190 številka. Ljubljana, v ponedeljek 22. avgusta 1904. XXXVn. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsl nedelo in praznike, ter volja po pošti prejemati za avetro-ograke dežele za vse leto 95 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K BO h, za eden mesec S K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem oa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden meeee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaća za vse leto 29 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja delala toliko toč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterustopne petit vrste po 12 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, 6a sa trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* brankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih alicah G t. 6, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličja. — Dpravniatvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Suklje in šolstvo. III. Stari aligator — kakor je Suklje sam sebe krstil — se je v svojih gorostasnih člankih povzpel celo do trditve, da nova dola sploh ni rasši-rila in povečala narodove omike. Lahko bi ga zavrnili a enim samim argumentom: Število članov Mohorjeve družbe, število kmetskih odjemalcev različnih slovenskih časopisov kriči na ves glas, koliko je nova šola storila za splošno omiko in kako otročje je Šukljejevo pisarjenje. A dasi je že ta okoliščina sama mogočna zftušniea za sUrega aligatorja na Kamou, si hoierao njegove navedbe vendar še nekoliko natančnejše ogledati. Suklje piše o neuspehih nove šole: „Morda se je pa v tej dobi, torej v blaženih Časih preh valj ene novodobne šole, primerno rastoči šolski potrebščini tudi razširila splošna narodna i z-omika? KajpaŠe! Pred seboj imam zanimivo poročilo. „Bemerkungen zum Jahresberichte des k. k. Landesschulrates tur Krain iiber daa Volksschulwesen pro 1901 02B. Prezanimivi so njegovi po-uatki, toda nočem naslanjati se na to gradivo že radi tega ne, ker se v umovanju tuintam ne strinjam z izbornim njegovim povzročiteljem. Ali sklicevati se hočem na neko silno poučno publikacijo rojaka našega v daljni Ameriki. Mlad diplomatski uradnik, avstro-ogrski podkonzul v Chicagu, dr. H. Schvvegel, je objavil letos prevažno razpravo pod naslovom: „Die Einwanderung in die Vereinigten Staaten von Nordamerika mit besonderer Riicksicht auf die bster-reich-ungarische Auswanderung-\ Vzorna ta znanstvena študija obsega poleg besedila 21 statističnih tabel, izmed katerih navajam le one, ki lazkazujejo razmerje analfabetov med izseljenci riizuih narodnosti. In tu mora domačinu uprav rdečica sramote obliti lice, ako v XI. tabeli čita, da je med Finci z ruskega severa, ki so se izselili v Zje-dinjene države, bil le 1% ljudi neveščih branja in pisanja, med Cehi le l'2°/0, med Madžari le 9*5%, celo med tepta-nimi ogrskimi Slovaki le 19-3'V0, dočim se je med Hrvati in Slovenci, katera uradna statistika severoameriške ljudo- Na Visokem Obiru. OCrtal prof. Jos. V/ester. Popotrsiz, ki si prišel iz Kranjske crez Jezersko, ne zamudi prilike, da obiščeš enega najimsnitnejsh razglednih vrhov, Visoki Obir! Če mi že drugih užitkov in drugih vtiskov ne bi nudil« Koroška, bil bi zadovoljen in vesel samo tega, da sem prebil čaroben več*r in bajno noč in nebeško lepo jutro na Obiru. Saj poznaš ta vrh. Ob jasnih dnevih ga Uhko zreš s Šmarne gore, z Ljubljanskega gradu, celo z nižjih posta-jank vidiš koničasto glavo tega ko-reškega čuvarja. Počitnidke muhe so me gnale iz zapuščene Ljubljane. Tja gor po Kokri sem jo mahnil z namenom, da si ogledam žitje in bitje naših bratov onkraj Karavank. Šel sem skozi »počćšeno« Jezersko, v Beli fiem se napil slatine, v Železni Kapli °a Gregorovini pa prenočil in se okrepil za pot na Ojsterc. (Tako imenujejo domačini Slovenci to goro; Nemci sami si niso na jasnem, eni vlade skupno obravnava, naštela celih 33*7% analfabetov. Izrecno konštatujem, da so se pri tem številjenju upoštevale le osebe, stare nad 15 let! Ker je pa obče znano, da na Hrvaškem bolje in uspešneje skrbe za padsko šolsko omiko, primorani smo do žalostnega sklepa, da je 1. 1903 — kajti številke veljalo za dobo od 1. julija 1902 do 30. junija 1903 — med onimi mnogimi tisoči slovenskih, večinoma kranjskih rojakov, katere je kruta beda preguala iz rodne zemlje preke svetovnega morja v daljno Ameriko, bila več nego tretjina neuka branju in pisanju. Nasprotno tem številkam bi se skoraj moralo vzklikniti: Blažena novodobna šola, kje so tvoji plodovi ? ! Rdečica jeze mora pograbiti vsakega spodobnega človeka, ko prečita to gorostasno neumnost. To je ali največja klerikalna infamija, katero si more Človek misliti, ali pa dokaz da je naduti Suklje tako opešal na duhu, da je postal stupiden. Po eni strani vpijejo klerikalni grobokopi, da so za narodno prosveto in varuhi narodne blaginje, po drugi strani bijejo s poleni resnici v obraz, grdijo Šolo in učiteljstvo ter lažejo in zavijajo vse na prav podli način, samo da bi prepričali javno mrenje, da sedanja šola ni za nič. Tem hinavcem in zavijalcem resnice ni nič znano, da je še zdaj pri nas, posebno v Istri in tudi na Hrvaškem jako mnogo krajev, kjer še nobene šole ni. Oni nočejo nič vedeti, da je tudi premnogo krajev izven šolskih okolišev nad 4 km daljave, da otroci radi prevelike oddaljenosti ne morejo pohajati šole. Ravno tako jim ni nič znano, da precej prvo leto, 1867. leta, niso bile na mah ustanovljene povsod Šole, ampak se je to vršilo polagoma, in da tisti analfabeti, kateri niso mogli oziroma niso bili primorani hoditi v šolo, živijo še danes v obilnem številu doma in v tujini. Mi smo še zelo daleč za Švedi in Finci, ker tam so potujoči učitelji radi raztresenih bivališč in ostrega podnebja. Vse analfabete naše dežele, kakor Istre in Hrvatske, kateri niso imeli priložnosti hoditi v šolo, prišteva klerikalizem iz same hudobije, zavisti in sovraštva novodobni šoli. To Šukljejevo dokazovanje je naravnost Škandalozno. Trditvi starega aligatorja> da na Hrvaškem bolje in uspešneje skrbe za ljudsko-šolsko'omiko, se morajo resni ljudje le imejati. Suklje je v svojih člankih dokazal, da o kranjskem ljudskem šolstvu ničesar ne razume; potrjujemo mu s tem, da ume o hr#at-skem ljudskem šolstvu še veliko manj. Žalostna resnica je namreč, da je ie dandanes na HrvaŠkem polovica vsega prebivalstva čitanja ne zmožna. Ne tajimo, da je tudi pri nas dosti ljudi, ki jih moramo šteti med analfabete, dasi so hodili nekaj časa v šolo. A tega je šola tako malo kriva, kakor aligator Suklje. Krivda tiči v tem, ker je v posameznih šolah preveč otrok, ker je obisk nereden, ker se sistematično opušča siljenje staršev, da morajo otroke v Šolo pošiljati, ker ni nadaljevalnih tečajev, tako da otrok od 14 oziroma 12 leta sploh nič več ne čita, ker duhovščina z veliko vnemo odvrača mladino, da bi se po zvršeni šoli sama dalje izobraževala. To so viroki da toliko zlasti manj nadarjenih otrok še to v nekaj letih pozabi, česar so se v šoli naučili. Sicer je pa prav bedasto, če hoče Suklje iz števila analfabetov med izseljenci sklepati na splošno omiko na Kranjskem. Kdo pa se največ izseljuje v Ameriko, kateremu sloju j pripadajo izseljenci? Največ je med njimi kmetskoga proletarijata. Izseljenci pripadajo z velike večine tisti plasti kmetskega prebivalstva, ki stoji na najnižji stopnji omike. Pa denimo, da je med izseljenoi res toliko analfabetov kakor navaja Suklje' Kaj dokaiuje to? To je očiten dokaz, da šolska omika daje človeku obilo moči za življenski boj, da tisti, ki so bili deležni šolske omike, lahko doma ostajajo in si doma služijo kruha, med tem ko morajo an-alfabetje iti za kulije v ameriške rudokope opravljat najnižje posle, ker nimajo dosti omike, da bi mogli doma izhajati. Vojna na Daljnem Vztokn. Ves svet se sedaj zanima na usodo ruske trdnjave Port Artur. Nekateri ji prerokujejo še dolgo življenje, mnogo jih je celo, ki sploh ne verjamejo, da bi jo mogli zavzeti Japonci, drugi pa zopet z vso gotovostjo zatrjujejo — in teh je pretežna večina — da je padec Port Arturja le vprašanje nekaj dni, ali kvečjemu enega tedna. Kdo da bo končno zadel pravo, se sedaj Še pač ne da povedati, to pa je gotovo, da bo Port Artur Japonce de stal mnogo ogromnih žrtev, predno ga bodo dobili v svoje roke. V tem oziru je velezanimiva razprava v listu »Novoje Vremja«; pisatelj dotične razprave sklepa na podlagi dat o obleganju Karsa in Plevne o žrtvah, ki jih bo na obeh straneh terjal Port Artur, predno bo padel. Pri navalu na Kars 1. 