---------------
|N>«amezna žt«.
■fi	^
'-'o ^Ua/^x
Haroinina listu : Celo leto 80 din., pol leta m din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Ir«*« Jugoslavije : Celo leto 160 din. Ins»-«•*>* *11 oznanile se zaračunajo po dogovoru; iw* **£‘kratnem inseriranju primeren popust L^ravnlštvo sprejema naročnino, inserate In reklamacije.
cnu&ti
Staša
Meo do is ea političen list za slovensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini
»Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo te petek. Uredništvo in upravništvo Je v Mart boru, Koroška cesta št.'S £jjredništvom s* more govoriti vsaki dan samo od 11. é» 12. ure.	Rokopisi se ne vrača|<
Nezaprte reklamacije so poštnine prost« Telefon inferurban šilil
37. številka.
MARIBOR, dne 20. maja 1925.
Letnik I.
„Jutro“ in kmetijski kredit.
V	»Jutru« z dne 16. maja t.1. je izšel članek »Državna akcija za kmetijski kredit«, ki dokazuje popolno nerazumevanje »Jutra« o vprašanju kmetskih kreditov, ki stoje trenutno v naši državi na dnevnem redu. Zadružni analfabet, ki v »Jutru« piše o tem vprašanju, niti ne zna, kaj je punctum saliens razprav in različnih stališč glede tozadevnega vladnega zakonskega predloga. Neosporno je, da je država dolžna dajati kmetijstvu kredite, kakor jih potom Narodne banke že daje velikim trgovcem in industrijcem in nihče se ne razburja, da je vlada hotela to svojo dolžnost s svojim predlogom uresničiti. A način, kako hoče to država izvesti, je po mišljenju zadrugarjev popolnoma pogrešen. Vlada hoče od zgoraj navzdol ustvariti novo kreditno zadrugarstvo, mu dati glede davanja kreditov posebne predpravice ter svobodno zadrugarstvo postaviti v ozadje. Namesto svobodnih zadrug ali poleg njih bi naj nastale državne zadruge, kojih bi se vlada posluževala za davanje kmetijskih kreditov.
Da »Jutrov« zadružni člankar ne razume, zakaj gre, je razvidno tudi iz tega, da navaja izvajanja gosp. Sliblerja o organizaciji kmetijskega kredita kot zagovor za sedanjo vladno kmetijsko-kreditno akcijo. V Srbiji je svobodno zadružništvo in teinu svobodnemu zadružništvu je dajala državna uprava kredite. V Franciji je poleg svobodnega zadružništva tudi državno kreditno zadružništvo, katero pa se vkljub državni podpori ni moglo razviti. Dr. V. Stojkovič v svoji knjigi »Poljoprivredni kredit u Francuskoj« navaja, da je kreditno zadružništvo, ustvarjeno od države, počasi napredovalo, in da je po prvem desetletju (1899—4909) štelo komaj 2983 lokalnih in 95 oblastnih državnih zadrug. L. 1922 je štela Francoska 4943 kreditnih zadrug, torej še primeroma vedno zelo majhno število.
Tudi Stiblerjevih izvajanj —• glede takozvane »Preussenkasse« očividno »Jutro« ni razumelo. Organizacije »Preussische Zentralgenossenschaftskasse« ni istovetna s francosko' in z našo, po francoskem vzoru nameravano organizacijo poljedelskega kredita. — Preussenkasse je seveda državni zavod, a za podporo svobodnega zadružništva. Zato pa se je tudi zadružništvo v Nemčiji vse drugače in vse bujnejše ra zev e lo kakor na Francoskem.
V	Rusiji je boljševiška ideologija hotela ustvariti iz zadrug državne ustanove slično kot je za kreditno zadružništvo pri nas predvideno. A slabe skušnje so primorale boljševiško vlado, da se je korak za korakom umikala in dala zopet svobodi v zadružništvu razmaha.
Državne zadruge, v kolikor so posojilnice, so v prvem trenutku marsikomu dobrodošle, a v kolikor so hranilnice, se jih ljudstvo noče posluževati, ker nima zaupanja v nje. Zaupanje pa je ravno v kreditnem zadružništvu temelj vsemu delovanju.

Čudni atentatorji.
Teden dni že krožijo vesti, da so se pripravljali v Beogradu veliki boljševiški atentati tako podobno kakor v Sofiji za pravoslavno veliko noč. Nevarnost naj bi bila še pravočasno razkrita, preprečena in krivci aretirani, — se končno tem poročilom še prav nejasno dostavlja.
Atentate v Sofiji so tudi naši režimski listi označevali kot reakcijo na bolgarsko vladno nasilje ali kol delo pod Cankovo vlado strašno zatiranih, brezpravnih in obupanih ljudi in tako je sedaj še posebno čudno, da pridejo kar naenkrat z »veliko boljševiško zaroto« v Beogradu prav tako kakor v Sofiji.
Posebno čudni so pa atentatorji, o katerih toliko govorijo. Danes, ko so politični napadi in umori tako zelo v navadi, je splošno znano, da so atentatorji ali levičarski ali pa desničarski, od opozicije ali od vlad, od struj, ki zahtevajo večje svobodščine in pravice ljudstvu, ali pa od zagovornikov nasilja in samovolje itd. Tudi to je znano, da rabijo atentatorji orožje vedno proti svojim izrazitim nasprotnikom, levičar proti desničarju, desničar proti levičarju itd. — Atentatorji, ki se naj bi bili pripravljali na strašno in krvavo delo v Beogradu, bi pa morali biti čislo posebne, doslej še nepoznane vrste, kajti poročila so trdila, da so ogrožali člane naše vlade, predvsem Pašiča, potem ruske cariste, ki bivajo v Beogradu in končno še bolgarske zemljo-radnikè-emigrante. Kakšni atentatorji naj bodo to? Kako naj »boljševiki« ubijajo tudi bolgarske zemljoradnike, ki so po deklaraciji Cankove vlade tudi — »boljševiki« —, in kočno kako naj bi atentatorji sedanjega bolgarskega režima, ki po svetu zalezujejo in ubijajo bolgarske zemljoradnike, v Beogradu kar naenkrat poleg teh — ubijali tudi ruske cariste, ki so najhujši sovražniki »boljševikov« sploh, posebej pa še pomočniki sedanje bolgarske vlade?!
Ko se je vestem o »boljševiški nevarnosti« dodalo še zagotovilo, da beograjska policija prav skrbno pazi na predsednišlvo vlade, na Pašiča in na druge vladne člane, na ruske cariste in bolgarske zemljoradnike, je postalo jasno, da pri celi stvari ni samo »strah, ki ima velike oči«, ampak da se morajo skrivali posebni nameni za to »nevarnostjo«, ki se je tako na hitro in za to tudi' tako nerodno razglasila. Boljševiška nevarnost je * I
zelo uporabna in razširjena pretveza. Poleg sedanje bolgarske vlade jo n. pr. prav izdatno uporabljajo Mussolinijevi fašisti, madžarski grofi, oficirji in fašisti, šovinisti v Franciji proti sedanji levičarski vladi, fašisti ali Hakenkreuz-lerji na Nemškem, bojarji v Ru-muniji itd. Po teh, ki jo uporabljajo, se lahko sklepa kako in zakaj se uporablja.
P. p. — R. R.
Od mnogih strani se zatrjuje, da RR sporazum napreduje, PP zveza pa razpada.
Pribičeviča so začeli odganjati
radikali tudi že po svojih listih, dočim so doslej le posamezni v svojih izjavah grajali njegovo politiko. Beograjsko »Vreme« hvali »nacijonalni blok« kot nekaj minulega in pokojnega, pristavlja, da nima več politične potrebe ter poziva Pribičeviča, naj se umakne, ker zahteva velik državni interes sporazum radikalov z radi-čevci, ki so upravičeni in zelo po ceni, ko mesto vseh drugih pogojev samo Pribičeviča odklanjajo.
Proti članku v »Vremenu« se zelo razburjeno obrača Pribičevičeva »Reč« v Beogradu, ki ve tudi povedali, da je Pašič oštel Lazo Markoviča, Janjiča in druge radi pretesnih stikov z radičevci. — To se splošno označuje kot plod samdstojno-demokratske fantazije in razburjenosti.
