Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE
DELO
GLASILO KOMLAISTIČAE PARTIJE S. T. O.
Le še nekaj dni imaš čas za izjavo glede zvišanja zadružnega deleža.
Zato pohiti, da ostaneš član
DELAVSKIH ZADRUG!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 132
x h s x soiioxa, sa. jxxija 1951.
CENA 25 LIR
»USNJE ZA NÀS
Iniperialisti in njih hlapci 1 v Italiji in Franciji pre-'li dve vroči klofuti. Preko M ^jih agentov v Rimu in !t> aiizu so washingtonovci fusili vse, kar je bilo in
•	bilo v njihovi moči, da bi Pijanske upravne in Iranske parlamentarne volitve >stale «karnavai» protiko-Utiizma, vojnega poveliče-^Nja in volilnih sleparij. Se so natančno pripraviii: l0bilizirali so svoj glasoval-
*	stroj in vsilili najnedemo-n ratičnejše volilne zakone; :r"ACeii ustrahovalno gonjo
( 'r°ti demokratičnim silam in , '0lhunističnim partijam; u-" gabili kot volilne kurirje ,. Dovnike ali škoie, ki jim
id! j
ta blagor krščanskih duš;
"'J ‘^aii na pomoč vse sile ne->°1119 in zemlje.
6 Hat ,cljub temu si sedaj mo-
1	ini0 ^fati z ledeno vodo
*	jjblute, ki so jim bile pri-rtj | *iane od odločnih klofut
piskih množic Francije in
2	.Jbje, ki so z veliko zave-,i0 glasovale za mir, neod-
5 , ?ttost in svobodo.
1' Italiji so ljudske sile na-
0	pvile velik korak naprej rm, s° si celo po podatkih not-61 istega ministrstva zagoto-žt' 42,4 odstotkov glasov,
?r Pomeni, da sedaj pred-nt, i, iajo najmočnejšo in naj-^niziranejšo politU.no si-’ na katero bodo morali de-.. ristjani in njihovi bedni 'Veski resno računati, ako ’a£ .pio izzvati velikanskega , f ^ Protestov in ogorčenja.
''ranciji je Komunistična < Č* >r)reiela Preko 5 mi-
1	« C0v glasov. Se pred volit-
•	iJbi so ameriške vodilne =r l>°sti izjavile, da bi h5 iJ šiponov glasov za komuni-
Predstavljalo poraz» za
Ta P°raz so ga ZDÀ 1 lulVe,e- 42,4 odstotkov ita-1 it^ih in 5 milijonov
^	volivcev ie torej
:in» 'Mk*"
ub terorju, zastrahovanju, am, slepat t- ‘l.^hkratičnosti
Eiii, So se demokristjani, so-ti>aajaici,
jlC^am, sleparijam in ne-‘L^kratičnosti glasovalo si-1' Atlantskemu paktu, Ei-„ "otverjuj politiki oboro-■f6 in vojni.
1 ? je torej pomen italijan-® in francoskih volitev, kJe torej izročilo italijan-t,i|tv8a in francoskega Ijud-i(’, vsem narodom sveta, ki goAvn e za preprečitev (y0® katastrofe in za pa (1 rajnega miru.
; P:\raz ameriških
sve-
vsili-
Pred temi volit-
imperia-in njihovih hlapcev je
v
K4 t- ov utu
i(j -dajalci, fašisti, titofa-vsa čreda desničarjev pSt<C;taii na vse vetrove, da 'rr/ ia ljudsko gibanje po-i« polomom. Te volitve Cdovno dokazale, kakšni g IJlU^ranti in lažnivci so tl .padlil,* in kako temelji vsa a/^l Va bedna propaganda na .a# k**} sprevračanju dejstev. !i u,di po volitvah so skušali # i .V^ajo zamolčati dejstva ežAij iavljajo le številke se-jpe1! :t^V' ne pa številk glasov, p f '<.[ ® bedno in podlo je vse !sv°a jih ni sram bahati se , -! ^."jinti sleparskimi volil-pj' žakoni, ki predstavljajo - ^ 1[iU(^0vanje demokracije in
[3kVsega tega je razvidno, W trda bo naša volilna A ^ ?■ ko bomo 7. in 14. okto-jc|F| jA'icani na volišče, da iz-5* 't | 0 občinske svete v Tr-z* na podeželju, go» Sjp^ati se moramo, da V- 'm.r>erialisti in njihovi ri n S >• '"dPci skušali napra-
j: V,1 u^e, da bi vsaj v Trstu, Za njih strateški točki
“J in :
c& 1J i^aii tisto zmago, ki jim
v Italiji in
''^letela
aAs ,Vi *' ImPerialisti in njih
)0	bo<l0 Pri nas skušali
^1,tifati za vroče klofute loč' > ;''ii in Franciji in so za-'loj® sedaj mobilizirali vse 'gi, bohievne psičke in jih ,K j LVs *i v pogon zoper nas.