1855. so imeli Turki v trdnjavi 16000 mož, oblegajoči Rusi pa 19.000 mož. Pri naskoku na trdnjavo so Rusi izgubili 6500 mož, torej 35 odstotkov, Turki pa samo 9 odstotkov, to je 1400 mož. Ko so Rusi L 1877. ob legali Plevno, jo je branilo 17.000 Turkov. Prvič so Rusi naskočili Pievno samo- z 8000 možmi, a so iz-gub»ii pri tem 33% svojega moštva. Pri drugem naskoku je izgubila ruska armada izmed 32000 8000 vojakov, to je 25 odstotkov, dočim so Turki izgubili od svoje posadke 21.000 mož samo 1200 vojakov, torej samo 6° f. Pri tretjem navalu je štela ruska armada 80.000 mož; od teh jih je padlo 16.000 ali 20 odstotkov, dočim je turška posadka 30.000 mož izgubila samo 4000 mož ali 13 odstotkov. Iz teh podatkov je razvidno, da znašajo pri obleganju izgube napa- dajoče stranke 33 do 20 odstotkov, izgube obleganca pa samo 6 do 13 odstotkov. Preidimo ssdaj od teorije na prakso! Ruska posadka v Port Arturju šteje najmanj 30 000 mož, oblegajoča japonska armada pa, kakor bo zatrjuje, 100 000 mož. Nastane sedaj vprašanje, koliko bodo znašale izgube na obeh straneh v boju za Port Artur pri takšnem razmerju sil, kakor smo je gori navedli? Ako vzamemo za temelj računov številke, ki jih je podalo obleganje Plevne, moramo s gotovostjo sklepati, da so Japonci izgubili pri prvem splošnem naskoku na Port Artur, ki se je pričel 15. trn, 20 odstotkov od svojih 100000 mož, to je 20.000. Pri ruski posadki se mora računati 13 odstotkov, kar da od 30000 mož 4000. Pri drugem naskoku bodo napadalci imeli samo še 80.000 moi, izmed katerih bodo izgubili najmanj 20°t, to je 16 000 mož. Portartur-ška posadka 26.000 mož pa lahko izgubi 11 , ali 3000 mož. Pri tretjem navalu bo imel sovražnik samo še 64000 mož, izmed katerih pa lahko izgubi najmanj 23% ali 15.000 mož, branitelj pa 8%, to je od 23.000 mož 2 000. Pri Četrtem naskoku bo napadalec razpolagal samo z 49.000 možmi in se lahko vzame, da b j izgubil 27% ali 14000, branitelj pa 6° o ali okoli 1000 mož. Iz teh podatkov se da sklepati, da bodo Japonci pri štirih splošnih naskokih izgubili najmanj 65.000 mož, dočim jih bo portarturška posadka izgubila samo okoli 10.000. Po štirih navalih bo še prvotna ruska posadka 30000 mož štela 20 000 mož, dečim se bo japonska oblegajoča armada prvotnih 100000 vojakov skrčila na 3 5.000 mož. pravijo: die Hochobir, drugi zopet d e r Hoohobir.) Bilo je 4. avgusta. Silno je pripekalo solnct. Prav planinsko vroče je bilo v Kapli, ko sem se o pol dveh popoldne odpravil na strmo pot. Palico krivuljo v roki, čres ra mena nahrbtnik, v njem pa poleg navadnih popotnih potrebščin kos sira in kruha — tako sem korakal ob Obirščici v zahodni smeri od Kaple. Krasna pot je to, slična na5i skozi Vintgar, samo da je Obirska soteska daljša, — eno uro hoda imaš skozi njo —, da je voda Obiiščica še bolj divja ko Radovna, zato pa nima tiste prozorne čistote, pač pa se menjava po okolici, skozi katero divja Tu se peni ko gorko mleko v kabliai pod kravjim vimenom, tam je zopet bledo siva, tu smaragdno zelsna, tam skoro višnjeva. Pot je mestoma kaj drzno speljana ob desnem nje bregu, Široka dovolj, da se lahko pelje z vosom po soteski. Celo pot nisem srečal človeka, pa ga tudi nisem pogreša). Sam uživaj naravne krasoto, ne da bi te kdo motil z vzkliki: Kako krasno, divno, interesantno, romantično! Komur je treba izpodbude, da bi pojmil in čutil kra- soto v naravi, ta je ne bo nikdar užival. Voda divja poleg mene, buta ob skale, se peni, niže doli se zopet mirno raztaka, jas pa korakam dalje, kar zagledam visoko gori na rebri cerkveni stolp. Pogledam na specialno karto, vidim, da je tam gori selo Obirsko. To podobirsko vas bi rad ogledal; a poti ni videti do nje cd te strani. Povprašam pri razdira pani koČi starca, kod da pelje pot navzgor, in uslužno mi pokaže strmo stezo. Krenem po njej navzgor, dasi ni markirana. Mislil sem si, da se bo s Obirskega že na kak način prišlo na Obir; zato sem brez pomisleka dvigal kolena, da so se skoro dotikala brade. Hitro sem hotel biti pri cerkvi obirski, pol ure sem lezel navzgor, od 655 m do 893 m višine. Ogledam si farno cerkev, ki bi se ž njo lahko merila po velikosti, vnanjoati in notranjosti vsaka kranjska podružnica, preberem nekaj nagrobnih spominkov (tu so če * si slovenski), ura pa je kazala polšti-rih. Grem k najčednejši hiši v vasi, da bi »pobaral« za pot. Malo ščene pred hišo je zabevskalo in prikaže se deklic, katerega povprašam, kod da pelje pot na Ojsterc. »Bitte, oni-sohuldigen vielmals, ich varstehe noeh kein Wort elovenisch, bin erat einige Wochen hier«, mi odvrne dekle na moje vprašanje. No, mislil sem si svoje o njeni brihtnosti, če se v nekaj tednih ni naučila nobene slovensko besede, bivajoča med Slovenci, vendar je nisem hotel žaliti, ker me je tako dostojno prosila oprostitve in sem ponovil svoje vprašanje po nemško. Ha, zdaj ji je pa šel jeziček in še teta njena je prišla na prag. In pokazali sta mi glavno smer poti, več nista vedeli. Pridem mimo vaške gostilne. Hoteč se odžejati zahtevam piva, a ženica se obregne, češ da imajo pivo samo po zimi. Čudni običaji so tu na Obirskem, sem si mislil in odšel, ne da bi bil kaj pil- Hodim in hodim po pokazani mi poti, m nikjer ne zasledim rdečega znamenja. Ako bi bil šel dalje po obirski soteski, kjer je pot vseskoz rdeče markirana in bi bil pri Slatini zavil proti Obiru, bi stopal ves čas po varni poti, ne da bi mi bilo nje saiti. Zdaj pa sem hodil za nosom, na srečo, v nadeji, da se vendar kje strne moja pot i rdečo. Hodim skoro eno uro navkreber, že som mislil da se mi bo treba vrniti nazaj na Obirsko, da ondi prenočim; solnce so zastirali preteči oblaki. Edino tolažilo mi je bilo, da pot vsaj nazaj poznam, če že ne bo kazalo naprej iti. Na Obiru na prostem prenočiti, brez odeje, brez ogrtača, brez strehe, me pa ui mikalo. Kar me »aščegeta v oči velika rdeča lisa na meoesno-vem deblu. Prišel sem na glavno pot, vodečo iz Železne Kaple. Zopet sem bi vesel, lahkih neg, jasnih misli, in napil sem se studenčnice, da me je v želodcu zeblo. Pridem do Fladungove koče. Tu so imeli pred nekaj leti rudarji svoje zavetišče; rov, ki pelje v svinčaato skalovje, se še zdaj vidi. Tu se izteka tudi pot iz Obirske soteske; po tej bi bil moral tudi jaz priti semkaj, če bi me ni bila gnala tolklo-ristična radovednost tja gor k obirski cerkvi. Na pragu Fladungove koče je oblastno stal tuj planinec. Vprašam ga, koliko časa da še potrebujem do Rainerjeve .koče vrh Obira in ali dobim gori prenočišče; pravi mi, da pospem v dveh urah zlahka na vrb in mi tudi zagotovi, da dobim gorko ležišče. (Darje prih.) Te Številke kažejo pri vai svoji netočnosti jasno, da oblegajoča armada, ki hoče trdnjavo vseti z naskokom, mora v to riskirati ogromne izgube. Ic navedenega pa je tudi razvidno, da poročila o ogromnih japonskih izgubah pri napadih na Port Artur