Tudi novosadska radikalska »Zastava«, ki je doslej zavijala zelo po velesrbsko in je često povzdigovala \ Pribičeviča, je začela priporočali RR sporazum ob j zgražanju nad »fatalnostjo, ki je državni aparat na j Hrvatskom spravila v roke samostojnih demokratov.«
Radičevci v Srbiji.
Po anketi so radikali par hrvatskih poslancev povabili s seboj v Srbijo. Ob povratku so dajali radičevci prav optimistične izjave o napredovanju RR sporazuma, ki je prava narodna potreba.
Zagrebške »Novosti« imajo prav zanimivo izjavo nekega uglednega člana HSS. V tej izjavi se povdarja,
da ne more biti niti govora o sodelovanju Hrvatov s Pribičevičevo skupino.
Samostojni demokrati so jjopolnoma diskreditirani,
na Hrvatskem hočejo biti kruti žandarji, med Hrvati, radikali in kraljem pa posredovalci, da bi pri posredovanju ravno tako kakor z nasiljem za svojo neznatnost izsilili visoko ceno in plačilo. Radičevci pa posredovalcev ne rabijq, ker se znajo sami prav dobro sporazumeti s krajem in z radikali, katerim ne kaže, da bi opustili priložnost lahkega in ugodnega sporazuma. — »Mi Hrvati, ostanemo v vsakem oziru kompaktni, vprašanje je pa, če bodo ostali Srbi v tako velikem številu v stranki, ki ni znala lako ugodne prilike izkoristiti. — Radikali kot dobri politik se gotovo ne bodo ozirali ali celo vezali na malenkostne in osebne interese skupine gosp. Pribičeviča.«
Samostojni demokrati se napihujejo
že na čisto blazne načine, ko trdijo (Pribičevičeva »Reč« v Beogradu), da bi bil sporazum med radikali in radičevci samo strankarski in ne državni, kar ni mogoče brez njih. O strankarstvu ali državnosti RR sporazuma bi se dalo mnogo govoriti, to je pa brez vsega gotovo, da samostojno demokratska skupina s svojo politiko ni državna. Ob največjem nasilju in pri vseh zlorabah državnega aparata zastopa to politiko samo neznatna skupina in ko živi od radikalske milosti, a se pri tem še toliko košati, je gotovo, da bodo radikali vse miloščine odpovedali, ko imajo od tega itak samo škodo in slabo ime.
Značilna razprava o kmetijsko-kreditnem zakonu.
Na nedeljski in pondeljkovi specialni debati o kmetijskih kreditih sta se jasno pokazala
dva tabora:
socialno čuteči in stanovsko zavedni ter samopašni in velekapitalistični.
V prvem so bili poleg naših poslancev in zajedničar jev dr. Krajača nekateri radikalski kmetski poslan-
I ci, ki so naravnost revolucijonarno nastopili, drugi ta-j bor so pa predstavljali poleg samostojnega demokrata, j gosposki radikali z dr. Veiizar Jankovičem na čelu. j Radičevci so bili prav pohlevni.
\
Radikalsko kmetski poslanci
i niso bili proti načelom zakona, ampak proti temu, da se j s kmetskim denarjem polnijo centralne ustanove, od j katerih ne dobi kmet niti vinarja nazaj.
,	Minister obljublja — nove davke.
Odbor je začel v nedeljo z razpravo o ravnafeljst-! vii za kmetijske kredite. Glede tega se je sprejela izpre-memba, da dobi glavni zadružni Savez enega člana več. Dr. Kulovec je zahteval, da mora državni svet imeno-j vti tiste, ki jih predlaga zadružništvo. Predlog glede j ravnatelja, da mora biti imenovan eden izmed terno-predloga, je bil odklonjen. Dolga debata se je razvila glede dohodkov, ki jih bo imelo ravnateljstvo za kmetijske kredite. Odbor je pozval finančnega ministra dr.
, Stojadinoviča, da da potrebna pojasnila. Dr. Stojadino-I vič je imel daljši govor, ki je izzvenel v velik pesimizem glede naših financ. Izjavil je, da dela sedaj na novem proračunu za leto 1926-27. Torej ne bomo v proračunskem letu 1925-26 imeli še rednega proračuna, ampak si bomo gospodarili še z dvanajstinami. Minister je od-; krito povedal, da je davčne vire tako zelo prenapel, da ne ve za nobenega novega več. Priznati je moral, da ljudstvo ječi pod izredno visokimi davki in davčnimi bremeni. Upa samo, da pridobi nekaj z večjim sledenjem, s katerim je sedaj pričel. Država bi morala za kmetijske kredite prispevati po 50 milijonov. Priznal je ' tudi, da teh novih kreditov še nima pokritih. Misliti bo treba na nove vire dohodkov, to se pravi na nove davke.
Ostra kritika.
Dr. Krajač, Vladimir Pušenjak in dr. Kulovec so z ostrimi besedami bičali finančno politiko in podčrtavali, da imamo nov zakon, ki zahteva večje izdatke, da pa nimajo kritja. To kaže, da je cela stvar precej ne-
resna. Več radikalnih kmetov in dr. Kulovec so zahtevali, da se pupilarni denar in denar iz javnih ustanov nalaga v zadružne ustanove, kjer je varno naložen, zlasti radikalni kmetski poslanci so brezpogojno zahtevali, da se ta denar dvigne v drž. hipotekarni banki in da se da oblastnim zadrugam. — Predsednik Jankovič ni hotel nič slišati o tem. da naj ostane pupilarni in drugi slični denar v posameznih oblastnih skupščinah in se naj uporablja v prvi vrsti v kmetske interese. Kosta Ti-motijevič je predlagal v svojem govoru kompromis v lem smislu, da naj gre polovica denarja v hipotekarno banko, polovica pa oblastnim zadrugam. Dr. Kulovec je izjavil, da nudi zadružništvo vedno dovolj veliko varnost. Zahteval je, da se denar nalaga v rajfajzenovke in zadružne ustanove, da ne bo romal v drž. hipotekarno banko, ampak, da ostane doma in da se nalaga v kreditne zadruge, kjer ni nič manj varno naložen. Zahteval je tozadevne spremembe.
Nastop ra d i k a lov - k meto v.
Radikalni kmetski poslanci so izjavili, da ne odstopijo od tega, da mora ostati ves denar doma na deželi in da ne bodo pustili, da se zvleče ves denar v Beograd, kjer si milijonarji zidajo palače, za kmete pa nimajo nič. Oslre besede so padale na račun finančnega ministra. Radikal Srečkovič zahteva, da se ljudski denar vrne ljudem, da bo služil cilju, za katerega je bil dan brez ozira na beograjsko zidanje. Radikal Brani-čevič je v ostrem govoru zahteval, da se fondi, kakor cerkveni, samostanski in drugi dajo ravnateljstvu za kmetske kredite. Izjavil je, da bo to vprašanje spravil na dnevni red v radikalnem klubu in pred plenumom narodne skupščine. Izjavil je, da je radikalna stranka pred 40 leti obljubljala kmetom, da jim bo pomagala s krediti. Po 40 letih pa prinaša zakon, ki bo ostal vsled ministrovega postopanja na papirju, kakor so dejali Slovenci. Ker predsednik in kmetijski minister nista pokazala v tem oziru nobene popustljivosti, so radikalni kmetski poslanci zapustili sejo.
Med odmori seje se spor med radikali — med gospodo in kmeti — ni dal poravnati.
Sprejet je ves zakon razen točke, ki govori o razdeljevanju kreditov hipotekarne banke. Značilno je, da pri razpravi o tem važnem vprašanju ni bil navzoč noben član zemljoradniškega kluba, čigar član je veliki »prijatelj« kmeta Ivan Pucelj.
po svefu.
PRAVOSODJE BOLGARSKEGA REŽIMA.
