba na osebo, indeks življenjskih stroškov, inflacija in stroški za stanovanje. Trst je na prvem mestu med pokrajinami po bančnih depozitih, ki znašajo 29.485 evrov na prebivalca. Na področju poslovnosti in dela pa najdemo Trst na repu lestvice oziroma na 98. mestu po t.i. podjetniškem duhu, ki so ga sestavljalci lestvice merili po številu registriranih podjetij na vsakih sto prebivalcev. To seveda ni nobena novost, prav tako kot ne preseneča odlična uvrstitev mesta na področju storitev za okolje in zdravje: Trst je prvi pri kazalnikih o dotaciji z infrastrukturami in o hitrosti sodnih postopkov, kar mesto uvršča na sam vrh tega makropodročja. Na lestvici, ki zadeva prebivalstvo, Trst prednjači pri kazalniku vlaganja v izobraževanje, saj ima najvišji delež univerzitetno izobra- Tržaški Veliki trg med lanskim pričakovanjem novega leta arhiv ženih med mladimi od 25 do 30 let starosti. Slabo pa je to demografsko staro mesto plasirano po razmerju med mladimi prebivalci (od 15 do 29 let) in starejšimi od 65 let, kjer se nahaja na zadnjem mestu. »Ponosen sem na mesto, ki si ga je Trst prislužil na lestvici italijanskih mest, in na to, da sem delal za ta rezultat, ki nagrajuje vse,« je rezultate raziskave komentiral tržaški župan Roberto Dipiazza. Dodal je še, da obžaluje zadnje mesto glede na podjetniški duh, kajti »če bi bili po tem kazalniku na primer na 50. mestu, bi se zagotovo uvrstili na prvo mesto splošne razporeditve«. Di-piazza se je s svojo znano ironijo tudi vprašal, kaj to pomeni. »Da moram zdaj, ko sem uredil mesto, poskusiti prepričati Tržačane, naj delajo več. Ne glede na to, pa sem zadovoljen. To namreč tudi potrjuje, da smo v teh sedmih letih dobro delali.« Na splošno lahko glede najnovejše raziskave časnika Il Sole 24 Ore še ugotovimo, da med desetimi prvouvrščeni-mi mesti na splošni lestvici ni Rima in Milana, predvsem pa da potrjuje resnico o velikem in naraščajočem razmiku med severom in jugom države. Za ponazoritev naj bo dovolj podatek, da povprečni BDP na prebivalca v prvouvršče-ni Aosti presega 34 tisoč evrov, v zad-njeuvrščeni Caltanissetti pa ne dosega niti 16 tisoč evrov. eu - Po podatkih Eurostata Razlike v BDP po regijah se v Sloveniji zmanjšujejo LJUBLJANA - V primerjavi z letom 2005 si je svoj položaj glede na slovensko povprečje, merjen z indeksom bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca, v letu 2006 najbolj izboljšala podravska regija (Štajerska), in sicer za eno odstotno točko, najbolj pa si ga je poslabšala zasavska regija, in sicer za 2,6 odstotne točke, je izračunal Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Leta 2006 se je BDP na prebivalca v statističnih regijah Slovenije gibal v pasu od 66,2 odstotka slovenskega poprečja v pomurski regiji do 144,3 odstotka v osrednjeslovenski regiji. Razlike med regijami so v primerjavi z ostalimi državami članicami EU razmeroma majhne. Leta 2005 so bile te manjše kot v Sloveniji le v petih državah članicah, v osemanjstih pa so bile razlike večje. Pri Eurostatu so za Slovenijo izračunali »disperzijo regionalnega BDP na prebivalca« v višini 22,4, medtem ko vse sosednje države beležijo večjo razliko. Blizu sta sicer Italija (24,2) in Avstrija (25,1), precej večje razlike pa so značilne za Hrvaško (34,9) in za Madžarsko (40,0). Sicer pa po podatkih slovenskega statističnega urada v nekaterih regijah lahko na podatek o BDP na prebivalca pomembno vpliva tudi dnevna migracija delavcev. Neto pritok dnevnih delovnih migrantov v teh regijah poveča proizvodnjo do take ravni, kakršne ne bi bilo mogoče doseči samo z lokalnim aktivnim prebivalstvom. Posledica tega je, da je lahko BDP na prebivalca v teh regijah precenjen, v regijah z neto odtokom dnevnih delovnih migrantov pa podcenjen. Velike pa so razlike med regijami glede na velikost BDP, saj samo osrednjeslovenska in podravska regija ustvarita skoraj polovico (49,5 odstotka), sama osrednjeslovenska regija pa več kot tretjino (36,1 odstotka) celotnega nacionalnega bruto domačega proizvoda. (STA) evro - Po anketi ob 10-letnici uvedbe knjižne evropske valute Evro se je dodobra uveljavil in bo postopno spodrinil dolar LONDON - Večina državljanov največjih gospodarstev območja evra verjame, da bo skupna evropska valuta v naslednjih petih letih nadomestila ameriški dolar kot najpomembnejša svetovna valuta, kažejo izsledki javnomnenjske raziskave, ki jo je včeraj objavil britanski časnik Financial Times (FT). Velika večina vprašanih je tudi proti ponovni uvedbi nacionalnih valut. Okrog 70 odstotkov Špancev in Francozov močno ali vsaj delno verjame, da bo evro v prihodnjih petih letih s prestola vrgel ameriško valuto. Podobnega mnenja je še 62 odstotkov Italijanov in 58 odstotkov Nemcev ter celo 48 odstotkov Američanov. Najmanj so v tak razvoj dogodkov prepričani Britanci, kjer tako mnenje deli le okoli 30 odstotkov vprašanih. Na vprašanje, ali bi morali v njihovih državah v naslednjih desetih letih prenehati uporabljati evro, je nikalno odgovorilo 75 odstotkov Francozov, 72 odstotkov Nemcev, 69 odstotkov Špancev in 61 odstotkov Italijanov. Le 22 odstotkov Britancev medtem meni, da bi moral evro nadomestiti funt, čeprav trenutna finančna in gospodarska kriza, ki je močno udarila po britanski valuti, obuja razmišljanja o vstopu Britanije v območje evra. Podpora nadaljnji širitvi območja evra je najvišja v Italiji in Franciji, kjer dosega skoraj 60 odstotkov, manj pa so nad tem navdušeni v Španiji in Nemčiji, saj npr. tako verjame le 41 odstotkov Nemcev in za odtenek več Špancev. Je pa med državljani še vedno močno navzoča zaznava, da je evro kriv za inflacijo. Vsaj delno jih je o tem še vedno prepričanih okrog 90 odstotkov Francozov, Italijanov in Špancev ter 83 odstotkov Nemcev. Državljani so zaradi tega v vseh štirih državah v veliki meri kritični tudi do Evropske centralne banke (ECB), katere osnovna naloga je ohranjanje cenovne stabilnosti v območju evra, pa čeprav je ECB v desetih letih, odkar obstaja evro, inflacijo uspelo večino časa obdržati blizu oziroma pod dvema odstotkoma, kar je njen srednjeročni cilj. Evropejci so tudi precej pesimistični glede trenutnih gospodarskih razmer. Velika večina jih je tako prepričanih, da bo gospodarska kriza trajala vsaj še eno leto, podobno črnogledi pa so tudi v ZDA. Najbolj so se pesimizma nalezli v Nemčiji, kjer je kar tretjina vprašanih prepričana, da se recesija, v kateri se je znašlo nemško gospodarstvo, ne bo končala v dogledni prihodnosti. Raziskavo je za FT med 26. novembrom in 8. decembrom na vzorcu 6.165 odraslih oseb v Španiji, Italiji, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in ZDA izvedla tržnoraziskovalna družba Harris. 1. januarja bo namreč minilo deset let, odkar so Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Nemčija, Francija, Italija, Irska, Avstrija, Španija, Portugalska in Finska prevzele evro kot knjižno valuto, dve leti pozneje pa se jim je pridružila še Grčija. Temu koraku je tri leta pozneje sledila še uvedba evrskih bankovcev in kovancev. Z novim letom bo v območju evra šestnajst držav, saj se bo sedanjim petnajstim pridružila še Slovaška. Slovenija je v območje evra stopila 1. januarja 2007, leto pozneje pa sta ji sledili še Malta in Ciper. (STA) kriza - EBITER Socialni blažilec za primer izgube dela v terciarju TRST - Za reševanje morebitnih (in verjetnih) zaposlitvenih kriz v terciarnem in turističnem sektorju tržaške pokrajine, je bilateralna ustanova za trgovino, turizem in storitve EBITER vzpostavila posebni mehanizem socialnih blažilcev. EBI-TER, ki ima pristojnosti na področju sindikalnih sporazumov, higiene in varnosti pri delu ter usposabljanja, sestavljajo stanovsko združenje Conf-commercio in sektorski sindikati Filcams CGIL, Fisascat CISL in Uil-tucs UIL. Na osnovi omenjenega mehanizma bodo brezposelni delavci, ki so jih odpustila podjetja z največ 50 zaposlenimi, prejemali tedensko do-klado 70 evrov bruto, vendar šele po najmanj osmih mesecih brezposelnosti za tiste, ki še nimajo 50 let, in po 12 mesecih brezposelnosti za starejše od 50 let. Doklado bo mogoče prejemati največ dvajset tednov, predvideno obdobje brezposelnosti pa bo moralo biti nepretrgano. I. EVRO 1,4270 $ +1,89 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. decembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 29.12. 23.12. ameriški dolar japonski jen 1,4270 128,98 9 7788 1,3978 126,03 9,5728 kitajski juan ruski rubel 41,6925 74503 39,6624 7,4540 Ual IJKCI MUlla britanski funt 0,97855 10 9795 0,9439 10 9555 JVCUJKU MUlla norveška krona 9,9450 26455 9,7600 26314 LOM IVI Ul ICI švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,4931 15,6466 266,64 4,1400 1,5175 15,6466 264,60 4,0960 UUMjM ¿.1UL kanadski dolar av/cfralcU nAlar 1,7408 2,0595 1,7041 2,0442 avjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rAmi in^Ki IA\/ 1,9558 4,0649 1,9558 3,9525 IUI 1 IUI op.1 1 c v slovaška krona litVn/CK i ifac 30,170 3,4528 30,230 3,4528 IILUVjM 11 LCli latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7061 3,3777 0,7058 33219 UIOLIMJM Itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0595 290,00 2 1257 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,3438 7,2807 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 29. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,46125 1,45875 1,81125 2,0775 LIBOR (EUR) 2,68 2,96438 3,035 3,12375 LIBOR (CHF) 0,34833 0,68667 0,84667 1,13 EURIBOR (EUR) 2,692 2,973 3,037 3,126 I. ZLATO (999,99 %%) za kg 20.166,44 € +188,58 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. decembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,63 IMTTIDCI IDADA Q AQ -2,92 +2 78 KRKA 1 1 IKA KOPER 48,32 20,90 +3,69 +0 38 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 153,08 241 64 +0,02 +0,05 TELEKOM SLOVENIJE 119,15 +0,46 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,47 AERODROM LJUBLJANA 25,08 DELO PRODAJA - ctni +7,39 +0,60 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A D CM "7 T3-)Q _r» NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,34 h/ll IMDTCCT -1,27 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 46,36 11,12 400,00 400,00 +8,04 +2,39 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 249,20 168 30 +0,50 +10 00 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 88,00 15,64 -1,12 +4,13 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 29. decembra 2008 +0,22 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,249 5,80 12 84 -0,40 +0,09 +0,78 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 5,005 1 541 +0,91 -0,90 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 4,20 0,90 +0,60 +0,00 EDISON ENEL ENI 4,41 1630 -0,45 +0,56 FIAT FINMECCANICA 4,512 1081 -1,04 +1 79 FINMECCAMICA GENERALI IFIL 19,00 1 885 -0,84 +2,78 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,51 1754 +0,40 -0,06 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 12,75 4,095 +0,63 +0 12 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,25 1,15 +0,35 -4,33 PIRELLI e C PRYSMAM 0,2635 10 70 -0,57 +7 81 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 11,92 3,97 +1,71 +1 28 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,535 1 146 -2,79 -0,09 TENARIS TERNA 7,175 2 3175 -0,62 +1 09 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,70 1041 -2,30 -0,95 UNICREDIT 1,688 +1,50 SOD NAFTE (159 litrov) 39,98 $ -0,10 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.616,27 838,75 +1,41 +1,71 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.752,11 1.008,90 -0,37 +0,87 FIRS, Banjaluka 1.546,36 568,08 +0,37 +5,51 SRX, Beograd 280,43 2.173,02 +8,65 -0,97 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.883,41 2.037,26 +11,95 -1,24 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.481,94 1.507,91 -0,39 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 868,77 893,419 4.704,86 4.319,35 -0,46 +0,48 +1,63 +2,44 CAC 40, Pariz 3.130,72 1.751,53 +0,47 PX, Praga 867,6 2.388,30 +2,46 +0,26 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.747,17 1.780,57 14.328,48 1.850,48 9.533,52 +0,087 +3,185 +1,017 -0,056 +2,19 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 30. decembra 2008 5 ISTRSKI ZORNI KOT Krepiti sosedsko sodelovanje Miro Kocjan_ Čas pred novim letom je navadno čas burje. Letos se je to ponovilo in se ponavlja. Ne le da je doslej divjala, severni in vzhodni veter se je dobesedno razdivjal. V Pulju je burja v nekaterih parkih, pa tudi ob navadnih cestah podrla drevesa, tako da je imelo okrog 200 gasilcev nenehno delo. Skoraj vse vožnje na otoke tako v Kvar-nerskem zalivu kakor nižje v severni Dalmaciji so bile odpovedane, razen dveh, vožnja po mostovih, na primer paškem, so bile omejene. Zima je pač zima, burja pa je tudi v teh krajih doma. Novo leto, bolje čas med božičem in novim letom, pa je tudi velikokrat priložnost za najvišje državnike, da obiščejo vojaške enote, ki skrbe za mir v raznih krajih predvsem na bližjem in srednjem vzhodu. Hrvaški predsednik Stipe Mesič se je sešel z vojaki na golanskem gričevju, slovenski ministrski predsednik in nova ministrica za obrambo sta bila na obisku pri slovenski enoti na Kosovu. Opozarjam, da so to enote, v obeh teh primerih, ki služijo tako rekoč pod zastavo Združenih narodov, ne pa pod kako enostransko vojaško organizacijo. Tako slovenski kakor hrvaški predstavniki tudi tokrat poudarjajo, da bodo enote teh dveh držav še kako rade sodelovale pri utrjevanju miru in krepitvi pogojev za napredek pod zastavo Organizacije združenih narodov. Doma pa so življenje še ne-posredneje zaznamovali obredi, zbori in srečanja od božiča do bližnjega novega leta. Božič so spet praznovali v duhu miru in predvsem v okviru družine, ustrezni nagovori pa so vsebovali tudi anketne povezane z gospodarskimi težavami, ki so na vidiku, kolikor se niso že začele. Na Reki je monsignor Ivan Devčič, tudi na posebnem obredu v italijanščini, poudaril, da moramo stopiti v novo leto pogumno, hkrati pa tudi z upanjem, da kriza ne bo dolgo trajala. Prelat je opozoril, da težave, s katerimi smo se začeli soočati, žal niso samo gospodarske narave, marveč segajo tudi v duhovno ravnanje. Prav zato sta oba praznika, božič in novo leto, mimo veselega razpoloženja, ki naj bi ga prinašala vsem, ob vsem tem tudi napotilo za spodobno civilizacijsko ravnanje. V Poreču in Pulju pa je monsignor Ivan Milovan, ki je škof tako Poreča kakor Pulja, te dni sprejel in se prisrčno pogovarjal z raznimi delegacijami, in sicer ne samo cerkvenimi, pač pa tudi s civilnimi. V Poreču so pohvalili župnijo v Vrsarju, ki je med drugim poskrbela za glasbeni inštrument v cerkvi sv. Martina, prihodnje leto pa nameravajo urediti streho na cerkvi sv. Antona, hkrati pa odpreti nekakšno kulturno središče v cerkvi pomorske Matere Božje. V Labinu pa je župan Tulio Demetlika sprejel na koristen pogovor predstavnike cerkve, s katerimi se je med drugimi pogovarjal o tem, kako prihodnje leto pričeti gradnjo cerkve v Rab-cu. Javna dela pa so se kljub praznikom vztrajno nadaljevala. Zgradili so še 40 kilometrov avtoceste med Zagrebom in Splitom, in sicer na odseku, ki vodi proti morju. V bistvu gre za del ceste med Šestanovcem in Ravco. Omembe vredno je, da je del službenega potovanja od Splita proti jugu Dalmacije predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader opravil kar z najetim slovenskim potniškim letalom ter da se je počutil imenitno. Ne samo to, dejal je tudi, da je spet odločno naročil, da nikjer na Hrvaškem ne smejo blokirati nakupov slovenskih proizvodov in pridelkov. Res pa je, da hrvaška občila pri pisanju o odnosih med Slovenijo in Hrvaško v glavnem trdijo, da še nikoli niso bili tako »tesni« ter da bo treba stanje popraviti. Pod »tesni« seveda mislijo na napetost, vendar glavna misel vseh je, da bo treba ravnati, kot se spodobi za dve sosedni državi. Milan Rakovac se je sicer spet odrezal, kakor zna, z bodico, pomešano z ironijo, češ, najbolj pametno bi bilo, če bi problematična mejna področja razglasili kot »ozemlje OZN«, Piranski zaliv pa naj bi postal kar »Golf international«. Ra-kovac sicer iskreno ponavlja, da je Istra pokrajina, ki prav zavoljo njene specifičnosti (prisotnosti več narodov) lahko živi v miru in napredku. V teku pa so, kakor je znano, sprejemi občinskih proračunov za prihodnje leto. V Umagu so ugotovili, da je proračun sicer zanimiv, da je bilo področje turizma letos tako rekoč dobro pokrito, vprašanje pa je, kaj bo prineslo prihodnje leto. Občinski proračun v Ra-ši je za 4,6 odstotka večji od lanskega, precejšen del prihodka pa je povezan s prodajo zemljišč. Gre za blizu 20 odstotkov proračunskih sredstev. Žgoče pa je na Hrvaškem, zlasti pa seveda v Istri in na Kvarneru, vprašanje plina, oziroma njegove cene prihodnje leto. Pričakovanja niso optimistična. Za plin med Hrvaško in Madžarsko sodijo, da bo vsekakor dražji, trenutno znaša 2,38 kune za kubični meter. Damir Polančec, gospodarski minister, je pojasnil, da je to finančna raven, ki ustreza evropskim napotilom. Italijanska unija je medtem, kakor pravijo, lažje zadihala. Včeraj je izvršni odbor Unije v Vod-njanu sprejel proračun za prihodnje leto, vendar so ga nekoliko »dvignili«, potem ko je vlada Fur-lanije-Julijske krajine sporočila, da bo Uniji redno nakazala potrebna sredstva. V Uniji pa beležijo nov uspeh in sicer s tem, da se je njen del na slovenski obali pod naslovom »Cancapodistria - Koper« vključil v Internet. Novost je potrdil predsednik koprske samoupravne skupnosti Alberto Scheriani, ki je napovedal zanimive programske obogatitve. Tudi v Istri seveda spremljajo intenzivna prizadevanja koprske luke, zadnje dni pa žal napoved, da je novi minister za promet Patrick Vlačič, sporazumno z voditelji paradržavnih skladov, sporočil da bodo temeljito pregledali poslovanje luke, češ, da mestoma ni dovolj prozorno. V Luki sicer trdijo, da poslujejo povsem zakonito. Pričakujejo, da bo konec januarja zasedanje delničarjev, na njem pa bodo menda obravnavali tudi dogajanja v zvezi z oddajanji delniških paketov, ki jih ima Luka na obali, s tem pa si luka namerava izboljšati finančno stanje. Novi minister ima, kakor se zdi, pripombe na račun nekaterih luških naložb, na sploh pa ga menda moti finančno poslovanje. V ulici Kandler v Pulju pa so odkrili dragocen predmet, ki naj bi bil kar znano Herkulovo kladivo. Herkul je bil, vedo poznavalci mitologije, zaščitnik nekdanje rimske kolonije »Julija Polentia Hercula-nea«. Gre za razmere pred dva tisoč leti, ki so deloma povezane z odnosi med Rimom in Atenami, odkritje pa je zasluga domačih arheologov, med njimi Alke Starac, ki v muzeju vodi oddelek antične zgodovine. Srečno in uspešno Novo leto! BOGATIMO SVOJ JEZIK Poleg treh pridevnikov razen, različen, drugačen, o katerih je bil govor v zadnjih dveh kotičkih, imamo še dva zanimiva pridevnika, to sta isti in enak. Čeprav nam v slovenščini ne bi smela povzročati težav, se zaradi malomarnosti piscev posebno isti,-a,-o rad znajde tam, kamor ne spada. Verjetno tudi pri nas vsakdo ve, da je enake vrste tisto, kar ni drugačno. Lahko bi tudi rekli, da enake stvari med seboj niso različne, da med njimi ni nobene razlike, da se ene od drugih ne razlikujejo. Rekli bomo, da je enako vse, kar se po lastnostih in značilnostih ujema. Vsi poznamo rek, da so pred zakonom vsi ljudje enaki, da je zakon za vse enak, pa tudi, da imajo vsi državljani enake volilne pravice (t. j. vsak državljan ima le en volilni glas). Iz fizike poznamo ugotovitev: vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine. Pri simetričnih predmetih je leva stran enaka desni. Ljudje se navadno družijo s sebi enakimi. Mama je kupila hčerkama enake čevlje. Prijatelja sta prevozila pot do cilja v enakem času, kar še ne pomeni, da sta prišla na cilj istočasno. Hiše so si zelo podobne, niso pa enake. Vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti. Ko govorimo o enakih stvareh, gre vedno za primerjavo z eno ali več stvarmi, časi, razmerami ali čimerkoli. Popolnoma drugače pa je pri pridevniku isti,-a,-o. Uporabiti ga smemo, kadar govorimo o eni stvari, na katero mislimo ali iz katere kaj izhaja. Zgledi: Prijatelja stanujeta v istem poslopju. S hribov so se vrnili po isti poti (ne po drugi). Sošolca sta rojena istega leta.Vsak dan odhaja v službo ob istem času. V časopis dopisujejo vedno isti ljudje. V ek-spresivnem izražanju lahko rečemo tudi en in isti, eni in isti, npr.: V debati se oglašajo vedno eni in isti ljudje. Vsak dan je bila na mizi ena in ista jed. Če bi vsi govorili in pisali pravilno, bi bila kakršna koli pojasnila nepotrebna. Na žalost pa ni vedno tako. Površni govorci in pisci namreč ne poznajo razlike med isti in enak, in to celo v pre-stolni Ljubljani, kjer mi je znanka rekla, da je kupila hčerkama iste čevlje. Bila sem v zadregi. Mislila sem, da zaradi denarne stiske ni mogla kupiti hčerkama dveh parov čevljev, saj isti par pomeni, da skupaj sploh ne moreta iz hiše. Da je šlo le za jezikovno kar hudo napako, sem ugotovila, ko sta se hčerki vrnili domov - obuti v enake čevlje. Doma sem seveda takoj pogledala v SSKJ in v SP, da bi izvedela kaj več o tem novem pomenu pridevnika isti. Slovar me je ta- koj poučil, da se pomen ni prav nič spremenil, da pa Ljubljančani, morda tudi Štajerci in drugi, ne poznajo več razlike med isti in enak, zato v pogovornem jeziku namesto enak uporabljajo isti, čeprav je v SSKJ poleg isti zapisano enak. SSKJ je zabeležil: dvojčka sta čisto ista (pravilno bi bilo enaka); nekateri imajo iste (pravilno enake) cilje; dva imata obleke iste (pravilno enake) barve. Strožji SP je take nebodijihtreba napake zaznamoval s krožcem, kar pomeni, da beseda v tem pomenu ni dovoljena. Nobene potuhe ne daje kršiteljem in nobenih odpustkov, ne z omembo knjiž. ne neknjiž. pogovorne oblike. Odločno vztraja, da je zamenjava enakega z istim nedovoljena. O črni piki, torej prepovedi, ki v SP tudi zaznamuje besedo isti, pa prihodnjič. Do takrat želim vsem srečno novo leto z boljšim in bogatejšim znanjem našega maternega jezika. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Odgovor občinskim svetnikom Spoštovani gospodje Furlanič, Švab in Ukmar! V torek 23. 12. smo z veseljem prebrali Vaše odzive na našo »Zaklopko misli« v zvezi z afero o odprtju prenovljene jedilnice na osnovni šoli v Barkovljah. Po kratkem premisleku smo se odločili sprejeti Vaše vabilo, saj smo mnenja, da se v našem prostoru institucije in državljani premalo javno pogovarjajo. Predlagamo Vam, da se srečamo po novem letu, medtem pa si prizadevamo najti primeren prostor in dan za javni pogovor. Nazadnje pa naj pojasnimo še eno dejstvo, ki ste ga sami kritizirali, in sicer podpisovanje. Klop smo skupina mladih, ki piše za Primorski dnevnik. Vse objavljene vsebine so pojmovane kot delo skupine ljudi in ne posameznika. Kolumna, ki smo jo napisali je sad mnenj in dela vseh članov Klopa, saj so se vsi strinjali z argumentacijami in z polemično vsebino pisma. Prav zato smo vedno pripravljeni zagovarjati naša stališča. Mnenja smo, da bi vzelo podpisovanje z imeni in priimki vseh članov skupine veliko prostora in bi bilo za bralce, spet po našem mnenju, nezanimivo. Zahvaljujemo se Vam za pozornost, ob tem pa Vas na najlepši način pozdravljamo. Nicoletta Ferfoglia, Maja Grisonich, Martin Lissiach, Valentina Manin, Andrej Marušič, Martina Mezgec, Mateja Mezgec, Mateja Milič, Matia Mosenich, Valentina Oblak, Vesna Pahor, Tereza Pertot, David Pozar, Agata Venier, Jana Zupančič O slovenski zastavi Pismo Stefana Ukmarja kot odgovor Julijanu Čavdku pade kot strel v tišino. Tu se namreč ne govori o slovenski zastavi, pač pa o slovenskih barvah, ki kot narod nimajo meja. Slovenske barve ne predstavljajo mešanih zakonov, Italijanov ki znajo slovensko in simpatizerjev, pač pa tiste, ki čutijo slovensko, ki se čutijo del neke celote, ki je slovenski narod. Tudi stavek Slobodana Miloše-vica, ki ga avtor pisma navaja, »Srbija je tam, kjer stojijo srbske kuče«, poudarja to, da je slovenski narod tam, kjer ležijo slovenske hiše in v njih slovenske družine. Torej tu pri nas in širom po naši deželi, kjer je izpostavljanje nase trobojnice nuja in čast vseh nas. Ko beremo take odgovore, se ne čudimo, da je avtor tega popisal resolucijo proti ravnanju ravnateljice sole F. Saleški Finžgar in s tem podprl mnenje in politiko tistih, ki nam javno stalno nasprotujejo. Mladi za Mlade pri SSk Nlfi Podpisi Dragi Primorski dnevnik! Zadnje čase me v tvojem odnosu do bralcev bega nekaj, kar je vsaj na prvi pogled videti kot nedoslednost. Vesel bi bil pojasnila. Rubriko »Pisma uredništvu« redno zaključuješ s svarilom: »Spo- ročamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo.« Ravno v njej pa sem v soboto, 27. decembra - brez siceršnjega opozorila, ki je v tovrstnih, le izjemnih primerih dopustno in običajno, da ime in naslov pisca hrani uredništvo - zasledil pismo pod naslovom »Podpora Klopu« z brezosebnim skupinskim podpisom »Mladi za Mlade pri SSk«. Obenem odmerjaš enkrat tedensko pod naslovom »Klop« celo stran - štejem jo sicer za dobrodošlo popestritev in osvežitev - skupini domnevno polnoletnih državljank in državljanov, ki se, spet skupinsko, podpisujejo - brez priimka - zgolj z imenom. Naj torej sklepam, da za pisma uredništvu s podpisom »Mladi za Mlade pri SSk« in za vsa stališča v prispevkih pod naslovom »Klop« prevzema vso - politično in osebno - odgovornost tvoj odgovorni urednik? Uredništvu, tvojim uslužbencem in bralcem voščim srečno novo leto! Ravel Kodrič PRIPIS UREDNIŠTVA: Imena in priimki piscev pisem uredništvu s podpisom Mladi za Mlade kot tudi piscev Klopa so uredništvu znana. (Ur.) prazniki - Opozorilo policije Možni zastoji na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško LJUBLJANA - Zaradi praznikov bodo na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško možni občasni zastoji, zlasti na bolj obremenjenih mejnih prehodih, kjer je promet potnikov že sicer velik in na mejnih prehodih na Primorskem, so sporočili iz policije. Potnikom zato svetujejo, da se ob povečanem prometu na mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje preusmerijo na druge mejne prehode, predvsem Vinico, Metliko, Rogatec in Zavrč, ob povečanem prometu na mejnih prehodih Dragonja in Sečovlje pa na mejna prehoda Sočerga in Podgorje. Poleg tega naj se na pot odpravijo prej kot običajno. Za prehod državne meje naj uporabijo druge, manjše mejne prehode na meji s Hrvaško. Seznam vseh mejnih prehodov je objavljen na spletnih straneh policije, kjer so objavljene tudi informacije o zastojih na mejnih prehodih. Informacije o razmerah na cestah objavlja Prometno-informacijski center. literatura H V« V« • | Znan širši izbor finalistov za fabulo LJUBLJANA - Januarsko literarno dogajanje v Ljubljani bo med 12. januarjem in 13. februarjem že šestič popestril festival zgodbe Fabula. Festival bodo tudi letos obiskali številni tuji literati, osrednja pozornost bo posvečena Kataloniji. Nagrada Dnevnikova fabula je namenjena najboljši slovenski zbirki kratke proze, izdani v zadnjih dveh letih. Petčlanska žirija je širši izbor osmih del napravila izmed več kot 50-ih na novo izdanih zbirk slovenske kratke proze, uvrščenih v končni nabor. V širšem izboru finalistov, katerih izdelki po mnenju žirantov kakovostno ali izpovedno odstopajo, so: Nejc Gaz-voda z zbirko kratkih zgodb Fasunga, Franjo Frančič z zbirko Meseno spoznanje, Tomaž Kosmač s knjigo Punk is dead, Vesna Lemaic s prvencem Popularne zgodbe, Klemen Pisk s knjigo zgodb in novel Pihalec, Peter Rezman s knjigo Skok iz kože, Lucija Stepančič z zbirko Prasec pa tak in pa Suzana Tratnik z zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. 6 1 4 Torek, 30. decembra 2008 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it pohod za mir - Prvega januarja, ob svetovnem dnevu miru Z željo po premagovanju revščine in po gradnji miru »Premagovati revščino in graditi mir.« Geslo letošnjega pohoda za mir so si tržaški mirovniki, zbrani v raznih organizacijah, izposodili pri papežu Benediktu XVI. Pobudnika tradicionalnega mirovniškega pohoda ob prvem januarju - svetovnem dnevu miru - krajevni Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in Skupnost sv. Egi-dija (katerima so se pridružili Katoliška akcija tržaške škofije, Gibanje fokolarov, Acli, mreža Umetnikov proti vojnam, pokrajinska tajništva sindikatov Cgil, Cisl in Uil, združenja Cursillos, Equipe Notre Dame in Prenove duha, evropski skavtski voditelji, Omizje za mir Furlanije-Julijske krajine, tržaška, zgo-niška in miljska občina ter Pokrajina Trst), sta si namreč edina, da današnja ekonomska kriza ne obeta nič dobrega. Silno bo pretresla svet, najhujše posledice bodo občutili prav gotovo šibkejši, tisti, ki se le s težavo dokopljejo do konca meseca. In kot prava vojna bo ta kriza pustila za seboj milijone nedolžnih žrtev; tem je torej potrebno izkazati vso našo solidarnost in bratstvo. Kot so pobudniki pohoda povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji, se bodo udeleženci zbrali v četrtek, 1. januarja, ob 15.45 pred stolnico sv. Justa. Sprevod bo od tod krenil po Ul. Capito-lina, vzdolž stopnišča na Goldonijev trg, nadaljeval po Ul. Carducci do Trga Oberdan, nato po ulicah Ghega, Roma, Tržaški mirovniki so včeraj pozvali Tržačanke in Tržačane k množični udeležbi kroma Rossini vse do nabrežja in dalje do Velikega oz. Borznega trga, nato še po Kor-zu Italia in Ul. Spiridione in se zaključil na Trgu sv. Antona. Tu bo v imenu organizatorjev spregovoril Silvano Ma-gnelli, ob njem pa bo letos prisoten mladi fant iz afriške države Čad, ki obiskuje Zavod združenega sveta iz Devina; spregovoril bo o vojnem dogajanju in o bedi milijonov revnih v domačem Čadu, ki sta jim dvig cen hrane in nafte zadala še hujši udarec. V imenu slovenske narodne skupnosti bo udeležence pohoda nagovoril Rudi Pavšič predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je tako kot Svet slovenskih organizacij pri- stopila k pobudi. Ob 18. uri pa bo tržaški nadškof v cerkvi sv. Antona daroval mašo za mir. Pobudniki pohoda pozivajo Tržačane k množični udeležbi, kot dokaz želje po dialogu, po premoščanju ovir in razlik ter potrebe po spoznavanju soseda v našem večkulturnem, a včasih preveč nestrpnem mestu. (sas) V enem tednu odvzeli sedem vozniških dovoljenj Sedem zaseženih vozniških dovoljenj in 342 ugotovljenih prekrškov prometnega zakonika, to je bila »bera« prometne policije v tednu od 22. do 29. decembra. »Rekorder« v (prepovedani) hitrostni vožnji je bil tokrat v Tu-rinu bivajoči voznik volkswagna passat, ki je na avtocesti Trst-Be-netke švignil mimo merilca s hitrostjo 182 kilometrov na uro, to je 52 kilometrov na uro več od dovoljene najvišje hitrosti. Na nekdanji Trbiški cesti pa so zalotili v Trstu bivajočega voznika opel tigra, ki je na odseku z dovoljeno hitrostjo do 50 kilometrov na uro pritisnil na plin do 108 kilometrov na uro. Obema so, seveda, odvzeli vozniško dovoljenje. Izsledili »nezakonite poulične prodajalce« Tržaški nestni redarji so v noči pred božično vigilijo izsledili tri »nezakonite pocestne prodajalce«. Dvema je uspelo zbežati, a sta pustila svoje blago na cesti, tretjega so ustavili. Ta je bil redno prijavljen tuj državljan, imel je prodajno licenco, prodajal pa je na »prepovedanem kraju« (Trgu sv. Antona). Zato so mu prisolili globo v višini skoraj tisoč evrov. Blago ostalih dveh prodajalcev (več dvd-jev in zgoščenk in enajst pasov), ki je bilo večinoma ponarejeno, ali pa brez potrebnih zaščitnih znamk, so zasegli. prosek - Poslopje osnovne šole Avgusta Černigoja Potreben je korenit poseg Tako je ocenil župan Dipiazza po včerajšnjem ogledu dotrajane šolske stavbe Poslopje proseške osnovne šole Avgusta Černigoja je potrebno »korenitega strukturalnega posega«. Tako je med včerajšnjim obiskom v več kot sto let stari stavbi ocenil tržaški župan Roberto Dipiazza. Tržaški prvi občan si je ogledal poslopje na povabilo občinskega svetnika Stefana Ukmarja, povod za ogled pa je bila prošnja italijanskega otroškega vrtca iz Naselja S. Nazario za začasno preselitev v eno od učilnic šolskega poslopja na Proseku, da bi tako omogočili skorajšnjo prenovo prostorov vrtca. Sekcijo italijanskega vrtca s 25 otroki naj bi vselili v proseško šolsko poslopje septembra, potem ko bi poleti dodeljeno učilnico primerno prepleskali in uredili. Prav ta zasilna rešitev pa je bila za slovensko šolo sila vprašljiva. S preple-skanjem bi le začasno »zakrpali« eno od učilnic, s čemer pa se ne bi prav nič izboljšal bivanjski položaj na šoli. Obisk župana je bil potreben, da bi se na lastne oči seznanil s tem položajem, si ogledal celotno šolsko strukturo, in ocenil, kaj bi bilo treba storiti, da bi šolsko poslopje odgovarjalo zahtevam moderne šole. Dipiazzo so v šolskih prostorih pričakali openska didaktična ravnateljica Marina Castellani, učitelj David Pupulin, tajnica Tamara Dobrigna, predsednik za-hodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel in občinski svetnik Stefano Ukmar. Župan je takoj uvidel, da bi bilo prepleskanje ene same učilnice zgolj potrata javnega denarja. Ugotovil je, da je bilo poslopje - z izjemo nedavno urejenega pritličja - že več desetletij prepuš- Z leve: openska didaktična ravnateljica Marina Castellani, občinski svetnik Stefano Ukmar, predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, tržaški župan Roberto Dipiazza in učitelj David Pupulin med včerajšnjim ogledom proseške osnovne šole Avgusta Černigoja kroma čeno zobu časa, ki ga je močno načel. Na šoli ni bilo opravljeno nobeno vzdrževalno delo, zato ni čudno, da se z zidov lušči omet, da so zidovi ponekod raz-pokani, da so sanitarije vse prej kot higiensko neoporečne in da gre tudi parketna tla preurediti. Za primerno ureditev poslopja je potreben strukturalni poseg s korenito obnovo od strehe do pritličja, je menil Dipiazza. Potrebno bo zamenjati in obnoviti sanitarije, obnoviti tla, prilagoditi električno napeljavo varnostnim predpisom protipožarnim normam ter opraviti vse druge potrebne posege. Župan je zagotovil, da bo v ta namen v kratkem sklical občinsko tehnično osebje za pripravo načrta za obnovitev poslopja. Prisotni so odločitev ugodno ocenili. M.K. trg venezia - Mazači na pohodu »Hieroglifi« Neznanci pomazali velike marmornate kocke ob Maksimilijanovemu kipu Izvedenci tržaških mestnih muzejev so včeraj počistili «hieroglife«, s katerimi so neznani pisuni v soboto pomazali stranske ploskve velikih marmornatih kock na prenovljenem Trgu Venezia. Neznanci so s črnim razpršilcem pomazali deset velikih marmornatih kock, ki so jih namestili na trgu ob Maksimilijanovem kipu: na nekaterih so napisali številke, na drugih neznane znake, ki jih je tržaški odbornik za javna dela Franco Bandelli preimenoval v »hieroglife«. Prenovljeni trg, na katerem sta tako Maksimilijanov kip kot velike marmornate klopce novost, so predali javnosti teden pred božičem; neo-madeževan je bil le nekaj dni. Zbirališče ob 15.45 pred stolnico sv. Justa - Na Trgu sv. Antona bo spregovoril tudi Rudi Pavšič / TRST Torek, B0. decembra 2008 7 zgonik - Pogovor z zgoniškim prvim občanom Zupan Sardoč o ozemlju, deželi in šoli 1. maj 1945 Obračun enoletnega delovanja - Za prihodnje volitve bo »ponudil svojo razpoložljivost« Na mizi v uradu na županstvu v Zgo-niku je ležala modra značka bodičaste mo-žine, simbola čezmejnega projekta Spoznaj Kras. Župan Mirko Sardoč jo je dolgo let ponosno nosil na reverju suknjiča. Zadnje dni so se na kraškem območju pojavile druge vrste bodic: politične. Župan Sardoč, predsednik Lege nazionale Sardos Albertini je začel zbirati podpise proti imenom javnih in drugih ustanov, ki spominjajo na »titovce«. Desnica ima spet na muhi zgoniško osnovno šolo, poimenovano po 1. maju 1945. Ali vas to vznemirja? »Ne. Me pa skrbi dejstvo, da še vedno obstajajo ljudje, ki ekstremistično napihujejo določene stvari. 1. maj 1945 pomeni pri nas prelomnico, osvoboditev našega ozemlja. Vse drugo je strumentaliza-cija, brez zgodovinske osnove.« Potemtakem bi morali zamenjati tudi ime kulturnega društva Rdeča zvezda. »Če bi poslušali te ljudi, bi morali zamenjati tudi ime v Samatorci ustreljenega učitelja Lojzeta Kokoravca-Gorazda, po katerem nosi ime osnovna šola v Saležu. Tem fašističnim izzivom ne bomo nasedali.« Ali ne spominja ta gonja na brisanje in ukinjanje slovenskih imen v medvojnem obdobju? »To so ljudje, ki ne živijo v sedanjosti. Nimajo pogleda uprtega v prihodnost, gledajo izključno v preteklost. Tisto preteklost, ki je bila za nas črna, a niti zanje ni bila prav svetla, kot je jasno pokazala zgodovina.« Kakšne odnose imate v občini s predstavniki desne sredine? »Moram reči, da je odnos v občinskem svetu dober. Srečujemo se z zadevami, ki se tičejo vsakodnevno življenje občanov. Seveda, vsak gleda nanje z različnega političnega zornega kota, na srečo pa so bili le redki trenutki v dialogu v občinskem svetu, ko je ideologija prevladala nad iskanji konkretnih rešitev. Sodelovanje je vsekakor korektno.« Ali so predstavniki desnice na občini kdaj zahtevali zamenjavo imena zgoniške osnovne šole? »Odkar sem župan, do tega ni prišlo, in upam, da tudi ne bo prišlo.« Kakšno je bilo iztekajoče se leto za vašo občino? »Izredno pozitivno.« Zakaj? »Ker nam je uspelo izpeljati več pomembnih stvari.« Najbolj markanten dosežek? »Ponovna vrnitev nekdanje vojašnice Dardi v last Občine Zgonik. Gre za 120 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, ki so bili razlaščeni za vojaške namene, in so se vrnili v občinsko last. To je bil zgodovinski dosežek.« Podobno se je zgodilo z območjem letališča pri Briščikih ... »Skoraj podobno. Medtem ko je bil prenos lastništva vojašnice Dardi hitro dokončan, z vpisom v zemljiško knjigo, se zadeva z letališčem že predolgo vleče.« Čigava je odgovornost? »Naša ni! Sporazum je bil podpisan že pred leti. Ob vsaki priliki opozarjamo deželo na prenos lastništva. Nazadnje sem to storil pred nekaj tedni na srečanju z deželno odbornico Segantijevo. Obvezala se je, da bo preverila, zakaj se je zadeva zataknila.« V tem mandatu ste pripravili tudi nov regulacijski načrt. »To je bilo tudi zelo zahtevno delo. V vseh smislih, saj je zahtevalo precej energije in neprespanih noči.« Celo nespečnost zaradi regulacijskega načrta? »Neprespane noči so bile pogojene od zakonov in norm, ki jih vsiljujejo drugi, višji organi organi.« Spet dežela? »Seveda. S striktnimi normami o za-zidljivosti. A ne le dežela, tudi višji organi so imeli prste vmes.« Konkretno? »Mislim na evropsko zaščitena območja, ki vsiljujejo določene omejitve. Zato je bilo treba poiskati sprejemljivo ravnovesje med omejevalnimi normami in Zgoniški župan Mirko Sardoč kroma realnimi potrebami krajevnega prebivalstva, gospodarskih dejavnosti, kmetijskega razvoja.« Vam je to uspelo? »Ko smo prvič sprejeli regulacijski načrt, smo v občinskem svetu dosegli nekakšno sprejemljivo razvojno podobo občine, z jasno določenimi namembnostmi. Dokument je romal na deželo in po devetih mesecih nam ga je dežela vrnila s celo vrsto spremembami. To povzroča škodo občanom upraviteljem pa slabo kri.« Ali je regulacijski načrt stopil v veljavo? »Žal, ne.« Zakaj? »Ker mora deželna uprava izreči še svojo zadnjo besedo.« Koliko časa že čakate? »Občinski svet ga je odobril 4. avgusta.« Najprej zavlačevanje z letališčem, zatem s sprejetim regulacijskim načrtom, sedaj že tri mesece in pol čakate, da dežela dokončno odobri regulacijski načrt: ali to pomeni, da vas dežela nima rada? »Tega ne vem. Vsekakor se vsiljuje dvom, da nekateri birokratski postopki ne potekajo na najboljši način.« Ne glede na politični predznak deželne uprave? »To ni odvisno od tega, kdo je za krmilom uprave. Razlik v poteku birokratskih postopkov ni bilo opaziti, niti po zamenjavi deželne uprave.« Drugo vprašanje, ki ste mu posvetili pozornost, je odnos do ozemlja. »Ta mora biti uravnovešen in usklajen. Brez pretirane zaščite, a tudi brez pretiranih zazidljivih območij. Ozemlje je nato mogoče pojmovati na več načinov: teritorij kot možnost proizvodne dejavnosti, na primer kmetijstva; teritorij kot dodana vrednost v primeru turistične ponudbe; pa tudi teritorij kot naravno bogastvo. Ponavljam: vse te danosti morajo biti uravnovešeno usklajene.« Letos ste, med drugim, zaključili tudi evropske čezmejne načrte... »To je bila izredna izkušnja. Od prvega, Spoznaj Kras, do zaključnega Kraškega okraja. Začeli smo skupaj z repenta- brsko občino, razširili dejavnosti še na druge, na obeh straneh meje in vključili tudi dve pokrajini, tržaško in goriško. Pri Kraškem okraju je sodelovalo sedem občin in dve pokrajini na italijanski strani in pet občin na slovenski. Res škoda, da se je ta pot s tem projektom tudi zaključila.« Ali bi se lahko nadaljevala? »Seveda. Na primer s ponovno ustanovitvijo Kraške gorske skupnosti. Sedaj upamo, da bo to vlogo prevzela Lokalna akcijska skupnost, v katero smo se prepričano vključili. Izkušnja evropskih projektov je bila enkratna, ker je omogočila povezovanje ozemlja in ljudi na obeh straneh meje.« Zadnje mesece ste se ponovno močno zavzeli za uveljavljanje dvojezi-čnosti. Cestnemu podjetju Anas ste vročili odredbo o spoštovanju dvojezi-čnosti na odseku hitre ceste. Ali se je Anas odzval na vaš poziv? »Anas ima 60 dni časa, da zadevo uredi. Naša uprava se je vedno zavzemala za sodelovanje, dialog. Zadnje čase pa se mi zdi, da to sodelovanje niha, ni več uravnovešeno. Prav vprašanje rabe slovenščine postaja kamen spotike. Iskanje dialoga je potrebno,ta pa mora temeljiti na osnovi obojestranskega spoštovanja. Ko imaš občutek, da to spoštovanje niha, ali se celo sprevrže v zafrkavanje, ali v podrejeno vlogo, v tistem trenutku se mi zdi samoumevno, da se preseženo ravnovesje spet vzpostavi na podlagi zakonskih določil, ki bi nas morale ščititi.« Kaj vas čaka v prihodnjem letu? »Čakajo nas volitve.« Boste ponovno kandidirali? »Iskreno povedano: ponudil bom svojo razpoložljivost. Kajti: precej je še stvari, ki bi jih rad pripeljal do konca. Upravljanje občine je predstavljalo zame neverjeten izziv. V prid občine, a tudi širše, v prid tega edinstvenega kraškega okolja.« To bi bil vaš tretji županski mandat? »Da: tretji in zadnji.« Kakšen odnos imate s Slovensko skupnostjo? »V občinskem svetu so se zadeve v roku teh devetih let, prvega in drugega mandata, precej spremenile.« Na boljše? »Da, nedvomno na boljše. Ker gre sedaj za iskanje rešitev, konstruktivnega sodelovanja, ne pa spora. Ali je možno sodelovanje, kot ga je nakazala repentabrska občina? »To bomo še videli.« Marjan Kemperle Spremembe urnikov avtobusnih voženj ob novem letu Prevozno podjetje Trieste tra-sporti sporoča, da bo jutri zvečer prišlo do nekaterih sprememb pri vožnji avtobusov in do nekaterih omejitev pri jutranjih vožnjah na novo leto. Tega dne bodo avtobusi začeli voziti ob 7. uri. Proge št. 2, 7, 19, 50 in 52 bodo ukinjene. Večerne vožnje prog A, B, C in D se bodo začele ob 20.30. Predvidene so tudi naslednje spremembe. Proga št. 3: v smeri za Ferluge bo proga preusmerjena po Ul. Commerciale, v smeri proti mestu bodo avtobusi vozili po običajni progi. Proga št. 27: nekatere vožnje za Milje in Stare Milje bodo preusmerjene za Cesto za Lazaret, Lazaret in Sv. Florjan. Proga A: odsek Trg Goldoni, Fer-dinandej, Katinara redne vožnje; odsek Trg Goldoni, Elizejske poljane ukinjen. Proga D: odsek Trg Goldoni, Ul. Cumano redne vožnje; odsek Trg Goldoni, Sv. Andrej po progi št. 9, nazaj redno. Velik pes dekletu odgriznil košček uhlja Včeraj se je izvedelo, da je v nedeljo zvečer velik pes nekemu 18-let-nemu dekletu ugriznil uhelj in mu ga kos odtrgal. Zgodilo se je nekaj po 19. uri v Ul. D'Alviano, v bližini nakupovalnega središča Torri d'Europa. Kot so sporočili s kve-sture, je dekle zagledalo velikega sivega psa in zaprosilo njegovega lastnika, opisanega kot »uglajenega gospoda«, da bi ga pobožala. Kose ga je drugič dotaknila, pa je pes reagiral in jo ugriznil v uho. Lastniku je uspelo žival ukrotiti, a le za kratek čas, saj se je naslednji hip spet zakadila v dekle in jo po-grizla roki, dlani in obrazu. Lastniku je nato le uspelo obvladati žival in se oddaljiti, ne da bi ga kdo poklical k odgovornosti, dekle pa so odpeljali v bolnišnico na Kati-naro, kjer bo hitro okrevala. Prenovljen Trg Belvedere Včeraj so predali namenu prenovljeni Trg Belvedere na območju Ul. Udine. Dela so trajala nekaj več kot en mesec in so stala 25 tisoč evrov. V januarju se bodo začela dela nad Trgom Belvedere in Ul. Udine, da bi sanirali območje, ki mu grozi plaz. Ta poseg bo stal približno milijon evrov, trajal pa bo kakih šest mesecev. sklad mitja čuk - Darilo Fundacije Casali Nova oprema za center na Kontovelu Predaja pred božičem - Laskave besede tržaškega odbornika za socialne zadeve Carla Grillija Pred božičem je dnevni center Sklada Mitja Čuk na Kontovelu prejel lepo darilo: povsem novo opremo, dar Fundacije Casali. Ta je v preteklosti priskočila na pomoč že številnim tovrstnim centrom. Ob tej priložnosti so v centru priredili krajšo svečanost, na kateri se je predsednica Sklada Mitja Čuk Stanka Sosič Čuk ob prisotnosti osebja in gostov centra ter predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla zahvalila predsedniku Fundacije Casali Fran-cescu Slocovichu za darilo. Temu je eden od gostov centra predal v zahvalo spominsko plaketo. Center obiskuje 12 ljudi s posebnimi potrebami. Tržaški občinski odbornik za socialne zadeve Carlo Gril-li, ki se je tudi udeležil predaje opreme, je izpostavil dosedanje dvajsetletno delo Sklada Mitja Čuk. Organizacija se je izkazala z inovativnim pristopom, z značilnostjo odprte strukture in je postala na tem področju referenčna točka na kraškem ozemlju. Srečanje ob predaji nove opreme centru Sklada Mitja Čuk na Kontovelu kroma 8 1 0 Torek, 30. decembra 2QQ8 TRST / palača galatti - Nov sedež pokrajinskega urada za odnose z javnostjo Centralnost novega sedeža urada za odnose z javnostjo Za okrepitev odnosov z manjšimi občinami - Poskrbeli bodo za uslužbenca z znanjem slovenščine Centralnost. To je glavna značilnost novega sedeža pokrajinskega urada za odnose z javnostjo. Včeraj sta ga novinarjem predstavila občinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini in sama predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat. Urad so iz Ulice S. Anastasio 3 preselili v pritlične prostore sedeža Pokrajine Trst, se pravi v palačo Galatti na Trgu Vit-torio Veneto. Po mnenju predsednice Pokrajine Trst je bila izbira potrebna, saj novi sedež dovoljuje precej hiter dostop do najpomembnejših središčnih struktur, kot so na primer železniška postaja, hoteli ali glavna pošta seveda. Okrepile pa se bodo tudi vezi s tržaško občino in pa z vsemi ostalimi manjšimi občinami v pokrajini, ki bodo lahko kar v samem mestnem središču ponujale svoje načrte in pobude. Predsednica je zagotovila, da bodo poskrbeli za prepotrebnega slovenskega operaterja. Naj še dodamo, da so tu namestili tudi rampo za stranke na vozičku. Urad bo odprt vsak dan od 10. do 12. ure, prizadevajo pa si, da bi uredili še dvakratno tedensko popoldansko odprtje. (sas) Nov sedež so opremili tudi z rampo za stranke na vozičku kroma dobrodelne pobude - V organizaciji Rdečega križa Otroški zbor Fran Venturini s petjem rad uveljavlja človekoljubne principe Otroški zbor Fran Venturini se pogosto povezuje s človekoljubnimi ustanovami in sodeluje s svojim petjem pri dobrodelnih pobudah. Ubrano petje tržaških otrok je pred kratkim popestrilo kulturni spored srečanja, ki ga je mednarodna komisija Območnega združenja Rdečega križa priredila v prostorih osnovne šole v Kopru. Revije, ki je promovirala dragoceno dejavnost organizacije in je namenjena pridobitvi prispevkov za nakup medicinskega aparata, so se udeležili zbor koprske osnovne šole, skupina Pic-cole melodie iz Trsta, otroški zbor Minicantanti iz Labina, zbor Bernardo Benussi iz Rovinja in Mate Balote iz Buj (skupaj okrog 250 otrok). Vezna tema projekta so pesmi o miru, ki v treh jezikih posredujejo sporočila prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Po prvi izvedbi programa v Kopru in na Hrvaškem bo ista pobuda zaživela tudi v Italiji v soorganizaciji Rdečega križa Istrske županije iz Pa-zina in Rdečega križa iz Trsta. Zbor Suzane Žerjal je kot sooblikovalec pobude nastopil še v Rovinju, januarja pa bo sledil koncert v Trstu. Samostojni del programa obsega tri pesmi, ki jih mladi pevci zapojejo ob spremljavi kvarteta Nomos in pianistke Nede Sancin. Skupna pesem pa je tro-jezična himna Arsena Dediča. Med nastopoma hrvaškega in italijanskega dela projekta je zbor zapel tudi na Bo-žičnici v centru Ukmar pri Domju, ll.januarja pa bo sodeloval na mednarodnem srečanju zborov, ki ga prireja ljubljanska Glasbena matica. (ROP) Tudi tokrat se je zbor rad odzval vabilu prazniki Delovna | v« v • bozicnica na OŠ Šček v Nabrežini December je mesec, ko zaključujemo vse tisto, kar smo naredili v vsem letu, v šolah pa je to mesec veselja in pričakovanj. Tudi letos so na OŠ Virgila Šče-ka v Nabrežini potekala božična dela, ko so se učiteljice, otroci in tudi starši začeli pripravljati na bližnje praznike. Združenje staršev je organiziralo delavnico in pripravili so res prikupne božične kompozicije za bližajoči se sejem, pri katerem šola sodeluje že tretje leto. Tako so tudi učenci pod mentorstvom učiteljev delali in risali ter strigli in lepili vse mogoče. Med tem pa so se pripravljali na božičnice. Letos so začeli kaj kmalu, saj so se staršem predstavili s prvo božičnico, ki je bila v sklopu laboratorija »angleščina v glasbi«. Pod mentorstvom prof. Daria Vivianija so staršem voščili v angleščini. Naslednjega dne so skupaj s sošolci italijanske vaške šole prižgali lučke na jelki v središču Nabrežine. Čeprav je močno deževalo, so učenci korajžno zapeli in nato na jelko obesili ročna delca. Sledilo je odprtje božičnega sejma v domu Iga Grudna. V četrtek, 18. decembra pa so imeli božičnico na šoli. V polni dvorani,v kateri so se zbrali starši, babice in dedki, so nastopili najmlajši učenci prvega in drugega razreda z igrico Zdravilo za božička. Sledili so jim učenci tretjega, četrtega in petega razreda z igrico Božič ni le Božič. Prijeten popoldan je sklenil šolski zbor, ki je pod vodstvom mentorice Petre Grassi zapel pet božičnih pesmi, pri katerih jih je na klavirju spremljala Martina Feri. Bo-žičnic pa še ni bilo konec, saj so takoj zatem učenci nastopili še v domu Iga Grudna. Zadnji mesec v letu je bil res bogat in poln zagona. Vrhunec veselja pa je bilo za celotno šolsko skupnost priznanje, ki ga je prejelo Združenje staršev otrok OŠ Virgila Ščeka. Občinska uprava mu je namreč dodelila plaketo za izjemno delavnost. Res lep konec sončnega leta za nabrežinsko šolsko okolje. prazniki - Tradicionalna slovenska božičnica pri Novem sv. Antonu S spominom na besede msgr. Jakoba Ukmarja ob obnovitvi slovenske verske službe avgusta 1945 Ob prazniku sv. Štefana se pri Novem sv. Antonu vsako leto zberejo verniki, da počastijo rojstvo Jezusa in skupaj s svojimi duhovniki obhajajo tradicionalno božičnico. To ima za cerkev pri Novem sv. Antonu velik pomen, saj tudi danes veljajo besede, ki jih je v pridigi ob obnovitvi slovenske verske službe pri Novem sv. Antonu 15. avgusta 1945 izrekel msgr. Jakob Ukmar: »Upam, da ne bo nobeno nasilje odvzelo te slovenske službe božje, če je ne bodo slovenski verniki sami zanemarili, česar nas Bog varuj. Tu velja svetopisemska beseda: drži, kar imaš, da ti nihče venca ne vzame. Zato vas danes prosim in opominjam: obiskujte slovensko bogoslužje vedno in v obilnem številu, da se v spoznavanju in ljubezni božji izpopolnite, da zadobite v teh razburkanih časih notranji mir ter daste tudi našim someščanom lep zgled krščanske gorečnosti in moralne zrelosti.