le niso tako pretirana, kakor nekateri listi zatrjujejo. Ako pa 5e upoštevamo, da šteje portarturška posadka, kakor naglasa jo vsa poročila, ne 30.000, marveč 50.000 mož, je položaj za Ruse v Port Arturju še veliko ugodnejši — subposito seveda, ako imajo dovolj streliva in živil — in v tem slučaju bi se celo upravičeno dalo dvomiti, da bi se sploh Japonci v doglednem času mogli polastiti Port Arturja. Izpred Port Arturja. Iz ČJifua se poroča, da so Rusi zopet pregnali Japonce s Pa-lingčenga, odkoder so japonske baterije že lahko streljale na notranje utrdbe; [Japonci so se umakniti do Šušija. Prebivalci portarturški prebivajo sedaj v podzemeljskih hodnikih, ki so popolnoma varni pred bombami. Vest, da skušajo Japonci s čredami volov, ki jih ženo pred sabo, povzročiti, da predčasno eksplodirajo rusko mine, se potrjuje. Toh volov se nato večinoma polaste Rusi in dobe tako prav poceni dovolj svežega mesa. Ti japonski manevri so Rusom, prav dobro došli. Po poročilih iz Rima je general Steselj razdelil posadko v tri oddelke. Eden oddelek ss udeležuje aktivnih bojev, drugi se nahaja v rezervi, tretji pa počiva, in sicer je za to določeno 8 ur. Tako ima Steselj vedno dve tretjini svoje po« sadke na razpolago in je popolnoma prepričan, da bo držal trdnjavo, dokler mu ne pride na pomoč ali Ku-ropatkinova armada, ali pa baltiško brodovje. Iz japonskega vira se poroča, da so Rusi v bojih pred Port Arturjem že izgubili 10.000 mož, dočim bi bili Japonci po istih virih izgubili samo 5000 mož. To je seveda gola laž, ko je vendar dognano, da ima pri obleganju vedno večje izgube napadalec, kakor obleganec. Rusko brzojavno agentstvo pa poroča iz Mukdena, da bo Rusi v celem izgubili pred Port Arturjem šele okoli 2500 mož. — Najnovejše poročilo o Port Arturju pravi, da so bili Japonci znova na celi črti z velikanskimi iz-gubamiodbiti izpred trdnjave-Podrobnosti se še ne vedo. Car Nikolaj generalu Steslju. Car Nikolaj je poslal generalu Steslju v Port Artur tale brzojav: V svojem imenu in v imenu vse Rusije Vas prosim, da čestitate portarturški posadki, pomorščakom in prebivalcem na sijajnih uspehih dne 26., 27. in 28. julija. Prepričan sem popolnoma o Vaši krepki volji, obraniti bojno slavo našega orožja z neomejeno Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. XII. (Dalje.) Erazmov nastop je kapucina tako presenetil, da se iz prva niti ganiti ni mogel. A videvši, kako mu Erazem po-pokončava njegove dragocenosti, se je jezno zakadil vanj in cvile Če klical: — Antekrist je prišel! Ljudje kri-stjanski, pomagajte! A ker se nobena roka ni ganila, Erazem pa je pahnil kapucina od sebe, je začel suhi možiček Se huje vpiti. — Ti Lucifer, ti Belcebub, ti Iška-rijot, ti si tolovaj. Pokrasti mi hoče denar. Ali ne vidite ljudje, da mi hoče ukrasti denar, ki ste ga vi dali za čast božjo, sveti cerkvi Kristusovi. — Ne imenuj Kristusovega imena po nemarnem, je OBorno velel Erazem, Magajna pa je vzel skrinjo, v kateri je bil denar, in jo postavil pred kapucina ter mu rekel: Tu imaš denar, za katerega si osleparil to revno in nevedno ljudstvo. Vzemi svoj plen in poberi se od tod. Med ljudstvom je zdaj nastalo živahno gibanje. Mnogo jih je bilo, ki so se začeli zavzemati za kapucina, še dosti več pa jih je bilo, ki so se hrabrostjo. Zahvaljujem se vsem kar najiskreneje; Bog najvišji naj blagoslovi Vače junaško in požrtvovalno delo in naj ohrani trdnjavo portar-turško pred navali ljutega sovražnika! Nikolaj. Odpotovanje nemškega vojaškega atašeja iz Port Arturja. Na krovu japonske križarke »Ja-jejama« je prispel v Tsingtav, kakor poroča Reuterjev urad, nemški vojaški ataJe iz Port Arturja — kapitan HofTmann. Trdnjavo je zapustil na ukaz nemškega cesarja. Iz Port Arturja se je odpeljal na neki kitajski ladji. Japonci so ga pričakovali 30 milj isven Port Arturja. Japonska admiralska ladja „Mikasa" — potopljena. Častniki ruskih ladij, ki so se vrnile v Port Artur, zatrjujejo z vso gotovostjo, da se je v pomorski bitki dne 10. t. m. p d to pila japonska admiralska ladja »Mi-kasa«. Ko so Japonci ves svoj ogenj koncentrirali na »Cesareviča«, so Rusi z vso silo jeli streljati na japonsko admiralsko ladjo. Kapitan oklopnioe »Retvizan« je streljal na sredo japonskega brodovja in plul naravnost proti »Mikasi«, ki so jo popolnoma obkolile ruske ladje. »Mikasa« je nakrat začela streljati z vsemi topovi, nato se je pa potopila. Oklopnica »Mikasa« je bila zgrajena leta 1900, dolga je bila 122 m, široka pa 23 m; obsegala je 15362 ton in imela 60 topov. Njena posadka je štela 740 mož, vozila pa je 18 vozlov na uro. * Križarki „Novik" in „Diana". Iz Petrograda se poroča: Kri-žarka »Novik« je priplula v rusko pristanišče Korsakovsk na otoku Sa-halinu, kjer se bo založila; s premogom in potem odplola dalje v Vladi-vostok. Križarka »Diana« pa je dospela v francosko luko Saigon v Co-ohinehini. Tu se bo preskrbela s premogom in odpluje* nato takisto proti Vladivostoku. Z mandžurskega bojišča. Po poročilih iz Londona so se Japonci na desnem krilu umaknili 15 milj izpred Liaojanga, dočim prodirajo na levem krilu po dolini reke Liao proti severu. Reuterjev urad pa javlja iz To-kija: Japonci so 19. t. m. zasedli An-Šančan. Rusi se umikajo proti Muk-denu. Temu nasproti pa poroča pariški »Matin«: General Kuropatkin je poslal carju Nikolaju brzojavko, v kateri pravi, da se je ruska armada že tako okrepila, da se ji ne bo več treba umikati, marveč da ho lahko ie z nado na uspeh nastopila proti Japoncem. Prihodnji teden bodo Rusi stopili že v ofenzivo in vnela bo bo odločilna bitka v tej vojni. zavzemali za Erazma. Nastal je prepir, vsled katerega so ljudje z vseh strani drveli skupaj, da je bilo okrog kapucinovega štanta naenkrat vse črno ljudstva. Hrup in vik je bil" tolik, da je privabil tudi župnika in tolstega kanonika iz zakristije, a položaj je postajal tem resnejši, ker so posamezniki že dvigali pesti. Kapucin je spoznal pretečo nevarnost, vzel skrinjo z denarjem in pobegnil v zakristijo. Na potu je zmerjal in psoval, kar se je j dalo, kanonik in župnik, ki sta tekla za njim, pa sta mu pomagala. Nekaj mož je skočilo za njimi, ali Magajna jih jih zadržal. Erazem je med tem stopil na „štant" in poskusil ljudi pomiriti. — Nikar se ne jezite, ljudje, da sem naredil konec nevredni kupčiji, je Erazem ogovoril množico. Kapucin je Vašo vernost izkoriščal in Vas je goljufal. Bog ni dal nikomur pravice, da kup Čuje z njegovo milostjo, kakor je delal ta kapucin. Bog odpušča grehe iz milosti, ne pa za denar. Le božja milost nam more odpustiti grehe, ker z deli in z denarjem se Bogu ne more zadostiti. Kristus se je za nas daroval na križu in Kristusova kri nas oČišČuje vseh grehov. Samo če verujemo v Kristusa, smo deležni božje milosti. Ali misli kdo, da mar Kristusovo zaslu- Dr Kčrberjevo potovanje v Galicijo. Lvov, 21. avgusta. Sedaj priina tudi glasilo galiških plemičev »Ga-seta Narodova«, da ima potovanje dr. Kdrberja v Galicijo le namen, pridobiti zase galilke poslanoe. Dr. Kflrber si hoče na vsak način osigurati večino v parlamentu aa tiste predloge, ki se ne morejo reiiti a § 14. Imenovani list piie, da je vlada mislila pridobiti Poljake a ustanovitvijo poljskih paralelk na učiteljišču v Tešnu. To pa na zadostuje, treba je večjih Žrtev na vse strani in v vseh ozirih; v ta namen gre dr. Kflr-ber v Galicijo, da osebno prouči potrebe Poljakov. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo. Rim, 21. avgusta. Odposlanci obeh držav pridno zborujejo v Va-lombrosu. Pogajanja imajo prav ugoden tek, ter se v par dneh doŽenejo še zadnje točke, tako da se koncem t. m. podpiše ali nova trgovinska pogodba ali pa vsaj provizorij. Italijansko prebivalstvo ae prav malo briga za to trgovinsko pogodbo, odkar so se sklenile trgovinske pogodbe z Nemčijo in Švico, ki so za Italijo mnogo večje važnosti. Zvezno razmerje med Avstrijo in Italijo. Dunaj, 21. avgusta. Niti v Avstriji niti v Italiji ni nikakega navdušenja več za trozvezo. To dela diplo-matičnim voditeljem mnogo skrbi. Vsled tega je baje zopet dogovorjen sestanek med italijanskim ministrom zunanjih zadev Tittonijem in grofom Goluehowskim. Razpravljala bodeta o tem, s čim bi se dalo to zvezno razmerje urtditi. Iz Srbije. Bel grad, 21. avgusta. Predstojeće kronanje kralja Petra je prineslo velike zmešnjave v deželo. Ljudatvo zahteva, da se kronanje vrši brez vsake potratnosti v Žiai, kjer so bili dosedaj srbski vladarji kronani. Tudi se strogo kritikuje, da se ni skliaalo v ta namen skupščine, temuč je ministrski svet sam vse določil ter dovolil 100.000 frankov. Najbolj pa se v kmetskih krogih agituje proti temu da bi prišle h kronanju deputacije iz cele dežele na stroške občin, ki bo že itak revne. Med narod se delijo proti temu tiskane okrožnice. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 20. avgusta. Poslanika Avstro Ogrske in Rusije sta opozorila turško vlado, da je v zmislu dogovorov v Milrzstegu zahtevati še po šest častnikov in 11 podčastnikov za macedonsko orožništvo. Carigrad, 20. avgusta. Da se sultan strinja s preganjanjem Armencev, je pokazal zopet s tem, da je imenoval polkovnika D žel o, kije divjal v BitlUu zoper Armenoe, za brigad nega generala. 3 o 1 u n, 20. avgusta. Albanoi so se začeli opasno gibati, agitacijo vo dijo plemiči, med njimi nečak velikega vezirja Ferid paše, mladi Djo-mil-beg Vlora. Is Monastira so šle na tri atrani velike vojaške eks pedisije po deželi. Povsod so vojaške straže, ki vsakega potnika strogo preiščejo. Albanske plemiče zapirajo brei vzrokov, pisma turška poŠta brez izjeme odpira in konfiscira. Nemški cesar — ruski boter. Berolin, 21. avgusta. Pruski prino Henrik se je odpeljal v Petro-grad, da kumuje namesto oesarja Viljema ruskemu prestolonasledniku Alekseju pri krstu dne 24. t. m. Tudi prinese princ Henrik baje še druge valne misije a berolinskega dvora. Papež in Francija. Pariz, 21. avgusta. Papež še vedno upa, da mu Francija odpusti njegovo netaktnost. Da bi se Combu prikupil, je poslal francoskim katoličanom okrožnico, v kateri jih poziva, naj se drže navodil, ki jim jih je dal papež Lev XIII. ter naj se ne pridružujejo monarhističnemu gibanju, temuč nvj delujejo kot republikanci na razvoj republike. Vstaja v nemški Afriki. Berolin, 21. avgusta. Včeraj se Je odpeljalo iz Hamburga s parnikom zopet 36 Častnikov, 943 vojakov in 205 konj v Afriko. Berolin, 21. avgusta. Prva zmaga, ki jo je izvojeval z nemškimi Četami general Trotha nad Hereroji, je tudi Nemce stala velikih žrtev-Mrtvih so imeli 26 aaož, izmed Častnikov jih je pst padlo, pet pa je ranjenih. Več vojakov pa še pogrešajo, ki so brezdvomno v sutn<>sti vatašev, ki postopajo ž njimi gotovo kruto. S to zmago pa šs vojna davno ni končana ter so smešni hvalospevi nemških listov . Polkovnik Leutwsin priznava sam, da vstaši ne odložijo pušk, dokler jim ne zmanjka patron, pa še potem se bodo več let bojevali z golim orožjem in zahrbtno. Dopisi. Od Sv. Antona v Slov. gor. Imamo kaj Čudnega kaplana. Primerjati je kakšnemu srednjeveškemu menihu po svoji agilnosti. Agilen je, to se mu mora priznati, a vsebina te njegove delovnosti zunaj cerkve je po-gubonosna. Njegove tendence stremijo za ciljem, da se cela fara v svojem mišljenju in svojem privatnem kretanju podvrže njegovim naziranjem in mišljenju po klerikalnem kopitu, na katerega hoče navaditi vsakega posameznika, bodisi že potem z laskavim obrazom direktno ali indirektno ali celo imperativno na podlagi svoje kaplanske autoritete. Skoraj vse ima pod svojo komando. Celo njegov nadrejeni predpo-stavljenec je v izbiri najnovejših časopisov kakor Slovenski Štajerc odvisen od svojega kaplana. Kar se ne tiska v kaki katoliški tiskarni, ima naš kaplan na indeksu. Ce se posodi za čitanje kateremu domačemu dijaku „Slovan je to velika pregreha, ker se boji, da se nahajajo v njem nage slike. — Z ozirom na to bi bilo slovenskim slikarjem svetovati, da se v prihodDJem z našim kaplanom posvetujejo o svoji stroki in o umetnosti vobče. Imamo tudi kat. bralno društvo, v katerem opravlja kaplan knjiiničarjeve posle. In pri tem strmi XX. stoletje! Nobena knjiga, ka tera ni pisana v strogo katoliškem duhu, se ne sme izposojati iz knjižnice, kajti Antonjc vi Carji bi se sicer navdahnili liberalnega duha, in potem bi seveda avtoriteti gospoda kaplana od-klenkalo. Dva junaka živita v na Ši fari, izpostavljena vsem mukam in pšicam iz klerikalnega tabora, ker čujte, — ker — sta naročena na „Slovenski Narod". Nobeden izmed njih se seveda ne zmeni za zgovorniško kričanje gosp. kaplana s prižnice proti po njegovem indeksu nedovoljenim časopisom. Skuša pa doseči ta človek svoje namene privatnim potom. In to je neznačajno in povsem absurdno. Upa si namreč ta kaplan poklicati zaročenko enega izmed imenovanih naročnikov „ Slovenskega Naroda" k sebi in ji pridiguje tam ves čas, naj skuša ona vplivati na Bvojega zaročenca, da opusti „Slov. Narod". In vprašamo Vas gospod kaplan, ali ni naročenje kakšnega časopisa popol noma privatna stvar, v katero se Vi prav nič nimate mešati, ali to Vaše konkretno agitiranje v ti privatni zadevi ne nasprotuje Kristovim naukom, če tako na indirekten način podkopavate srečo in mir vseh vdanih si src? Iu ta Kristusov ali Nekristusov učenec, v resnici pa klerikalni agitator, goji v svoji globoki domišljavosti mnenje, da je le njegovo klerikalno nastopanje po vseh zakonih svetovnega naziranja pravilno. Na podlagi tega stališča govori o ljudeh, kateri se sicer za njegovo strujo ne zmenijo, in zategadelj o njegovih tendencah in neumnosti sploh ne pogovarjajo, da bi menda po njegovem mnenju moral storiti vsak pošten človek, če se hoče takim prištevati, o ljudeh ... o ljudeh, kateri imajo svoje trdne svetovne nazore za sebe in katerih nikomur ne vsiljujejo, o takih ljudeh govori in maje pomilovalno z roko, češ, da si ti specijalno konkretni ljudje ne upajo izraziti javno svojega mnenja in se odločno postaviti na klerikalno ali liberalno stran. Iz tega je prav razvidno, da ta Človek noče miru tudi z ljudmi, kateri so sicer za njegovo stvar prav indiferentni, a ne trobijo na ves glas po njegovem taktu. Hočemo vprašati, kdo s svojim mišljenjem bolj očitno nastopa, mi, ali Vi gospod kaplan, kateri si ne upate javno ampak kje v zakotju govoriti i kako žensko, Češ, da, kakor se tu pa tam izrazite, Vas lahko sicer kdo Živega zanese in ovekoveČi v Vašem „intimnem prijatelju Štajercu", vprašamo, mi ali Vi, kateri imate po tari zahrbtno kakor Japonci v vojski iz svoje veliko obeta joče mladeniške družbe nastavljene hinavske kavalirje, da Vam poročajo, kod, pri kateri koči in po kom se ugnjezdujejo svobodomiselni časopisi, da potem dotičnika ali imperativno citirate ali ga velikodušno osebno poča stite z obiskom, mu trdno zapoveste, naj uniči vse svoje proste misli in želje in mu kot »pokorjenemu grešniku naroČite za svoji dve kronci „Naš Doni*. Tako, gospod kaplan, govorili smo ne k<>t osebni Vaši sovražniki, temveč v osebu-obrambo proti javnemu širjenju Vaših privatnih nazorov. ženje ni bilo popolno in da moramo z denarjem in z deli dopolniti in nadomestiti njegovo daritev in njegovo odrešenje? List Hebrejcem nam priča, da je Kristus z eno daritvijo za vedno popolnil one, ki se po veri v njega posvečujejo. In sv. Janez Evangelist piše: Kri Jezusa Kristusa, sina božjega, očiščuje nas od vseh grehov — i On je sprava