V	petek so bile v Sofiji že izrečene smrtne obsodbe nad odvetnikom Fridmanom, bivšim štabnim oficirjem Kojevom in cerkovnikom Zadgorskijem, ki so bili obtoženi kot atentatorji in njih pomočniki. Glede Frid-mana in Rojeva ni bilo prav nobenih dokazov za zvezo z atentatom, pa se po tem tudi ni dosti povpraševalo, ker je zadostovalo, da sta oba odločna nasprotnika Can- j kovega režima.
Režimski sodniki so izrekli še pet smrtnih obsodb
v	»odsotnosti« obsojencev. Med razpravo se je govorilo, da so utekli, splošno je pa znano, da so jih režimski policaji in komiti umorfli takoj ob aretaciji.
V	»odsotnosti« je obsojen tudi Kosovski in še par drugih zemljoradniških odličnih prvakov, katere je še manj kot Fridmana kazalo voditi na razpravo.
To »sodno« razpravo je med drugimi takole opisal dopisnik beograjskega »Vremena«:	i
Nekdanja dvorana artilerijskega kina je danes iz- : premenjena v poslopje, v katerem se z nerazumljivo , lahkostjo in brezbrižnostjo govori o smrti, o vislicah in o onih, ki jih nihče več ne bo videl. Samo izvoljeni — j oficirji, njihove žene in novinarji smejo stopiti v po- ; slopje, kjer se sodi. Na ulici pred poslopjem patrulirajo j konjeniki in ne dovoljujejo nikomur, da bi se ustav- j ljal ... Že na sredi ulice jemljejo iz žepov legitimacije j oni, ki prihajajo, in jo drže potem v roki. Pri vhodu i pregleda papirje še enkrat podnarednik. Dva stražniška j bajoneta molita izza njegovih ramen. Takoj pri vhodu j je sobica, v kateri je vedno deset pripravljenih vojakov > z nasajenimi bajoneti in puškami pred nogami. Na gla- j
vi	imajo jeklene čelade, na katerih so mrtvaške glave s ;
prekrižanimi kostmi. Vsakemu visita ob pasu dve nem- ; šld bombi. To so bolgarski arditi, ki jim pravijo: ju- j naki ....	j
Podnarednik, ki pregleduje papirje, ukaže najprej j odpeti suknjo, potem spodnji suknjič, tipa za vrat, prsi, i mišice, preiskuje žepe. Ko je opravljeno to, ukaže:	j
»Skini šapku« — (odkrij se).	f
Ko tudi v laseh nimate bombe, vas pustijo dalje. j
Po mračnih stopnicah pridete v malo predsobo. ? Nova desetina vojakov z jeklenimi čeladami, bajoneti [ in bombami. Nasproti njim nekaj prič v strašnih veri- | gah, težkih 40 ali 50 kg. Roke imajo z verigami zveza- > ne zadaj na ramenih.
Skozi dvorano, kjer je bil prej artilerijski kino, se gre tiho po prstih. V dvorani je samo nekaj žandarjev, ki drže roke na odpetih revolverjih. Samo nekaj stebrov loči to dvorano od druge, v kateri sodijo.
V	vsej dvorani je vse mračno. Mize so dolge, vo- j jaške, mastne od jedi . . . Obtoženci so pri stebrih: pod- « polkovnik Kojev v težkih verigah gleda topo v sodnike I in se naslanja na zid. Cerkovnik cerkve »Sv. Nedelje«, Zadgorski ima obraz človeka, ki so pravkar sneli z vis- , lic. A ga šele 'bodo obesili. Komaj se drži naslonjen na j
zid, obraz je mrtvaško rumen. Kambrov in Daskalov prav tako rumena in naslonjena na zid.
Edino Marko Fridman, advokat, revolucionar in vodja sofijskih komunistov, se drži uporno, oprt na mizo. Desetina vojakov iz napadalne čete z golimi bajoneti ! in bombami ob pasu stoje za njim in tvorijo živo mejo okrog obtožencev.	j
_____In vse zasliševanje se razvija v ozračju krvi,
dinamita in bomb. Marko Fridman se smeji, kadar govori kaka priča proti njemu.
V svojem zagovoru je potem izjavil: »Sem komunist in komunizem mi je svetinja, ali izvršeni atentat v so- : iijski katedrali je delo brezumnosti, ki ga niti eden tre- 1 zen politik ne more odobravati. V razmerah, v kakršnih se nahaja danes Bolgarija, je edino mogoč ilegalen boj. Enotna fronta delavcev in kmetov je velika politična ideja za ustvarjanje ljudske svobode in Stambolijski je propadel zato, ker ni zavestno sprejel te ideje. Ali ; med politiko, ki jo odkrito zastopamo, in med bestialnimi zločini, za katere se nas obtožuje, ni nobene zveze.
Jaz sem revolucijonar in ne prodajam svojega prepričanja. Lahko me obsodite na smrt, lahko me ubijete ali prisiliti me ne morete, da se odpovem temu, kar mi je najsvetejše v življenju. Nisem član centralnega odbora, nisem terorist, nisem atentator, toda sem komunist, kar priznavam odkrito, Ker bi se sramoval pred samim seboj in pred svojim razredom, ako bi zatajil svoje prepričanje.«
Izvršitev smrtne obsodbe se je pričakovala že v soboto na javnem prostoru ljudstvu v »pouk in zabavo«, potem so se pa razširile vesti, da kralj Boris noče podpisati obsodbe, ker se je tako zaobljubil, ko je zasedel prestol. Fridman in Kojev nista vložila niti pritožbe,
niti prošnje za pomilostitev ------— — Mogoče bosta
usmrčena tudi brez podpisa obsodbe.
Cankovi »sodniki« so pa začeli še s celo serijo procesov. Obtožujejo se sedaj manjši »atentatorji« in »atenlatorski pomočniki«, — med njimi tudi žene — in po večini seveda vsi na smrt. Mnogi bodo seveda zopet obsojeni v »odsotnosti«, nekateri so bili že na »begu« ustreljeni in par jih je, ki so se sami rešili vseh muk s tem, da so se iz podstrešne ječe »opčestvene bezopasno-sti« strmoglavili na kamenito dvorišče.
Listi bolgarske vlade so posvetili navdušene članke atentatorski Menciji Karnicin, ki je na Dunaju umorila makedonskega federalista Todorja Panico. Morilka se je hinavsko vtihotapila v družino svoje žrtve ter je kot velika »prijateljica« čakala na priliko za svoj zločin. Taki atentatorji in izvajanje političnih umorov na tak način tvori poseben oddelek bolgarskega režimskega pravosodja.
Cankov se pogaja z opozicijo. Bolgarska vlada je zadnje čase prekinila vse zveze tudi s takozvano legalno opozicijo, v kateri se nahaja del socijalnih demokratov in demokratska stranka: vodita jo Malinov in Mušanov, prvaka demokratske stranke. Ko pa so po zadnjih grozodejstvih pričele krožiti vesti, da bo kralj poveril sestavo nove vlade Malinovu ter da bo odslovil Cankova, je ta zopet stopil v
Iz delovanja dr. Žerjavovih prvakov.
Zakaj je skrahirala Slovenska banka?
Dokler ni bilo pri Slovenski banki gospode izpod dr. Žerjavovega plašča: Praprotnika in kraljevega ministra n. r. Antona Kristana ter so banko vodili obče spoštovani ter ugledni gospodje, kakor: Dragotin Hribar in Legvart, je bilo to bančno podjetje na dobrem glasu in je tudi razpolagalo z velikimi denarnimi svotami. Kakor hitro sta se pa vgnez-dila v banko Praprotnik in Tone Kristan, sta stirala na boben pretežno večino bančnih podjetij in sta na ta način upropastila tudi banko.