/1 VMnjihova kampanja se t<' \Aela okrog platforme v, ,ega protikomunizma.
,g (ll^V • bodo vsi skušali bi-
3
i, .rsti '‘' demokristjani, titofa-A A, /!! mojstri fa ’	izsiljevanja
\j a). social - iz
? anieropendentisti Spo-At 'n Stocche, fašisti, repu-j * in končno tudi «slo-
falzifika-in iz-izdajalci,
Stocche, fašisti, repu-
, < V" t
dtji ’ L* blok» Agneletta, Sosi-!.nb||,^°nčiča. Slovenski in ti nacionalisti vseh .	vseh plaščev bodo
!<(■’j 'stv*1 igrati na nacionalna 0 Jv. „ ltalijanov in Slovenji 'a tista nacionalna ču-
^ .iih hS“ lih
\ bodo še
Ai
V
že tisočkrat tisočkrat iz-
ja^bodo oživljali svojo že Pokopano «tristran-drugi pa bodo sku-S^šati štreno sloven-»^ul0Uvcetn s svojimi Iju-,i - kinuj izjavami do STO
Jfs
is

Att^ga izvora.
."kf “«isti, socialisti in de-0 n-' s>ovenske in italijan ' bo0<*n°sti se bomo mo-
i^i1
bč "redi
či papirnati propagandi, proti njihovim neštetim plačanim volilnim dirkačem, proti njihovim lažem, njihovim prevaram, sleparijam, njihovemu izsiljevanju, ustrahovanju in terorju. A mi se jih ne bojimo, kot se jih niso prestrašili naši bližnji italijanski in francoski tovariši.
Italijanske in francoske volitve morajo biti za nas ne le vzrok še večjega poguma in navdušenja, marveč obenem dragoceni zaklad izkušenj za našo bližnjo volilno borbo.
2e sedaj se morajo komunisti mobilizirati za to veliko delo. že sedaj morajo vedeti, da je urana ura, zlata ura» in da je marsikakšen uspeh ali neuspeh odvisen od organizacijskih in notranjih predpriprav za volilni boj, ki se je dejansko že začel.
Slovenski in italijanski demokrati naj se zavedajo, da bo oktobra mednarodna javnost gledala na Trst. Zato napnimo vse svoje sile, da bodo tržaške ljudske množice pritisnile imperialistom in njihovim hlapcem po dveh italijanskih in francoskih klofutah še tretjo: tržaško. To bo najboljši dokaz, da si tržaško ljudstvo želi miru, odhoda okupacijskih čet, imenovanja guvernerja in mirnega življenja.
KAREL SISKOVIC
IMPERIALISTI NOČEJO PRITI RO POMIRJENJA V SVETIT
Zahodne velesile so odklonile nadaljevanje pogajanj v Parizu
Novi konkretni predlogi ZSSR - Aretacija 17 voditeljev KP ZDA - Italijanska vojska pod poveljstvom ameriškega generala - Protesti proti obisku Adenauerja v Rimu - Bivši laburistični minister Bevan zahteva pogajanja s SZ
PARIZ — V četrtek zvečer so trije zahodni predstavniki izročili Gromyku noto, v kateri pravijo, da «nima več nobenega pomena nadaljevati diskusijo» o dnevnem redu za konfe-
:enco zunanjih ministrov in da SZ preostaja za sklicanje konference le diplomatska pot.
Gromyko je skušal doseči odlog enega dneva, kar so pa zahodni predstavniki odklonili in tako pokazali, da jim ni do sporazuma, marveč da so pred tremi meseci prišli na konferenco, da bi jo zavlačevali, sabotirali in ji onemogočili vsak konkretni zaključek. S tem novim korakom so zahodni predstavniki torej dokazali, da nimajo nobenega namena, da bi prišlo do zmanjšanja napetosti v Evropi in svetu.