za grehe naše, pa ne samo za naše, nego tudi za grehe vsega sveta. Če nas je torej Kristusova kri očistila vseh grehov, kakor morete misliti, da vas bo za denar dobljeno odpuščenje še bolj očistilo? Jaz pa vam pravim: Milost božja se ne da ne zuslužiti ne kupiti in zato ni nikomur treba hoditi k spovedi in kupovati odpustkov, ni treba hoditi na božja pota niti se postiti. Samo dvoje je potrebno: vere v Jezusa Kristusa in živeti po desetih božjih zapovedih. Če je kdo grešil, mu je greh tudi brez spovedi odpuščen, da le spozna svoj greh ter se ga kesa. Grdo žaljenje Boga pa je, če se duhovniki drznejo, odpuščanje grehov prodajati, in zato storite vedno tako, kakor sem storil jaz danes, če se Vam bližajo farizeji in Vam prodajajo odpuščanje grehov. Ljudje so tiho poslušali. Bilo je mnogo takih, ki so že poznali te nauke, in ti so Erazmu molče pritrjevali. Ali bilo je tudi dosti takih, ki so prvič slišali te nauke in zdaj niso vedeli, pri čem da so in kaj naj verujejo. Erazem je stopil med te ljudi in jim oznanjene nauke še natančneje razlagal. In ljudje so ga z zanimanjem poslušali tembolj, ker se niso mogli ubraniti vpliva njegove vneme in njegove tople, iz globokega prepričanja in resnične vernosti izvirajoče besede. Iz zakristije, kjer je bil kapucin skril svoj denar, se je čez dlje časa j priplazil Župnik Kozina. V začetku je od daleč poslušal Erazmove razlage, a ko je spoznal, da podira Erazem stebre njegove veljave in njegovega gospodstva, tedaj ga je obšla nepopisna jeza. Srdito se je zapodil med ljudi in jih podil narazen. — Spravite se proč, je kričal nad njimi. Niste vredni, da vas solnce obsije. Sram Vas bodi, da poslušate pri-tepenega človeka, ki obrekuje božje namestnike. — Bog ne potrebuje nobenih namestnikov, je mirno pripomnil Erazem. Bog je povsod in vedno pričujoč in brani in vlada vse verne kristijane, kakor je rekel: „Kjerkoli dva ali trije vkup pridejo v mojem imenu, oudi sem jaz med njimi" in „Jaz sem pri vas vse dni do konca sveta" — Kaj ti hočeš zanikati, da bi bil jaz namestnik božji, je vpil Župnik. Kdo pa si ti? — Kdo da sem, to vas nič ne briga, je odgovoril Erazem. To vam pa povem: Kdor se povzdiguje in pravi, da je namestnik in pooblaščenec Kri stusov, ta ravna napuhnjeno in mt vzetno in daje s tem na znanje, da je, kakor pravi sv. pismo „človek greha" in n8in pogube" in „zopernik, ki se povzdiguje Čez vse to, kar se imenuje Bog ali božja služba, tako da sedi \ j božjem templju kakor Bog-1. Od take lažnjive glave se mora po božjem ukazu ločiti vsak pravi kristijan in iti iz Babela, ako neČe biti deležen kaznij, ki jih bo poslal Bog nad takega prev-zelnika. Sedaj se pa župnik Kozina ni mogel več premagovati. Srdito je dvig nil svojo pest in skočil proti Erazmu, a kmetje so ga ustavili. Med ljudmi je završelo, sto pesti se je dvignile krik in vik je zaoril tako, da se je razlegal po vsi Vrhniki, in vse je kazalo, da pride do pretepa vzlic temu, da so Erazem in Magajna, gospa Ke gina in drugi ljudi *mirili. V tem nevarnem trenotku je pribitel sodnik Za vršan s pripravljenimi trškimi hlapci in njegovemu nastopu se je posrečilo, pomiriti ljudi iu jih pregovoriti, da so se razšli. (Dalje prih.) Iz Logatca. Naše tamburaške* društvo »Sloga« vrlo napreduje. V zadnjem Času je priredilo že dve ve seliei v prid ubogim pogoreleem. Naj bi »Slogo« v tem posnemala i druga društva. Krasen večer in lepo sabavo so nam nudili tamburaši v predvečer cesarjevega rojstneura dne na Kra-marjevem vrtu v Dolenjem Logatcu, kjer se je vršil koncert. Okoli 8. ure so prikorakali na vrt in kmalo je zadonela mogočna • vstrijska himna, kateri je sledilo še mnogo lepih komadov. Vrt je bil čarobno razsvetljen: nad sto balončkov je razsvetljevalo prostor med košatimi kostanji. Po koncertu, ki je trajal dve uri, preselilo se je vse v salon hotela »Kramar«, kjer se je kmalu razvil animiran ples. Prvo zaslugo, da je ta veselica tako krasno uspela, imata pač letoviSčarja iz Trata, gospoda Thaler in Notarangelo, ki sta vso stvar vodila. Sploh nas tujci vsako leto raz vesele s kako zabavo. Druga leta so ob takem času na polju prižgali ume* talni ogenj, letos 80 pa to iz varstvenih ozirov radi velike suše opustili. Vkljub temu imeli smo tudi zadnji V6čer mnogo užitka Omeniti moramo še, da so tamburaši priredili koncert brezplačno. To je bile tudi popolnoma umestno. Saj bo je vršilo vse le v proslavo cesarjevega rojstnega dne in veselica se je vršila sporazumno s tujci. Gospodoma Thalerju in Notar-angelu bodi pa na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala za ves njihov trud in delo. Na svidenje drugo ieto! Javen poziv g. c. kr. prof. Rajku Perušku V listku »Siov. Naroda« z naslovom »Od Reke do Senja« pišeta med drugim tudi nastopno: »Ker si tudi olikani Slovenci štejejo v posebno čast svojo nezmerno spretnost v uničevanju alkohola! so često pripravljeni razgrajati ponoči. Celo darne" se ne stidijo potikati se do polnoči po kavarnah in gostilnah in potem vračati se z glasnim petjem in nebrzdanim krono-tanjem v družbi prepitih gospo dov domov . ..« Ta hudobni napad, je med vsemi Slovenci, ki smo hkratu z Vami bivali v Kraljevici, napravil silno ogorčenje, na Hrvate pa mučen vtis, da menda olikan Slovenec piše tako podlo in l&žnjivo o svojih rojakih, končno vzbudil še Kraljevičanom bojazen, da se zna pokazati neugoden vpliv na frekvenco gostov. Zato Vas javno pozivljem — in menim, da mi pritrdijo vai Slovenci, ki so letos bivali v Kraljevici — da po imenih navedete one »olikan e«, »p r e p i t e« gospode in one »dam e«, katere ste hoteli zadeti s svojim napadom, da moremo ukreniti potrebne korake. Ivan Kavčnik* Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. avgusta. — Pravoslaven duhovnik mudil se je pretekle dni na HruŠici pri Jesenicah. To smo iavedeli i* sobotnega »Slovenca«, Is srca nam je žai, da nismo poprej vedeli, da pride ta gospod duhovnik na Jesenice, ker nameravamo že dlje časa umakniti se rimskemu hujskanju in pristopiti k pravoslavni cerkvi. Vsak, kdor pozna sedanje razmere na Jesenicah, ee tudi našemu obupanju ne bode čudil. Rimska duhovščina nas zasleduje na vsak korak, ščuje proti nam, da je groza, nas preklinja in obrekuje do kosti. Mir vam bodi, je rekel nekdaj gospod, ali naši gospodje duhovniki nam pravijo »sovraštvo in zdražbe naj bodo med vami«. To je naše veselje in to je veselje »Slovenca« Mislili smo poprej večkrat: potrpimo, saj se bodo naveličali hujskati in zmerjati. A žali Bog, vse je zaman. Krvoločna Nerona Zabukovec in Za-bret ne mirujeta in tudi ne bosts, dokler bosta na Jesenicah. Ali naj radi teh Jesenice zapustimo? To bi bilo neumno! Tedaj proč od njih in tja, kjer najdemo zopet IzveliČarja. Onemu vrlemu pravoslavnemu gospodu duhovniku, kateri morebiti še danes daleč, daleč od nas biva, kličemo: GospGd vrnite se skoro na Jesenice, ako ravno morda nismo vredni, da stopita pod našo streho, ^mpak recite nam samo besedo in zopet bodemo v Bogu oživeli in Vi nas boste rešili tega zemeljskega pogubljenja! Gospod, Anton Bona veniura, kmalu boste uživali sad je- seniških duhovnikov! Z Bogom! — Obupani jeseniški katoličani. — Učiteljski dobrotniki. Državni poslanec g notar Iv. Plan-tan in slovenski pisatelj g. Ivan Res man sta postala pokrovitelj« »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta« vsak z 200 kronami; g. dr. [Fr. Horvat, o. kr. notar v Idriji g. dr. M. H ud ni k in gsp. dr. Al. K o k a 1 j so pa postali društveni ustanov ni k i vsak z 10 kronami. — Tajništvo vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bode poslovalo odslej redno vsak dan, izvzemši nedelj in praznikov, od 3. do 6 ure popoldne v druŽbini sobi v »Narodnem domu«. To se naznanja s pristavkom, da se prodaja tam tudi »narodni kolek«. — Sestanek slovenskih umetnikov bo 24. t. m. v hotelu »Ilirija«. Na tem sestanku se bo poročalo o pripravah za jugoslovansko razstavo in ho izvoliti slovenskega zastopnika za bslgrajsko jury ter določiti poslovnik za ljubljanske presojevalna odseke. — Iz Gospića se nam piše: Družba slovenskih igralcev is Ljub ljane poživlja pisatelja feljtona v »Slov. Narodu« z dne 15 t. m. naj imenoma naznani, kateri trije igraloi so v Kraljevici zapustili spomin dolgov, in v čem isti obstoji. — Spored I. kongresa srbskih zdravnikov in naravoslovcev pod pokroviteljstvom Niega Veličanstva kralja Petra I. v Belgradu od 18 do 22. septembra t. 1. 