Kako je Praprotnik pomogel Slovenski banki do zloma, naj služijo javnosti v pojasnilo ti-le vzgledi: Pod Pra-protnikovim vodstvom in na njegovo povelje je morala Slovenska banka poslati vsak teden eden milion dinarjev po 8% obresti v Zagreb Slavenski banki. Ne smemo prezreti dejstva, da je Slovenska banka sama plačevala vloge po več nego 8%. (Nadalje je morala Slovenska banka vzdrževati: »Jutro«, Alloma-Kompanie (reklamni oddelek za Praprotnikova podjetja), skrahirano špedicijsko družbo Im- j pex, vnovčevalnico, Praprotnika samega in še bogzna ko- j •liko drugih dvomljivih in že skrahiranih podjetij Slavenske J banke.	j
A tudi vzdrževanje vseh teh naštetih dvomljivih in ( danes deloma čisto skrahiranih podjetij bi še ne bilo za- ■ djalo Slovenski banki smrtnega sunka, ako bi bila banka ( dobila od Slavenske banke vrnjene svote, ki jej jih je po- , šiljala, kakoT zgoraj omenjeno, tedensko. Mesto da bi bil j Praprotnik vrnil Slovenski banki, kar jej je dolgovala Sla- j venska banka, je pustil mesto1 vrnitve vlog tiskati za Slo- ■ vensko banko vedno nove delnice. Za dividende so prejemali delničarji Slovenske banke vedno nove in od dne do dne manj vredne — danes zgolj papirnate delnice.
Kam in kako je uporabil Praprotnik ogromne svote Slovenske banke?
Denar, kojega je zaslužil Praprotnik na škodo Sloven- ? ske banke, je uporabljal predvsem za pobijanje in uničeva- j nje svojih nasprotnikov in ga razmetal kot kavalir med onè elemente, ki so njegovo osebnost reprezentirali pri raznih sumljivih kupčijah.	j
Za to našo trditev navedemo samo en vzgled: Znani bivši predsednik Slavenske banke v Zagrebu g. Arko, je i lastnik tovarne za špirit, konjak itd. Praprotnik je bil tudi generalni ravnatelj Slavenske banke — torej v prvokolen-
ski žlahti z Arkom. Baš v onem času, ko je najbolj cvetelo sorodstvo med Praprotnikom in Arkom, je v Ljubljani pro-cvitalo podjetje g. Milka Jesih, ki je tudi izdeloval špirit, konjak itd., tako da je postalo nevarna konkurenca za Pra-protnikovega žlahtnika Arka. Jesiha, kakor smo že poročali, so Žerjavovci zbobnali na ta način, da so mu med sladkimi besedami in s pomočjo g. kr. ministra n. r. Toneta Kristana pri Slovenski banki odprli velik kredit, mu ga nenadoma ustavili, Jesihovo podjetje pognali na boben in na ta način je bila firma Arko* rešena nevarnega konkurenta. Slučajev uničevanja konkurentov po vzgledu Jesih sta si Praprotnik in Kristan privoščila več. Uničevanje konkurence je stalo Praprotnika recte Slovensko banko, ogromne svote.
Mariborski javnosti je znano, da se je bila v Gosposki ulici nastanila splitska' Zadružna banka. To podružnico je prevzela Slovenska banka, nato jo je likvidirala in to samo radi tega, da je bila z likvidacijo fuzijonirane Zadružne in Slovenske banke ojačena filijalka zagrebške Slavenske banke. Koliko denarja se je izmetalo izpod Praprotniko-vega palca za uničevanje bančne konkurence,- zna menda sam Bog, Praprotnik sam že najbrž ne večl
Slovenska banka ima danes samo še dve podružnici, ki pa sta tudi kljub dobremu prometu v likvidaciji, in sicer v Ljutomeru in v Dolnji Lendavi.
Vsakdo bo pa vprašal: Zakaj neki g. Praprotnik ne likvidira Slovenske banke v Ljubljani? Kakor smo že beležili v zadnji »Straži«, je obremenil Praprotnik Slovensko banko z ničvrednimi delnicami v znesku 36,000.000 dinarjev. Precej delničarjev je vplačalo delnice in ako bi banka likvidirate, bi delničarji zahtevali svoja vplačila nazaj. Da pa delničarji tega ne storijo pred likvidacijo, je Praprotnik Slovensko banko omajal z raznimi umetno zadolženimi pod jetji. Ako delničarji forsirajo likvidacijo, jih Praprotnik takoj užene, češ: le likvidirajmo, potem bo vse vrag vzel in nobeden ne dobi niti ficka. Nafarbani delničarji rajši plačujejo* krivične obresti za ravnokar omenjena podjetja, samo da ne pride do likvidacije in si še na ta način podaljšujejo upanje na izplačilo vplačanih delnic.
Vzgled, kako se zna Praprotnik poiasaiti raznih ptodetij.
Kakor hitro je iztaknil Praprotnik kako podjetje, ki bi znalo postati potom konkurence nevarno njegovemu ali Arkovemu, se najprej vgnezdi pri njem kot delničar ali družabni' lastnik. Ko je enkrat dosežen ta korak, romajo v Po firmo Praprotniku udani nastavljenci, ki so dobro* uvedeni v vse mahinacije svojega šefa. Potom zaupljivih ljudi se začne umetna obremenitev podjetja in sicer tako, da začnejo obresti požirati ves dobiček. V od Praprotnika* za-
stiik z opozicijo, s katero se skuša* pomiriti. Sprejel je Malinova in Mušanova ter se zelo dolgo z njima posvetoval. Namerava se posvetovati tudi z ostalimi predstavniki legalne opozicije ter jih bo skušal pridobiti za sodelovanje.
Demobilizacija v Bolgariji. Medzavezniška likvidacijska komisija v Sofiji, ki vrši kontrola nad razorožitvijo in nad oboroževanjem Bolgarije, je obvestila bolgarsko vlado, da mora takoj demobilizirati oddelek dobrovoljcev. Konferenca ambasadorjev je po atentatu v Sofiji dovolila Bolgariji, da sme oborožiti 10.000 dobrovoljcev v svrho* preprečanja* revolucije. Likvidacijska komisija zahteva sedaj, takojšen razpust dobrovoljskih oddelkov in njihovo razorožitev.
i Rekonstrukcije češkega kabineta. V češki vladi so med Člani posameznih strank koalicije že 'dalje časa nesoglasja radi raznih zakonskih načrtov, katere bi rade uvedle stranke, ki so na vladi. Agrarci* bi radi, da se uvede carina na uvoz žita, socijalisti pa hočejo še preje spraviti na dnevni red zakon o sooijalnem zavarovanju. Ker na* to ne pristanejo1 agrarci, bodo socialistični, in narodnosocija-listieni, ministri v kabinetu Švehla podali demisijo in izvr-' šila se bo rekonstrukcija vlade. Med novimi* osebami, ki prihajajo* v poštev pri sestavi* vlade, se imenuje* tudi *dr. Kramarž, ki prevzame finančno ministrstvo.
Nov angleški komisar za Egipt. Dosedanji, angleški ko-; misar v Egiptu lord Älemby je podal demisijo, katero je
•	angleška vlada sprejela ter imenovala za novega komisarja ; George Lloyd-a, ki je znan kot izvrsten poznavalec raz-: mer v orijentu. Ostavka lorda Alembyja, predstavnika neizprosne angleške politike, se zelo živahno komentira v
: angleških listih, ki napovedujejo milejši' kurz .angleške* politike v Egiptu.
Največji upnik na svetu je Amerika. V teku prešlega leta je posodila v inozemstvo 1 milijardo dolarjev. Vse njene terjatve znašajo 9 milijard dolarjev. — Vzlic tem ogromnim dolgovom, katere ima izterjati in vedno novim posojilom, je amerikanski proračun še vedno visoko aktiven. Letošnje proračunsko leto, ki se konča s 1. julijem, bo prineslo 108 milijonov dolarjev prebitka. Svoje dolgove Amerika ne bo tako hitro izterjala, ker so njeni dolžniki večinoma države, kojih finančno stanje je zelo negotovo. Komisija za ureditev zavezniških dolgov je le dni zopet opominjala Fran-I cijo, Italijo, Belgijo, Anglijo, češkoslovaško, Rumunijo, I Grčijo, Letsko in Jugoslavijo, da urede čimprej vpra-j sanje svojih dolgov v Ameriki.
jj «waeawswawiiiwmBwiiiBiiim	.
Sovjetska Rusija	— novi
faktor v svetovni	politiki.