Pot, ki jo je za ZDA izbrala washingtonska militaristi čna klika je zelo nevarna. Se danji ameriški vodilni krogi so v notranjosti in zunanjosti dežele odkrito stopili po poti fašistične diktature. V sredo jč namreč ameriška tajna policija (FBI) vdrla v stanovanja
ZMAGA MIRU
na francoskih volitvah
KPF prejela preko 5 milijonov glasov, medtem ko jih je vladna koalicija izgubila 3.500.000
k -.uiii izjavami do .S ’ «ot titofašisti, s svo-neposrednimi sporazu-ikn^btarskega in imperia-
mo-
proti vsej tej pi-«atlantskih prvo-' b(w.Se bomo morali bo-‘i njihovi naraščajo-
V nedeljo, 17. t. m. so bile V Franciji parlamentarne volitve. Kot je znano, so proti-Ijudske sile poskusile vse, da bi onemogočile svobodno izražanje ljudske volje. Volilni zakon je tak, da je stranka, ki je prejela oajvečje število glasov, zgubila več parlamentarnih sedežev. Istočasno pa imajo stranke, ki so prejele 50 odst. manj glasov kot prva stranka, isto ali večje število parlamentarnih sedežev.
Po uradnih podatkih je KPF prejela 5.038.587 glasov in 101 sedež; degaullisti 4.138.885 glasov in 117 sedežev (t. j. milijon glasov manj od komunistov in kljub temu pa 16 sedežev več); socialdemokrati 2.7-64.210 in 104 sedeže (t. j. 2.400.000 glasov manj od komunistov in 3 sedeže več!!!); demokristjani 2.353.544. in 86 sedežev; radikalci 2.381.384 in 95 sedežev; zmerni 2.465.526 in 99 sedežev; druge stranke 23 sedežev. Značilno je, da so socialdemokrati zgubili 667.744 glasov, demokristjani pa kar preko 55% t. j. 2,704.763 glasov, radikalci pa 187.171 glasov. Dosedanji vladni blok, ki se je torej hotel s svojim pravcatim fašističnim volilnim zakonom zavarovati pred večjimi izgubami, je torej zgubil preko 3 milijone in pol glasov, kar je najboljši dokaz, da je francosko ljudstvo skrajno nezadovoljno z dosedanjo politiko podrejanja Francije ameriškim vojnim interesom.
Nekateri reakcionarni listi ugotavljajo tudi, da so v primeri z delnimi upravnimi volitvami leta 1947. tudi degaullisti zgubili nekaj glasov, a pravijo, da «se zaradi volilnega sistema in razlike med upravnim in parlamentarnim postopkom ne more primerjati one s sedanjimi volitvami». To naj bi torej veljalo za degaulli-ste in ostale reakcionarne stranke, za KP pa ne, čeprav pravijo, da je zgubila nekaj stotisoč glasov. Da je KPF zgubila nekaj glasov pa se še ne more reči, ker še manjkajo volitve prekomorskih krajev, ki bodo komaj julija.
Vsekakor pa so bile tudi francoske kakor italijanske volitve najboljši znak, da ljudske in miroljubne sile napredujejo na škodo hlapcev ameriškega imperializma. Narodi se pač vedno bolj zavedajo, dn je od njih samih odvisna usoda človeštva.
Reši
kdor se
s e,
more!
TRST — Potrdile so se vesti, da se več članov folklorne skupine, ki je v nedeljo nastopila na titovskem stadionu pri Sv. Ivanu, noče več vrniti v Jugoslavijo. Oblasti odklanjajo vsako izjavo o tej zadevi. Po zanesljivih vesteh gre skupno za 9 oseb, od teh dve ženski. Folklorna skupina je bila namenjena na trimesečno turnejo po Angliji.
17 voditeljev KP ZDA in jih aretirala pod smešno obtožbo, da pripravljajo «nasilno spre-menitev ameriškega režima», Komunistični voditelji so bili aretirani na podlagi zloglasnega Smithovega zakona in obtožnice fašističnega kova, s katero hočejo Trumanove! dokazati, da predstavljata organiziranje Komunistične partije in propaganda marksizma zločin proti državi, kot je bilo to v fašistični Italiji in nacistični Nemčiji.