18. (5) sept. prvi sestanek ude-ležnikov kongresa, eventualno z rodbinami, ob 8. uri zvečer v »Grand Hotelu«. 19. (6). sept. dopoldne ob pol 11. uri svečana otvoritev kongresa, popoldne poslovanje sekcij, zvečer svečana predstava v »Narodnem pozorištu«. 20 (7.) sept. dopoldne poslovanje ekcij, popoldne izlet v okolico Belgrada, zvečer koncert. 21. (8 ) sept. dopoldne poslovanje sekcij, popoldne poslovanje sekcij %v zvezi s poaetom bolnio, naučnih muzejev, kabinetov itd., ob pol 7 uri zaključna skupna seja kongresa, zvečer banket. 22 9 sept. izleti z železnico in 8 parobrodom (če se javi zadostno število udeležniko). — Ude-lešniki kongresa naj se javijo gosp. Djoki Stanojevžću, profesorju velike škole v Beogradu in naj obenem pošljejo 10 dinarjev za vstopnico. Zastran potovanja in stanovanj bode pripravljalni odbor v kratkem vse potrebno objavil. — Poučno predavanje kranjskih kmetovalcev. Iz letniki so dospeli v Luoern, potem ko so si ogledali nekatera gospodarstva ob Ciiriškem in Cuškem jezeru. Po teh krajih se pečajo gospodarji le s travništvom in živinorejo. Lep dohodek jim daje pa tudi sadjereja, kajti travniki so nasajeni povsod s sadnim drevjem — zlasti s hruškami moštnicami — tako da izgleda cela pokrajina kot en sam sadni vrt. Ob Curiškem jezeru so imeli priliko po učiti se tudi o zglednem tamkajŠnem vinogradništvu in o uspešni organizaciji ondotnih vinogradnikov. Povsod drugod je pa živinoreja v zvezi s pridelovanjem krme glavna panoga ki daje v mlekarstvu in prodaji lepe plemene živine neusahljiv in prav bogat dohodek. Vzorno in za naš-izletnike posebno poučno je skrbr. ravnanje z gnojem, ki se lahko povsod opazuje. Danes odidejo izletniki proti Surseeiu. — Na Boh. Bistrici so obe. očetje sklenili naklado nn vino, pivo, žganje in meso. Po velikem trudu je primoral vis. deželni odbor občino, da je napravila svetilke po vasi, kar je glede raznih delavcev potrebno. Te svetilke gore včasih oh 6. uri zvečer, to je ob belem dnevu, včasih pa nič. Radi bi davkoplačevalci iz vedeli vzrok, da sa redno ne prižgo svetilke. To nam bo gosp. Andrečk, župan, gotovo pojasnil. — V Jesenicah je bilo včeraj naznanjena planinska veselica. — Udeležba ni bila velika; pričakovali so mnogo večje. Iz drugih krajev Gorenjske ni bilo skoro nič gostov. Kranj jih je poslal par, Radovljica skoro niČ, Podnart menda tri, Kranjska gora par, pa nekaj posamični-kov is rasnih krajev. Veselični prostor je bil krasen log ob Savi. Razni paviljoni po vzorcu ljubljanske »ljudske veselice« eo skrbeli za vsakovrstno pijačo in jedačo. Rodoljubne dame so stregle gostom z veliko vnemo in skrbnostjo. Zadovoljnost na to stran je bila popolna. — Tovarniška godba je pridno svirala; potrudila se je 8 slovanskimi skladbami, ali videlo se je, da to ni njen običajni repertoir. Lepaki so pošteno nabrisali radovedneže iz bolj oddaljenih krajev, ker so menili, da se bodo vozili po pravem — predoru skozi Karavanke. No. lepa je bila misel, aranžovati »predor skozi Karavanke«; Bkozi ta predor so se pa pridno vozili. Plačati je bilo le groš v dobrodelne namene. — Prav živahno je bilo srečkanje na premnoge dobitke. — Na večer je sačelo deževati. — čistega dohodka sa kočo na Golici najbrže ne bo. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1) Bernard Smrekar, kaj-žarja sin v Javorju, je v gostilni Janeza Habiča v Javorju z odprtim nošena sunil Franceta Jan »žica v trebuh in v desno nogo. Prepir se je vnel zaradi nekega ubitega kosaroa. Janežič sa je jel vsled tega pridu sati, nakar ga je posestnik Miha Omahen parkrat udaril po glavi, potem ga je pa Še obdolženec z nožem napadel. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. 2.) Janez Potočnik, Žagar na Bregu pri Vrhniki, je is hudobije zagnal skozi zaprto oano stanovanja Neže Kovač robat kamen, ki je priletel v sobo ter MarijO Kovač tako močno zadel v glavo, da je omedlela. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 3) France Poženel, gostaški sin v Planini, je iz zaprtega podstrešja Pogorelčeve hiše v Planini vzel kos ustrojene kože, Janezu Sparovicu pa 8 K vredno obleko; is cerkve Sv. Duha pri Planini je vsel is nabiral nika 4 K ter is kapelice pri Planinski gori manjši znesek denarja. Dne 9. rožnika t. 1. je vlomil v hišo Urše Štritof, odprl zaklenjeno kamro ter hotel pobrati tam shranjena razna živila, a ga je Ivana Štritof prepodila. Obsojen je bil na 8 mesecev težke, s trdim ležiščem poostrene ječe, potem ga pa oddado v prisilno delavnico. 4.) Na Vrhjeztru so okoli 11. ure ponoči zapuščali fantje Vra govo gostilno; zadnja med njimi sta bila fanta Matevž Mulec in Janez Febič, katera sta se še malo pred gostilno pomudila. Naenkrat je prišel od nekod France Martinčič, posestnika brat is Otoka, ter se je jel z navedenima fantoma prepirati ter je z odprtim nožem dvakrat sunil Mulca in ga na desni roki in na prsih nevarno poškodoval. Obsojen je bil na 6 mesecev težke, s postom poostrene ječe. 5.) Janez Poniž iz Idrije je o priliki, ko je ob bolezni stregel ravnatelju Pircu, ismaknil v njegovem stanovanju 20 K gotovine, havelok, kovčeg, suknjo in hlače. Obdolženec taji tatvino, a sodišče se je po zaslišanih pričah docela prepričalo o njegovi krivdi. Obsojen je bil na leto dni težke, s trdim ležiščem poostrene ječe. 6) Jožef Miklavčič, 15 let stari posestnikov sin v Zminou, je bil obtožen, da je proti svojemu očetu zagnal kamen, ki ga je zadel in poškodoval na levih nadlekteh in na levem stegnu. Sodišle ga je zatožbe oprostilo. — Zaklanih je bilo v mestni klavnici liubljanski od 8. do vštetega 13 t. m. 77 volov, 96 prešičev, 221 telet in 53 koštrunov in kozlov, upeljanega je pa bilo 639 kg. meea. — 9,Orca djaolo — nobenega se bala14 so upili včeraj dopoldne v neki trnovski gostilni trije laški zidarji. Drugi gosti so bili sicer mirni, toda ker je laika kri postajala le vedno bolj vroča in se je bilo bati, da bi se ne bili katerega dejansko lotili, jih je goatilničar postavil pod kap. To je vroče Lahe tako razljutilo, da so čakali na cesti toliko čaaa, da je prišel ven prvi gost v osebi Jak. Gruma, katerega so meni nič, tebi nič vrgli na tla in ga tako pretepa-vali, da so ga močno poškodovali. Gruma je prepeljal izvošček domov, Laha Umberto Lavagnolo, ki je bil izmed vseh najhujši, je pa stražnik spremil v zapor. Lavagnolo je sicer kislega obraza zatrjeval, da »Dio mio, jest nisem tako mislila«, vendar bode pa moral nekolika časa presedeti v zaporu. — Brezskrbne meti je kuharica Katarina Lovietova iz Dobrunj, ki je bivala dlje časa v Tratu, sedaj pa prišla s svojo 7letno hčerko v Ljubljano. Sama je stanovala par dni v zavodu »Sv. Marte«, hčerko pa je imela pri neki drugi stranki. Ko je odšla iz zavoda, sta hčerko pripeljala tja dva dečka z naznanilom, da jo naj le pridrže, Češ, mati že pride ponjo. Toda matere ni več nazaj in ubogo otroČe, ki je baje aelo zanemarjeno, je sedaj prepuščeno na milost in nemilost drugim ljudem. — Žila počila je na nogi vče raj