—č. Odkar je poslala francoska vlada — po predhodnem priznanju de iure — svojega poslanika v Moskvo, je nastalo med Quai d’ Orsay-em in Kremljom neko novo razmerje, ki ga ponekod še ne tolmačijo povsem pravilno. Gospod Herbette se omejil samo na obljubo, ostal je zvest svojemu prizadevanju in če sta se med tem obe državi sporazumeli v marsikaterem (vprašanje
seženih firmah se vodi* vedno dvojno knjigovodstvo. Eno za g. 'Praprotnika, ki je* pravilno in v rokah Praprotnik ovega zaupnika; drugo fiktivno za delničarje in davčno oblast. Ko so enkrat bremena potom fingiranega knjigovodstva zrastla tako visoko, dia je izkazana skozi eno leto pasiva, skliče Praprotnik občni zbor, pri tej priliki prevzame on ra-i di* previsokih bremen kot edini plačnik podjetje in delni-j carji ali družabniki* se morajo zadovoljiti z ničvrednimi del-
*	nicami.
Žerjavovec Lovro Petovar in »zboljšanje inventarja« pri Križevski opekami.
Med gradnjo nove železnice Ormož—Murska Sobota so se naenkrat pojavile pri* Križevski' opekarni, precejšnje množine* tračnic in takozvanih huntov, ki pa. za podjetje sploh niso uporabni. Predsednik in upravni, svetnik firme Lovro Petovar je to neporabno robo kupil na doslej še nepojasnjen način. Za nakup tega blaga je izkazal v knjigah velike svote. Doslej pa javnost še ni čitala, da bi bila država kot taka prodajala tračnice in hunte brez razpisa licitacije, le g. Petovar je kupil to blago tako* pod roko .... G. Petovar ju bi svetovali, naj te tračnice in hunte spravi od Križevske opekarne na svoj dom, ker ta roba nikakor ne spada k pošteni tvrdki. Javnost bi tudi zanimalo, ako bi g. Lovro v kakem časopisu pojasnil: na kak način in od koga je kupil zgoraj omenjeno robo, ki je bila državna last.
Lovro Petovar »dobrotnik« delavstva.
Svoj čas je bilo pri Križevski, opekarni zaposlenih 100 do 160 delavcev, ki so imeli pri podjetju svoj kruh. Pod predsedstvom g. Petovarja podjetje počiva in ubogi delavci so* nagnani s trebuhom za 'kruhom. Križevska opekarna je namreč umetno tako obremenjena, da nima obratnega kapitala za izplačilo delavstva. Pri podjetju danes odločujoča gospoda hoče firmo tirati do popolnega kraha, da se je bo na ta način poceni in popolnoma polastila. Znano je namreč, kako je pred kratkem neka družba naročila pri Križevski opekarni* 2,000.000 komadov strešne opeke. Ako bi bila tvrdka to* naročilo* sprejela, bi bilo dobilo zaslužek 160 delavcev, a g. dobrotnik delavcev Lovro* Petovar je to naročilo iz znanega vzroka odklonil . . .
S tem smo končali prvo poglavje o razkrinkavanju doslej za javnost zagonetnega vprašanja: Odkod dobivajo Žerjavovci denar in kako so si ga nagrabili na goljufiv način? Z objavo* drugega poglavja, ki bo za široko javnost zanimivejše od prvega, bomo* par dni* počakali v nadi, da nam bo Žerjavova gospoda kaj v »Jutru«, »Narodu« in v ! »Taboru« odgovorila na dosedanja razkritja.
verističnih obveznosti je sicer velikega pomena, a ni glavno) vprašanju, je to gotovo tudi njegova zasluga. Posledice tega delovanja za časa Herriotove vlade so se pokazale v popustljivosti finančnega komisarja Sokolji ikova. Znamenje, da so se strinjali s tako politiko Francije napram Moskvi najširši sloji francoskega naroda, je pa dejstvo, da komunisti niso delali levičarskemu kartelu in vladama Herriot—Painlevé nobenih posebnih težkoč. Zdi se, da je sovjetska zunanja politika našla v tem razmerju do Pariza novo možnost za njeno borbo proti Angliji. Vsa znamenja kažejo, da hoče Cičerin izkoristiti zgodovinsko utemljeno protislovje med Anglijo in — Francijo. Ker je Poljska vezana na francosko politiko tako v idejnem kakor tudi materij einem smislu, je nastal v Moskvi nov, vsekakor zanimiv načrt za novo grupacijo v Evropi, ki bi imela sledeči namen: 1. zaustaviti stremljenja protiboljševiške fronte, namenjena ne toliko propagandi III. internacionale kakor zvezi ruskih federativnih republik; 2. postaviti protiutež ameriško-anglčški zvezi, ki grozi v ; političnem in gospodarskem oziru ne samo Evropi, marveč tudi vzhodno-azijskim narodom.
To osnovno misel nove zveze, v katero bi vstopila ludi Rusija, je čičerin razvil na zadnjem kongresu sovjetov. Ves njegov ekspozé je bil slika rusko-angleške borbe na vzhodu. Izjavil je, da je temeljna linija sovjetske zunanje politike želja za mirom in obnovo Rusije. Diplomatska delavnost Rusije da ni ofenzivna, marveč defenzivna. Ako se Rusija ni hotela udeležiti — v smislu njene miroljubne politike — konference za omejitev trgovine z orožjem, je iskati povoda v dejstvu, da Rusija Društvo narodov' nikakor ne more priznati kot nadstrankarsko institucijo. Razen tega so v Moskvi mnenja, da je postalo Društvo narodov — vsled tehtnega vpliva Anglije — instrument za borbo reakcije proti Rusiji.
Ruska politika je šla vzporedno za tem, da se ustvarijo med Moskvo in Varšavo čim boljši odnošaji. V tern smislu hoče skleniti Rusija s Poljsko celo vrsto praktičnih pogodb. Ruski načrt predvideva torej sledečo konstrukcijo: evropsko-azijski blok, ki bi obsegal Francijo, Poljsko, Rusijo in Japonsko. Da je pristop slednje v čičerinovo kombinacijo zelo verjeten, potrjuje dejstvo, da imata Rusija in Japonska že zvezno pogodbo in redno vzpostavljene diplomatske odnošaje. Tu pa ni japonska ljubezen do Rusije gonilna sila, temveč japonsko sovraštvo do — Amerike. Angleško-ame-riško približanje je moralo, nujno izzvati reakcijo v obliki rusko-japonskega prijateljstva.
Kar se tiče pristopa Francije v tako alijanso, je stvar povsem jasna. Amerika se je izkazala v teh povojnih letih kot neizprosna izterjevalka medzavezniških dolgov. Finančni položaj Francije je danes tak, da država jedva izhaja, ne da bi smela pomisliti na povračilo ameriškega dolga, preden Nemčija ne izpolni svo- j jih reparacijskih obveznosti. Vlada Ramsay Mac Do-nalda, ki je imela za francoske finančne težave še naj- j več razumevanja, je bila le malenkosten intermezzo in j danes skomigajo konservativci z ramo, češ, Anglija se je obvezala na 62 letno amortizacijo svojega dolga v Wall-Street, pa si tudi Francija naj pomaga kakor more in zna. Radi tega se v Parizu prav nič niso radovali državam Male antante, ki snujejo neke protiboljševiške fronte (medtem ko Ninčič izjavlja novinarjem, da on o tem nič ne vé!) ne proti komunistični nevarnosti, ki je prazen strah, tembolj pa proti sovjetski Rusiji. Či-čerinova konstrukcija bi bila naperjena proti Angliji, ki skuša Nemčijo podrediti svojim zunanje-političnim ciljem. Jasno je, da bi v tem slučaju igrala Rusija v novem bloku eminentno politično vlogo. V njem bi prevladovali interesi Vzhoda, in Rusija bi stopila — čeprav ! od mnogih nepriznana — aktivno v koncernu evropskih ! držav oslanjajoč se na milijonske rezerve problematične Azije.
Dnevne novice.