Ta nov fašistični zločin ameriških imperialističnih krogov je najboljši dokaz, da hoče sedanja vlada ZDA zatreti v deželi vsako opozicijo proti njeni blazni vojni politiki, da bi mogla nemoteno pripravljati in izvajati svoje noroglave načrte. Ob teh nečuvenih aretacijah ja tajnik ameriške laburistična stranke New Yorka izjavil, da «bo po komunistih prišla vrsta tudi na demokrate, republikan. ce, liberalce, laburiste, sindikaliste, zamorske voditelje in na vse Amerikance, ki se nočejo pokoriti uradnim dogmom vojne, neomejenih dobičkov .in ukinitve človečanskih pravic», Te aretacije so izzvale v svetu val upravičenega ogorčenja.
Zato ni nič čudnega, da se sedanja vlada ZDA dtepa vsake možnosti zmanjšanja napetosti v svetu. Prejšnji petek so namreč zahodni namestniki v Parizu naslovili SZ noto, v kateri odklanjajo vsako diskusijo o Atlantskem paktu in o ameriških bazah po svetu in predlagajo za julija konferenco zunanjih ministrov v Wa-shingtonu, ne da bi prišlo do konkretnega sporazuma o tem načelnem vprašanju. V sredo pa je vlada SZ odgovorila na to noto, pritrjujoč na predlog o sklicanju konference zunanjih ministrov, s pogojem, da se najprej pozitivno reši vprašanje vpisa Atlantskega pakta in ameriških baz na dnevni red. Sovjetski odgovor pravi tudi, da SZ nima nič proti vpisu vprašanja paktov SZ z ljudskimi demokracijami, Finsko, Anglijo in Francijo na dnevni red konference. Ponovno je to-
rej SZ pokazala svojo dobro voljo po rešitvi tega vprašanja, čeprav vse zgleda, da hočejo zahodniki zmanjšati vsako možnost za sklicanje konference.
V sklop vojnih priprav in ponovne oborožitve Nemčije moramo prišteti obisk ameriške lutke v Bonnu, Adenauerja v Rimu. Adenauer ki predstavlja oživitev revanžnih misli v Nemčiji, se je podal v Rim, da bi skupno z De Gasperijem in Sforzo našel formulo za ponovno kampanjo o oborožitvi Nemčije. Njegov prihod so označile velike protestne manifestacije italijanskega ljudstva. Tov. Togliatti je poslal predsedniku Nemške demokratične republike, tov. Piecku brzojavko, v kateri je potrdil solidarnost italijanskega z nemškim ljudstvom, ki se bori za združitev Nemčije in za mir. Tov. Pieck mu je. odgovoril, zagotavljajoč, da se bo nemško ljudstvo uprlo obo-
rožitvi in ugotavljajoč, da Adenauer ne predstavlja nemškega ljudstva, marveč le interese ZDA in ostankov nacizma.
Kako ravnajo ameriški imperialisti s svojimi bednimi sa teliti, nam najboljše izpričuje primer ftalije. Eisenhower je imenoval za poveljnika atlantske južne fronte ameriškega admirala Carneya, ki bo imel
Zaradi sklepa Zveze založnikov je tudi naš list obvezan zvišati ceno navadni številki na 20 lir, s prilogo pa na 25 lir.
svoj sedež na neki ameriški ladji, ki je zasidrana v neapeljski luki. Za njegovega pomočnika je imenoval italijan skega generale Castiglionija, ki ni nič drugega kot slamnati mož. 71
Gen. Bradley je v sklopu zlo-
činskih vojnih priprav namignil —- kar piše tudi dunajski list «Oesterreichische Volks-stimme» — da bodo ZDA zahtevale od svojih nemških lutk 12 divizij, ne ozirajoč se na prejšnje francoske predloge. Tako naj bi nacistične horde ponovno imele v rokah Evropo in morile njene narode.
V Veliki Britaniji pa se je zaostrila kriza laburizma. Bivši minister Bevan pripravlja za prve dni julija lepak, v katerem poziva Attleejevo vlado na politiko zbližanja s SZ, na zmanjšanje oborožitve in na povečanje industrijskih fondov. V nekem govoru na Škotskem je dejal, da .so ameriški vladni krogi postali «histerični» in da bo, če bo sedanja angleška vlada podpirala Cangkajška in Franca, kar zahtevajo Amerikanci, povzročil globoko razbitje laburizma. Bevan upa, da bo na seji izvršnega odbora laburistične stranke prejel večino.