g. Franu Vrhovcu, posestniku iz Spodnje Šiške št. 47 ob pol 12. do poldne na Frančiškanskem mostu. G. Vrhova se je takoj prijel sa nogo in kri toliko Časa zadrževal, da so prišli na pomoč drugi ljudje. Ker je bila nevarnost, da mu odteče kri, bo ga pripeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Gospod Vrhove je prevzel predsedstvo za veselico, ki se ima vršiti dne 28. t. m. v Spodnji Šiški na korist družbe sv. Cirila in Metoda in je le želeti, da bi dotlej okreval. — Konja splavila sta se bila v soboto Martinu Pircu, posestniku iz Matenje vasi, ko je prljal s praznim vozom po Gruberjevi cesti navzdol. Konja sta se bila od voza str- gala in je enega ustavil Sareov hla pec Fran Remigar pred Rastoharjevo hišo, drugi je dirjal po Karolinški zemlji, kjer so ga tudi ustavili ljudje. Nesreče se ni zgodilo nobene, kakor da se je pri neki hiši nekoliko poškodoval zid, — Nepošten vajenec. Pe kovski mojster Ivan Godec, stanujoč na Tržaški eesti, je že dlje časa opa zoval, da mu zmanjkuje m kc, masla in kruha, ne da bi sa mu bilo posrečilo dobiti tatu. Pred kratkim mu je bilo zmanjkalo ii okna 21 , kg masla in ker ni bilo v obličju drugega človeka kakor njegov vajenec Jožef Brgles, se mu je takoj obudil sum, da je tat med domačini in ga je od istega časa strogo nadzoroval V soboto zvečer je pa Godec Brgleza zasačil in flagranti, ko je nesel ukradeno moko in ga izročil policiji. Brglez je zalagal tudi svojega brata, ki je delavec pri zidarjih, vaak dan s kruhom Tudi ta je bil aretovan. Vajenec je povedal, da je ukradene reči prodajal rasnim strankam in denar zapravljal. — Moč ga je vzela« Poli-karpo JSpostto je bil sa vratarja v nekem tukajšnjem hotelu in ker ni mogel izhajati s svojim zaslužkom, ki je bil zelo dober, si je tudi začel izposojevati denar pri strankah in tudi je jemal pri rasnih trgovcih blago na upanje. Žena njegova tudi ni bila zadovoljna z vsako »sonjo« in je nosila le svilnato obleko. Spo-sito je uvidel, da tako ne more iti dalje in je popustil službo ter šel baje v Pariz »se učit francoščine«. Upniki so ga v soboto pričakovali na kolodvoru, toda Sposito jo je bil že preje odkuril. Sposito je rodom Tr-žačan, a pristojen v Stebbio di Pom pei (Ncapelj) — Obstrelil je dne 25. t. m. kolaraki pomočnik Fran Petkovčič na dvorišču hiše št. 5 na Rimski oesti Marijo Balohovo, služkinjo v isti hiši, ko je s flobert puško streljal vrabse. Zadel jo je v stegno in so je morali na zdravnikovo odredbo prepeljati v deželno bolnišnico. — Voz z deskami se je zvr nil v soboto hlspcu Francetu Oražnu, ko j>h je peljal iz Karlovake ceste v Tesarske ulice. Nesreča se ni zgodila nobena, pač pi je bil nekaj časa oviran promet. — Po piščancih je zadobil skomine v soboto ponoči neki dobro-živček in jih šel iskat na dvorišče g. Valentina Accetta na Trnovskem pri stanu št. 14. Posrečilo se mu jih je izvohati in jih je odnesel za 13 K — Z dvema vojaškima vlakoma se je včeraj pripeljalo v Ljubljano 1600 domobrancev is Trsta in Gorice kateri so se cd tu odpeljali na Gorenjsko k vojaškim vajam. — Tatvina. Včeraj je bila v vojaškem kopališču Stanislavu Go-stiču, pomožnemu uradniku, medtem ko s<9 je kopal, iz obleke ukradena srebrna žepna ura z verižico, vredna 24 kron. — Strel. V soboto ponoči ob : ,1. je na Francovem nabrežju nekdo ustrelil s samokresom iz neznano kakšnega povoda. — Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpe ljalo petindvajset Hrvatov it Zagreba v HruŠieo. — 5 Hrvatov je šlo z Reke v Heb. — 10 Mmoedoncev z Reke v Hruš co. * Najnovejše novice. — Lastnega očeta umoril. V Izlamu pri Novem gradu (Dalmacija) sta se prepirala in končno pretepala Ivan Re-stan in njegov 231etni sin. Ker je bil oče močnejši, je sina prevladal ter pretepel, kar je sina tako raztogotilo, da je potegnil nož ter očetu preparal trebuh. — Tirolski namestnik ba ron Schwarzenau baje kmalu odstopi. Za naslednika dobi ali predsednika višjega sodišča barona C a 11 a ali pa šlezijskega dež. predsednika grofa Thuna. — Izvoz živinske klaje prepove najbrže tudi bosanska vlada. K u mlinska vlada je že izdala tako prepoved. — Nesrečni snubaČi. Marokanski pretendent je poslal 83 jezdecev k Kaid Amadi snubit lepo hčer. Kaid pa je ponoči vseh 83 snubačev pomoril. — Hud ciklon je obiskal St. Louis, kjer imajo ravno svetovno razstavo. Razni predmeti, ki jih je vihar nosil po zraku, so ubili dve osebi, veliko ljudi pa ranili. — Velik požar je bil v Madaru pri Komornu. Zgorelo je 260 hiš in 400 gospodarskih poslopij. Tudi tri osebe so ostale v ognju. * Neumna svetnica. Ne daleč od New Yorka ob Hudsonu, v countvju Westhester, se je pojavila vrsta takozvanih pobožnih ljudi, kateri so ustanovili društvo »S*bbath Observanoe League« s sedežem v Mount Vernonu. Družba agitira za izdajo lokalnega zakona, kateri naj bi prepovedal vse nedeljske zabave. Na čelu tozadevnega gibanja je neka Miss Pearson. Pri katerem pikniku ali plesu so imenovavani Miss dokazali, da je zrela sa samostan? • Maščevanja ostavljene. V Sipetu pri Temešvaru je žival okrožni sdravnik dr. Neukow s 37-letno ločeno ženo Sebu. Nedavno je zdravnik svoji priležniei naznanil, da mora do 15. avguata sapusttti njegovo hišo, ker se namerava oženiti. To je priležnico tako razburilo, da je zgrabila revolver ter zdravnika s štirimi streli usmrtila. Književnost. — Rizzijeve poezije. Znani koroški pesnik Ritz', ki je kot net-jak bivšega ljubljanskega župana Hradetskega študiral v Ljubljani, je bil prijatelj Prešernov in je tudi mnogo Prešernovih pesmi preložil na nemški jezik. Zidaj izidejo Rizzijeve povzije v jako lični opremi in «e tiskajo pri Henriku Schlicku v Št. Vidu na Koroškem. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. avgusta. Poročilo, da se v kratkem zopet snideta avstrijski in italijanski minister zunanjih del, da se dogovorita glede intervencije naBalkanuter med Rusijo in Japonsko se v političnih krogih smatra le kot bal-lon d' essai. * Dunaj 22. avgusta. Poljski listi poročajo, da je bil na trans■ sibirski železnici neki tovorni vlak razstreljen z dinamitom Atentat je bil naperjen proti ekspresnomu vlaku, ki pa se je slučajno zamudil. Petrograd 22. avgusta. Morilec Plehveja, Sazonov, je že pred več dnevi umrl v ječi. Rusko-japonska vojna. Petrograd 22 avgusta. General Stessel poroča, da so Japonci 15. in IG. naskakovali goro Uglovaj?. Vsi naskoki so bili odbit i in so Japonci imeli jako velike izgube. Japonci so v drugič pozvali Stessla, naj kapitulira, kar je ta zopet odklonil. Ruska brzojavna agentura poroča, da so Japonci tudi 19. t. m. naskakovali Port-Artur, a so bili zopet sijajno odbiti. London 22 avgusta. Tudi včeraj so Japonci z vsemi silami naskočili Port Artur. Preliminirali so, da zavzemo trdnjavo v treh dneh. Japonci so poslali v boj 6 0.00 0 mož. Rusi imajo le 23 000 mož, ker je kakih 6000 vojakov v bolnici. Japonski naskok je bil odbit Tukajšnji listi sodijo, da je poskus, zavzeti Port Artur, vzlic ogromni premoči ponesrečil, in da opuste Japonci obleganje in poskusijo z najostrejšo blokado Port Artur izstra dati. London 22. avgusta Japonci opravičujejo svoje neuspehe pri Port Arturju s tem, da se je zavzetje le zakasnilo, ker ne morejo dobiti primerne baze za svojo artiljerijo. V Tokio kontiscira vlada vse liste, ker hoče narodu prikriti poraze pri Port Arturja Tokio 22. avgusta. Japonski križarki „Tsihtose" in „Tshu-sima4 sta 20. t. m. zasledila ru-Sico križarko „Noviku pri Kor-sakovskem na otoku Sahalinu in jo pognali v beg. Poseben uraden komunike pravi, da sta japonski križarki rusko križarko „Novika potopili. London 22. avgusta Iz Šang-haja se poroča, da je neka j a -p o n s k a torpedo v ka pasirala Vušung, sledila pa ji je neka ameriška torpedovka. Japonska torpedovka je šla v pristan in se vkrcala prav blizu „Askolda". Koj na to je prišla ameriška torpedovka in se postavila pri-pra vijena na bo j tik japonske torpedovke. Kitajski guverner je poklical eno kitajsko in dve ameriški ladji na pomoč, da bi varovale nevtralnost pristana proti Japoncem. Da aa odstrani telesno za« le^ okrepi želodec In pospeši pre-bavljanje, — priporočajo auamonitl profesorji medicine želodčno tlultt iii-o lekarnarja Plooolljn v L*nt>l jii 111 na OiiiiMjMkl oo «t i. 3—12 Zunanja naročila po povzetju 1264 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dan. borze 21. avgusta 1904. Halosbenl pauirji. 