Še enkrat poziv davčni oblasti. V našem listu smo z dne 11. maja t. 1. natančno označili, kako zgledlajo pogodbe Žerjavovcev: g. Praprotnika in kr. ministra na razpoloženju Tone Kristana napram davčni oblasti. Navedli smo s številkami natančno, kako je gospoda Žerjavovega političnega kova samo pri Križevski opekarni opeharila davčno oblast in s tem tudi državo za okroglih 600.000 dinarjev. Pozvali smo davčno oblast, naj se o tej goljufiji Žerjavovcev prepriča pri davkariji v Ptuju in pri g. Lumirju v Mariboru, Slovenska ulica 12. Davčna oblast, ki je napram vsakemu bajtarju ter kramarju rigorozna do zadnje pare, še doslej I glede Žerjavovih ljubljencev ni zganila niti z mezincem. Treba namreč pomisliti, ako se ugotovi in to se bo, da se je samo pri pogodbah Križevske opekarne zamolčalo 600 tisoč dinarjev, in ako vzamemo sedaj še desetkratno kazen zamolčanega zneska, potem dobimo lepih 6,000.000 din., koji bi romali v državno blagajno iz žepov onih gospodov, ki dan na dan v svojih glasilih povdarjajo, kako so oni edini za državo in njen vsestranski dobrobit. Davčni oblasti čisto mirno povemo, da se bodo radi njene brezbrižnosti v označeni zadevi pobrigali radi goljufije države naši poslanci in spravili to afero na dnevni red predi narodno skupščino. Bodo zvedeli tudi Srbi in Hrvati, koliko je gg. Žerjavovcem za državo tedaj, ko je treba seči v lastni žep. Praprotnik in Kristan imata bogzna koliko milijonov in zakaj ne bi dala državi, kar jej gre po zakonih, koje so z navdušenjem pomagali uzakonjati ravno polioajdemokratski mladini. Glede fetirjabve 6,000.000 dinarjev iz žepov gospodov, ki pomagajo vzdrževati mladinsko časopisje, ne bomo popustili, četudi se bodo pri tem našem koraku kislo držali gospodje od davčne oblasti. Toliko za danes, a
kmalu več, ker je zadeva zrela za javno razpravo pred narodno skupščino,
Čudne nagrade železničarjem. Bogzna kolikokrat se je že v časopisju pozivalo železniško* ministrstvo, naj izplača železničarjem vsaj one nagrade, katere jim pripadajo' po zakonu. Pred dnevi so se .radikali zopet spomnili, da bodo začeli izplačevati nagrade, a ne starih, ampak čisto nove. Beograjsko vladno časopisje razglaša: Ministrstvo saobraćaja je odobrilo nagrade onemu osobju, katero dožene netočno označenje in težo prevoznega blaga in zaloti potnike s karto nižjega razreda v višjem. Te nove nagrade bi se naj izplačevale procentualno in sider za blago največ do 500 dinarjev, za potnike do 50 dinarjev. Ministrstvo saobraćaja bi storilo boljše in pametnejše, ako bi izplačalo dosedanje nagrade v redu in ne uvajalo novih in to seveda samo po časopisju!
Že zopet napovedujejo revizijo. Nekak poseben znak vladne radikalije je, da vedno nekaj šnofa in revidira. Ministrstvo za agrarno reformo zbira zopet podatke, na podlagi katerih hoče izvršiti nekako revizijo dosedanje agrarne reforme v naši državi. Revizija izvedene agrarne reforme bi se naj izvedla predvsem v Vojvodini, kjer se je doslej razdeljevala zemlja med one, ki je niso obdelovali, ali so jo dajali prav po cehi v zakup, medtem, ko so pravi rodoljubi ter dobrovoljci ostali brez zemlje. Po končani napovedani reviziji agrarne reforme se bo delila zemlja samo onim osebam, ki se bodo zavezale, da jo bodo same obdelovale in je ne bodo lahkomiselno dajale v zakup. Za sedaj je obustavljena vsaka parcelacija in delitev posestev. Največ pazljivosti se bo odslej posvečalo izvedbi kolonizacije v nenaseljenih krajih in v tem oziru bo tem pokrajinam šlo na roko ministrstvo agrarne reforme in socialne politike. Tako razglaša glede revizije agrarne reforme vlada in pri tem razglasu moramo povdariti, da je tokrat razglašena revizija agrarne reforme od prevrata do danes v Vojvodini sedemstosedeminsedemdeseta!
Mislinjska podružnica SPD. v Slovenjgradcu naznanja vsem prijateljem planin, da bo koča na Urški gori otvorjena dne 26. maja 1925. Odbor.
Kam gremo v nedeljo, 24. maja? Vsi k Mali Nedelji, kjer priredijo gojenci III. letnika drž. moš. učiteljišča iz Maribora veliko »Akademijo« z zanimivim sporedom. Čisti dobiček je namenjen dijaški knjižnici, zato se udeležite prireditve v čim največjem številu. Začetek je točno ob pol 4. uri popoldne. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Miši izgrizle 6000 dinarjev. V Omanovem je kmetica Kata Krmpotič dobila od sina üz Amerike 6000 dinarjev, da si kupi kravo. Denar je zavila v ruto ter ga spravila v omaro. Ko je 'hotela čez nekaj dni na sejm, je1 v svojo gmzo našla v ruti samo koščeke papirja. Reva je, misleč, da je okradena, poklicala orožnike, toda ti so mogli samo ugotoviti, da so* ji denar izgrizle mišk
Koliko bankovcev imamto v prometu? Po izkazu Narodi-ne banke se nahaja v prometu bankovcev v vrednosti 5.730,810.440 'dinarjev. Kovinska podlaga banke znaša 446,322.039 dinarjev. Od zadnjega izkaza se je število bankovcev ‘pomnožilo :za 59,787.040 dinarjev; istočasno se je povečala ‘tudi sorazmerno kovinska podlaga. Narodna ‘banka ima še v raznih posojilih naloženih 1.248,503.662 dinarjev.
Borza. Budapest 857—877, Berlin 1460—1475, Italija 248.80—251.80, London 297—300, Nemyork 61.11— 61.91, Praga 181.675—184.075, Dunaj 863—865, Zürich 1189—1199. Dinar notira v Curilhu 8.40.
Oglas. V smislu naredjenja g. ministra vojske in mornarice E. P. Br. 6130 od 20. avgusta 1924, vršila se bo j v pisarni 32. artilerijskega -polka v Mariboru, Stritarjeva i ulica dne 27. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne javna ust-; mena licitacija za nakup živil za čas od 1. junija do1 31. julija 1925 in sicer v sledečih količinah: 700 kg fižola^ 600 leg riža, 240 kg ječmenčeka (ješprenja), 1850 kg krompirja, 220 kg koruznega griza, 420 kg makaronov, 200 kg svinjske domače masti, 300 kg kisa, 80 kg namiznega olja, 570 kg čebule. Ponudbe se bodo sprejemale tudi za posamezna živila z vzorci. Predaja živil polku od posameznih ponujaloev se bo vršila v začetku meseca junija 1925 po vzorcih v skladišču polka; prodajalec mora torej živila sam ‘pripeljati. Pred licitacijo mora vsak, ki se želi udeležiti, licitacije, položiti kavejo v višini 5% (inozemci 10%) vrednosti onih živil, katera želi polku prodati. Vsem, ki ne postanejo liferantje, se kavcija takoj po licitaciji zopet vrne. Plača se takoj po predaji na blagajni 32. artilerijskega polka. Pogoji (uslovi), po katerih se bo nakup vršil, se lahko vpogledajo vsak dan ■— razun ob nedeljah in praznikih — v pisarni 32. artilerijskega polka v Mariboru.
j ÀsWikim romarjem
[	,	1 ’v.	\	...	.	'
! se še naznanja:
1.	V torek, dne 26. t. m., pred odhodom k Maribora i bodo prevzvišeni g. škof dr. Andrej Karlin v stolnici ob
7.	uri zjutraj opravili sv. mašo za srečen potek romanja. Romarji, ki bodo v torek v Mariboru, se naj te sv. maše sigurno uđeležijo.i
2.	Romarji naj skrbijo za to, da pravočasno pridejo v Postojno. Italijanski vlak se odpelje iz Postojne dne 26. maja že ob 6. uri 45 minut zvečer. Vozni red posebnega .vlaka, ki vozi iz Maribora, smo objavili že v zadnjem »Slov. Gospodarju,« Tega voznega reda se naj romarji strogo držijo in naj gledajo, da pravočasno pridejo na ta vlak.