« Božičnico je tudi letos vodil prijatelj tržaških Slovencev, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. Ob njem sta so- maševala msgr. Marij Gerdol, ravnatelj slovenskega pastoralnega središča v Trstu, in župnik sestrske župnije pri sv. Jakobu, Roberto Rosa. Bizjak se je v pridigi ustavil pri dveh mislih: da ima Bog za vsakega človeka besedo in da Bog razodeva svoj obraz v Novorojenem detetu. Vernike je opogumljal, naj radi poslušajo božjo besedo in radi iščejo Njegov obraz. Pri bogoslužju je z Venturi-nijevo mašo v čast bazoviškim žrtvam sodeloval združeni zbor ZCPZ pod vodstvom zborovodje Edija Raceta in ob spremljavi domačega organista prof. Tomaža Simčiča. Ze pred bogoslužjem je pevce obiskal tržaški škof msgr. Evgenij Ravigani in jim zaželel blagoslovljene božične praznike. Združeni zbor ZCPZ je počastil praznik Gospodovega rojstva z izborom božičnih pesmi. Msgr. Gerdol je na koncu vsem voščil blagoslovljen Božič in vse dobro v novem letu, ter priložnostno spomnil na največji dogodek, na katerega se pripravlja tržaška cerkev, ljudski misijon, ki bo potekal v oktobru 2009. Tradicionalna slovenska božičnica v cerkvi Novega sv. Antona kroma / TRST Torek, B0. decembra 2008 9 prazniki - Krut, DSU, Zveza invalidov in Podporno društvo Rojan Novoletna družabnost med resnimi in lahkotnimi toni Ob pozdravih gostov so srečanje popestrili MoPZ Venturini, Neva in Cesare ter Toni Karjola V prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel je bilo v nedeljo tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki ga prireja krožek KRUT s sodelovanjem Društva slovenskih upokojencev iz Trsta, Zveze invalidov in Podpornega društva Rojan. Člani in prijatelji sodelujočih društev so se zbrali v res lepem številu v želji, da se pred koncem leta še enkrat srečajo in da si izrečejo spodbudne misli ob novemu letu. Prisotni so bili tudi številni gostje, in sicer za SKGZ deželni predsednik Rudi Pavšič, za Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije predsednik Ivan Pivk in podpredsednik Janez Podržaj, za Društvo vojnih invalidov slovenske Istre tajnik Goran Zvizdalo, za SDGZ tajnik Davorin Devetak, za Podporno društvo v Rojanu predsednik Darko Kobal in za Slovenski dijaški dom ravnatelj Gorazd Pučnik. Za uvod je MoPZ Fran Venturi-ni zapel Pozdrav, kar je srečanju takoj dalo tisto domačnost in prijetno razpoloženje, ki od nekdaj odlikuje to prireditev. Po pozdravnem nagovoru je udeležence pozdravila predsednica Društva upokojencev Nadja Pahor, ki je izpostavila probleme, ki tarejo današnji svet, zaustavila se je pri argumentih, ki pobliže zadevajo našo skupnost, in pri vprašanjih, ki zadevajo predvsem starejše generacije. Svoj poseg je končala z bolj optimističnim prizvokom, da se pač nobena juha ne poje tako vroča, kot se jo skuha, da se je dalo preživeti tudi že težje dni, da je treba vsekakor gledati z zaupanjem v prihodnost in je v tem smislu izrekla tudi prisrčna voščila za novo leto. Tudi Pivk in Pav-šič sta se v svojih nagovorih osredotočila na teme, ki so ta trenutek najbolj aktualne, kot sta recesija in velika gospodarska kriza, ki naj bi se v letu 2009 še posebej zaostrila. Oba govorca sta se zaustavila tudi pri problemih, ki zadevajo našo manjšinsko skupnost. Dotaknika sta se tako politične volje ali ne-volje za reševanje Utrinka s prijetnega nedeljskega popoldneva v pozdrav staremu in novemu letu, ki so ga preživeli starejši člani naše skupnosti kroma zadev in obravnavanje manjšine kot subjekta, ki ima zakonsko zagotovljene pravice. Praznik se je nadaljeval s krajšim koncertom MoPZ Fran Venturini, ki je stalen gost Krutovih prireditev, zato so se v letih sodelovanja in druženja stkale med člani in pevci trdne vezi in iskreno prijateljstvo. Popoldne je s svojimi domislicami in zbadljivkami popestril humorist in pravi ljudski sitnež Toni Karjola, ki je imel kar nekaj argumentov, ki so ga žuljili, in se je moral izkašljati, da si je sam olajšal dušo, navzočim pa je izzval smeh in dobro voljo. Da pa je bilo v dvorani ozračje zares praznično, sta poskrbela Neva Kranjec s svojo harmoniko in Cesare s kitaro. Srečanje je bilo kot ponavadi polno domačnosti in topline, magični praznik slovesa od starega leta s praznovanjem in nazdravljanjem novemu letu, ki prihaja. Izrečenih je bilo mnogo lepih in iskrenih želja, ki naj postanejo resničnost v letu 2009. nabrežina - Koncert nabrežinske godbe ob koncu leta Z glasbo v praznične dni Gostje večera so bili Mladi kraški muzikanti - Za posebno poslastico poskrbela solo pevka Sara Jablanšček - Priznanje Hermanu Svetliču Slovesno, glasbeno slovo od starega in seveda dobrodošlica novemu letu. Taka je namreč že nekaj let tradicija na-brežinskih godbenikov, ki ob koncu decembra postrežejo svojim zvestim poslušalcem s prazničnim koncertom ... In tako je bilo tudi letos (v nedeljo, 21. decembra), ko se je v nabrežinski občinski telovadnici zbralo mnogo prijateljev, sorodnikov in domačinov. Po uvodnih voščilih devinsko-na-brežinskega župana Giorgia Reta je besedo prevzela protagonistka - glasba. Tradicionalni božični koncert je bil tudi tokrat razdeljen na dva dela: v prvem je na-brežinska godba nastopila pod taktirko Sergia Grattona, v drugem pa je sledila dirigentski paličici mladega kapelnika Iztoka Cergola. Najprej so zadonele note zimzelenih koračnic, venček najlepših slovenskih skladb, italijanski »potpourri« in pa narodnozabavna polka. V drugem delu pa so si mesto izborile nekoliko bolj sodobne melodije, kot je bila na primer španska poletna uspešnica Asereje ali pa poklon nepozabnemu glasu pariškega vrabčka Edith Piaf in pa mambo beat hita Sway ali po bolj poznano s španskim naslovom Quien sera. V tem delu so nastopili tudi štirje novi godbeniki iz god-beniške šole, ki so pokazali, kaj vsega so se naučili v preteklem letu. Bolezen jo je pošteno zagodla gostu večera, narodno zabavnemu ansamblu Ano urco al pej dvej, ki je moral svoj na- Godbeniki so tudi tokrat poskrbeli za prisrčna glasbena voščila kroma stop odpovedati, namesto njega pa so na-brežinskim godbenikom priskočili na pomoč mladi prijatelji Mladi kraški mu- zikanti, ki so se izkazali z odličnim božičnim (pa ne samo) izborom skladb. Za posebno poslastico pa je poskrbela tudi godbenica in solo pevka Sara Jablanšček. Za trenutek je odložila svoj inštrument in zapela romantično opereto Melodije srca, ki jo je ravno za to priložnost priredil Aleksander Vodopivec. Občuteno je pričarala romantično vzdušje Blejskega jezera leta 1940 in požela izreden uspeh. Program, ki sta ga vodila mlada godbenika Matija Colja in Cristina Leghissa, se je nadaljeval še s podelitvijo priznanja godbeniku Hermanu Svetliču, ki v godbi igra nepretrgoma že 50 let. Kot veleva tradicija sta na koncu za-doneli še čarobna Sveta noč in mogočni Straussov Radetzki marš ob ritmičnem ploskanju občinstva. Praznovanje pa se je nadaljevalo tudi ob bogati družabnosti, kjer so si vsi voščili vesele praznike. (sas) kmečka zveza Upadanje zanimanja za mlado vino Od 6. novembra dalje so na italijanskem tržišču razpoložljive steklenice mladega vina, proizvedenega v letu 2008. Italijansko mlado vino se je prvič pojavilo pred dobrimi 20. leti. Italija je šla po poti Francije, ki je veliko prej začela uspešno proizvajati znameniti beaujolais nouveau. Najprej bi radi poudarili, da mlado vino ne pomeni novo vino, tisto, ki se pije kmalu po trgatvi, a ga proizvajamo s klasičnim postopkom vinifikacije. Mlado vino pomeni torej nekaj drugega. Mnogi tega vina še ne poznajo, zato ne bo odveč, da na kratko spregovorimo o njegovih značilnostih. Gre za vino, ki se proizvaja s posebno tehnologijo, za katero je značilna maceracija grozdja ob prisotnosti ogljikovega dvokisa. Biokemični procesi pospešijo zorenje tega vina, ki doseže želene organoleptične značilnosti v nekaj tednih. Vino je po okusu zelo vabeče in prijetno ter z izrazito cvetico, ki mu jo dajejo svežina in mešanica rdečih sort, ki ga sestavljajo (groppello, merlot, cabernet, marzenino, barbera, sangiovese, pa tudi gamay in syraz). Teh sort je skupno 60, od katerih je 51 avtohtonih. Vsled tega trdijo enologi, da se to vino »pije predvsem z nosom«. Dodatna njegova odlika sta prijetna kislost in harmoničnost.Mlado vino vabi k užitku in ne k meditaciji, vzbuja takojšnje, pa čeprav kratkotrajne, prijetne občutke. Kot smo že omenili, doseže mlado vino kakovostni višek v poldrugem mesecu. Če je vzpon njegovih organoleptičnih značilnosti hiter, je prav tako hiter njihov zaton. Vino je treba užiti dokler je mlado, od tod tudi njegovo ime. Po teh 4 mesecih se začne njegova razgradnja, kakovost strmo pada, zaradi česar se njegova uporaba lahko v skrajnem primeru podaljša le do prihodnje trgatve. Po italijanski zakonodaji se lahko začne prodaja mladega vina 6. novembra, v Franciji pa se ta mejnik podaljša na 15. november. Proizvajalci klasičnega, staranega vina gledajo včasih z viška na ta proizvod, kar je po našem mnenju neopravičeno. Jasno je, da mlado vino ne bo po kakovosti nikoli doseglo svojega »starejšega brata«. In to tudi ni njegov cilj, saj ni namenjen izkušenim poznavalcem vina, marveč predvsem mladim, manj zahtevnim za katere je zelo zanimiv zaradi svojega že omenjenega blagega, privlačnega okusa in izrazite cvetice. Zgleda pa, da so proizvajalci tega vina niso v zadnjih letih imeli dovolj učinkovitih in prepričljivih pristopov do porabnikov, še posebej mladih. Poraba in posledično proizvodnja vina sta pokazala vidne znake nazadovanja, saj je v letu največjega proizvodnega vzpona tega vina šlo v promet 17.818.000 steklenic, v letu 2007 pa približno 5 milijonov manj. Zato se je tudi ponudba znižala, tako da je leto 2008 doseglo le 11.500.000 steklenic, kar je najnižja količina v zadnjih letih. Delež te količine, ki znaša približno 84.000 hl, predstavlja le 0,18% celotne vinske proizvodnje. Iz teh podatkov lahko razumemo, da mlado vino ne ogroža tržno klasičnega vina. Lahko torej govorimo o krizi povpraševanja po mladem vinu, iz katere je možno priti po mnenju poznavalcev tržišča le s prepričljivejšo in kapilar-no akcijo osveščanja potencialnih porabnikov tega vina, predvsem mlajših. Pri tem gre dodati, da je cena steklenice mladega vina, ki znaša povprečno 5 evrov, precej dostopna, kar bi tudi moralo pripomoči k ponovnemu vzponu porabe tega proizvoda. Glede geografske razporeditve proizvajalcev mladega vina v Italiji so na prvem mestu vinarji Severne Italije, med temi pa prednjačijo proizvajalci dežele Veneto ( 3.869.000 steklenic), Tridenta in Južne Tirolske ( 1.448.000 steklenic). V naši deželi pa žal beležimo strm padec proizvodnje, ki je pred štirimi leti dosegla svoj višek z 1.257.000 steklenicami, v letu 2008 pa je za polovico manjša ( 633.00 steklenic). Na Tržaškem, kar nam je znano, pa se zaenkrat noben vinar ni usmeril v proizvodnjo tega vina, ki bi, glede na organo-leptične lastnosti naših vin znalo pritegniti nezanemarljivo število porabnikov. Svetovalna služba KZ 1 0 Torek, 30. decembra 2QQ8 TRST / dom iris - Stoti rojstni dan gledališče verdi Dorina Flego vd. Corva praznovala okroglo življenjsko obletnico Koncert opernih arij za zaključek starega • v v«■• ■ in z voščili za lep začetek novega leta Slavljenka v objemu najdražjih kroma Rojstni dan je vsakič priložnost za praznovanje. Ko pa gre za najbolj okroglo od vseh življenjskih obletnic, mora biti slavje prav gotovo slovesnejše. In tako je tudi bilo včeraj v večnamenskem domu za ostarele Iris v Logu, kjer je zdrava in čila gospa Dorina Flego vd. Corva praznovala častitljivi jubilej. Za njen stoti rojstni dan so ji sorodniki in zaposleni v domu pripravili praznovanje kot se spodobi. Ob pogrnjenih mizah so sedeli stanovalci doma in ob vsakovrstnih dobrotah nazdravljali svoji sostanovalki, po dvorani pa je odmevala praznična glasba. Gospa Dorina se je rodila v istrski vasici Buzet. Preden se je odselila v Trst, je v kuhinji pomagala stricu, ki je bil tam župnik. V rojstni vasi je spoznala tudi tistega, ki je leta 1938 postal njen mož, Luigija Corvo. Poročila sta se v Trstu in si uredila hišo v Škednju, kjer sta se jima rodila sinova Livio in Mario. Mož je bil najprej zaposlen v tovarni, nato pa je do upokojitve služboval kot šofer, ona pa je bila neutrudna gospodinja in skrbela je za dom, moža in sinove. »Nič me ne boli, dobro vidim in prav tako dobro slišim, pa tudi vsaka hrana mi tekne,« nam je zaupala bistroumna gospa, ki ji v domu nič ne manjka, saj vsi zelo skrbijo zanjo. »Lepo je, da se lahko vsi skupaj srečamo ob veselih trenutkih,« nam je povedala slavljenka ob pogledu na svoje domače, na sina, snaho, vnuke in pravnuke, ki so jo obiskali, nato pa se ob klavirski spremljavi celo zavrtela na priložnostnem plesišču. (sas) dolina - Vrtec Pika Nogavička in osnovna šola Prežihov Voranc Starši obdarili šolo in vrtec Knjige, filmi in zgoščenke s poučnimi vsebinami - Božičnica pri Domju Na zadnji dan leta bosta v opernem gledališču Verdi zapela sopranistka Daniela Dessi in tenorist Fabio Armiliato, spremljata ju bosta orkester in zbor tržaške opere. Po koncertu, ki se bo začel ob 18. uri, bodo nazdravili novemu letu 2009. Na prireditvi so otroci peli, plesali, igrali in se igrali Včeraj danes Danes, TOREK, 30. decembra 2008 EVGEN Sonce vzide ob 7.45 zatone ob 16.30 -Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 9.35 in zatone ob 19.27. Jutri, SREDA, 31. decembra 2008 SILVESTER VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,5 stopinje C, zračni tlak 1030 mb raste, veter 30 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. S Izleti šolstvo - COS v Ricmanjih in pri Domju Božično voščilo Zahvala vsem tistim, ki z njimi delijo vsakdan Učenci in učiteljice celodnevne osnovne šole Mare Damsa od Domja in Ivana Trinka-Zamej-skega iz Ricmanj so ob praznikih naslovili voščilo. »Božič praznujemo po celem svetu, vsak malo drugače, a vsi z dobrimi željami in z upanjem na prijazno novo leto. To je praznik ljubezni in skromnosti, ljudje pa ga, če se le da, preživijo v krogu tistih, ki so jim najdražji. Na našem prazniku smo se zahvalili vsem tistim, ki z nami delijo vsakdan. Glasbeni program so oblikovali učenci vseh razredov, ki so pod mentorstvom svojih učiteljic in zunanjih sodelavcev Nede San-cin in Davida Žerjala zapeli zimske skladbe in zaigrali na flavte in orff instrumentarij. Vsem želimo srečno, veselo in zdravo novo leto 2009.« D. . .. .............Risba, ki so jo Ucenci in uciteljice . , , ,. . . . mr.. i, izdelali učenci ob COSMaraSamsa Domjo , . . ... . ... ., _. , „ .,.„. . letošnjih božičnih in Ivan Trinko - Zamejski Ricmanje praznikih Združenje staršev otroškega vrtca Pika Nogavička iz Doline in osnovne šole Prežihov Voranc Dolina-Mačkolje je pred božičnimi prazniki podarilo šoli in vrtcu božični paket, v katerem so bile otroške knjige, filmi in zgoščenke s poučnimi vsebinami. Otroci in šolniki so se darila razveselili in v torek priredili za starše in sorodnike skupno božičnico, ki se je odvijala v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Na prireditvi sta številno občinstvo pozdravili predstavnica učiteljskega kolektiva in didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila Nadlišek, ki je pohvalila trud in prizadevnost otrok ter njihovih mentorjev, prisotnim pa zaželela prijetne božične praznike ter obilo sreče v prihajajočem novem letu. Kulturni program je uvedel pevski zbor osnovne šole P. Voranc, ki je pod vodstvom prof. Nede Sancin in ob klavirski spremljavi Maure Scaramella zapel pesem Melodija. Malčki dolinskega otroškega vrtca so se predstavili s plesom E malama, kar pomeni, skrbeti za svojo zemljo. Za njimi so nastopili srednji in veliki otroci, ki so s svojimi glasbili spremljali Koračnico mišk, povzeto po skladbi Hrestač znanega glasbenega mojstra Čajkovskega. Nastop so otroci iz vrtca zaključili s skupno pesmijo Pridite vsi v Trinidad. Sledili so jim učenci prvega razreda, ki so povedali, zakaj so snežinke vesele, učenci drugega razreda pa so zaigrali prizorček ruske pravljice o živalicah in babici zimi. Nenehno sosledje letnih časov je bila tema, ki so jo uprizorili učenci tretjega razreda. Zbor je nato zapel pesmi»Božično drevo in Ko bi vsa ljudstva na svetu ter zrecitiral A Natale un giorno.... Na neobičajen in igriv način so učenci četrtega in petega razreda voščili prisotnim vesel božič, nakar so vsi osnovnošolci, katerim so se tokrat pridružili še otroci iz vrtca, sklenili program s pesmima Zvezdica in Pesem želja. Da je božičnica lepo uspela, gre zahvala tudi Kulturnemu društvu Fran Venturini, ki je dovolilo uporabo svoje dvorane ter Združenju staršev, ki je poskrbelo za prijetno družabnost. SPDT vabi člane in prijatelje na 20. novoletni - jubilejni pohod na Medvedjak. Zbirališče na Poklonu pri restavraciji Furlan 1. januarja 2009, ob 14. uri. Nasvidenje! ČLANI SPDT se bodo udeležili v soboto, 10. januarja 2009 nočnega, spominskega pohoda v Dražgošah. Pohod se začne v soboto, 10. januarja, ob 23. uri in konča naslednji dan ob 10. uri. Je precej zahteven, zato je potrebna dobra kondici-ja udeležencev. Vse informacije Vam nudi Bernard Florenin tel. 0481/882240. a Poslovni oglasi NUDIMO SPROSTITVENE MASAŽE v Sežani 3348334231 in Novi Gorici 00386-51869928, za ugledne osebe. 0 Mali oglasi IŠČEM krojaško lutko (mera 46) v dobrem stanju. Tel. št.: 339-6013695. LAND CRUISER 3 SOL diesel, edini lastnik, 37.000 prevoženih km, v odličnem stanju prodam. Kličite na tel. št. 392-6166694. Y10 FIRE s komaj opravljenim tehničnim pregledom prodam. Cena po dogovoru. Tel. 040-291477. Id Osmice OSMICO je odprl odprl Radovan Šemec v Prečniku. OSMICO je odprla Nataša Pernarčič, Medjavas 21. V SALEŽU na kmetiji Perčič smo odprli osmico. Toplo vabljeni. / TRST Torek, B0. decembra 2008 11 H Čestitke Ob pomembnem življenjskem jubileju želi dirigentu BOGDANU KRALJU veliko zdravja, sreče in zadoščenja pri delu Društvo Rojanski Marijin dom [I] Lekarne Od ponedeljka 29., do srede, 31. decembra 2008, ter v petek, 2., in v soboto, 3. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 722148). Četrtek, 1. januarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Grudnova ulica 27. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Madagascar 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Millionaire«. CINECITY - 15.15, 16.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Natale a Rio«; 14.50, 16.40, 18.30, 18.20, 20.05, 22.05 »Madagas-car 2«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Il Cosmo sul como'«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »The Spirit«; 14.40, 16.30 »Em- ber: Il mistero della citta della lu-ce«;14.40, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Come un uragano«; 18.35, 20.25, 22.20 »Ultimatum alla terra«; 15.15, 17.25, 20.00, 22.10 »Come Dio comanda«; 14.40 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »La duchessa«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.35, 21.00 »L'ospite inatteso - The Visitor«. FELLINI - 15.30 »Wall-E«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Come Dio comanda«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Co-me un uragano«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »Il Cosmo sul co-mo'«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Modeli«; 13.30, 15.30, 17.30 »Madagaskar 2«; 15.20, 17.20, 19.20, 21.20 »Božič na kvadrat«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 17.15, 18.50, 20.30 »Il bambino con il pigiama a righe«; 22.15 »Twilight«; Dvorana 4: 16.00, 17.35, 21.00, 22.30 »Ember il mistero della citta di Luce«; 19.15 »Si puo' fare«. SUPER - 16.30, 20.20 »Mamma mia!«; 18.20, 22.15 »The Spirit«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Madagas-car 2«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.10, 22.15 »Natale a Rio«; Dvorana 3: 15.45, 17.30, 20.00, 22.00 »Come un uragano«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.10, 22.10 »Il Cosmo sul como'«; Dvorana 5: 15.50, 17.50, 20.10, 22.10 »The Spirit«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v sredo, 31. decembra 2008 ter 5. januarja 2009. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠEK sporoča, da bodo uradi zaprti v sredo, 31. decembra 2008 ter 5. januarja 2009. DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2009 šola zaprta. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. 0 Prireditve RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šem-polaju s sledečim urnikom: ob sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška ul. 131) bo do 6. januarja 2009 na ogled fotografska razstava Štefana Grgiča »Kraji duha«. Urnik: do 6. januarja: od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je do 6. januarja na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje fotograf Miloš Zidarič. Urnik: četrtek, sobota in prazniki od 16. do 19. ure. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Na-tivitas: Zgonik, cerkev Sv. Mihaela. 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgo-nika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. □ Obvestila SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi vse člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 7. januarja, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvo- rani v ul. Sv. Frančiška. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča, da bodo v sredo, 31. decembra, v popoldanskih urah uradi zaprti za javnost. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO obvešča, da bo danes, 30. decembra, urad izjemoma odprt od 16. do 18. ure. NA OBČINI DEVIN - NABREŽINA bo Urad za šolstvo in kulturo v sredo, 31. decembra, (v popoldanskih urah) in v ponedeljek, 5. januarja 2009, zaprt. OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča občane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 31. decembra, v popoldanskih urah zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo urnik med božičnimi prazniki naslednji: sreda 31. decembra 9.00-11.30. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flaj-ban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 -Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bodo, ob priliki božičnih in novoletnih praznikov, v sredo, 31. decembra občinski uradi zaprti v popoldanskih urah. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešča svoje člane, da bodo anagrafski in matični urad, tajništvo in protokol v sredo, 31. decembra, odprti od 9. do 12. ure, v popoldanskih urah pa zaprti. UPRAVA OBČINE ZGONIK obvešča, da bo občinska knjižnica v sredo, 31. decembra 2008 zaprta. KRUT obvešča, da bo urad zaprt do vključno 5. januarja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do 5. januarja 2009. KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo uradi zaprti od 1. do 6. januarja 2009. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta do torka 6. januarja 2009. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Čedadu zaradi božičnih praznikov zaprti do vključno 6. januarja 2009. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do vključno 6. januarja 2009 zaprto. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 6. januarja. PILATES - SKD F. PREŠEREN BOLJU-NEC- Skupina 35-55 sporoča, da bosta danes, 30. decembra samo dve uri vadbe in sicer od 18. do 19. ure Pilates ter od 19. do 20. ure telovadba; v petek, 2. januarja 2009 Pilates in telovadba odpadeta. V novem letu bosta Pilates in telovadba stekla po ustaljenih urnikih od srede, 7. januarja dalje. Obveščamo zainteresirane, da se lahko še vpišejo k telovadbi za zdravo hrbtenico in razgibavanje, ki poteka ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20. ure. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 348-1334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte do 11. januarja 2009. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da ob božičnih praznikih ne bo tečajev slovenskega, angleškega in španskega jezika do 12. januarja 2009. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od 17. januarja do 7. februarja. Zainformacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. Prispevki V spomin na Jeana Graniera darujejo Saška, Diana, Maja, Lili, Elvira, Nadja, Katty, Anica in Kostanca 40,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na bratranca Aleksandra Grgiča daruje Marija Križmančič 25,00 evrov za pevski zbor Skala-Slovan. V spomin na drago Marjeto Doljak vd. Širca darujeta Lenčka in Boris 25,00 evrov za SKD Vigred. Bianka Čok daruje 30,00 evrov za krožek Krut. V spomin na gospoda Dušana Puriča daruje bivša učiteljica Marica Dolenc 40,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Re-pentabru. V spomin na tovariša Giorgia Marzija daruje VZPI ANPI Prosek Kontovel 100,00 evrov za pokrajinski VZPI AN-PI Trst. Ob smrti drage MAGDE iskreno sočustvujeta z vsemi žalujočimi družini Race in Čepar Ob smrti MAGDE SLAMA PETAROS izražamo bratu Borisu in vsem svojcem iskreno sožalje CPZ Novi sv. Anton Ob izgubi drage mame izražamo profesorici Tamari Petaros in vsem svojcem iskreno sožalje vsi na liceju Antona Martina Slomška Ob bridki izgubi drage Magde Slama-Petaros izrekajo občuteno sožalje Robertu, Tamari, Mitji, Borisu, Dini in ostalim sorodnikom družine Godnik, Stopper in Valenčič Ob smrti drage Magde Slama Petaros sočustvuje z družino ter izreka sožalje bratu Borisu in sestri Dini Šentjakobsko kulturno društvo Ob smrti gospe MAGDE SLAMA PETAROS izrekamo družini, bratu in sestri globoko sožalje ZCPZ - Trst ^ Zapustila nas je naša draga Maria Zogoni vd. Marci Žalostno vest sporočajo hčerke Milena, Alida, Antonella in Isabella, vnuki Erica, Karin, Giada, Alice in Giacomo ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo v petek, 2. januarja ob 13. uri iz ulice Costalunga v borštansko cerkev. Trst, 30. decembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda - Boljunec 29.12.2006 29.12.2008 Julka Vedno v naših srcih Lojze in Almira z družino Krmenka, Škedenj, 30. decembra 2008 30.12.2004 30.12.2008 Drago Bogatec Življenjski prizori, slike skupnih dni plavajo pred najinimi očmi. Spomini, spomini, v najinih srcih za vedno boš ti. Giuli in Mara 30.12.2007 30.12.2008 Jure Dovgan Z ljubeznijo Zdenka in vsi tvoji Ob boleči izgubi ljubljene matere in none Magde Slama izražamo iskreno sožalje Tamari, Mitji, vnukom ter vsem svojcem. Skavtinje in skavti SZSO Ob smrti drage Magde iskreno sočustvujemo Annamaria in Drago ter Alenka in Massimo Članu nadzornega odbora SSO Robertu Petarosu, otrokoma Tamari in Mitji in njih družinam izrekamo ob smrti drage Magde globoko občuteno sožalje Svet slovenskih organizacij Ob boleči izgubi gospe Magde Slama por. Petaros izrekajo globoko občuteno sožalje dolgoletnemu nadzorniku, možu, profesorju Robertu Petarosu in ostalim sorodnikom upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter uslužbenci Zadružne kraške banke 1 2 Torek, 30. decembra 2008 KULTURA / ssg - Niz decembrskih večerov Radioaktivni val iskriv tudi na gledališkem odru Oblikovalci radijske oddaje, ki bogati jutranji program Radia Trst A, so spravili v smeh občinstvo I Krojitelji vsakodnevne radijske oddaje Radioaktivni val se že nekaj časa preizkušajo na gledaliških odrih, v soboto pa so prvič nastopili v tržaškem Kulturnem domu. Občinstvo je napolnilo foyer male dvorane in se med poldrugo uro trajajočo predstavo dodobra nasmejalo, kar si Boris Devetak, Marko Sancin, Tjaša Ruzzier in Franko Ko-rošeč lahko štejejo v čast. Dogajanje na odru z najosnovnejšo sceno je na klavirju spremljal tujek v uigrani radijski ekipi Aljoša Starc, čigar kičasta lasulja mu je prinesla vzdevek Mario Mozart. Po igralskih sposobnostih je izstopal Franko Koro-šeč, zlasti v vlogi srbskega prepodajalca Nebojše Popovi-ča. Z mešanico srbščine, slovenščine in slovesnih kretenj je povezovalcu škečev Marku Sancinu predlagal nakup čevljev, ki grejejo ženske noge in pečejo čevapčiče za genialno hkratno rešitev: »Baba topla in čevapčič tudi.« Korošeč je odigral tudi lik tržaškega nestrpneža Ser-gia Corettija, ki v studiu navadno zaživi z glasom Marka Sancina. »Kraja« vloge se je izkazala za posrečeno, saj je Korošeč Corettija odigral z občutki za detajle. Tržačan se namreč ni izražal le v mešanici tržaškega narečja in spa-kedrane slovenščine, ampak tudi z mimiko pristaniščni-ka, ki o sebi misli, da je pametnejši, kot v resnici je. Co- Dva utrinka iz petkovega kabareta kroma retti je tokrat robantil tudi čez istospolno usmerjenost in ne le čez slovenstvo. Na koncu pa je bilo sporočilo jasno. Bolj je zameril hčerki, ki je poročila Slovenca, kot pa sinovom, ki sta mu obelodanila, da sta geja. Manj odrske žilice, a več kabaretnih prijemov je pokazal Boris Devetak, avtor najbolj posrečenih šal. Prav ob koncu predstave je publiki zaigral zamejskega skladatelja Patrika Solfeggiata, ki je svoj trk z avtom po ljubezenski potešitvi ob Doberdobskem jezeru upesnil v skladbi z refrenom »V Jamlje, v Jamlje, v Jamlje, Jamlje ja ...« Očitek, da gre za plagiat nepaljskega napeva, pa je seveda zavrnil. Vsako pripombo je zavračala tudi slovensko-itali-janska prevajalka Berta Bertoki, ki jo igra Tjaša Ruzzier. Slednja je v hitrem ritmu ponujala bizarne prevajalske rešitve. Škeč je bil sprva briljanten, drugič pa se je morda nekoliko zavlekel. Manj izviren od siceršnjih nastopov je bil »posebni poročevalec« Berto Koritnik (Boris Devetak). Njegovo nevidno oglašanje izza scene je v gledališki postavitvi nekoliko moteče, a tudi vsebinska plat ni bila na ravni radijskih nastopov. Koritnik je namreč poročal pretežno o sloven-sko-hrvaškem sporu, od radioaktivcev pa bi občinstvo najbrž raje slišalo pikre pripombe na račun zamejskih poli- tikov. Šala, da so se zaradi začetnic priimkov Kocijančič Gabrovec Blažina vrnili časi KGB-ja, najbrž ni primer najbolj prodorne satire. Boris Devetak je sicer oblekel še plašč in klobuk ter se spremenil v Nanda Sullija, ki je domačo vas Križ razglasil za samostojno republiko. Tej nič ne manjka. Vaški bogataš Cossutta vse kupi, tudi škedenjsko železarno za otroka, ki mu v krvi primanjkuje železa. Smeh so v tem začetnem škeču vzbudile tudi kratice. ZKB na primer ni več kratično ime banke, ampak »zaščitenega kraškega bran-cina«. Sodeč po gromkem smejanju in ploskanju, je celoten kabaret zadel v črno, čeprav smo pogrešali nekaj več satiričnih zbodljajev, ki jih pri nas ne slišimo že dolgo, in sicer od konca nastopov dua Kobal-Verč in oddajanja TV Popra. Peter Verč mladinsko-otroške revije - Med svoje bralce je prišel pred prazniki Praznično obarvani Galeb Tokratna številka prinaša praznično obarvane pravljice, pesmice in didaktičniei igrice - Risbice šolarjev so seveda »zimske« V četrti letošnji številki otroške in mladinske revije Galeb so uredniki male radovedne bralce razveselili s praznično obarvanimi pravljicami, pesmicami in didaktičnimi igrami. Zgodbice in pesmice je prispevala vrsta književniških in ilustra-torskih imen z obeh strani meja, v tokratni številki Galeba pa je sicer zbranih devet zgodbic in tri pesmice, poleg teh pa revija vsebuje tudi doživetja učencev različnih šol, uganke in kreativne igre. Bogato praznično izdajo je uredila glavna urednica Majda Železnik, zimsko obarvano naslovnico pa je tokrat prispeval Leo Pacor, učenec 1. razreda OŠ Virgil Šček v Na-brežini. Prazničnemu času se ni mogla izogniti Zvezdana Majhen, ki je s pesmicama Moja sreča in Voščilo poskrbela za prijeten uvod v decembrsko številko Galeba. Med pesmicami moramo omeniti še pesmico Martine Legiša Velika prijatelja, v kateri avtorica opeva prijateljstvo med sneženim možem in vrano. Med zbranimi zgodbicami novost predstavlja pravljica o noči in dnevu, ki jo je napisala Alenka Ju-van. Naslov njene pravljice je In rodil se je mrak, pripoveduje pa o tem, kako se je gospa Noč počutila osamljeno in žalostno, zaradi česar si je zelo želela poiskati zvestega prijatelja. Ker gospod Dan iz objektivnih razlogov ni mogel postati njen prijatelj, saj se časovno nikakor ne bi mogla uskladiti, se je rodil mrak ... Iz vsakdanjega življenja so vzete zgodbe Žige Gombača Tjaša in Tijan, ki sta se tokrat prepustila vrvežu na praznično okrašenih ulicah, Slavka Pregla, ki je tokrat prispeval nadaljevanje zgodbice z naslovom Pravljice za Varjo, Berte Golob, ki nadaljuje z opisovanjem slovničnih prigod Tinka in Ton- kota, ki postajata vse bolj vešča besedo-slovca. Zanimivo branje ponujata tudi zgodbici Šolska miška - Bratec, ki jo je napisala Tatjana Kokalj, in Dvojčka - Rojstni dan za dva, ki je nastala izpod peresa Pa-tricije Peršolja. Marko Kravos v tej številki Galeba nadaljuje s prigodami prstov na naših rokah. V zgodbici Križem kražem med prsti lahko mladi uporabniki tokrat berejo o potovanju gospoda Pala, ki se je napotil v širni svet. Skoraj ob koncu prvega dela decembrskega Galeba je mogoče prebrati poučno in praznično obarvano zgodbico Eveline Umek Mama, koliko je ura, v kateri beseda teče o decembru, najlepšem mesecu, saj vsi razmišljajo samo o darilih. Čisto za konec pa je urednica prihranila nadaljevanje prigod punčke Robin in Zizijona. Zgodbico z naslovom Punčka Robin in Zizijon je napisala Štefka Kac Marn. Naj ob tem še povemo, da so vsa pravljična besedila bogato ilustrirana, ilustracije pa so risali Mojca Cerjak, Andreja Peklar, Erika Cunja, Klavdij Palčič, Štefan Turk, Vesna Benedetič, Jasna Sepin, Ana Zavadlav, Zvonko Čoh in Katerina Kalc. V drugem delu Galeba so likovna rubrika, ustvarjalna delavnica, kuharski recepti, naravoslovna rubrika in veliko didaktičnih nalog. Še pred tem lahko mladi uporabniki preberejo prispevek Klari-se M. Jovanovič, ki nam v tej številki raz-stira vse prispodobe, ki se navezujejo na kokljo, pišče in jajce. V likovni delavnica nam Jasna Merku pojasnjuje, kako bi v teh prazničnih dneh izdelali lične predmete iz žice, ki predstavljajo tudi zelo domiselno darilce. Skupaj z Galebom bomo pekli tudi slastno predjed v obliki darilca, kuharske nasvete pa nam tudi tokrat deli Škro- Zimsko obarvano naslovnic je tokrat prispeval Leo Pacor, učenec 1. razreda OŠ Virgil Šček v Nabrežini bek. V potopisni rubriki bodo mladi uporabniki izvedeli koristne informacije o tem, kako je Fran Levstik prišel do zamisli, da napiše briljantno povest o Martinu Krpanu, v rubriki za starše in šolnike pa psihologinja Suzana Pertot nadaljuje v pretekli številki začeto izjemno aktualno temo Otrok in video igre. Tistim, ki bi o negativnih učinkih igranja video igric radi izvedeli več, se branje omenjenega prispevka toplo priporoča. Veseli december pa bržkone ne bi bil prav nič čaroben brez risb, na katerih šolarji upodabljajo dobre decembrske može in zimske radosti. V tokratni številki so objavljeni tudi nagrajenci likovnega natečaja Smučarski utrinki ob 20-letnici SK Brdina, ob koncu revije pa je objavljen tudi opis proslave ob prenovitvi šolskih prostorov na katinarski šoli Fran Milčinski. Tu so potem še zabavne naloge, v katerih lahko mladi rišejo, barvajo, dopolnjujejo . (sč) Leta 2008 slavi Petelinji zajtrk Najbolj gledani slovenski film je bil letos še vedno Petelinji zajtrk Marka Naberšnika. Film, ki je na filmska platna prišel lani, je samo letos imel 34.262 gledalcev. Med domačimi sledita filma Estrellita - Pesem za domov in Pokrajina št. 2, je povedala Tjaša Smrekar, vodja marketinga in skužbe za stike z javnostmi v Koloseju.Petelinjemu zajtrku, ki si ga je v Kolosejevih dvoranah od premiere jeseni 2007 ogledalo skupno 113.107 gledalcev, sledi Estrellita - Pesem za domov. Film scenarista in režiserja Metoda Pevca, ki ga vrtijo od konca januarja 2008, si je do božiča samo v Ljubljani ogledalo 5775 obiskovalcev. Na tretjem mestu gledanosti slovenskih filmov se nahaja Pokrajina št. 2 Vinka Möderndorferja. Od konca oktobra, ko je prišla na filmska platna Kolosejevih kinocetrov, si jo je v Ljubljani ogledalo 3552 gledalcev. Visok obisk pa beležijo še pri dveh slovenskih filmih, ki ju vrtijo od februarja 2008, to sta Tea, ki ga je režirala Hanna A. W. Slak, in L kot ljubezen režiserke Janje Glogo-vac, je povedala Smrekarjeva. Petelinji zajtrk se uvršča na deveto mesto vseh najbolj gledanih filmov v letu 2008. Sicer v Koloseju beležijo največjo gledanost angleške glasbene romantične komedije Mamma Mia v režiji Phyllide Lloyd. Sledi ameriška družinska animirana pustolovščina Kung fu panda v režiji Marka Osborna in Johna Ste-vensona. Na tretje mesto se je uvrstila romantična komedija Seks v mestu Michaela Patricka Kinga. Na četrtem oz. petem mestu sta akcijska pustolovščina Stevena Spielberga Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje in akcijska angleška avantura Marca Forsterja Kvan-tum sočutja. Na šestem mestu največje gledanosti je ameriška družinska komedija Tima Hilla Alvin in veverički, na sedmem pa belgijska animirana družinska komična znanstvenofantastična pustolovščina Muhice osvajajo luno 3D v režiji Bena Stassena. Na osmem mestu lestvice najbolj gledanih filmov je ameriška akcijska drama Hancock v režiji Petra Berga, sledi edini slovenski film, ki se je uvrstil na lestvico - Petelinji zajtrk, na desetem mestu pa je akcijska domišljijska komedija v režiji Chri-stopherja Nolana Vitez teme. (STA) Jubilej GV Založbe GV Založba, usmerjena v izdajanje knjig s področij financ, organizacije dela in poslovanja, gospodarskega prava ter marketinga, letos obeležuje 50-letnico delovanja. V prvih desetletjih je pod okriljem založbe Gospodarskega vestnika izšlo le nekaj knjig letno, danes pa se lahko pohvalijo s 40 novimi izdajami na leto, so sporočili z založbe.Začetek delovanja GV Založbe sega v leto 1958. »Kmalu po ustanovitvi tednika Gospodarski vestnik leta 1952 se je pokazala potreba po založbi, ki bi gospodarstvo oskrbovala s poglobljenimi informacijami in znanjem z različnih področji,« so zapisali v založbi. V prvih letih je v uredništvu založbe deloval en sam urednik in izšlo je le po nekaj knjig, a program se je iz leta v leto hitro širil, založba pa se je vse bolj uveljavljala. Poleg priročnikov za pomoč v poslovni praksi so začeli v osemdesetih letih v založbi izdajati monografske publikacije, komentarje temeljnih zakonskih besedil ter obširne izdaje sodne prakse gospodarskih in delovnih sodišč. Sedanji program GV Založbe je usklajen s sodobnimi potrebami. Pod okriljem založbe letno izide več kot 40 novih knjig. Ob izidu novih knjig založba prireja seminarje in tako bralcem pomaga povezovati teorijo s prakso. Skupaj z Zvezo društev pravnikov Slovenije in Zvezo društev za gospodarsko pravo Slovenije v založbi organizirajo tudi Dneve slovenskih pravnikov. (STA) / KULTURA Torek, 30. decembra 2008 13 benetke - Galerija A+A Fulvia Zudič se predstavlja v slovenski likovni »izložbi« Piranska likovnica je dobitnica nagrade »Istria Nobilissima« - Njena dela na ogled do 17. januarja Kot letošnja dobitnica nagrade Istria Nobilissima piranska likovnica Fulvia Zudic predstavlja svoja dela v beneški slovenski Galeriji A+A. Projekta, ki ga skoraj vsako leto prireja Italijanska unija, se lahko udeležijo umetniki italijanske manjšine iz Slovenije in Hrvaške. Nagrada tega natečaja predvideva tiskanje umetnikove oziroma umetničine monografije ter priredbo potujoče razstave v treh pomembnih krajih v Sloveniji, Italiji in Hrvaški. Fulvia Zudič, rojena v Kopru leta 1961, je začela svojo ustvarjalno pot na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani. Svoje izpopolnjevanje je nadaljevala na slikarskem oddelku beneške akademije, kjer je diplomirala leta 1987. Nadalje je nekaj let poučevala likovno vzgojo na šolah v slovenski Istri, dokler se ni zaposlila kot organizatorka kulturnih prireditev na Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran. Njeno prvo osebno razstavo beležimo leta 1987 v galeriji na Lidu pri Benetkah. Od takrat je imela kot 40 samostojnih razstav in sodelovala na številnih skupinskih razstavah v Sloveniji, v Italiji, na Hrvaškem in drugod. Več kot 40 narodnih in mednarodnih nagrad potrjuje njeno delovanje na več področjih, in sicer tako v slikarstvu kot tudi na področju ilustracije, kostumogra-fije, scenografije in keramike. Med temi velja omeniti tiste prejete na Mednarodnem slikarskem ex-temporu Piran in natečaju Istria Nobilissima. Lansko leto je prejela nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju istrske kulturne dediščine, ki jo podeljujejo tri občine Slovenske Istre. Beneško razstavo v galeriji A+A so odprli 15. decembra. Ob tej priložnosti je bila predstavljena tudi umetničina monografija. V naslednjem letu si bosta sledili še drugi dve predvideni razstavi, in sicer v Zagrebu in Kopru. Na beneški razstavi je predstavljen izbor slik, nastalih v obdobju zadnjih osmih let. Avtorica črpa navdih v glavnem iz rodnega kraja. Doživljanje istrske zemlje je prepojeno z optimistični občutki. To vzdušje umetnica posreduje z eksperimentiranjem različnih izraznih sredstev najsi bo to slika, kip, ilustracija ali marsikaj drugega. Eksponati so vsi v mešani tehniki na platnu. Glavni motivi, ki so tudi najpogostejši motivi njenega slikarskega dela, so izseki istrskih mest in elementi Se-čovljskih solin. Kompozicije označujejo prijetne barve Grožnjan v rumenem Fulvie Zudič in odločne črtne poteze. Umetnica je v teh primerih uporabila tehniko lepljenke. Prosojni barvni trakovi, razvrščeni navpično, vodoravno in diagonalno, ustvarjajo razne ploskve oziroma površine. Slednje avtorica še dodatno izdela z drugimi detajli in drugimi barvnimi posegi. Pred nami se tako odprejo ozke ulice, kjer se razprostirajo vrata in okna ali pa polja solin. V takem slogu se dela približujejo abstrakciji. Ume- tnica se namreč osredotoča na strukturo tako istrske arhitekture kot tudi geometrično začrtanih območji solin. Znajdemo se tako v nekem občutku neskončne miline, ki označuje istrsko krajino v vročih poletnih popoldanskih urah. Razstavo si je mogoče ogledati do 17. januarja, od torka do sobote od 11. do 14. ure, od 15. do 18. ure. Štefan Turk izola Sven Vath v Ambasadi Gavioli V soboto (20. decembra) zvečer je najbolj popularen slovenski disko, Ambasada Gavioli, praznoval svoj trinajsti rojstni dan. Izolski lokal, okrog katerega krožijo tokrat resnejše govorice, da bo po novem letu zaključil z obratovanjem, je v sodelovanju z organizacijo »Fetch the Vibe«, ki pogosto prireja take dogodke, priredil techno večer pod imenom Cocoon: na njem je med drugimi nastopil tudi tako imenovani boter techno glasbe Sven Vath. Pred Gaviolijem je že okrog 22. ure mrgolelo na stotine ljudi, ki so nestrpno čakali na vstop. Nekaj pred polnočjo je začel z vrtenjem plošč Valentino Kanzyani, slovenski dj, ki je v izolski Ambasadi nastopal že v prvih letih njenega obstoja. Po približno dvournem dj-setu je za mešal-nik stopil prav gotovo najbolj znan techno dj na svetu Sven Vath. Štiriinštiride-setletni nemški glasbenik je v svoji dolgi glasbeni karieri izdal nešteto plošč in prvencev. Vath se je z glasbo začel ukvarjati že v prvi polovici osemdesetih let, ko je v Frankfurtu vrtel soul in funk glasbo v raznih glasbenih klubih. V devetdesetih letih je v Nemčijo vdrla techno glasba in Sven Vath se je vanjo zaljubil. Nemški dj je v naslednjih letih zaslovel tudi na svetovni ravni in si zaslužil vzdevek botra techno glasbe. Med drugim je ustanovil veliko glasbenih znamk, npr. Harthouse in Recycle or Die ter postal gospodar nekaterih važnejših nemških diskov. Po treh urah neverjetne techno glasbe je Sven Vath zapustil navdušeno in številno publiko. Sledil je nastop nemškega glasbenika Johannesa Heila, ki je v živo vrtel svoje plošče polne trdih ritmov in zvokov. V prvih jutranjih urah se je za me-šalnikom spet pojavil »domači« Valentino Kanzyani in tako zaključil povsem uspel techno večer. (rd) revije za mlade bralce - Pastirček Decembrska številka zapisana prazničnemu obdobju V decembrski številki revije Pastirček so se uredniki za male radovedne bralce odpravili po poti adventnega časa in prišli do različnih pravljic in zgodb o tem, ki nas bodo poučile o globjem pomenu prazničnega obdobja. Decembrsko obarvane pa so tudi likovne delavnice, križanke in dopolnjevanke, s pomočjo katerih bo mogoče obogatiti naše ročne spretnosti in besedni zaklad. O tem, kaj nam vse prinaša december, nam v uvodnem pozdravu razlaga urednik Marijan Markežič, ki našteva značilnosti bogatega decembra. Te so vezane na adventni venček, sv. Miklavža, Brezmadežno, jaslice, božič in pa seveda na sneg, vse to pa je po besedah urednika zadosten razlog, da se veselimo in napravimo prostor velikemu bratu Jezusu, da se ponovno rodi v naših srcih in nas napolni s srečo in notranjim mirom. Ob tem je urednik vsem Pastirčkovim prijateljem zaželel vesel božič. Urednikovemu voščilu sledi pesmica Vojana Tiho-mirja Arharja z naslovom V adventu. Zelo poučen je prispevek Na poti v Betlehem, v katerem lahko mladi bralci preberejo, zakaj je rimski cesar izdal povelje, da se morajo popisati vsi prebivalci v njegovi državi. Na popis prebivalstva se je v Betlehem odpravil tudi Jožef s svojo ženo Marijo, ki je pričakoval otroka. Več o rojstvu Jezusa je mogoče izvedeti v prispevku z naslovom Nedolžni otroci, v katerem se opisujejo posledice krutega ukaza kralja Heroda, ki je ukazal pomoriti vse dečke, ki so bili stari toliko kot novorojeni kralj - Mesija. Med leposlovnimi zgodbami je zelo zanimiva pravljica Gozdar Matija in božično drevesce, pod katero se je podpisala Mariza Perat, poučna pa je tudi basen v obliki dopolnjevanke, ki pripoveduje o zviti lisici in štorklji. V nadaljevanju je mogoče prebrati še v obliki stripa pripovedovano zgodbo o jabolkah, uglasbeno pesmico Prosim te dete, ki jo je napisala Berta Golob, ter besedilo, ki prinaša vse podrobnosti o belih medvedih. Čisto na koncu decembrskega Pastirčka se nahaja še igrica v enem dejanju z naslovom Jaslice brez Jezuščka, v njej pa lahko mladi bralci spoznajo moč in pomen dobrih del. Pastirčkove strani bogatijo še ustvarjalna delavnica, ki tokrat deli navodila, kako izdelati jaslice iz das mase, zelo dobrodošel je prispevek, v katerem se lahko naučimo, kako pravilno servirati mizo, pozabiti pa ne smemo tudi na razvedrilne božične križanke in