4°/0 majeva renta . . , 4*2°/o srebrna renta . . 4°/0 avstr. kronska renta 4°/8 „ zlata n 4°/0 ogrska kronska „ 4% zlata 4°/0 posojilo dežele Kranjske 41/,0/«, posojilo mesta Spljet 4V/.....Zador 4,/»7a bos.-herc. žel. pos. 1902 4% ČeBka dež. banka k. o. 46/« m m »« ž.0. . 4Vic/o zst. pisma gal. d. hip. b. 4Vi°/o pest. kom. k. o. s i0°/o Pr..... 4,/i°/ozast. pisma Innerst. br. 41/,0/. „ ii odrske cen. dež. hr...... 4Vi7c z. pis.*ogr. hip. ban. 41/ 0/ /1 /a že- obL ogr. lokalnih leznic d. dr..... 41/,'o obl. češke ind. banke 4°/e prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/c prior. dol. žel. ... S»/. „ inž. 2ol. kup. */■*/■ 4,/1°/0 avst. pos. za žel. p. o. . Sre«he. Srećke od 1. 1864 .... ii t% v 1860*/» ... ii h ii 1864 .... „ tizske...... f, zem. kred. I. emisijo „ ogr. hip. banko . . „ srbske a trs. 100'— „ turske...... Basilika srečko . . . Kreditne „ ... Inomo&ke „ ... Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . ; • Avst. rud. križa „ . . . Ogr. )i n u ... Rudolfove „ • SalcburSke „ Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel indr. dr. . . Rima-Miiranvi..... TrbovlJ8ke prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Ceske sladkorne družbe . . Denar 99-30 100 15 9930 119^30 9710 11895 99 50 10G'26 100*-10C75 £9 60 99 60 10115 108 35 100 50 101'-10010 100--100*75 98-5V-69-10 302 90 101- Blago 99 PO 100 35 99-50 119 50 97 30 11915 101-— iOl'26 ion- - 101-75 100 — 99-00 102*15 107 35 101.— 103-10110 101-— 10175 10010 30490 102 — 183 — 257-16175 302 — 293 — 268'- 92-128 40 21-460*- 77'— 78- 67- 63- 29 25 67- 75-508- 87 50 629 50 1602 — 639 50 762- 24950 635*-; 640 - 438— 439 — 2294 -2304 - 4<*7—: 498 — 303 —j 3G6-182— j 4H4-172 — 174 — 186 40 261 — 163 75 312 — 302 — 275 -9550 129 40 22 — 471-50 83 — 83 50 71-5560 30 25 71-7960 518- 88-60 830-50 16 «2'— 640 50 754 -250 50 Valute. C. kr. cekin...... U** 11*37 20 franki 1904 19-07 20 marke....... 23*43 33.51 Sovereigns....... 23 92; 24 — Marke........ 11712; 11732 Laski bankovci..... 9490 95— Rubjji........ 2*53: 2 54 Dolarji........ 4*84| 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 20. avgusta 1904. Termin. Pšenica za oktober . . za 50 kg K 1072 „ april 1905 . . „ 50 „ „ 10 95 Rž „ oktober 1904 . „ 50 „ 8 27 Koruza „ september . . „ 50 „ „ 7 54 Oves „ oktober ... „ 50 „ „ 7 32 Efel&tlv. vzdržno. Meieorologično poročilo. ti* in* sad tro nem R06S. Sie&nJJ ssat^I tlak 780-0 mm 1 I čas t: opazo* h i vanja. Stanje barometra v mm. Vi o B P IJ Vetrovi Seno 20. 9. zv. 735 9 19 6 brezvetr. del. oblač. 21. n 7. zj. 2. pop. 736 4 735 0 15 4 28 2 brezvetr. si. jug megla del. oblač" a 9. zv. 735 3 183 al s vzhod nevihta 22. n 7. zi. 2. pop. 733 2 730 8 15 7 18 3 si. svzh. sl.jjvzhod pol. oblač oblačno Srednj 18 0' in 2C a temperatura sobote in nedelje: 6°, — normale: 18 4° in 18 3°. — se sprejmeta dve deklici. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". Gostilna dobro idoča, v kakem prijaznem trgu ali mestu na Gorenjskem ali na Dolenjskem, se vzame s l.januvarjem 1905 v najem ali na raeun. 2349-2 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda". Slepar. Neki DRAGOMIR NABERGOJ pobira za nas denar, v kar pa ni upravičen. Prosimo svoje odjemalce, naj ga naznanijo, kjer bi se pokazal, najbližnji orožniški postaji. Ivan Jax in sin 2371-1 % ijuhljunl. Učenec §5 ki je dovršil z dobrim uspehom ljudsko Šolo, se sprejme takoj pri tvrdki LEOPOLD JONEO trgovina z mešanim blagom v BOVCU. (Handkamera Mars), ki je stal nov 50 K, se proda sedaj za 24 K. Ako ne ugaja, se vzame tekom 8 dni nazaj. 2350—2 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Razglas. Naznanja se; da hiša v Spodnjih Gorjah h. št. 28 po dom. pri Kodrasu, v kateri je bila dosedaj gostilna in mesarija — ni naprodaj — kakor je bilo v prvem razglasu po pomoti objavljeno. Proda pa se zraven stoječa stara hiša št. 21 z vsem k tej hiši pripadajočim zemljiščem. 2312—2 Natančneje poizve dbe ustmeno pri g. Janezu Slivniku po dom. Čebularju, posestniku v Spod. Gorjah, pismeno pa pri lastnici gospe Mariji Javor-šek ovi v Zgor. Šiški h. št. 70. Sprejmem takoj Filip Prlstou, črkoslikar smamaalssltam Iščem suhega, svetlega prostora za mizarsko delavnico. Ponudbe prosim pod P. F. na uprav. „Slov. Naroda". 2372-1 Bfizskitoo ^rodovinako srsco jamci1 'prevažna knjiga o prs Tobilem blagoslovu s otroki. ~ Z več kot tisoč sahvaku-j ■ cami posUja diskretno aaj ,90 h v avstr. a a/um k ah gospa A. Kaupa, Berlin, 8W.M0, ijindtnttr. 60. iS? Zahvala. Na bridki izgubi našega iskreno ljubljenega, dragega in nepozabnega soproga in očeta, gospoda Franca Julija Fridricha tivšega tovarnarja in lastnika premogokopav v Libojah in Zabukovcih izrekamo potrtim srcem tem potom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, dalje častiti duhovščini, lastnikoma zabukovških premogokopov gospodoma Filipu Sonnenbergu in Ljudevitu Masku vitezu Bosnadolskemu in sploh vsakemu posamičnemu -za mnogobrojne, od blizu in daleč nam doŠle dokaze najiskrenejšega sočutja, za darovane krasne vence in Častilno spremstvo k zadnjemu počitku, našo globoko čuteno in najiskrenejšo zahvalo. V Mirasanu, dne 16. avgusta 1904. 2369 Krojaški salon za gospode 2332 2 IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole, Izvod iz razglasa. Vsled razpisa odd. 13 št. 1661 od 1. avgusta t. 1. si namerava c. in kr. državno vojno ministrstvo nabaviti različne oblačilne in opravne predmete za c. in kr vojsko potom splošne konkurence. Glede podrobnejših pogojev se opozarja na popolni razglas z zgorajšnjo številko in datumom, priobčen v št 189 od 20. avgusta 1904 tega lista. Ta razglas se tudi lahko pogleda pri inteudancijah vojaških krajevnih poveljstev, pri monturnih skladiščih v Brnu, Buda-Pešti, Gradcu, na Dunaju (Kaiserebersdorf), dalje pri vseh trgovskih in obrtniških zbornicah avstr. ogrske monarhije. 2301-1 +»- Zahtevajte •««■ cenike za, po najnovejših predpisih izdelane šolske zvezke pri 2375 - 1 Ivan Bonačn v Ljubljani. M Grenčica Florian" in liker '~m „Florian" najboljša kapljica za želodec. Prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic za okna in prodajalnice G. Skrbić Zagreb, Ilica 40 priporoča 467—17 svoje priznano solidne, točne ln cenene proizvode. Ceniki zastonj in franko. Mlad trgovski pomoči z dobrimi izpričevali in učenec, oba zmožna obeb deželnih jezikov, se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom in deželnimi pridelki 2346-2 Th. Bothe, Račje (Kranichsfeld). za pisarno ali ftfcladl&ce se 1878 9 oddajo s 1. avgustom na Mestnem trgu št. 25 —— v pritličju. - Stenografa veščega slovenskega in nemškega jezika sprejme takoj v svojo pisarno dr. Matej Protner odvetnik v Trstu 2318 3 Via della Cassa di Risparmio št. 13, II. nad. p Pri svojem odhodu a JLjub-Ijane v novo domovino se prem Srčno zahvalim vsem znancem in prijateljem na S^ovensk^m jc njihovo pravo slovensko gostoljubnost in prijaznost; obenem pa kličem vsem, od katerih se nisem mogel osebno posloviti, presrčno: ,}