3.	Romarji naj vzamejo za pot od doma do Rima, t. j. do srede zvečer, potrebno hrano seboj, ker med potom ne bo mogoče obedovali. Dobili bomo v Padovi samo zaju-
trak. Skoraj gotovo je, da nam italijanski cariniki radi živil ne bodo delali težav.
4.	Še enkrat opozarjamo romarje, da imajo na vseh jugoslovanskih železnicah polovično vožnjo. Od postaje, kjer vstopijo, pa do postaje Rakek meja naj si kupijo celo karto. Na to karto jim uradnik naj -pritisne mokri žig. Te karte pa ne smejo nikjer oddati, ker bo veljala še tudi za nazaj.
5.	Romarji ne dobijo na dom nobenih izkaznic ali dokumentov. Vse kar bodo rabili, dobijo na vlaku.
Na veselo svidenje!
Dr. Anton Jerovšek.
KOLIKO PREBIVALCEV ŠTEJE MARIBORSKA OBLAST.
Uradni podatki ljudskega štetja iz leta 1921 po okrajih.
Za bodoče volitve v oblastne skupščine (deželni zbor v Mariboru) bodo za število mandatov merodajne številke iz zadnjega ljudskega štetja. Na vsakih 10.000 prebivalcev pride en deželni poslanec in na vsak ostanek preko 5.000 duš zopet en mandat.
1. Politični okraj Maribor levi breg šteje 80.992 duš a) Mesto Maribor...................... 30.641 «
b)	Sodni okraj Maribor levi breg . . . 33.104
c)	Sodni	okraj	Sv. Lenart......17.247
2.	Politični	okraj	Maribor desni	breg	.	.	46.288
a)	Sodni	okraj	Maribor desni	breg	.	.	27.616
b)	Sodni	okraj	Slov. Bistrica	....	18.672
3.	Politični okraj Dravograd ..... 28.703
a)	Sodni	okraj	Marenberg.......13.608
b)	Sodni	okraj	Guštanj.........15.095
4.	Politični okraj Slovenjgradeč .... 27.217
a)	Sodni okraj Slovenj gradeč (z občino
Spodnji Dolič).................. 13.716
b)	Sodni okraj Šoštanj (brez občine
Šmartno na P. in z obč. Kozjak) 13.501
5.	Politični okraj Konjice...........19.742
(Sodni okraj Konjice brez občin Spod.
Dolič in Kozjak.)
6.	Politični okraj Gornjigrad........15.873
(Sodni okraj Gornjigrad z obč. Šmartno na Paki.)
7.	Politični okraj Celje............. 64.360
a)	Mesto Celje....................7.754
b)	Sodni okraj Celje (brez mesta Celje
in z občino Sv. Rupert) .... 43.382
c)	Sodni okraj Vransko (z obč. Motnik,
Špitalič in Trojane).........13.224
8.	Politični okraj šm-arje—Rogatec	.	.	.	45.150
a)	Sodni okraj Šmarje............16.566
b)	Sodni okraj Rogatec z obč.	Stoperce	12.114
c)	Sodni okraj Kozje brez obč. Veliki
Kamen in Mrčna Sela.............
9.	Politični okraj Ptuj.................
a)	Mesto Ptuj . . ....................
b)	Sodni okraj Ptuj (brez mesta Ptuj
in z obč. Stoperce..............
-c) Sodni okraj Ormož................
10.	Politični okraj Ljutomer—Radgona .
a)	Sodni okraj Ljutomer.............
b)	Sodni okraj Gor. Radgona z Apačko
kotlino .....................
11.	Politični okraj Murska Sobota ....
12.	Politični okraj Dolnja Lendaya . . .
13.	Politični okraj Medžimurje..........
a)	Upravni kotar Čakovec............
b)	Upravni kotar Prelog.............
16.470
73.688
4.449
48.941
20.298
32.747
14.932
17.815
54.011
38.405
96.945
48.853
48.092
Skupaj šteje mariborska oblast 624.121 duš
Potemtakem volijo v oblastno skupščino poslancev: Mesto Maribor 3, sodni okraj levi breg 5, Maribor desni breg 5, Dravograd 3, Slovenjgradec 3, Konjice 2, Gornjigrad 2, Celje mesto 1, Celje okraj 6, Šmarje 5, Ptuj 7, Ljutomer 3, M. Sobota 5, D. Lendava 4, Medžimurje 10. Skupno torej voli Spod. Štajer (brez Laškega in Posavja) 64 deželnih poslancev.
Iz Maribora.
V nedeljo, dne 24. maja, v Jareninof! Zakaj? V nedeljo dne 24. maja t. L, priredi v Jarenini Mariborska srenja orlovski dan. Najbolj, na kar mora dandanes vsak naš človek misliti, in za kar mora delati!, je katoliška mladinska organizacija. Ako ostane mladina dobra in zdrava, bo ostal tudi naš narod v bodoče dober in zdrav. Mladina pa ne bo ostala dobra, če bo zašla v organizacije, ki ne priznavajo vere ali ki se ne brigajo zanjo. Samo vera v življenju, ! samo čednost je zmožna človeka ohraniti dobrega. Mla-I dina pa mora ostati tudi zdrava, mora imeti smisel in ob j enem navodila, kako si svoje življenjske moči ohrani sveže j in si utrdi svgje zdravje s primerno telovadbo. Vse- to delo I pa hoče med slovensko mladino izvrševati orlovska organizacija. Mariborska srenja je zato obrnila svojo posebno pozornost na Jarenino, kamor gredo v nedeljo, dne 24. maja, vsi. njeni odseki!, da tam s svojim nastopom poživijo 'orlovsko- misel v Jarenini in okolici. Zato bodo domačini
in okoličani dne 24. maja v Jarenini pri orlovski prireditvi, Mariborčanom! V nedeljo, dne 24. maja t. k, imate prav ugodno železniško zvezo, če gresto ob 13. uri 10 min. do Pesnice in nato na orlovsko -prireditev v Jarenino. Vračate pa se ob 20. uri 50 minut. -Pričakujemo iz vseh, posebno iz naših inteligenčnih krogov, da nas Jareninčane
obiščejo. Preteklo nedieljo, so mislili, da bo Jarenina sokolska, to nedeljo pa pokažite, da ste z nami, da hočemo vsi, da je Jarenina orlovska!
Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo, dne 24. majnika romanje v Puščavo. Odhod z glavnega kolodvora zjutraj ob 5.38, s koroškega kolodvora ob 5.46 do postaje St. Lovrenc. Od tam v procesiji v Puščavo, kjer je skupna romarska pobožnost. Pred odhodom s Puščave je pridiga v slovo za romarje. Ob lepem vremenu gredo romarji peš čez Falo v Ruše, tam slovesne večernice, nato oddih, zvečer ob 18. uri nazaj v Maribor z vlakom. Vse članice, vsa društva, kakor vse prijatelje zveze, kateri se romanja udeležite, ste naprošeni, da pravočasno pridete, da ne bo nikakih ovir. Odbor.
Narodno gledališče. Repertoar: Danes, 20. maja zaprto. Četrtek, 21. maja »Traviata« ab. B. Gostovanje prvega baritonista ljubljanske opere g. Boriš Popova. »Traviata« zadnjič v sezoni.
Gostovanje prvega baritonista ljubljanske opere g. Boriš Popova v »Traviati«. »Traviata« za več sezon zadnjikrat. V četrtek, dne 21. maja se bo vršilo v našem gledališču zopet jako zanimivo gostovanje. Nastopil bo g. Boris Popov, prvi baritonist ljubljanske opere, ki je pri- nas s svojim prvim gostovanjem kot grof »Luna« v »Trubadurju« dosegel nenavadno lep uspeh. Obenem opozarjamo cenj. občinstvo, da bo la predstava »Traviate« zadnja v tej sezoni ter se bo s to predstavo za več sezon odstavila z opernega repertoarja.