dopolnjevanke. Stalnici Pastirčka ostajata še naprej rubrika Utrinki spominov na- ših babic, v kateri je Jožica Žniderčič tokrat opisala življenjsko zgodbo babice Lojzke, ter potopisna rubrika Trije na potepu, v okviru katere smo v tej številki pobliže spoznali Nabrežinsko ribiško pot. Ta prispevek dokumentirajo tudi zemljevidi in barvne ter črnobele fotografije. Pastirček pa ne bil bil pravi Pastirček, če ne bi redno objavljal pošte naših učencev in učenk. V decembrski Pastirčkovi pošti so zbrana pisma, v katerih je mogoče brati o šolskih izletih, pomenu prijateljstva, nekateri učenci so v uredništvo poslali pesmice, vse skupaj pa prijetno popestrijo še risbe Pastirčkovih bralcev. (sč) revija - Kras 2008 Dvojna številka Na naslovnici britanska kraljica Elizabeta v Lipici Letošnja zadnja izdaja revije Kras je prišla po daljšem presledku, v zameno pa je uredništvo izdalo dvojno številko (90 in 91), tako da bralci niso prikrajšani za zanimivo branje. To potrjuje tudi kazalo vseh člankov, saj je v njem navedenih (na 74 straneh) kar 28 naslovov z izredno pestro vsebino. Če navedemo le nekatere, potem je jasno, da ne moremo mimo obiska britanske kraljice Elizabete (pri navajanju njenega imena uredništvo uporablja že nekoliko zastarelo in v neprotokolarnih zapisih nepotrebno ti-tuliranje z »njeno veličanstvo«) v Lipici, kateremu so posvečeni kar trije naslovi. Prav tako se trije avtorji dotikajo Černigojeve umetnosti, ki je v taki ali drugačni zvezi z njegovo zapuščino v Lipici, tako da je ta kraj kot kulturni spomenik v tej številki revije dobro zastopan. Med ostalimi članki je kar težko oddvojiti enega ali drugega, saj bo gotovo vsak našel bralca, ki ga bo pritegnila vsebina. Tako je uredništvo posvetilo dva članka Kraški zadružni banki, beremo lahko o kraškemu vodovodu, zelo zanimiva, posebno za strokovnjake je nova geološka karta severnega dela tržaško komenske planote, v preteklost nekaterih naših kra- jev posegajo prispevki o Kazljah, Vremski dolini in Postojni, pa še bi lahko naštevali. Naj navedemo še bogato ilustrirani prispevek na zadnjih straneh publikacije, ki je posvečen proslavi petnajstletnice obstoja revije, na kateri se je (11. julija letos) zbralo v Svetem veliko število pomembnih osebnosti iz raznih področij družbenega življenja, kar vse je potrdilo, da je revija Kras pognala na področju kjer izhaja (pa tudi na širšem) globoke korenine in ni mogoče spregledati, da tudi vidne sadove, kar je lahko le v veliko zadoščenje tako uredništvu, kot tudi sodelavcem in bralcem, ki vedno raje posegajo po njej. B.P. 1 4 Torek, 30. decembra 2008 APrimorski r dnevnik O w O Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica - 23 prijav v • gorica - Po kakovosti življenja na osmem mestu vsedržavne lestvice Goriška prva po solidarnosti Reveži Pokrajina se je med prvih deset zadnjič uvrstila v letu 2005, lani na 22. mestu gorica - Občina Košarico že Po kakovosti življenja je Goriška ponovno med prvimi desetimi pokrajinami v Italiji. V »top ten« jo po treh letih spet uvršča ugledni finančni dnevnik Il Sole 24 Ore, ki je kot vsako leto objavil obsežno prilogo, iz katere izhajajo podatki o življenjskih razmerah v 103 pokrajinah. Študija upošteva podatke s šestih različnih področij, in sicer bogastva občanov, gospodarskega poslovanja in dela, kakovosti storitev in okolja, varnosti, demografskega položaja in prostega časa. S križanjem vseh teh parametrov je Gorica dosegla 570 točk in 8. mesto - v deželi jo s 6. mestom prekaša le Trst -, medtem ko je lani obtičala na 22. stopnički. Najvišje pa se je povzpela leta 2000, ko je zaostajala le za Bologno. Najboljši rezultat, in sicer 5. mesto, je Gorica letos dosegla na področju kulture in prostega časa. Pri izračunu le-tega je ekonomski časopis upošteval razne parametre, in sicer število kupljenih knjig na občana (13. mesto), število filmskih projekcij (11. mesto), število koncertov na 100.000 prebivalcev (3. mesto), ponudbo barov in restavracij (16. mesto), športno udejstvo-vanje (55. mesto) in število združenj prostovoljcev, kjer se je Gorica uvrstila celo na prvo mesto. Na Goriškem je namreč v letu 2007 delovalo 1,29 prostovoljnih organizacij na 1.000 prebivalcev, po zaslugi katerih bi si naš teritorij zaslužil naziv najbolj »solidarnostne« pokrajine. Najslabši rezultat pa je Gorica dosegla v enem izmed šestih indeksov, na podlagi katerih si je na področju varnosti in javnega reda zaslužila 20. mesto (lani je bila 17.); naša pokrajina že drugo leto zaporedoma nosi primat najvišjega števila prijavljenih mladoletnikov na 1.000 prebivalcev, in sicer 38,79. Podatek je dokaj paradoksalen za umirjeno mesto, kot je naše, vodja letečega oddelka goriške kvesture Mas-similiano Ortolan pa je razkril vzrok, zaradi katerega ima Gorica statistično večji odstotek »baby« kriminalcev kot, denimo, Neapelj ali Palermo. »Podčrtati je treba, da gre večidel za mlade, ki niso Goričani. Levji delež predstavljajo najstniki, ki vstopijo ilegalno v Italijo in jih na Goriškem ustavijo sile javnega reda. Na podlagi zakona 286 moramo mladoletnike, ki nimajo dokumentov, nujno prijaviti sodnim oblastem,« je pojasnil Ortolan. Po ugotovitvah časopisa II Sole 24 ore si Goričani lahko privoščijo dokaj visoko ži- Prostovoljci civilne zaščite iz dežele FJK so se pred kratkim sešli v Gorici bumbaca vljenjsko raven, saj so se na področju blaginje uvrstili na 8. mesto. Visoko uvrstitev gre pripisati predvsem konkurenčnim cenam stanovanj, ki stanejo okrog 1.480 evrov na kv. meter. Goriški župan Ettore Romo-li je izrazil zadovoljstvo predvsem nad uvrstitvijo Gorice na področju infrastruktur-nih povezav, ki imajo veliko težo v izračunu splošne lestvice o storitvah, okolju in zdravju. Najboljše infrastrukture ima Trst, Gorica pa je zasedla 9. mesto. Manj spodbudno pa se je goriško območje odrezalo na področju podjetništva in dela, kjer je zasedlo 55. mesto. Najslabši rezultat, in sicer 102. mesto (za Gorico je le še Trapani), izhaja iz razmerja med odprtjem in zaprtjem podjetij, tudi podjetniškega duha pa očit- no primanjkuje (po številu novoustanovljenih dejavnosti na 100.000 prebivalcev je Gorica na stotem mestu). Statistične podatke je ekonomski dnevnik obogatil tudi z anketami o občutkih občanov; na podlagi podatkov podjetja IPR Marketing se za najbolj »srečne« imajo prebivalci Bocna, medtem ko so Go-ričani zasedli 35. mesto. »Goričani so po splošnem zadovoljstvu nekje na polovici lestvice, za Matero in Reggio Calabrio. Zato bi bilo zmagoslavje Romolijeve uprave neupravičeno: anketa, ki ga je občina z denarjem davkoplačevalcev izvedla pred meseci, je bila ponarejena,« je ocenil načelnik Oljke v goriškem občinskem svetu Federico Portelli. (Ale) posnemajo Še naprej delijo bone za hrano Pobuda solidarnostnih košaric, ki si jo je zamislila goriška občinska uprava, ima uspeh tudi v drugih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine. Izbor osnovnih prehrambenih izdelkov, ki jih na pobudo uprave in zveze trgovcev Ascom nekatere trgovine ponujajo z znižano ceno, bodo verjetno uvedli tudi v Pordenonu, saj je včeraj goriški odbornik Sergio Co-sma na ta račun prejel telefonski klic predsednika pordenonske pokrajine Alessandra Cirianija. »Predsednik je pokazal veliko zanimanje za pobudo, ki jo je naša občinska uprava podprla in promo-virala v javnosti. Konkretno delo pa opravljajo trgovci, ki sodelujejo pri projektu,« je povedal Cosma. Solidarnostne košarice, ki stanejo 8,90 evrov, bodo na voljo do jutri v trgovini jestvin Semolic (ulica Kugy 26), supermarketu Conad (ulica Locchi 10), supermarketu A&O (Kapucinska ulica 1), supermarketu Komauli (ulica Don Bosco 169), Euromar-ketu Mosetti (ulica Carducci 41) in marketu Nanut v Štandrežu. V košarico sodijo steklenica olja, kilogram moke, šest jajc, konzerva s paradižniki, konzerva fižola, liter mleka, paket kave, kilogram piškotov, dva paketa testenin (eden izmed le-teh je paket špagetov) in kilogram riža. Medtem se v večnamenskem centru v ulici Baiamonti nadaljuje razdeljevanje bonov po 25 evrov za nakup hrane. Včeraj so jih izdali enajst, od začetka pobude pa so jih skupno dodelili 51. Bone bo mogoče porabiti do 28. februarja, okence pa je odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. Namenjeni so občanom nad 65. letom starosti, katerih ekonomsko stanje ISEE ne presega 7.500 evrov. samo iz koristi ŠPEKULANTI TUDI MED »REVEŽI Novice in podatke o gospodarski krizi, zaradi katere se z grožnjo revščine oziroma s problemom četrtega tedna spopada tudi vse več goriških družin, marsikdo izkorišča. O tem priča obračun goriškega poveljstva finančne straže, ki je v zadnjih mesecih prijavila sodnim oblastem kar 23 občanov, ki so koristili socialne prispevke, kljub temu da niso revni in da do socialnih doklad in javne pomoči niso upravičeni. Goriška finančna straža je občane, ki so neupravičeno izkoristili socialne olajšave, razkrila v teku temeljitih kontrol. Finančni stražniki so pregledali na tisoče prošenj za dodelitev prispevkov za nakup šolskih knjig, nosečnost, zdravstvene olajšave, najemnine stanovanj, itd., da bi preverili, ali je njihovo finančno stanje resnično odgovarjalo zahtevanim rekvizitom. Izkazalo se je, da je bilo na Goriškem kar 23 oseb, ki so iz koristi izpolnile obrazce za prošnje s ponarejenimi podatki. »Največ kršitev smo zabeležili na področju prispevkov, ki so namenjeni študiju. Primer so prispevki za nakup šolskih učbenikov ali za plačevanje univerzitetnih taks,« so sporočili s poveljstva finančne straže, po podatkih katere je zdravstvo drugo področje, na katerem prihaja do najvišjega števila tovrstnih goljufij. »Več primerov je bilo občanov, ki niso plačali ticketa, čeprav je njihovo ekonomsko stanje prekašalo mejni znesek.« Goljufe je finančna straža prijavila na goriško sodišče. Skupen znesek prihodkov, na katere so občani »pozabili« pri izpolnjevanju obrazcev za prošnje, dosega 400 tisoč evrov. Kot navajajo na goriškem poveljstvu finančne straže, so v letošnjem letu razkrili tudi za 43.827.882 evrov neplačanih davkov in 72 popolnih davčnih utajeval-cev, o čemer smo že poročali. bilje - Pod Krnom Smrt planinca odjeknila tudi v Tržiču Nesreča pod Krnom, v kateri je umrl planinec iz okolice Nove Gorice, je odjeknila tudi na Tržiškem. 46-letni Radoslav Dominko je bil namreč že vrsto let kot mehanik zaposlen v mehanični delavnici Mister Car v Tržiču. Kot so s prizadetostjo včeraj povedali njegovi tržiški kolegi, je bil vesten delavec, zato pa tudi cenjen in priljubljen. Včeraj so Dominka že pokopali v rodnih Biljah, do koder je bil doma in kjer zapušča tudi dve hčeri. Smrt ga je doletela v petek dopoldne, ko se je z drugim planincem iz okolice Nove Gorice vzpenjal po grapi proti Srednjemu vrhu, med Maslenikom in Batognico pod Krnom. Bila sta pravilno opremljena, a nenavezana drug na drugega. Med vzpenjanjem je Dominku zdrsnilo, tako da je drsel okoli 200 metrov po grapi ter pri tem utrpel hude poškodbe nog in glave. Kljub pomoči gorske reševalne službe zanj ni bilo pomoči. gorica - Popustil je dilatacijski spoj, ločniški most so sinoči zaprli prometu Razpoka prečka most Ločniški most je zaprt prometu. Sredi mosta je sinoči popustil dilatacijski spoj, zaradi česar je v asfaltu nastala luknja, ki predstavlja resno nevarnost. Alarm so okrog 19.15 sprožili mestni redarji, ki so se peljali čez tamkajšnji most na Soči, pri čemer je njihov avtomobil naenkrat pošteno streslo. Ob izstopu iz avta so takoj opazili, da je skoraj skozi vso širino mosta nastala razpoka v asfaltu. Popustil je zadnji dilatacijski spoj nekoliko čez polovico mostu v smeri Ločnika. Redarja sta nemudoma vzpostavila zaporo ceste najprej v smeri Gorice, nato pa še v obratno smer. Razpoka dosega ponekod dobrih deset centimetrov širine,posledice popustitve spoja pa so vidne tudi na obcestni ograji. Zaradi tega sinoči ni bil noben avtomobil poškodovan, luknja v asfaltu pa bi ogrožala predvsem motocikliste in kolesarje. Zato so most zaprli v obe smeri, promet pa preusmerjajo. Pričakovati je, da bodo tam zastoji, saj gre za vhod v mesto. Danes si bodo kraj ogledali tehniki in odločali o nadaljnjem ukrepanju. Razpoka skozi vso širino mosta (levo) in luknja v asfaltu (desno) foto coco / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. decembra 2008 15 1 štandrež-vrtojba - Dobrodelna baklada s srečanjem na nikogaršnji zemlji Krajani polnijo praznino, ki je nastala zaradi meje Brescia: »Povezujmo se in skupaj rešujmo težave« - Pobuda priklicala več sto ljudi Več sto ljudi iz Štandreža in Vrtojbe se je v nedeljo ponovno srečalo na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu, zato da potrdijo dobrososedske vezi in izpričajo bližino. Baklado z dobrodelnim namenom so priredili štandreški rajonski svet, župnija, športna in kulturna društva iz Štandreža in društvo Tojva AD-1200 iz Vrtojbe, kljub ostremu mrazu pa je privabila lepo število domačinov, ki so se jim pridružili posamezniki tudi iz drugih krajev. Vrtojbenci so se s svečami in baklami odpravili na pot izpred lastne osnovne šole, Štandrežci pa s svojega glavnega vaškega trga. Po približno polurni hoji so se srečali na nikogaršnji zemlji, med nekdanjo italijansko in slovensko mejno postojanko, kjer stoji spomenik, ki so ga odkrili ob lanski schengenski širitvi. Pomen tamkajšnjega obeležja je povzel predsednik štandreškega rajonskega sveta Mario Brescia, ki je prvi nagovoril zbrane ljudi, med katerimi so izstopali tudi otroški obrazi. Opozoril je, da se kamna spomenika ne dotikata in da se na vrhu zaključujeta v obliki školjke, »praznino v njej pa moramo napolnjevati z vsakdanjim sodelovanjem,« je poudaril Brescia in dodal, da državna meja sicer še vedno obstaja, tudi zaradi gospodarske krize pa je vse bolj zaznavna potreba po preseganju vseh meja ter utrjevanju dobrososedskih odnosov. »Povezujmo se in skupaj rešuj-mo probleme ter veselimo se uspehov, ki jih eden ali drugi dosega,« je ljudi pozval Brescia. Za njim sta pozdravila še predsednik društva Tojva Ivan Jedrlinič in pod- Dekleta v sprevodu (levo), prečkanje meje (desno), Brescia nagovarja množico udeležencev (desno spodaj) bumbaca župan občine Šempeter-Vrtojba Zvonko Mavrič, ki je med drugim dejal, da meje niso postavili krajani in upa, da je danes zares padla. Med udeleženci sta izstopala še predsednika rajonskega sveta v Podgori Walter Bandelj ter iz Pevme, Štmavra in z Oslavja Lovrenc Peršolja. Sledila je družabnost v zavetju ita- lijanskega nadstreška; vrtojbenske gospodinje so ponujale sladice, štandreško društvo Juventina klobase, z Rumitrskim jusom pa še topel napitek. S prispevki za nakup sveč in bakel so v nedeljo nabrali skoraj sedemsto evrov, ki jih bodo tudi tokrat namenili domu za terminalne rakaste bolnike Via di Natale v Avianu. nova gorica Tudi Dunaj bi bil nanj ponosen V rotundi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je na ogled razstava o življenju in delu Ignacija Borštnika, ki velja za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem. Razstavo je ob 150-letnici njegovega rojstva pripravil Slovenski gledališki muzej, prikazuje pa življenjsko in umetniško pot tega velikega gledališkega umetnika, dramatika, pesnika in tudi enega prvih slovenskih filmskih igralcev, saj je v zadnjih letih pred smrtjo posnel nekaj filmov, za enega pa je napisal celo scenarij. Po Ignaciju Borštniku se imenuje tudi slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje, na katerem se podeljuje najvišje priznanje za slovenske igralske dosežke - Borštnikov prstan. Borštnik se je rodil leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Po letih vojaške in bančne službe je od decembra 1882 redno nastopal v ljubljanskem gledališču. V sezoni 1885-86 se je kot štipendist dramatičnega društva izpopolnjeval na dunajskem konservatoriju. Po vrnitvi je postal prvi igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj mladih talentov. Leta 1895 je skupaj z ženo Zofijo sprejel povabilo za angažma v zagrebški Drami, kjer so mu nudili veliko boljše pogoje kot v Ljubljani. Tja se je vrnil leta 1919 kot član obnovljenega gledališča in kot profesor na novem konservatoriju. Še istega leta je v Ljubljani tudi umrl. Ignacij Borštnik je bil je prvi slovenski režiser v sodobnem smislu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, zlasti v modernem realističnem sporedu na prelomu 19. in 20. stoletja. Ni bil le igralec in režiser, temveč tudi pisec iger, prevajalec, filmski igralec, scenarist in pesnik. V 37 letih, med letoma 1882 in 1919, je na gledaliških deskah oživil več kot štiristo vlog. Zaradi dolgoletnega delovanja v Zagrebu pa ga imajo tudi za utemeljitelja hrvaškega realističnega in naturalističnega gledališča. Razstava z naslovom Dunaj bi bil ponosen nanj... bo v rotundi no-vogoriškega gledališča na ogled do 16. januarja. (nn) števerjan - Na pobudo Hadrijana Corsija včeraj novoletno srečanje briških županov Čas zrel za gospodarsko sodelovanje »Rušiti moramo miselne meje« - Mužič: »V zadnjih štirinajstih letih je bilo marsikaj zamujenega, nastopil je čas, ko morajo pobudo prevzeti mladi« Na števerjanski občini so se včeraj srečali župani briških občin - Giovanni Crosato iz Dolenja, Luciano Pa-tat iz Krmina, Franc Mužič iz Brd in seveda Hadrijan Corsi iz Števerjana. Pridružili so se jim še nekateri odborniki in občinski svetniki, srečanja pa sta se kot posebna gosta udeležila deželni svetnik Franco Jacop in župan občine Neme Renato Picogna. Gostitelj je bil Corsi, ki je v po- zdravnem nagovoru podčrtal, da morajo občine na enotnem briškem ozemlju vztrajati z negovanjem dobrososed-skih in prijateljskih stikov. Graditi moram skupen prostor, kjer meja ni več ovira, v ta namen pa moramo rušiti tudi miselne pregrade, je še dejal, na njegove besede pa se je navezal še marsikdo izmed prisotnih. Kot je povedal briški župan Mu-žič, so tradicionalna novoletna srečanja Briški župani in ostali gostje v sejni dvorani števerjanske občine (desno); zapeli so jim moški pevci iz zbora F.B. Sedej (levo) bumbaca na meji, na relaciji Golo Brdo-Neblo-Plešivo-Vipolže-Števerjan, potekala več kot trideset let, ob lanskem vstopu Slovenije v schengensko območje pa so se odločili, da s tem zaključijo. Besede očitno niso držali. Pobuda za letošnje novoletno srečanje v Števerjanu je prišla s strani tamkajšnjega župana Corsija, je pojasnil Mužič in dodal, da so si včeraj izmenjali vtise o razmerah in spremembah po vstopu Slovenije v schen- gensko območje, govorili pa so tudi o tem, kako še izboljšati in konkretizirati sodelovanje v Brdih. Mužič je v zvezi s tem poudaril, da je bilo v zadnjih štirinajstih letih na tem področju marsikaj zamujenega, da so se stvari premikale zelo počasi in premalo intenzivno, kar bo treba izboljšati. Izrazil je tudi prepričanje, da je nastopil čas, ko morajo pobudo na področju sodelovanja prevzeti mladi. »Prihajamo v kruti čas, ko sodelovanje na kulturnem in športnem področju ne bo več dovolj. Treba bo začeti sodelovati tudi na področju gospodarstva,« je še povedal in zaključil s prepričanjem, da mora to sodelovanje potekati na enakovrednih in enakopravnih odnosih. Zbranim na števerjanski občini so zapeli moški pevci iz zbora F.B. Sedej, nakar se je srečanje nadaljevalo v gostilni Koršič. (nn) 16 1 0 Nedelja, 28. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / • •• nova gorica - Odzivi na oglaševanje slovenskih družb v italijanskem jeziku Napaka, strah, hlapčevstvo »Rešitev naj bo reciprociteta« Pelhan: Onkraj meje izgubljamo na vseh področjih, zato bi morali biti še posebej pozorni - Brulc ni prejel še nobenega odgovora Čeprav je novogoriški župan Mirko Brulc prošnjo po dvojezičnem oglaševanju v zamejstvu na družbe Hit, Mercator in Qlandia poslal že 19. decembra, do včeraj ni prejel še nobenega odgovora, kar pa je v teh prazničnih dneh, ko so ljudje na dopustih, lažje razumeti kot sicer. Nejasni odgovori oziroma PR-ovske cvetke o primerni zastopanosti slovenskega jezika in spoštovanju dvojezičnosti na oglasnih panojih, ki smo jih prejeli od predstavnikov za stike z javnostmi omenjenih družb, so poskrbeli za precej nejevolje. »Pričakoval sem čisto drugačne odgovore, češ, da so pozabili na ta problem, da je šlo za napako, ki jo bodo čimprej popravili,« je povedal Stojan Ščuka, predsednik komisije za mednarodne odnose mestne občine Nova Gorica. »Glede na to, da gre za enega perečih problemov zamejcev, smo mi prvi, ki bi morali to spoštovati, to pa velja tudi za podjetja,« je še povedal in izrazil prepričanje, da lahko takšno obnašanje družbam v bodoče prej škodi, kot koristi. »Naša komisija ne bo prenehala z opozarjanjem na to problemati- ko, prepričan pa sem, da to velja tudi za zamejske organizacije,« je zaključil Ščuka. »Družbe so s tem nakazale, da se bojijo, da bi izgubile kupce, vprašanje pa je, koliko je ta strah upravičen in koliko zgolj izkaz nekega hlapčevstva,« je zadevo komentiral direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič. »Če tega strahu ni oziroma gre zgolj za neko predpostavljanje, potem takšno ravnanje pove več o naših vodilnih menedžerjih kot o sosedih,« je še dodal ter poudaril, da bi bilo treba najprej ugotoviti, kje so dejanski razlogi za tako ravnanje, saj je za vse skupaj morda kriva le nevednost. Boris Nemec, predsednik Foruma za Goriško, oglaševanja na področju igralni-štva ni želel komentirati, ker je zaposlen v Hitu, sicer pa je prepričan, da bi moral biti oglas, ki napoveduje neko slovensko prireditev, absolutno dvojezičen. Če pa gre le za nakupovanje, za čisto reklamno-pro-pagandne namene, potem bi se mu zdela dvojezičnost na neki način izsiljena. Veliko boljša rešitev se mu zdi, da bi oglaševalec izobesil določeno število reklamnih plakatov v slovenskem in enako število v italijanskem jeziku. »Lahko bi bili obešeni tudi drug ob drugem, na istem reklamnem panoju, dvojezični reklamni plakati pa se mi res ne zdijo potrebni,« je povedal Nemec. Predsednik Slovenske izseljenske matice Sergij Pelhan, sicer v preteklosti že novogoriški župan, je oglaševanje slovenskih družb v zamejstvu v italijanskem jeziku označil za napačno. »Onkraj meje izgubljamo na vseh področjih, zato bi morali biti še posebej pozorni na občutljivost, ki je vezana na upoštevanje slovenskega jezika. Naše družbe bi morale oglaševati predvsem v slovenskem jeziku,« je povedal in dodal, da ga zelo moti tudi to, da naše in tuje družbe v Sloveniji oglašujejo v italijanskem jeziku. Zgodovinar Branko Marušič je prepričan, da je rešitev tega vprašanja reciprociteta. »Če Italijani pri nas oglašujejo v italijanščini, bi morale tudi slovenske družbe v Italiji oglaševati v slovenskem jeziku,« je dejal in pristavil, da bi bili dvojezični oglasi nekaj zelo normalnega in enakopravnega. Nace Novak V NOVEMBRU ■ ^NNov^iS pernio fímíiiLll 8.823.017,06 € Oglasi slovenske igralniške družbe so v Novi Gorici že dvojezični foto n.n. silvestrovanja - V Gorici se je s tržnico in aperitivi včeraj začel CaPOPd'anno Užitki silvestrske noči Glasba in ognjemet v obeh Goricah - V Tržiču ples na trgu Republike, v Gradežu nastop orkestra Mirka Casadeia Z odprtjem tržnice v ljudskem vrtu in stojnic goriških lokalov na Battistijevem trgu se je včeraj v Gorici začel niz pobud »CaPOPd'anno«, s katerim želijo občinska uprava, mladinske organizacije, sponzorji, zdravstveno podjetje in družba APT primerno praznovati začetek novega leta. Potem ko se je mesto lani odpovedalo silvestrovanju, so se letos upravitelji odločili za tridnevni praznik, katerega vrhunec bodo jutri na Battistijevem trgu zaznamovali glasba, veselo vzdušje in - kot je bilo včeraj potrjeno - pisan ognjemet. Še danes in jutri bo v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu mogoče obiskati tržnico, ki sta jo včeraj popoldne odprla župan Ettore Romoli in odbornik Antonio Devetag. Na voljo so gastronomske dobrote, ki jih ponuja deseterica stojnic iz različnih italijanskih dežel. Včeraj ob mraku so zaživele tudi stojnice goriških barov in lokalov na Battistijevem trgu, kjer bodo še danes in jutri od 18. ure dalje ponujali aperitive ob spremljavi glasbe dj-a Stefana Munarija. V pobudo »Spazio aperitivo« je včeraj uvedel sprevod tuning avtov, ki so startali na korzu Italia in nato prispeli do Battistijevega trga, vrhunec tridnevnih prireditev pa bo jutri zvečer. Po nastopu otroškega zbora iz Podturna in aperitivu bosta na vrsti zabava z glasbo Radia Punto Zero in ob 22.30 koncert skupine Magenta. Okrog 23.30 bo »laser show«, opolnoči pa ognjemet, v katerega je pristojna pokrajinska komisija včeraj privolila. Ognjemet bodo prižgali na ulici Ca-dorna, za pirotehničnim spektaklom pa bo ob 1. uri na oder stopil dj Toky z Radia 105. Osrednji gost večera, MTV-jev dj Carlo Pastore, ki vodi popoldansko oddajo RTL skupaj z Eleno Santarelli, bo nastopil ob 2. uri in prisotne zabaval poldrugo uro. Silvestrovanje na prostem bo jutri potekalo tudi v središču Nove Gorice. Letos ga skupaj organizirata Mestna občina Nova Gorica in družba Hit. Na stojnicah bo poskrbljeno za hrano in pijačo, dogajanje na velikem odru na Kidričevi ulici pa se bo začelo ob 21. uri. Vse do jutranjih ur bodo tiste, ki so se odločili prehod v novo leto preživeti po goriškimi zvezdami, zabavale glasbene skupine Passocontinuo, Ikebana, Šank Rock in Skalp. Zadnje sekunde starega leta bo odšteval novogori-ški župan in poslanec v Državnem zboru Mirko Brulc, ob polnoči pa bo nebo nad mestom obarval ognjemet. Tisti, ki so že poskrbeli za rezervacije, bodo lahko sil-vestrovali tudi v Hitovi Perli, kjer bo med drugim tudi koncert skupine Matia Bazar, v Casinoju in hotelu Park pa bo poleg šte- silvestrovo - Varna uporaba pirotehničnih sredstev Pozor, petarde! Največ nesreč se pripeti 1. in 2. januarja zaradi neprevidnega pobiranja neeksplodiranih petard Policisti pozivajo k skrajno previdni in razumni uporabi pirotehničnih sredstev, ki vsako leto povzročajo poškodbe na ljudeh in še predvsem med mladino. Petarde je potrebno kupiti le v avto-riziranih trgovinah in nikakor ne segati po prepovedanih izdelkih. Neeksplodiranih petard, ki jih najdemo na tleh, se ne smemo v nobenem primeru dotikati in jih nikakor ne skušati ponovno sprožiti. Največ nesreč se namreč pripeti ravno 1. in 2. januarja, ko se otroci in odrasli lotevajo neprevidnega pobiranja neeksplodiranih petard in jih nato spet prižigajo. Eksplozivna telesa je treba uporabljati le na odprtem, nikakor pa ne v stanovanjih, kjer se lahko vnamejo požari. Na prizoriščih javnih praznovanj bodo temu namenili zavarovana mesta. Poleg tega je treba petarde prižigati daleč od avtomobilov, stekla in seveda ljudi, nikakor pa jih ne smemo manipulirati, rezati ali na kateri koli način spreminjati njihovo obliko. Pri prižiganju petard policisti svetujejo uporabo rokavic, ki obvarujejo roke pred opeklina- mi, pozorni pa moramo tudi biti, da nimamo na sebi oblačil, ki se z lahkoto vnamejo. Otrokom naj bo uporaba petard dovoljena le pod neposrednim nadzorom, preprečiti pa jim je treba vsako manipuliranje z njimi. V Sloveniji zakon določa, da je mladoletnikom do 15. leta starosti dovoljeno prodati in uporabljati pirotehnične izdelke le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Teh izdelkov pa ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali prireditve. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov in njihova preprodaja. Kršitve bodo kaznovane z globo. Globe so predvidene tudi v Italiji, zoper tiste, ki bodo povzročili škodo, pa bodo vpisali sodno ovadbo. Da bi preprečili kakršno koli škodo, bo uporaba petard tudi letos prepovedana v Tržiču. Novoletna tržnica v ljudskem vrtu v Gorici; odprta bo še danes in jutri bumbaca vilnih nastopajočih za goste zapel tudi Umberto Tozzi. Zanimivo in glasbeno povsem drugačno Silvestrovanje bo potekalo v novogoriškem Ghost baru v pritličju Merkurjeve stavbe v Kromberku, kjer bodo nastopili trubači večkratnega nagrajenca festivala v Guči Dejana Petroviča. V Tržiču pa bo silvestrovanje pote- kalo na trgu Republike, kjer bo ob 22.30 zaigrala skupina Studio 80, ob 23.55 pa se bo začelo odštevanje z dj-jem Munarijem. Po polnoči bodo na oder stopili Xpress, ob 1.30 pa bo za glasbo ponovno poskrbel Munari. Jutri bo tržiški občinski odbor sprejel sklep, na podlagi katerega bo jutri prepovedana uporaba pirotehničnih sred- stev na trgu Republike. Kdor pa ima raje tradicionalne plese, kot sta twist in boogie-woogie, pa se bo lahko na silvestrovanje odpravil v Gra-dež. Od 21.30 bo namreč na trgu Duca D'Aosta igral orkester Mirko Casadei Beach Band, ob polnoči pa bo na vrsti tradicionalni ognjemet nad morjem. (Ale, nn) Novi priseljenci v Gradišču Z otoka Lampedusa so včeraj pripeljali v Gradišče 40 nezakonitih priseljencev, ki so jih sprejeli v tamkajšnjem sprejemnem centru CDA. Po množičnih prihodih tujcev na Sicilijo v zadnjih dneh je bilo pričakovati, da bo notranje ministrstvo preselilo del le-teh v center v Gradišče, včeraj pa je vest potrdila še prefektura. V centru CDA v Gradišču je trenutno 112 oseb, v sosednjem centru za prosilce azila CARA pa 132. Iris deli nove koledarje Družba Iris je po vseh občinah goriške pokrajine začela deliti nove koledarje o odvažanju odpadkov. V letu 2009 bodo urniki in dnevi odvažanja posameznih vrst odpadnega materiala ostali nespremenjeni, morebitne spremembe pa bo družba sporočila v teku leta. Za informacije je na voljo zelena številka 800844344. Prehod zaprt tudi pešcem Tržiška uprava je sprejela sklep, na podlagi katerega je prometu in pešcem prepovedan prehod po ulici dell'Istria v novem kompleksu Parco Rocca, ki nastaja na območju bivše bolnišnice v ulici Rossini v Tržiču. Vzrok za zaprtje so bili paneli, ki so nevarno viseli z enega izmed poslopij in bi lahko zaradi vetra ogrožali mimoidoče. Pot bo ponovno prehodna, ko bodo panele pritrdili, so še povedali na občini. Radikalci zbirajo podpise Združenje radikalcev Trasparenza e partecipazione bo danes med 16. in 19. uro na korzu Verdi ali na korzu Italia zbiralo podpise za peticijo o biološki oporoki in za občinske referendume, ki jih promovira skupaj z združenjem Verdi del giorno. Drevi koncert v Šlovrencu Drevi ob 20.30 bo v cerkvi v Šlovrencu koncert, ki ga že desetič prireja kulturno združenje Mitteleuropa, ki tako zaključuje letošnjo sezono. Nastopil bo pihalni kvintet Da capo; na programu bodo Haydnove, Beethovnove, Farkasove, Dorseyeve in Holo-combove skladbe. Duohtar pod mus! odpadel Iz Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so včeraj sporočili, da zaradi bolezni odpade predstava Duoh-tar pod mus!, ki bi morala biti uprizorjena nocoj na odru novogoriške-ga gledališča. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. decembra 2008 17 1 gorica V Ljubljani umrla Živa Fornazarič V Ljubljani je umrla Živa Fornazarič, goriška rojakinja, ime katere je povezano z Julijem Beltramom - Jankom, vodilnim organizatorjem OF za Goriško. Rojena je bila leta 1921. Zaradi italijanskega pritiska po prvi svetovni vojni se je njena družina preselila v Maribor, kjer je oče opravljal odvetniško službo. Živa se je vračala na Goriško, kjer je bila med drugimi v stiku z družino znanega goriškega zobozdravnika ter družbeno in politično angažiranega Lamberta Mermolje. Posebej je prijateljevala z njegovima hčerama Tanjo in Marico. Novembra leta 1942je bila ravno na obisku pri Mermoljevih, ko so jo s Tanjo in Marico aretirali ter jo z njima odvedli v zapor v ulici Barzellini. Po pripovedi Tanje Mermolja je tam ostala zaprta kar trinajst mesecev. Po izpustitvi se je Živa pridružila IX. korpusu, medtem ko je Tanja bila bolničarka najprej v bolnici Pavla, nato v Franji. Maja 1945 se je Živa vrnila v Gorico, kjer je prebivala do septembra 1947, nakar se je po razmejitvi najprej odselila v Koper, zatem pa v Ljubljano. V zakon je stopila z Julijem Beltramom in rodila sta se jima sin Peter in hči Jasna. Iz goriškega obdobja izstopa njeno angažiranje v slovenskem društvenem življenju, kot aktivistka pa je bila posebej poverjena za propagando in stike z italijanskimi antifašisti, političnimi strankami, društvi in časopisi, med drugim tudi z narodnoosvobodilnim odborom CLN, kot potrjuje goriški predsednik VZPI-AN-PI Silvino Poletto, ki je bil tedaj kronist tednika Fronte Unico. Volja po premostitvi krize Na predprazničnem srečanju so se zbrali uslužbenci in predstavniki slovenskih organizacij, ki domujejo v goriškem KB centru. Goriški predsednik SKGZ Livio Semolič se je vsem zahvalil za delo, ki ga opravljajo in s tem prispevajo k uveljavljanju KB centra v mestnem središču. Kulturne, športne, gospodarske in družbeno-politične organizacije, ki imajo svoj sedež na glavni mestni prometnici, le streljaj od legendarnega Trgovskega doma, so s svojo življenjsko silo in strokovnim pristopom do vseh oblik organiziranosti dokazale, da je delež Slovencev pri iskanju razvojnih poti Gorice izjemno pomemben. Na koncu je vsem izrazil voščilo in zaželel, da bi kljub napovedani krizi še bolj poprijeli za delo ter s svojim znanjem in sposobnostjo prilagajanja premagovali tudi težave. Le s strpnostjo, spoštovanjem soseda in s vsestranskim sodelovanjem bo Gorica lahko kos kateri koli krizi, se glasi sporočilo, ki je v obliki zdravice izšlo iz KB centra. (vip) Predpraznično srečanje v KB centru gorica-nova gorica - Go gospel nad pričakovanji Nove poti sodelovanja Kulturna domova si nadejata uresničitev niza glasbenih dogodkov, ki bo privabljal publiko tudi od drugod Vrhunski gospel je v predbožičnem času tako v Gorici kot tudi v Novi Gorici napolnil dvorani obeh kulturnih domov. Nova glasbena pobuda Go gospel 2008 je po zagotovilih prirediteljev, ki sta z njo zaorala novo ledino čezmejnega sodelovanja, dobro uspela in celo presegla cilje, ki sta si jih domova zastavila. Antony Morgan's Inspirational Chior of Harelm v goriškem Kulturnem domu ter skupina Sjuwana Byers & Children of God iz Alabame v novogoriškem Kulturnem domu sta navdušila poslušalce s prefinjenim izvajanjem črnske duhovne glasbe. Obenem so pevci dokazali, da znajo biti odlični showmani, saj je publika spremljala koncerta s ploskanjem, petjem in tudi s plesom. V minulih letih sta kulturna domova dvakrat priredila pobudo Go blues, nadejata pa si, da bosta v sodelovanju z javnimi upravami in združenji s sorodnimi projekti - npr. Go jazzom, Go popom, Go-rockom itd. - uresničila niz dogodkov, v katerih se bo zrcalila Goriška in privabljala v naše kraje ljubitelje tovrstnih glasbenih zvrsti iz širšega okoliša. »Go gospel 2008 je dokazal, da s skupnimi močmi ne odpravljamo le obstoječih mej, ampak istočasno uveljavljamo tudi goriško kulturno stvarnost in postopoma vključujemo vanjo še furlanski glasbeni svet,« so povedali organizatorji, po mnenju katerih je upravičeno pričakovati, da bo tudi Go gospel 2009 vrhunski dogodek. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. Dvorana 4: 15.30 - 17.40 - 20.10 - 22.10 »II cosmo sul como«. Dvorana 5: 16.00 - 18.15 »Madagascar 2«; 20.10 - 22.10 »Come Dio comanda«. fï Razstave ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek, 8. januarja 2009, ob 20.45 koncert pianistke Angele Hewitt; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: sobota, 3. januarja 2009, ob 20.45 bo predstava Manuela Frattinija »Robin Hood - Il musical«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v torek, 13. januarja 2009, ob 21. uri predstava »La strada« (nastopajo Massimo Venturiello in Tosca); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.00 -18.30 »Madagascar 2«; 20.10 - 22.00 »Il cosmo sul como«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.45 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come un uragano«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -20.10 - 22.00 »Madagascar 2«. Dvorana 2: 15.20 - 17.45 - 20.10 - 22.15 »Natale a Rio«. Dvorana 3: 15.45 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Come un uragano«. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. DRUŠTVO ARS vabi na ogled prodajne razstave v dobrodelne namene Umetniki za Karitas v Galeriji Ars na Travniku v Gorici; do 31. decembra po urniku Katoliške knjigarne. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabo-tin iz Štmavra vabi na ogled 7. slovenske razstave jaslic v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori; do 11. januarja 2009 med 10. in 18. uro. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja 2009 (razstava bo zaprta 1. januarja 2009) s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fon-dazionecarigo.it, tel. 0481-537111). KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO vabi na ogled skupinske kiparske razstave na temo nimf v parku goriškega županstva; do 24. januarja 2009. POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo odprta do 1. marca 2009: od torka do nedelje med 9. in 19. uro, 31. decembra med 9. in 13. uro, 1. januarja med 13. in 19. uro. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA NATALE 2008« bo odprta do sobote, 10. januarja 2009, v prostorih knjigarne Editrice Goriziana na kor-zu Verdi 67 v Gorici. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava kiparja Marca Bernota in slikarja Edoarda Pi-rusela z naslovom »Memorie di ci-vilta«; do 5. januarja 2009 med 10.30 in 18.30, ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter praznikih zaprto. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici je na ogled kaligrafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici slovenskega športa; do 6. januarja 2009 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in med 15. in 17.30 ter ob prireditvah. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brincelj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 334-2294517). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava del Zmaga Jeraja; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na pobudo Muzeja mode v sodelovanju z višjo šolo Max Fabiani iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Un gadget per il museo - Esperienze didattiche«; do 20. januarja 2009 od torka do nedelje od 9. do 19. ure s prostim vstopom. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpi-nova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Giorgia Valvassorija; do 30. januarja 2009 vsak dan med 10. in 19. uro. VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na fotografsko razstavo o kubanski revoluciji, ki je na ogled v večnamenskem središču v Jamljah do 8. januarja 2009; vsak dan med 18. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, zaprto 31. decembra in 1. januarja. Skupine si lahko razstavo ogledajo tudi izven urnika odprtja po prijavi na telefonski številki 333-1188061 (Patrik) in 333-1175798 (Jordan). S47863,0481-28034S in 347-923628S ter na spletni strani www.lipizer.it. M Izleti SPDG prireja nočni spominski pohod Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dražgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 320-1423712 (Andrej). Ü] Obvestila ~M Koncerti PERPETUUM JAZZILE, vrhunski slovenski jazzovski zbor, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar, bo oblikoval novoletni koncert, ki bo v telovadnici v So-vodnjah v nedeljo, 11. januarja 2009, ob 18. uri. Vabi sovodenjska občinska uprava; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: danes, 30. decembra, ob 20.45 bo nastopila romunska filhar-monika Jora iz Bacaua z novoletnim koncertom; informacije na tel. 0481- DRUŠTVO KULTURAGUA je izdalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 347-2965932 (Jana). DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 5. januarja 2009 odprta ob delavnikih samo med 8. in 13.30. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo v sredo, 31. decembra, uradi odprti samo med 9.30 in 12.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo do 6. januarja 2009 zaprta. Od 7. januarja 2009 bo odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2009, anagrafski urad zaprt; prijave smrti na tel. 348-7795064. OBČINA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti 31. decembra, z izjemo pogrebnega urada, socialnega tajništva, upravnega urada hiše za starejše občane A. Culot, demografskega in matičnega urada, protokola, arhiva in urada za stike z javnostjo, ki bodo odprti samo v dopoldanskih urah. Uradi za vzgojne storitve v centru Lenassi v ul. Vittorio Veneto bodo zaprti do 6. januarja 2009. OBČINA ŠLOVRENC obvešča, da bodo uradi zaprti 5. januarja 2009. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaprta 31. decembra in 5. januarja 2009. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo 31. decembra odprta samo od 10. do 12. ure. POKRAJINSKI ŠOLSKI URAD v ul. Ri-smondo 6 v Gorici bo zaprt 2. in 5. januarja 2009. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo zaprti 31. decembra popoldan in 2. ter 5. januarja 2009. Urad v ul. Ver- di 44 v Tržiču pa bo zaprt do 5. januarja 2009, odprt bo 12. januarja 2009. URADI ISOGAS, IRIS IN IRISACQUA bodo v sredo, 31. decembra, odprti do 11. ure, v soboto, 3., in v torek, 6. januarja 2009, pa bodo zaprti. VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da bodo uradi v ul. Alvarez, Hiša filma in palača Lenassi v Gorici ter krminski sedež zaprti do 6. januarja 2009. ZSKD obvešča, da bo urad zaprt do 6. januarja 2009. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KAJAKAŠKI KLUB ŠILEC prireja novoletni spust po Soči med Solkanom in pevmskim parkom v četrtek, 1. januarja 2009. Zbirališče bo pri lakalu Žogica v Solkanu, spust za nekoliko bolj izkušene kajakaše bo ob 12. uri s ciljem pri privezu v pevmskem parku, kjer bodo nazdravili novemu letu; informacije na tel. 0481-20734, vpisnine ni. KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 18. januarja 2009 pričeli nedeljski tečaji smučanja. Prijave (samo na sedežu društva) 7. in 9. januarja 2009 od 18. do 20. ure; informacije na tel. 0481-536104 (Danja), 338-5068432 (Loredana) in 0481-22164 (Marta). Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Rosa Zanin vd. Ambrosi iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Ločniku. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Franco Ferfolja v cerkvi (kjer bo žara od 12. ure dalje) in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 11.30, Sergio Castellan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Vittorio Pohlen (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINI: 14.00, Corinna Bergamo vd. Anatra v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 11.00, Elfia Giu-lio por. Blasizza (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MORARU: 14.00, Neda Don-da vd. Olivo (iz goriške bivše splošne bolnišnice) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 10.00, Maria Bergamasco vd. Fumis v cerkvi in na pokopališču. Ob boleči in prerani izgubi Franka Ferfolje izrekamo družini iskreno sožalje Zveza slovenskih kulturnih društev Krajevna sekcija VZPI-ANPI Doberdob izreka družini Ferfolja občuteno sožalje ob prerani izgubi moža, očeta, sina in brata. Ob prerani izgubi dolgoletnega krvodajalca FRANCA FERFOLJE izrekamo družini in sorodnikom iskreno sožalje Društvo krvodajalcev iz Doberdoba Kulturni dom v Gorici in pokrajinski odbor SKGZ za Goriško izrekata družini Ferfolja iz Doberdoba iskreno sožalje ob izgubi njihovega dragega Franka. Ob prerani izgubi dragega prijatelja Franca Ferfolje izraža globoko sožalje vsem družinam Ferfolja Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče 18 Torek, 30. decembra 2008 ljubljana - Kontrolni center Ob izteku leta Ballettikka Internettikka Norddikka Po majskem stiskanju dveh robotov s hidravlično stiskalnico v Gorenju in julijskem obrednem pokopu robota na gradbišču novega nakupovalnega centra v Južni Koreji bosta spletna umetnika Igor Štro-majer in Brane Zorman na zadnji letošnji dan, pet minut pred polnočjo, izvedla nov medmrežni gverilski balet Ballettikka Internettik-ka Norddikka. Štromajer in Zorman bosta v kontrolnem centru v Ljubljani preko medmrežja vodila operacijo zapustitve robota v globokem snegu otoka Spitsbergen. Slednji je del norveškega arktičnega arhipe-laga Svalbard, ki leži v Arktičnem oceanu, severno od Skandinavije, približno na pol poti med Nordka-pom ter Severnim tečajem, so sporočili iz Virtualne baze Intima - zavoda za sodobne umetnosti. Zapustitev robota na otoku Spitsbergen bosta po navodilih v živo iz ljubljanskega kontrolnega centra izvedla Nils Are Mohn in Asmund Njos, oskrbnika indijske raziskovalne postaje na Svalbardu. Mohn in Njos se bosta pred polnočjo odpravila do vznožja otoškega ledenika Olav V Land. Natanko ob polnoči bosta na točki nič (78 stopinj severno, 17 sto- pinj vzhodno) v snegu in ledu z lopato pripravila prostor, v katerega bosta namestila še delujočega daljinsko vodenega robota Silverlit R/C Robot Program-a-BOT. Na mestu zapustitve bosta pritrdila tudi drog s slovensko zastavo. Akt zapustitve je najbolj intimno, osebno in kruto, a hkrati očiščujoče, neposredno, celo spravno dejanje medčloveških odnosov, sta zapisala ustvarjalca. Z zapustitvijo so povezana mnoga čustva, travme, spremembe in frustracije, ki zapuščenega ter tistega, ki zapušča, zaznamujejo za celo življenje. Najbolj osvobajajoče dejanje pa je, če tistega, ki ga neizmerno ljubimo, zapustimo in ga s tem osvobodimo. »Roboti pogosto jočejo -zakaj ne bi še vi,« sta pozvala. Medmrežni balet Štromajerja in Zormana bo mogoče spremljati v živo. Neposredni prenos bo preko spletnega naslova www.inti-ma.org/bi/nord trajal predvidoma deset minut, pričel se bo 31. decembra pet minut pred polnočjo, končal pa 1. januarja, pet minut čez polnoč. Na omenjenem naslovu bo celotna video dokumentacija projekta na ogled še 12 ur po dogodku. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Roberto Saviano e Mario Gelardi: »Gomorra«. Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Ca-stiglione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. Urnik: v torek 6. in v sredo, 7. januarja, ob 20.30. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Bernard Slade: »Romantic Comedy«. / Nastopajo: Marco Columbro, Mariangela D'Abbraccio, Tatiana Winteler, Federica Restan, Erica Puddu in Francesco Gabbrielli. Režija: Alessandro Ben-venuti. Urniki: V petek, 9. in v soboto 10. ob 20.30, v nedeljo, 11. in v torek, 13. ob 16.30, v sredo,14., v četrtek, 15., v petek, 16. in v soboto, 17. ob 20.30 ter v nedejjo, 18. januarja, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V soboto, 10. januarja ob 20.45 / Scena: Roberto Crea, glasba: Francesco Forni, režija: Mario Gelardi produkcija: Mercadante Teatro Stabile di Napoli. Nastopajo: Ivan Castiglione, Giuseppe Gaudino, Francesco Di Leva, Giuseppe Miale di Mauro, Adriano Pantaleo in Ernesto Mahieux. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 30. decembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Jutri, 31. decembra ob 19.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V ponedeljek, 5. januarja ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo 7. januarja ob 19.30 / Spiro Sci-mone: »Praznovanje«, gostuje Comédie Française; ob 21.00 Molière: »Smešni preciozi«, gostuje Comédie Française. V četrtek, 8. januarja ob 18.00 / Spiro Scimone: »Praznovanje«; ob 19.30 Molière: »Smešni preciozi«, gostuje Comédie Française. V petek, 16. ob 18.00 in v soboto, 17. januarja ob 19.00 / Ajshill: »Oresteja«. Mala drama Danes, 30. decembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Jutri, 31. decembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 5. januarja ob 20.00 / Jean-Luc Lagarce: »Samo konec sveta«. V torek, 6. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 9. januarja ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. V soboto, 10. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek 12. januarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. Od 13. do 15. januarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 16. januarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 30. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Jutri, 31. decembra ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V ponedeljek, 5. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek 6. in v sredo 7. januarja ob PRIREDITVE 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V Četrtek, 8. januarja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«; ob 19.30 Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 9. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Od sobote, 10. do torka, 13. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 14. januarja ob 15.30 in 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V četrtek, 15. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V petek, 16. januarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V soboto 19. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena Jutri, 31. decembra ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V petek, 9. januarja ob 19.30 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 13. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 14. januarja ob 20.00 / Celin-ka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V četrtek, 15. januarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 17. januarja ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 31. decembra ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki«, komedija. Režija: Janez Starina. Od 6. do 9. januarja ob 19.30 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, romantična komedija, režija Zvone Šedlbauer. V ponedeljek, 12. in v torek, 13. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. V petek, 16. in v soboto, 17. ob 19.30 ter v ponedeljek, 19. in v torek, 20. januarja ob 17.00 / J. Austen / J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«. Romantična komedija v režiji Zvoneta Šedl-bauerja. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na sporedu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponc-hiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessi in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich V četrtek, 1. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert, nastopa pihalni orkester G. Verdi iz Trsta, vodi Cristina Se-meraro. Gledališče Rossetti »Gran Varietà Brachetti« / zamisel, režija in podajanje: Arturo Brachetti. Urnik: danes, 30. decembra ob 20.30, v soboto, 3. ob 20.30 in v nedeljo, 4. januarja ob 16.00. V ponedeljek, 5. januarja ob 21.00 / Novoletni koncert s popevkarico Patty Pravo. SOVODNJE V telovadnici V nedeljo, 11. januarja ob 18.00 / Novoletni koncert na katerem bo nastopil slovenski jazzovski zbor Perpetuum Jazzile, ki ga vodi Tomaž Kozlevčar. Vabi sovodenjska občinska uprava. Prost vstop. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 8. januarja ob 20.45 / Nastop pianistke Angele Hewitt. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: danes, 30. in jutri, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna predstava v režiji Olivierja Tilkina jutri, 31. decembra ob 20.00. V četrtek, 1. januarja ob 18.00, Gallusova dvorana / Novoletni koncert z Orkestrom Slovenske filharmonije, vodi Silvio Barbato. V torek, 6. januarja ob 20.30, Klub CD / Solistični koncert poljskega basista Adriana Maruszczyka, ki bo ob 18.00 pripravil glasbeno delavnico za basiste in radovedneže. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 6. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Gegiča. Odprta od ponedeljka do sobote od 16. do 18. ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. Župnijska dvorana: do 6. januarja, je na ogled tradicionalna razstava jaslic. Sodeluje fotograf Miloš Zidarčič. Urnik: četrtek, sobota, in prazniki od 16.00 do 19.00. Možen je tudi ogled jaslic v cerkvi sv. Roka, ki so vsako leto drugačne. JAMLJE Večnamensko središče: do 8. januarja bo v priredbi VZPI-ANPI Dol-Jamlje fotografska razstava o kubanski revoluciji. Odprta bo vsak dan med 18. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, zaprta 31. decembra in 1. januarja. Skupine si lahko razstavo ogledajo tudi izven urnika odprtja po prijavi na telefonski številki 333-1188061 (Patrik) in 333-1175798 (Jordan). GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) -/ bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Knjižnica Franceta Bevka, (Trg Edvarda Kardelja 4):na ogled je kali-grafska razstava V objemu črk avtorice Loredane Zega; do 5. januarja 2009 od ponedeljka do srede in ob petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. Gledališče Rossetti - »I Piccoli di Podrecca«, danes, 30. decembra ob 17.00, v soboto, 3. in v nedeljo, 4. januarja ob 17.00 / DNEVNE NOVICE Torek, 30. decembra 2008 19 bližnji vzhod - Napadi izraelskega letalstva se nadaljujejo V pričakovanju kopenske ofenzive Izrael Gazo razglasil za vojaško območje Protesti v številnih arabskih mestih - Od sobote med Palestinci 318 mrtvih, od tega 57 civlistov in 21 otrok GAZA - Izraelska vojska je sektor ob meji z območjem Gaze včeraj razglasila za zaprto vojaško območje, pri čemer je ceste na območju zaprla za civilni promet, dostop pa imajo le lokalni prebivalci. Tovrstni ukrepi običajno napovedujejo kopensko operacijo. Izrael, ki je v soboto sprožil letalske napade na cilje gibanja Hamas v Gazi, je v zadnjih 24 urah ob meji z območjem namestil množico kopenskih sil in oklepnikov. Izraelska vlada je v nedeljo tudi prižgala zeleno luč za vpoklic do 6500 rezervistov. Izraelski obrambni minister Ehud Barak pa je izjavil, da njegova država proti Hamasu bije "vojno do bridkega konca". Na izrednem zasedanju parlamenta je še povedal, da bo izraelska vojska sedanjo ofenzivo na Gazo razširila, če bo to potrebno. Spomnil je tudi na izjavo novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame, ko je bil na obisku v mestu Sderot blizu meje z Gazo. "Obama je dejal, da bi sam storil vse, če bi streljali na njegovo hišo, v kateri bi spali njegovi hčerki," je dejal Barak. Izrael je sicer v ponedeljek odprl prehod Kerem Šalom z Gazo, skozi katerega so spustili 80 tovornjakov s hrano in zdravili. Mejo z Gazo je za tovornjake s humanitarno pomočjo odprl tudi Egipt. V izraelskih letalskih napadih je bilo od sobote po zadnjih podatkih ubitih 318 ljudi, od tega po podatkih Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) najmanj 57 civilistov. Med smrtnimi žrtvami je tudi 21 otrok. Še 1400 ljudi je bilo doslej v bombardiranju ranjenih. Na izraelske zračne operacije so se Hamasovi borci odzvali z raketnimi napadi. Na Izrael je od sobote padlo več kot 100 raket in granat. Ena izmed raket je včeraj padla na mesto Aške-lon okoli 13 kilometrov severno od Gaze, pri čemer je bil ubit izraelski Arabec, še osem ljudi je bilo ranjenih. Nasilje v Gazi, ki je sledilo Hamaso-vi odločitvi z 19. decembra, da enostransko odstopi od prekinitve ognja, ki jo je junija ob posredovanju Egipta sklenil z Izraelom, je povzročilo zaskrbljenost mednarodne skupnosti in proteste po vsem svetu. Demonstracije so pripravili v Egiptu, Libanonu, Jordaniji Iraku, Siriji in Turčiji, pa tudi v nekaterih evropskih mestih, med drugim v Londonu, Stockholmu, Berlinu in Atenah, kjer je prišlo tudi do manjših nemirov. Pred novinarskim sindikatom v Kairu se je zbralo okoli 3000 ljudi, ki so vzklikali "Odprimo vrata džihadu" in "Hamas, udari nazaj". Pozvali so k prekinitvi odnosov z Izraelom, izgonu izraelskega veleposlanika in ustavitvi izvoza plina v judovsko državo. Večina protestnikov prihaja iz vrst prepovedane Muslimanske bratovščine, glavne opozicijske skupine v državi. Več deset tisoč protestnikov se je na pobudo šiitskega gibanja Hezbolah zbralo tudi v libanonski prestolnici Bejrut. Zbrano množico je z velikega zaslona nagovoril tudi vodja Hezbolaha Hasan Nasralah. "Pridružujem se pozivom palestinskih voditeljev k tretji intifadi," je dejal. K sprožitvi nove intifade, podobne tistima v letih 1997 in 2000, je v nedeljo pozval vodja Ha-masa v izgnanstvu Haled Mešal. Na ulicah jordanske prestolnice Aman pa se je zbralo okoli 20.000 pro-testnikov, ki so zažigali izraelske zastave in slike ameriškega predsednika Georgea Busha. Protestniki, ki so se zbrali na poziv islamističnih sindikatov, so se sprehodili do urada premiera Naderja Dahabija, kjer so ministru za informiranje Naserju Džude-hu izročili pismo, v katerem zahtevajo, naj Jordanija odstopi od mirovnega sporazuma z Izraelom iz leta 1994. Turčija je medtem sporočila, da je zaradi izraelske ofenzive na območju Gaze končala prizadevanja za organizacijo mirovnih pogovorov med Izraelom in Sirijo. Iranska študentska organizacija pa je medtem celo sporočila, da novači prostovoljce za boj proti Izraelu. Kot so dodali, so se za novačenje odločili po izjavi iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Ha-meneja, da bo vsak, ki bo umrl v boju za obrambo Gaze, postal mučenik. Nekaj sto študentov se je že javilo na poziv. (STA) Vatikan: Papežev obisk Svete dežele v letu 2009 še ni gotov VATIKAN - Obisk papeža Benedikta XVI. v Sveti deželi še ni določen, je včeraj povedal tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi. S tem se je odzval na navedbe jeruzalemskega latinskega patriarha Fuada Tuala, da bo Benedikt XVI. Sveto deželo obiskal maja prihodnje leto. Benedikta XVI. sta na obisk povabila izraelski predsednik Šimon Peres in palestinski predsednik Mahmud Abas. Naravne nesreče terjale nad 220.000 življenj BERLIN - Naravne nesreče so v iztekajočem se letu terjale več kot 220.000 življenj, s čimer se je leto 2008 po številu žrtev naravnih nesreč uvrstilo med najbolj pogubna leta, so v letni oceni zapisali na nemški pozavarovalnici Munich Re. Ob tem so poudarili nujnost novega dogovora o preprečevanju podnebnih sprememb, ki prispevajo k nesrečam. Največ mrtvih, kar 135.000, je za sabo pustil ciklon Nargis, ki je maja prizadel Mjanmar. Elisabeth Fritzl zapustila psihiatrično kliniko DUNAJ - Elisabeth Fritzl, ki jo je oče Josef Fritzl 24 let zadrževal v kleti in imel z njo več otrok, je po osmih mesecih z otroki zapustila psihiatrično kliniko. Družina želi poskusiti zaživeti novo življenje v lastnem domu na neznani lokaciji, je sporočil eden izmed odvetnikov družine Christoph Herbst. Proti Fritzlu je bila novembra vložena obtožnica, ki ga bremeni umora, pa tudi zasužnjevanja, posilstva, odvzema prostosti, hude prisile in krvoskrunstva. Fritzl je priznal, da je več kot dve desetletji zadrževal svojo hčer Elisabeth v posebej urejeni ječi v kleti hiše v kraju Amstetten, kjer je rodila sedem njegovih otrok, izmed katerih je eden umrl. Grozljivi zločin so policisti razkrili aprila letos. Iskanje morebitnih preživelih pod ruševinami v Gazi ansa italija - Različne napovedi in ugibanja o bližnjih sezonskih razprodajah Italijanski kupci ne morejo pričakovati 90-odstotnega znižanja cen kot v Londonu RIM - Po napovedih stanovskega združenja trgovcev Confcommercio se bo na sezonske razprodaje takoj po novem letu odzvalo približno 16 milijonov italijanskih družin, ki bodo v povprečju porabile nekaj manj kot 450 evrov. Obračun zimskih razprodaj naj bi tako dosegel skoraj sedem milijard evrov, kar naj bi predstavljalo 19,5-odstotni delež letnega prometa v trgovskem sektorju. Prva mesta, v katerih se bodo začele razprodaje, bodo 2. januarja Neapelj, Potenza in Trst. Kakšne bodo tokratne razprodaje in ali bodo glede na krizo bolj »radodarne« do kupcev kot ponavadi, pa zaenkrat ni dano vedeti. Najbolj zagrizeni ljubitelji razprodaj menda vztrajno iščejo nizkocenovne polete v London, meko nakupovanja, kjer napovedujejo znižanja cen tudi do 90 odstotkov. Italijanski trgovci se še niso odločili za strategijo, kar daje sklepati, da bodo znižanja na začetku razprodaj bolj previdna, če pa posli ne bodo cveteli, bodo cene zagotovo zdrsnile navzdol, zelo verjetno postopoma. Morda tudi do 90 odstotkov. Po neuradnih podatkih so se sicer razprodaje v Italiji že začele, seveda poti-homa, saj naj bi svojim odjemalcem že prodajala s popusti kar tretjina trgovin. Da bi se izognili sankcijam, so trgovci ubrali preprosto pot: svojim zvestim odjemalcem so poslali telefonsko ali elektronsko sporočilo, ali pa voščila s povabilom na »promocijsko« prodajo. Če so trgovci za sedaj še optimistični, to ne velja za združenja potrošnikov, ki napovedujejo, da bodo Italijani na razprodajah porabili za 15 do 30 odstotkov manj kot leto prej. Victoria Adams, žena slovitega nogometaša Davida Beckhama med nakupovanjem v Milanu ansa 2 o Torek' 3o- decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it odbojka - Števerjanski odbojkar Loris Mania ob zaključku prvega dela prvenstva Al-lige Mika ga tudi ekipa, s katero bi kaj osvojil Peto mesto Montichiarija po prvem delu najboljši rezultat doslej - Ob starševstvu tudi podjetniški projekt »Ne smemo graditi gradov v oblakih,« je bil jasen števerjanski odbojkar in reprezentančni libero Loris Mania, ki trenutno z Montichiarijem v prvenstvu A1-lige zaseda zavidljivo peto mesto. »Rezultati kažejo, da dobro delamo. V nedeljo smo premagali Modeno, tako da je uvod v drugi del prvenstva dober. Nikakor pa se ne smemo s tem zadovoljiti,« je še dodal standardni libero italijanskega prvoligaša in letošnji zmagovalec nagrade naš športnik. Z Lorisom smo se pogovorili včeraj, ko je dan preživel v domačem Štever-janu pri starših. Po prvem delu prvenstva ste bili peti. Kaj vam pomeni ta uvrstitev? To je enkraten rezultat. Odkar nastopa Montichiari v A1-ligi, še ni bil tako visoko na lestvici. Že dva kroga pred koncem prvega dela smo se uvrstili v italijanski pokal, kar je bil tudi eden izmed ciljev sezone. Lani nam je to spodletelo za las, saj smo bili deveti (v pokal se uvrsti osem najboljših po prvem delu prvenstva op. a.). Prvi cilj smo torej dosegli, sedaj pa si želimo še uvrstitev v končnico prvenstva. Čemu pripisuješ dobre nastope? Smo dober kolektiv. Starost igralcev je v primerjavi z lansko sezono nižja. Tudi to mogoče vpliva, da se vsi zelo dobro razumemo. Vsekakor je tudi trener Berruto, ki je letos zamenjal Velasca, odločilen, saj je vnesel drugačen način treniranja. Treningi so nasploh bolj zahtevni. Je pa tudi zelo dober motivator in se ob vsaki zmagi rad veseli z nami. Seveda nimam nič proti Juliu Velascu. Njemu se moram zahvaliti, če sem sedaj tu in če sem stopil v krog reprezentance. Si s svojimi dosedanjimi nastopi zadovoljen? Sem. Po poletnem razočaranju, ko se nisem udeležil olimpijskih iger, sem bil nekoliko zaskrbljen, kako bom igral v prvenstvu. Mislil sem, da bom igral brez volje in brez prave motivacije. Naposled pa me je tudi predsednik kluba pomiril in sedaj je že vse mimo. Edino proti Martini Franci, kjer igra Matej (Černic op. a.), sem igral slabo, z ostalimi nastopi pa sem zadovoljen. Imel sem tudi nekaj fizičnih težav: noge so bile težke, zato imam sedaj prilagojene - bolj blage treninge v fitnesu. Kaj pa prvenstvo? Opažaš kaj razlik med lanskim in letošnjim prvenstvom? Prvenstvo je zelo kakovostno in enakovredno. Če so se lani ekipe delile v tri jakostne skupine, dobre, srednje in slabše, sta letos skupini le dve. Med najboljših osem spadamo tudi mi, v drugi jakostni skupini pa je šest ekip. V nedeljo ste odigrali prvo tekmo drugega dela. Kaj napoveduješ za naslednji del sezone? No, če bi ostali na petem mestu tudi po drugem delu, bi se posledično uvrstili v ligo prvakov. To bi bilo enkratno, saj bi se zelo rad preizkusil na evropskem nivoju. Bo pa zelo težko, saj je prvenstvo še dolgo. Naslednjo sezono ostajaš pri Montichiariju, mar ne? Pogodba predvideva, da bom igral v Montichiriju še naslednjo sezono. Do 20. februarja pa moram odločiti, če bom pogodbo še dodatno podaljšal. Predsednik kluba bi namreč želel, da bi še ostal pri tem klubu, sam pa se še nisem odločil. Že lani so me snubili pri Sisleyu, Piacenzi, Mode-ni in Veroni ... Vsekakor bo odločitev vezana tudi na kakovost ponudbe: pri Montichiarihju je ponudba najbrž zelo dobra, pri Sisleyu bo na primer nižja, a je ekipa iz Veneta po drugi strani mamljiva zaradi dobrih rezultatov, ki jih dosega. Kaj pa reprezentanca? Ali si se kaj pogovoril s selektorjem Anastasijem? Včeraj (v nedeljo, op .a .) si je Anastasi ogledal tekmo v Modeni. Vprašal me je, kako se počutim, in dodal, da se bomo telefonsko pogovorili o poletnih treningih v izbrani vrsti. Kaj pa Corsano, libero ki se je udeležil olimpijskih iger? Je on že zapustil reprezentanco? Uradno se še ni poslovil od reprezentance, čeprav mi je že poleti povedal, da se po olimpijskih igrah poslavlja. Še vedno ga mučijo težave s kolenom: trenira namreč le trikrat na teden. Povrnimo se k tebi. Kako usklajuješ družino in službo? Seveda je letos bolj naporno kot lani, ko sva z ženo lahko preživljala prosti čas na različne načine. Sedaj je najvažnejši sin, Daniel. Starševstvo pa je res enkratna izkušnja. Boš preživel novo leto v Gorici? Kje pa ... Prvenstveno tekmo igramo že v soboto 3. januarja, zato bomo trenirali do sobote vsak dan. Kako pa je s podjetniškim projektom? Napovedal si, da boš prodajal spodnje perilo ... Pravkar so pripravili prve modele ženskih in moških spodnjih hlač. Ženske so braziljanke, da bo logo »mania-ko« lahko viden. Potem pa bom pripravil še oprijete spodnje majčke, kapice in odpirače. Vse bom prodajal po internetu ali telefonsko. Spletna stran pa je še v pripravi. Veronika Sossa Loris Mania je včeraj sodeloval na predstavitvi Zbornika slovenskaga športa v Italiji v kulturnem centru Lojze Bratuž. Letošnjo naslovnico je avtor zbornika Branko Lakovič namenil njemu b. prinčič predstavitev zbornika - V kulturnem cetru L. Bratuž »Loris zgled za ostale« Avtor Zbornika Lakovič naslovnico namenil števerjanskemu odbojkarju - Olympia Maniaju podelila priznanje Ob predstavitvi zbornika je matično društvo Olympia podelilo števerjanskemu odbojkarju Lorisu Maniaju tudi priznanje b. prinčič smučanje Avstrija, Italija in Slovenija za SP 2017 KRANJSKA GORA - Avstrijska Koroška, Italija in Slovenija bodo kandidirale za organizacijo alpskega smučarskega svetovnega prvenstva leta 2017. Skupna izvedba, ki so jo včeraj predstavili v Kranjski gori, predvideva izvedbo hitrih disciplin v Bad Kleinkircheimu, ženskih tehničnih disciplin v Trbižu in izvedbo moških tehničnih disciplin v Kranjski Gori. Pobudniki skupnega prvenstva predlagajo, da naj bi bila nosilka kandidature Kranjska Gora. Pobuda bo dokončno oblikovana po tekmah za svetovni pokal v Kranjski Gori in Trbižu februarja 2009, ko bodo potekali tudi glavni sestanki z vodilnimi možmi mednarodne smučarske zveze, ki pa je sicer na načelni ravni že pozitivno ocenila pobudo. Bržkone bodo vsi trije kraji kandidirali že za svetovno prvenstvo 2015, kar pa bo le test pred glavno kandidaturo za pridobitev prvenstva leta 2017. SMUČARSKI TEK - Arianna Follis je zmagovalka tretje tekme novoletne turneje Tour de Ski v Pragi. Za »azzurro« je to že druga zaporedna zmaga v češki prestolnici; po treh preizkušnjah je tudi skupno na prvem mestu novoletne turneje. Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je bila včeraj tretja, druga pa je bila Finka Aino Kaisa Saarinen. Dobro je nastopila tudi druga slovenska predstavnica Vesna Fabjan, ki je bila deveta. Zmagovalec moškega sprinta v Pragi v prosti tehniki pa je bil Norveški smučarski tekač Tor Arne Hetland. ALPSKO SMUČANJE - Nemka Maria Riesch je zmagala na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark na Semmeringu v Avstriji (1:55,97). Druga je bila Finka Tanja Poutiainen (+0,21), tretja pa Američanka Lind-sey Vonn (+0,72). Slovenska Maruša Ferk je bila 18. (1:59,99, +4,02), Mateja Robnik in Ana Drev, pa sta odstopili na prvi progi. Smola se je držala tudi »azzurr«, saj nobena ni zaključila tekme. Manuela Molgg je odstopila v prvi vožnji, Denise Karbon in Nicole Gius pa v drugi. SMUČARSKI SKOKI - Uvodno tekmo 57. nemško-avstrijske novoletne turneje štirih skakalnic v Oberstdorfu je Švicar Simon Ammann (136,5/134m; 286,4točke). Novo drugo mesto na svetovnih pokalih je vknjižil Avstrijec Wolfgang Loitzl (285,2 točke), tretji pa je bil Rus Dimitrij Vasilijev (284,4). Vseh pet Slovencev - Robert Kranjec, Mitja Me-žnar, Jernej Damjan, Primož Peterka in Primož Pikl - je izpadlo že v prvi seriji. Včeraj so v mali dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici predstavili zbornik slovenskega športa v Italiji, ki ga že več let pripravlja novinar Branko Lakovič. Letošnja naslovnica zbornika je namenjena števerjanskemu odbojkarju Lorisu Maniaju, ki je bil včeraj glavni protagonist večera. Po krajši predstavitvi zbornika je Branko Lakovič poudaril športne uspehe Maniaja, predvsem uvrstitev na olimpijske igre z izbrano vrsto, posebej pa njegov športni odnos, ki mora biti zgled vsem športnikom. Lakovič se je s temi besedami nanašal predvsem na zgledno obnašanje Lorisa, ko je brez polemik sprejel izključitev iz ekipe, ki je potovala na olimpijske igre v Peking. Višek večera je nedvomno predstavljal simpatičen in razgiban pogovor z Maniajem, ki ga je vodil radijski napovedovalec Jan Leo-poli. Loris se je neobremenjeno spominjal začetkov pri Olympii, nato pa prešel na reprezentančne nastope in se zaustavil tudi pri sedanji ekipi Montichiari. Večer je dopolnil še krajši poseg o pomenu Slovenskih šporntih iger, ki ga je vodil Vili Prinčič, prisotne je pozdravil predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, podpredsednik Olym-pie Andrej Vogrič pa je Maniaju podelil plaketo, Lorisovemu sinu Danielu pa klubsko majico. NEDELJSKI IZIDI »Azzurro« Innerhofer prvi v smuku BORMIO - »Azzurro« Christof Innerhofer je presenetljivo zmagal na smuku za svetovni pokal alpskih smučarjev v Bormiu. 24-letnik s startno številko ena je dosegel prvo zmago v pokalu v karieri. Drugi je bil Avstrijec Klaus Kroll (+0,32), tretji pa njegov rojak Michael Walchofer (+0,95). Najboljši Slovenec je bil Andrej Jerman 16. (+2,01). Innerhofer je svojo najvišjo uvrstitev pred nedeljsko zmago dosegel 6. decembra letos v ameriškem Beaver Creeku, kjer je bil četrti v superveleslalomu, doslej pa se je le devetkrat uvrstil med prvo deseterico. Katrin Zettel zmagovalka, Molgg druga SEMMERING - Zmagovalka četrtega veleslaloma za svetovni pokal v avstrijskem Semmeringu je domačinka Kathrin Zettel (2:10,90). Druga je bila Italijanka Manuela Molgg (+0,37), tretja pa Švicarka Lara Gut (+0,55). Črnjanka Tina Maze, edina slovenska predstavnica v finalu, je osvojila končno 18. mesto z zaostankom 2,38 sekunde. Molggova v drugi vožnji ni ubranila najboljšega časa, nazadnje se je morala zadovoljiti z drugim mestom. »Azzurra« Denise Karbon pa se počasi vrača v formo in je osvojila 5. mesto. Dober nastop Arianne Follis OBERHOF - Zmagovalka druge tekme novoletne turneje Tour de Ski v Oberhofu (10 km klasična tehnika) je Finka Virpi Kuitunen. Druga je bila Norvežanka Marit Bjoer-gen, tretja pa Poljakinja Justyna Kowalczyk. Četrto mesto je osvojila »azzurra » Arianna Follis, šesta pa je bila slovenska smučarska tekačica Petra Majdič. V moški konkurenci je drugo preizkušnjo novoletne turneje Tour de Ski na 15 kilometrov v klasični tehniki osvojil švicarski smučarski tekač Dario Cologna, drugi je bil Nemec Axel Teichmann, tretji pa po fotofinišu pa Kanadčan Devon Kershaw. ODBOJKA: A1-liga: 1. krog drugega dela: RPA-LuigiBacchi.it Perugia - Stamplast Martina Franca 3:1 (Matej Černic 10 točk), Trenkwalder Modena - Acqua Paradiso Gabeca Montichiari 1:3 (Loris Manià 65% pozitivnih in 43 % odličnih sprejemov, 9 napak). SLOVENSKI POKAL: Četrtič zapored so slovenski ženski odbojkarski pokal osvojile Novogoričanke. V velikem finalu je Hit Nova Gorica s 3:1 premagala Novo KBM Branik. KOŠARKA: A-liga: Snaidero Udine - Biella 80:78 (po podaljšku). Naslednji krog: Benetton Treviso - Snaidero Udine (4. 1. ob) 18.15 / ŠPORT Torek, 30. decembra 2008 21 promocijska liga - Zaostala tekma 13. kroga Prevelika želja po zmagi je bila usodna za kriško Vesno Napadalna postavitev ni prinesla zaželjenega rezultata - Venturini poškodovan, trener Veneziano pa izključen »Najbrž je bila prevelika želja po zmagi tokrat usodna za grenak poraz,« je priznal športni vodja Vesne Paolo Vidoni. Kriška ekipa je v nedeljo v zaostalem krogu promocijske lige na domačem igrišču izgubila proti povprečni ekipi iz Manzana Centrosedia iz spodnjega dela lestvice. »Po prvem golu smo želeli povečati razliko z drugim zadetkom. Zato smo vseskozi napadali, a gola nikakor nismo uspeli doseči,« je še dodal Vidoni. Vesna je tako po osmih zaporednih pozitivnih rezultatih zaključila nastope leta 2008 s porazom. Kriški nogometaši so sicer začeli prepričljivo in prevladovali na igrišču. Monti je v 16. minuti s strelom z glavo premagal vratarja nasprotnikov in tako popeljal domače nogometaše v vodstvo. Vse do odmora je Vesna imela še dve lepi priložnosti za gol (s Carlijem in najugodnejšo z Venturinijem), a nobene niso uspeli izkoristiti. Premoč na igrišču in povsem napadalna igre Vesne se je nadaljevala tudi v drugem polčasa, a kljub temu do povišanja rezultata ni prišlo. Centrosedia je v drugem delu izkoristila napadalno igro domačih in v 15. minuti izenačila z avtogolom Spada-ra, nekaj minut pozneje pa je še povedla iz protinapada. »Nasploh smo mi gospodarili na igrišču. Rekel bi, da so imeli nasprotniki le eno priložnost in pol, zadeli pa so kar dvakrat. Drugi gol so sicer dosegli iz nedovoljenega položaja,« je še povedal Vidoni. Poleg poraza je Vesna že ob koncu prvega polčasa ostala brez Venturinija, ki si je v prvem polčasu izpahnil levo ramo. Najbrž bo napadalec moral mirovati 20 dni. Zaradi protestov pa je bil ob koncu tekme izključen še trener Veneziano. □ Obvestila SPDT smučarski odsek prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom od 17. januarja do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040 635627. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta do 6. januarja. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v kraju Forni di Sopra. Začetek tečajev bo v nedeljo, 11. januarja. Za interesente je previden tudi avtobusni prevoz. Podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). SK DEVIN prireja tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možnost avtobusnega prevoza in najema smučarske opreme. Informacije info@skdevin.it ali 3481334086 (Erika) Predstavitev tečajev bo v sredo, 7. januarja 2009 ob 19. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. Vesna je po osmih zaporednih pozitivnih izidih tokrat ostala praznih rok. V naslednjem krogu čaka kriške nogometaše derbi z Juventino, ki bo v soboto 10. januarja kroma 2. amaterska liga - Tekma Zarje Gaje je odpadla Tokrat je nagajala burja Novega termina tekme še niso določili - Tudi deželni naraščajniki niso igrali Nogometaši Zarje Gaje in Castionsa v nedeljo niso odigrali zaostale tekme 13. kroga 2. amaterske lige. Z razliko od zadnjič, ko je bilo v Bazovici sonce, so bile vremenske razmere tokrat res nemogoče. Burja je s Kokoši pihala nad sto na uro in temperatura je bila tudi sredi dneva okrog tri stopinje Celzija pod ničlo. Ob igrišču je silovit veter podrl tudi težke lesene klopi. Sodnik je vseeno poskusil in žogo nekajkrat vrgel v zrak in je postavil na igrišče. Žoga pa je z burjo šla po svoje. Vsi so tako odšli v slačilnice ter na kozarec toplega čaja in kuhanega vina. Odborniki obeh društev so se po tekmi sestali, da bi določili drug datum. Prav gotovo tekme ne bodo odigrali 6. januara, saj ima Castions na sporedu še eno zaostalo tekmo proti Romani. Zaradi močne burje so preložili tudi zaostalo tekmo v skupini C 1. amaterske lige med Domiom in Sistiano. Tudi deželni naraščajniki Pomladi niso igrali, saj so bile tudi v Dolini vremenske razmere zelo slabe. Naraščajnike pa čaka že v nedeljo prvenstvena tekma proti Fincantieriju (ob 10.30 v Dolini). Zaostalo tekmo proti Brugneri pa bodo mogoče že nadoknadili v petek, 2. januarja ali pa v torek, 6. januarja. Od članskih ekip naših društev bodo v nedeljo stopili na igrišče nogometaši Primorja. Bidussijevi varovanci bodo v Tržiču igrali zaostalo tekmo deželnega pokala proti Romani. (jng) Sodnik (levo) zaradi burje odpovedal tekmo med Zarjo Gajo in Castinoso kroma Promocijska liga IZIDI 13. KROGA Capriva Pro Cervignano 0:3; Mariano - Juventina 1:1; Vesna - Centro Sedia 1:2; Pro Gorizia Santamaria 4:0; Sangiorgina - Lignano 0:1; Virtus Corno Ponziana 1:0; Trieste Calcio - Staranzano 4. 1.; Kras Koimpex - Pertegada 6. 1 Kras Koimpex 13 10 3 0 25:5 33 Virtus Corno 13 8 4 1 16:6 28 Lignano 13 7 4 2 20:12 25 Cervignano 13 6 4 3 19:10 22 Pro Gorizia 14 6 4 4 18:15 22 Trieste 13 5 3 5 20:17 18 Ponziana 14 4 6 4 16:18 18 Vesna 14 4 6 4 12:14 18 Sangiorgina 14 5 2 7 14:13 17 Pertegada 12 4 5 3 13:10 17 Staranzano 12 5 2 5 11:12 17 Juventina 14 4 4 6 11:14 16 Centro Sedia 13 4 2 7 12:18 14 Mariano 13 2 4 7 8:20 10 Santamaria 14 2 2 10 12:29 8 Capriva 13 2 1 10 8:22 7 PRIHODNJI KROG (11. 1.) Trieste Calcio - Kras Koimpex; Vesna - Juventina (10. 1.). 1. amaterska liga IZIDI 13. KROGA Domio - Sistiana odpadla; Villesse - San Lorenzo 4:1; San Canzian - Costalunga 6.1 .; Pro Romans - Sovodnje 1:1; Villesse - Sovodnje 6 6. 1. 1.; Ronchi - San Lorenzo Villesse 13 9 3 1 24:8 30 Costalunga 13 6 4 3 21:13 22 Turriaco 13 6 4 3 24:19 22 San Lorenzo 13 5 5 3 17:16 20 San Giovanni 13 5 4 4 19:16 19 Ronchi 12 4 7 1 21:17 19 Domio 13 4 5 4 18:19 17 Pro Romans 13 4 5 4 20:17 17 Isonzo 12 4 4 4 13:13 16 Sovodnje 13 4 5 4 20:21 17 Primorec 13 4 3 6 20:22 15 Medea 13 4 3 6 16:21 15 Gradese 12 3 5 4 19:17 14 San Canzian 13 4 1 8 18:30 13 Sistiana 12 2 4 6 14:22 10 Pieris 13 1 4 8 7:20 7 PRIHODNJI KROG (11. 1.) Domio - Primorec; Grádese - Sovodnje. Promocijska liga Vesna - Centro Sedia 1:2 (1:0) STRELEC: v 16. minuti Monte VESNA: E. Carli, Donato, Spadaro, Salice (Debernardi), Degrassi, Leghissa, Monte, Žiberna, P. Carli (Ronci), Leone, Venturini (Giorgi), TRENER: Veneziano. IZKLJUČEN: v 88. minuti Veneziano NAŠI STRELCI - 8 golov: Venturini (Vesna); Reščič (Sovodnje), 7: Moscolin (Primorec), Pernorio (Breg);6: Orlando (Kras Koimpex), Lanza (Primorec), Bernobi (Zarja Gaja); 5: Candussio (Juventina), Portelli (Sovodnje), C. Bertocchi (Zarja Gaja); 4: Kneževič (Kras), Delise (Sovodnje), Degrassi (Breg), Pavletič, Fratnik (Primorje), Bensa, Radetič (Mladost); 3: Tomizza, Cipracca, Giacomi (Kras), Tuccio, A. Čok (Primorje), Bečaj (Zarja Gaja), Gagliano (Mladost); 2: Bernabei (Kras), Stabile (Juventina), Krevatin, Mercandel, Marinelli (Primorec), Calligaris (Sovodnje), Makivič, Mania (Primorje), Ghezzo (Zarja Gaja), Bressan, Vitturelli (Mladost); 1: Orlando, Batti, Cipracca, Botta, Metullio (Kras), Ruffini, Pantuso, Giannotta, Gerometta (Juventina), Di Donato (Vesna), Leghissa (Primorec), M. Kariš, Franco, Zocco (Zarja Gaja), Pipan, D. Ravalico, Cheber, Ferro, Merlak (Primorje), Gargiuolo, German, Erbl, Coppola, Cermelj (Breg), E. Zorzin, Caggiula, Marusič, De Meio(Mladost), Monte (Vesna). košarka - Včeraj v športni palači Palatrieste Praznik košarke z malimi in velikimi Višek večera tekma med Union Olimpijo in italijanskim prvoligašem Fortitudom Bologno - V popoldanskih urah turnir začetnikov osmih tržaških klubov Udeleženci Velikega praznika košarke: začetniki ter igralci Union Olimpije in Fortitudo Bologno; desno prizor s tekme kroma Tržaška športna palača je včeraj gostila Veliki praznik košarke. Šlo je za enkratno darilo tržaškemu košarkarskemu gibanju, ki že dolgo ne gosti kakovostnih tekem višjega ranga. Višek praznika je nedvomno predstavljala večerna ekshi-bicijska tekma med ljubljansko Union Olimpijo in italijanskim prvoligašem Fortitudo Bologna. Glavni pobudnik praznika je bil Matteo Boniccioli, sedanji trener Bologne, sicer pa športni direktor Pallacanestro Trieste. Ob tržaškemu klubu je organizacijo podprla tudi občina Trst. Zmaga je zasluženo odšla v Ljubljano, saj je Olimpija vseskozi imela va- jeti igre v svojih rokah in prevladala z 69:61. Tekmo je spremljala množica navdušencev, dvorana pa nikakor ni bila polna. Spremljevalni program prireditve je dopolnjeval tudi turnir začetnikov osmih tržaških klubov. Več kot 120 malih košarkarjev (letnik 1997 in mlajši) so se na glavnem in stranskem igrišču pomerili med seboj in tako pričakali večerno tekmo. Prednovoletnega turnirja sta se udeležili tudi dve slovenski ekipi, in sicer združeni ekipi Bor-Breg ter Športna šola Polet Kontovel-Sokol. Ob naših ekipah so nastopile še Azzurra, Rossetti, Palla-canestro Trieste, Arcobaleno, Servolana in Don Bosco. Ekipe, razdeljene v dve skupini, so se pomerile v osemminutnih polčasih brez prekinitev, najboljši dve, Ar-cobaleno in Rossetti, pa sta igrali še veliki finale za prvo mesto. Zmagal je Arco-baleno, Športna šola Polet-Kontovel-Sokol je zbrala eno zmago in dva poraza, Bor Breg pa je izenačila in dvakrat bila poražena. POLET-KONTOVEL-SOKOL: Guštin, Agostini, Ciuch, Furlan, Čuk, Da-neu, Radovič, Peric, Babuder, Grgič, Antler, Orel, Ferfolja, Crevatin, Pernarcich, Devetak, Speranza, Zidarič, Zidarich. BOR - BREG: Stefančič, Olenik, Strani, Pregarc, Tul, Bole, Sparta, Janko-vič, Pettirosso, Zoberc, Crismancich, Fonda. 22 Torek, 30. decembra 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež ôVdT nevihte veter megla vremenska slika 1020 1010 DUBLIN o' 1/6 , AMSTERDAM »LONDON O ^ O -5/0 1/5 5/0 O PARIZ -4/-i STOCKHOL -9/-2 O K0BENHAVN —' < C^gin^b BERLIN -6/-1 O VARŠAVA O -2/-1 OBRUSELJ -7/-1 1030 A MOSKVA -8/-3 0 O KIJEV -5/-3 ŽENEVA -8/0 O MILAN o 0/3 DUNAJ -8/-1 O LJUBLJANA 0-5/1 1040 SPLIT 1/10 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD O -8/-1 A\ ° SOFIJA -11/-2 SKOPJE O v2/1 v-., '\j5TE NEr C Z Zaradi zadrževanja anticiklona nad Nemčijo ter območja nizkega zračnega pritiska nad Sredozemljem, bodo vse do jutri nad našo deželo dotekali mrzli tokovi z vzhoda. Nad severno in srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, v Sredozemlju pa se zadržuje fron-talni val. Z zahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje v višinah postopno nekoliko toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.30 Dolžina dneva 8.45 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.35 in zatone ob 19.27 BIOPROGNOZA Danes bo splošni vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. V krajih z dolgotrajno meglo ali nizko oblačnostjo bodo najbolj občutljivi imeli manjše težave. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 5.04 najnižje -5 cm, ob 10.29 najvišje 35 cm, ob 17.37 najnižje -53 cm. Jutri: ob 0.29 najvišje 30 cm, ob 5.49 najnižje -4 cm, ob 10.55 najvišje 28 cm, ob 18.08 najnižje -47 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................670 Vogel.................260 Kranjska Gora........110 Krvavec..............180 Cerkno...............120 Rogla.................110 Piancavallo..........250 Forni di Sopra........200 Zoncolan ............260 Trbiž..................280 Na Žlebeh ...........400 Mokrine..............260 Mariborsko Pohorje . .80 Podklošter...........200 Civetta...............250 Bad Kleinkirchheim . 190 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sis mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona O GRADEC M. SOBOTA O-6/0 (^NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo jasno in suho vreme. Na trbiškem bo možna kakšna pooblačitev. Ob obali bo zjutraj pihala močna burja, ki se bo tekom dneva umirila. Najnižje temperature v nižavju, kjer ne bo vetra, bodo precej nizke. Na Primorskem in v višjih legah bo precej jasno, drugod se bo večji del dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost. Na primorskem bo še pihala zmerna burja, ki bo proti večeru oslabela.Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -4, v alpskih dolinah do -12, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -4 do 0, na Primorskem do 6 stopinj C. TOLMEČ O -10/1 O GRADEC -7/-2 B TRBIŽ O -11/0 o -13/-4 KRANJSKA G. VIDEM O -7/6 O PORDENON -6/5 ČEDAD O -6/5 CELOVEC O -7/-2 O TRŽIČ -8/-3 O KRANJ o -9/-1 S. GRADEC CELJE -5/-2 O „ MARIBOR O-6/0 PTUJ O M. SOBOTA O-6/0 T, GORICA O -3/6 O N. GORICA -4/2 TRST 3/6 PORTOROŽ O -3/1 O <--i LJUBLJANA -4/-2 POSTOJNA O -7/-3 „ KOČEVJE ^N0 . REKA -2/2 N. MESTO -4/-2 O ___ ZAGREB -6/-2 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo vreme lepo, v nižavju in na dnu dolin bo zjutraj precej hladno. Za Novo leto ne bo izključena rahla oblačnost. Jutri bo v višjih legah precej jasno, po nižinah in tudi ob morju pa se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. V četrtek bo pretežno oblačno, predvsem v južni polovici Slovenije bodo občasne padavine, ob morju bo deževalo, drugod pa bo tudi po nižinah večinoma snežilo. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tel.: + 38110)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 POTUJ PAMETNO EGIPT -SHARMELSHEIKH TURČIJA TENERIFE KRIŽARJENJE KARIBI I 10.1. Hotel 4 7 dni, vse vključeno Letalo iz Ljubljane 429 £ O 10 dni, po programu Letalo iz Ljubljane od 17998 AdrtAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotovanj.si POREČ DOPIS IZ PARIZA - Tokrat vse v znamenju praznikov Obedi, obredi, okraski Ponovno v vrtincu praznikov: obedi, obredi in okrasi. V Parizu že peto leto poteka »Paris Illumine Paris« (Pariz osvetli Pariz), ko mesto okrasijo z lučkami, toda še nikoli ni bilo tako bogato: 200 tehnikov je poskrbelo za okrasitev 125 ulic; točneje na 150 km ulic so napeljali 180 km lučk. Tu je treba posebej omeniti Champs-Elysées, kjer so na 415 dreves postavili slapove belih lučk, ki ustvarijo še posebno magično atmosfero. (Letos so zaradi predsedovanja Francije Evropski uniji vsakemu drevesu dodali še plavo barvo.) Od bolj do manj poznanih turističnih krajev, vsepovsod utripajo in se svetlikajo luči. Sicer pa ne gre le za napenjanje verig iz lučk čez ce- ste, mesto je povabilo oblikovalce, ki so ustvarili prave umetnine. Vendar tudi med prazniki ne moremo mimo načela »okolju prijazen«: vse lučke so ekološke oziroma ledovke (led - light-emitting diode), ki omogočajo od 50 do 75% prihranka. Dogodek sodi že med pariške zanimivosti in zato je občina pripravila vodiče za njihovo odkrivanje. Sicer pa pozivajo ljudi, da aktivno sodelujejo oziroma da z najlepšo fotografijo tekmujejo za nagrado, ki jo daje na razpolago EDF (Electricite de France) in kjer gre, seveda, za več tisoč ekoloških žarnic. Poleg okraskov so tradicionalne tudi božične tržnice, kjer lahko kupite dari- la in kulinarične specialitete iz raznih francoskih regij: ostrige in šampanjec so najbolj poznana tradicija, še zdaleč pa ne najbolj razširjena. Največje tržnice so Champs-Elysées, Saint Germain de Presse, Montparnasse, la Defense itd. Zgodovinsko so božične tržnice nemška tradicija, ki se je razširila v Francijo in točneje v Alzacijo v 14. stol. Toda vrnimo se v današnje čase in poglejmo kaj še nudijo prazniki v Parizu. Med tradicionalno ponudbo sodi drsanje, saj je pred mestno hišo in Montparnasse vse do 31. januarja postavljeno drsališče, kjer se lahko brezplačno razvedrite in za vikend zaplešete ob glasbi dj-ja. Kaj pa najmlajši, ki si še ne upajo na led? Ti imajo med počitnicami brezplačne vrtiljake. Z božičnimi koncerti, predstavami, razstavami in različnimi manifestacijami je poskrbljeno tudi za kulturo. Med najvidnejše sodi postavitev »Permis de croquer« (Dovoljeni grižljaji), ki so jo prvič predstavili na sedežu Združenih narodov v New Yorku leta 2006. Razstava je del širšega projekta ob 60. obletnici deklaracije Človekovih pravic, ki so jo podpisali leta 1948 v Parizu in predstavlja različne teme v 17 državah: vojna in mir, vera in kultura, svoboda izražanja, državne zadeve, portreti in oblast, planet v nevarnosti. Letos poteka še druga pomembna obletnica: 40. obletnica smrti Martina Luthra Kinga, za katero je organizacija »MLK2008« v sodelovanju s »SOS Racism« in »Gaston Jean & Co« organizirala različne manifestacije. Rasizem in nestrpnost sta danes še prisotna, drugačni še zmeraj motijo: barva kože, vera, poreklo... Nekateri se ne spravijo le na žive, ampak tudi na mrtve, na simbole. Na začetku decembra so v mestu Arras oskrunili muslimanske grobove; in to še zdaleč ni edini slučaj. Izgleda, da jih je v Franciji in Evropi vedno več. Prazniki so trenutek, ko pozabimo na težave, ko si lahko privoščimo kaj več, ko lahko celo pretiravamo... Moral bi biti tudi čas, ko se ozremo na bližnjega. Kako gledamo na cigana na ulici? Na tujce, ki so se preselili v naše mesto? Na klošarja? In moral bi biti čas, ko pogledamo v prete- klo leto, da bi bilo naslednje boljše. Smo vse to že tolikokrat rekli in slišali, da je že postalo prazna retorika? Vsem bralcem Primorskega dnevnika želim: „Joyeuse Noel et Bonne année 2009». Jana Radovič / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Sreda, 31. decembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli.. po Sloveniji -Reševalka Joka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 6.30 6.45 10.00 11.00 11.30 12.00 13.30 14.10 17.00 17.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.35 0.35 Nan.: Incantesimo Dnevnik, Cciss Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo Variete: Festa Italiana Dnevnik in vremenska napoved Film: Un desiderio e un desiderio (kom., ZDA, '97, r. C. Jarrott, i. M. Rogers) Kviz: L'eredita 23.15 Dnevnik Kviz: Affari tuoi Dok.: Speciale Superquark Te Deum op. 22 (KHector Berlioz) Dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.15 6.40 6.55 7.00 9.45 10.00 11.00 11.30 13.00 13.30 14.00 14.45 16.15 17.20 18.05 19.00 19.35 20.25 20.30 21.05 21.50 23.25 23.40 Variete: Scanzonatissima Dok.: Cebu la perla delle Filippine Dnevnik, Eat Parade Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Nan.: Tracy & Polpetta Dnevnik, vremenska napoved in rubrike Variete: Ragazzi c'e Voyager Film: La mia migliore amica (dram., ZDA/Kanada, '96, r. J. A. Contner, i. L. Carter) Dnevnik Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje Variete: Scalo 76 Cargo Aktualno: Italia allo specchio Aktualno: Ricomincio da qui Nan.: Julia Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti Nan.: Piloti Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota 23.30 Dnevnik Nan.: Private Practice Nan.: Desperate Housewives Nočni dnevnik, sledi Punto di vista Film: La foresta dei pugnali volanti (akc., Kitajska, '04, režija Z. Yimou, igra Z. Ziyi) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Gli incredibili (anim., ZDA, '04, r. B. Bird) 23.20 Film: Ladykillers (kom., ZDA, '04, r. J. Coen in E. Coen, i. T. Hanks) 1.10 Un mondo a colori 6.05 Nan.: Chips 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 9.30 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 15.55 Nad.: Sentieri 16.10 Film: Il ritorno di Ringo (western, It, '65, r. D. Tessari, i. G. Gemma) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik - vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Variete: Partiti di testa - Dovi Show 23.10 Dok.: Vite straordinarie 0.35 Dok.: Storie di confine 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Nan.: Finalmente soli 9.10 Film: Che fine ha fatto il cavallo di Winky? (akc., Holand, ?07, r. M. Kamp, i. E. Tam) 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Un sogno sotto l'albero (dram., Austria, '05, r. G. Kubach, i. C. Neubauer) 16.15 Resničnostni show: Amici 17.05 Film: Miracolo di Natale (kom., ZDA, '05, i. N. P. Harris) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Il capo dei capi 23.30 Film: A letto con il nemico (tril., ZDA, '90, režija Joseph Ruben, igra Julia Roberts) Italia 1 Nan.: Prima o poi divorzio! Nan.: Due gemelle e una tata 13.40, 16.50 Risanke Film: Le avventure di Pollicino & Policina (anim., ZDA, '02) 10.20 Film: Gremis 2. la nuova stirpe (fant., ZDA, '90, i. P. Cates, J. Glover) 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.05 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Risanke 18.30 0.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Don Luca c'e 19.35 Nan.: Medici miei 20.05 Camera café ristretto, sledi Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: Merlin 23.00 Nan.: Journeyman 23.55 Nan.: Taken ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Aktualno: Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.00 Nan.: Lessie 12.45 Aktualno: Automobilissima.com 13.30 19.00 Risanke 13.50 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.40 Klasična glasba 15.10 Videomotori 15.35 Dokumentarec o naravi 20.00 Dok.: Auto da sogno 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Di roccia e di cielo 21.30 Film: Crime of passion 23.30 Košarka: Snaidero Udine - Angelico biella LA 8.00 9.25 9.40 10.50 11.50 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 23.50 0.50 La 7 Aktualno: Omnibus - Rewind Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Aktualno: Matlock Dok.: Senti chi viaggia Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Il principe e il povero (kom., ZDA, '78, r. R. Fleischer, i. O. Reed) Nan.: Mac Gyver Nan.: Il commissario Scali Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Aktualno: Le interviste barbariche Film: Jack Hunter e la ricerca del- la tomba di Akhenaton (akc., ZDA, '08, i. I. Sergei, J. Kelly) Nan.. Sex and the City Nan.: Dirt Dnevnik |r Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.25 Zgodbe z novoletne jelke: O psičku in muci 9.40 Tomažev svet (Izobraževalna odd. za otroke) 9.55 Bukvožer 10.05 Otroška nad.: Ribič Pepe:Staroda- vni Egipt (pon.) 10.25 Igrana nan.: S soncem v očeh 10.40 Zgodbe iz praznične školjke 11.15 Poljudoznan. odd.: Zima v Yellow- stonu (pon.) 12.10 Dok. film: Tarok zgodovina (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 ARS 360 (pon.) 13.35 Opus (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.15 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risani film: Larina božična zvezdica 16.30 Knjiga mene briga (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Nad.: Fina gospa 18.05 Žrebanje Astra 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Astrid Lindgren: Erazem in potepuh 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.15 Film: Streljarija na preloki 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Karajan - Mojster za ekran, ob 100-letnici rojstva Herberta von Kara-jana 23.55 Prava ideja! (pon.) 0.20 50 let televizije 0.45 Dnevnik (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.00, 2.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.45 Noč Modrijanov (pon.) 12.30 Dober dan, Koroška! (pon.) 12.50 Bleščica (pon.) 13.20 50 let elevizije 13.45 Prisluhnimo tišini (pon.) 13.30 Bleščica (pon.) 14.15 Šport v letu 2008 (pon.) 15.15 Pesem ima moč (pon.) 16.15 Glasnik 16.40 Mostovi - Hidak 17.10 Nan.: Bratu brat (pon.) 17.45 Eutrinki 2008 18.50 Risanka 19.00 Dok. odd.: O Giselle 20.00 Muzikajeto 20.35 Globus 21.05 Prava ideja! 21.30 Nad.: Dediščina Evrope 23.35 Vrhunci angleške nogometne lige 0.25 Nad.: Dr. Halifaxova Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 20.55 21.25 22.00 22.25 22.55 23.25 0.25 10.30 11.30 17.10 18.00 18.45 19.00 19.55 20.20 20.30 21.30 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Fanzine (mladinska oddaja) Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione Meridiani Na obisku Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.10, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik Šport Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Alpe Jadran Srečanje z... Spoznavajmo Agrigento Q - trendovska oddaja 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker Explorer Istra in... Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 12.00, 23.30 Videostrani 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved Nad.: Jelena Mladi @-a+e Pravljica (pon.) Spoznajmo jih (pon.) Epp Kultura Primorski tednik Pod drobnogledom (pon.) Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.50 Pristopne oddaje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.0015.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. * JConzorcij obrtnikov CONA r^ iT* vam želi srečno in veselo cm H^ndi tJsrbf 4 i. irv a.t. di Ef-andi Enrii & £□. Sne obitftj gms poifti - mi b dom» Tri.: 040 ??SSSÎ ■ F « £40 Sîif.lSi www ttirthgfjfn hpijfti M MARIO VIDAKAC, MAHIQ VI 3AK K Ç Mirti CSrti Mirti - 340E8 Mini lri.-MC JJîùJJ Krojen CETOHFEH dl P^ïw piçlis^nVi 4 te OtrlrtiCiimi DAu- Ï401B Ck.ilru Tri ■ M JÏMM ■ lï JMA ■ f#h: (H zzs39 EjwJ ■ v^wlwiwfif «m OTA & C. OTfrfi C. 5nt dl oti Emilie i C. ObnînJ Cmi Mirti - 34ahe Dolind lii.: Maznn-rteuoH&itt E iïidil. «lûttsuimitwu.ic ■ SUE G dl Kwlrn 5ew«io OfcflnaCona Ddku ■ Î4Û1B Mru CWOJJSÛM UEA M bfiglifcicdiOM Carlo ObTna Cdt.i Mina - 34016 Mm,i Td.; 044 UC53 'F* M USSSï L-mjil: mllrfhu.it ■ mv.vi/j :| c0\1EC di smmla sju OMU Cona baku MHS LUJIM Tri owiîrosJ Fi« cnoiiron C&&47 flTAÇAR tj. m.1 Pnvd frC inf olfituj cotj o^li'id - 340iîmiim aî]ÎI|sssiT rnwcpiiM M OtrTA* Cuikj - «Wl B Diilni Tri : 040 JÎ7ÎÎ4 ■ fan £40 JJJQB S2J rJtk- P.M.I. Vil di IWÎ Krijmarnii fr (■ Mîrti tOrtl Mirti - j-lOl&Wmd M. Mcjjaaa: riKWGiHin É-mall-pmlOpPi ti mm ■ WWW p«i ti «XT1 FOHAItt 5ni di Fùt«iiPiùîû & C. Obrtna Cona Dotru î4Û1flMna Tfil.: QfQ iÏIM10 - Fat MO Sinoio E-nil pj^rju:.® Im.iL ■ ivum.faaiu.ir SALV/ iî-hl'/i îtl di Wavcn Hcbtrlo i Ad'.j.nn Otmns toi»i bdlM ■ 34&I&Dolina Tri.: nm;.in Mlrtitflrtà Mm - 340IÎMiiU Fri.: MftîîS264 FaxùMÎÎBÏH IMPUTA Cûvmujmr.l (,rnm IDLi 1UL U C. 4n: Qbmni Cwa - «JOIB hUA) Tri.: 040 S11I141 F ai 040 OHJ Itt E-mjd- impuiwluW&ihtoiinri tt t ut mn in VVILMA Sri Oh""d cdm Duli id ■ 340ISMind M.: HDZmO-tacWSBH E-mad: li^ixl^ià.wibiuaiibiHtkit M.F.t. îni Otrin»Coru Odkvt-Î4Q1B eïoitu Tri : W flîïïl •A ■ f il t*Q OfrlflWÏ CEKML ïn< A Zû'i->l L, i F^l-ObCiu t™ Mina - 340ISMma Td,; mum-Fucmanu \ IIIj|l I(H|illit|JrVuVOJhiO.ll /v M INGOT. MlhCÛT Sri ffl>™ CMi V&Oi ■ H01B Dokrti Tri:: 040 SÎJJ1 î? ■ Fai 040 21TOST |Zivec îlVEC 5k dl h C. 01n""j Cwwi Do lirai ■ 3401S Mina Llïlàil.JnfUOCOfilKlO.l Obrtna Cona Dolina, 507^3 - 3401 fi Dolina (T5) - Tel. 040 www. io n ea rt .sd g i- ure s, it