Ali greste v nedeljo, 24. maja kam na izlet? Pojdite v Jarenino, kjer je orlovska prireditev!
Samomor. V noči od 18. na 1Ö., t. m. se je v limbuškem gozdu nasproti kamniške cerkve ustrelil. 201etni trg. pomočnik Valter Schrott. Našel ga je mrtvega neki železničar, kateri je ravno tam ribe lovil. Vzrok samomora zdaj še ni znan. V nedeljo je bil mladenič še na neki veselici v Studencih. Pokojni je bil prav priljubljen.
Občni zbor »Slomška«, društva mariborskih bogoslovcev,- se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja t. 1., ob 13. uri v bogoslovni čitalnici. Dnevni red je običajen! Vsi čč. gg. starejšine uljudno vabljeni! — Tajnik.
Čebelarska pR družni ca za Maribor in okolico ima svoj drugi letošnji sestanek dne 24. maja pri čebelnjaku g. Toplaka v Gačniku, s čimer se odzove prijaznemu vabilu Jareninske čebelarske podružnice. Pričakuje se tem številnejša udeležba, ker je obljubil predavanje naš ■obče čislani g. Jurančič. Odhod iz Maribora gl. kol. ob 1. uri popoldne. Od postaje Pesnica je pol ure pešpota. Na prijetno svidenje.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
12
»Kdo bi si mislil!« je rekel Franco brezbrižno.
»To bo obračun z menoj«, je rekla markiza. »Ostane pa še obračun z Bogom!«
»Kaj?« je vzkliknil Franco. »Obračun s Bogom bom napravil prej kakor s teboj, ne kasneje.«
Kadar se je markiza v čem spozabila, je vselej nadaljevala razgovor, kakor da se ni nič zgodilo.
»Ta obračun bo velik«, je rekla.
»Toda izvTŠil se bo prej!« je vztrajal Franco.
; »Ker je dolžnost vsakega kristjana«, je nadaljevala grozovita starka, »da posluša svojega očeta in svojo mater. In jaz ti nadomestujem očeta in mater.«
Če je bila ona trdovratna, je bil on še bolj.
»Toda Bog pride prej!« je rekel.
Markiza je pozvonila in končala svoj razgovor s sledečimi besedami:
»Sedaj se torej razumemo.«
Ko je vstopila Cariota, se je dvignila z zofe in mirno rekla:
»Lahko noč!«
Franco je odgovoril »lahko noč«, in zopet vzel v roke »Milanski časopis«.
Komaj pa je starka došla, je vrgel časopis proč; krčevito je stisnil pesti, dal duška svojemu trpljenju z divjim vzdihom, brez besed; nato skočil na noge in glasno vzkliknil:
»Ha, bolje je tako, bolje, bolje! Bolje je«, je mrmral zase, da nikdar ne pripeljem svoje Luize sem, v to prokleto hišo; bolje je, da nikdar ne občuti tega tiranstva, te ošabnosti, tega glasu, tega obraza. Bolje je, živeti ob kruhu in vodi in si vse drugo prislužiti z najnižjim delom, kakor pa živeli od rok stare matere; rajši postanem vrtnar ali brodar ali ogljar — vrag naj vzame vse!
Odšel je v svojo sobo, trdno odločen, da zlomi vse ozire. »Obračun z Bogom!« je vzkliknil, in zaloputnil z vrati. »Obračun z Bogom, če se poročim z Luizo? O, proč vse skupaj! Kaj me briga, če preže na-mé, če prisluškujejo, če me zalezujejo, če starki vse na uho prinašajo — to mi dela samo veselje!«
Ko se je v naglici oblačil, je zadeval ob stole, z ropotom je odpiral in zapiral omaro. Nalašč je oblekel črno obleko; glasno je tekel po stopnicah navzdol, poklical starega služabnika ter mu rekel, da bo ostal vso noč zunaj. Ne meneč se za osupli in prestrašeni obraz služabnika, ki mu je bil zelo vdan, je skočil na cesto in v temi izginil.
A	*	*
Dve ali tri minute na to je poslala markiza, ki je ■bila že legla, Carlotlo, naj gre gledat, kdo je tekel po stopnicah. Carlotta je sporočila, da je bil to don Franco. Poslala jo je z drugim naročilom: »Kaj je hotel don Franco?« V odgovor je zvedela, da je don Franco za nekaj trenutkov odšel. Ta »trenutek« si je v strahu izmislil stari sulžabnik. Markiza je Carlotti ukazala, naj pusti luč in naj gre. »Ko bom pozvonila, pridi zopet«, je rekla.
Gez pol ure je pozvonila.
Služabnica je letela h gospej.
»Ali se je Franco že vrnil?«
»Ne še, gospa markiza.«
»Ugasni luč, vzemi pletenje, sedi v predsobo in kadar se Franco vrne, mi sporoči.«
Ko je lo naročila, se je starka obrnila k sleni, tako da je začudena in zlovoljena služabnica zagledala belo, enolično, neprodirno uganko njene nočne čepice.
III.	poglavje.
Veliki kora k.
Isli večer, točno ob desetih je inženjer Ribera dvakrat previdno potrkal na vrata gospoda Giacoma Putlini v Zgornjem Albogassu. Kmalu na to se je odprlo nad njegovo glavo okno in v luninem svitu se je prikazal stari obrili obraz »gospoda Zacoma«.
»Klanjam se, cenjeni gospod inženjer«, je rekek. »Takoj pride služkinja, da vam odpre.«
»Ni treba«, je odgovorila ta. »Ne grem gori. Čas jr, da odidemo. Pridite takoj doli.«
Gospod Giacomo je začel puhati in mežikali. »Oprostite«, je rekel v svoji govorici, mešanici vseh mogočih narečij. »Oprostite, cenjeni gospod inženjer. Moral bi resnično . . . .«
»Kaj pa?« je suho vprašal inženjer. Vrata so se odprla in prikazal se je rumeni obraz služabnice, podoben ptici roparici.
(Dalje prihodnjič.)
Pridna, zairesi j iva služkinja, katera zna kuhati, se sprejme v Gosposki ulici 9.	230 2—1
Otroka, zdravega, starega od dva meseca naprej; vzamem v oskrbo. Naslov v upravništvu lista.	237
Dobroohranjeno moško kolo se proda. Maribor, Ruška -oesta-3 na dvorišču.	234
Premog iz svojega premo&okopa pri Veliki Nedelji prodaja Si-venska piemogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolf© ulica št. t-I.	i	-
Moške klobuke
najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki
Aniea Traun, Maribor, Grajski trg t
Pozor kmetje,, delavci, obrtniki!
Obiščite v Mariboru vinotoč
SMS" Štaiersfeo klet
v podzemeljskih prostorih restavracije »Narodni dom«.
Belo in črno vino liter od 9 D naprej. Mrzla in topla jedila. Pristni jabolčnik. Toči se tudi čez ulico.
Priporoča se najbolje A. M. Oset.
SSSSSESSSSSSHBSHBSEp5
Najcenejša birmska darila
in obenem najlepši spomini so slike iz
fotografižnega ateljeja MAKART
samo
Gosposka ulica 27, nasproti hotela »Pri zamorcu«.
« H « I! ■ i! ■ !l * H ® I! * 1! •• !l srll ■ || ■ j| ■ || n [| a || a |[ ■ j) ■ Il a |l «lr*
Rietine vrtne garni tare in stojala za cvetijice
ima v največji zalogi
160 BALOH
Maribor, Gosposka ui. 15 i csraismissssjisiraraGE ■

Sim
nayjtooljls© In
Ali sem že obnovil naročnino!
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici y Mariboru,
Stolna ulica št. 6	r. z. z n. z.,	Stolna ulica št. 6
ki obrestuje hranilne vloge po
% In 10%
oziroma po dogovoru.
IS®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®»
¥1	fò
Zadružna gospodarska banka d. d
Podružnica v Mariboru

V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najknlantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni predafalee «reči* državu* ra»r. loterij*.
p'tir-'tir v	^ rjt
KI KI k L'
Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni iiVv-dnik: Januš Golce.
Izdaja konzorcij »Naše Straže*.