ZA UVELJAVITEV MIROVNE POGODBE
Uveljavitev mire godbe z Italijo
vne po-pomeni :
I imenovanje guvtrnerju,
2. odhod vseh okupacijskih čet. anglo-amer.ških in jugoslovanskih .
? združitev obeh con STO;
4	imenovanje začasne vlade,
5	vohtve v Ljudsko ustavodajno skupščino in to splošne, tajne ter po proporcionalnem sistemu.
Stalen statut, ki ga predvideva mirovna pogodba jamči :
/. temeljne č/ovtcanske pravn e. 2 demokratične svoboščine.
3. enakopravnost nacionalnih pravit Slovencev, Hrvatov in Italijanov.
4 ustanovitev vladnih organov.
5.	neodvisnost sodstva.
6.	pravico na državljanstvu STO.
7.	ustanovitev tržaške proste luke.
Podpisani državljani Svobodnega tržaškega ozemlja zahtevamo od OZN takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe z Italijo;
Te dni se je začela velika podpisna akcija, s katero državljani Svobodnega tržaškega ozemlja zahtevajo od OZN takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe. Po naših vaseh je ta akcija že v polnem teku, prav tako pa se bo razširila tudi na mesto samo.
Odveč bi bilo tržaškim Slovencem dopovedati velikanski pomen te akcije, zlasti v tem trenutku, ko so zahodne velesile na predlog Sovjetske zveze pristale, da se tudi vprašanje ustanovitve STO vpiše na dnevni red konference štirih zunanjih ministrov, ki bo po vsej verjetnosti še pred jesenjo. Izgledi za dejansko m stanovitev STO z imenovanjem guvernerja, z združitvijo obeh con, z odhodom vseh okupa-
AMERIKA JE OBLJUBILA TITOFAŠISTOM VELIKE KOLIČINE OROŽJA
Titova vlada |e že doslei prejela nad 500 milijonov dolarjev od ZDA
Kljub temu pa grozi jugoslovanskemu gospodarstvu popoln polom - Svetovna banka bi dala 200 milijonov dolarjev, če se Jugoslavija omeji na proizvodnjo surovin
Posebni Titov odposlanec general Koča Popovič je končal svojo misijo v Združenih državah, kamor je šel prosit orožja. Pred svojnr odhodom je bil sprejet od državnega tajnika Deana Achesona, s katerim se je razgovarjal nad pol ure. O vsebini tega razgovora ni nič znanega, ker ni bilo izdano uradno poročilo; pač pa se domneva, da se je razgovor sukal okrog dobave ameriškega orožja in o drugih vojnih pripravah, ki jih mora izvesti Titova vlada v okviru ameriških vojnih načrtov na Balkanu.
Novinarjem je dal načelnik glavnega štaba jugoslovanske vojske Popovič med drugim sledeče izjave; «Rezultati razgo
vorov so povsem zadovoljivi. Pričakujemo, da bomo dobili orožje za obrambo neodvisnosti (pod ameriško kontrolo! - op. ur.) naše države in za ohranitev miru v tem delu sveta. Borbena sposobnost jugoslovanske vojske ter pripravljenost jugoslovanskih narodov, braniti svojo domovino, sta zelo visoki». Podobne izjave je dajal pred leti tudi ameriški agent Cangkajšek, da bi dobil čim več orožja, ki pa je kaj kmalu končalo v rokah Maocetungove ljudske vojske. Po vsej verjetnosti gre za zelo velike količine najmodernejšega ameriškega orožja, ki ga Tito nujno potrebuje, če hoče po ukazu ameriških gospodarjev začeti s
ZA BERLINSKI POZIV ŽE NAD 325 MILIJONOV PODPISOV
Varnostni svet bo sprejel delegacijo partizanov miru
Podpisna akcija za sestanek 5 velesil v polnem tekù po naših vaseh V Čamporah ni nihče odklonil podpisa - V ladjedelnici Sv. Marka je podpisala tudi večina pristašev Delavske zbornice
Predsednik Varnostnega sveta OZN za mesec junij Jakob Malik je pristal na predlog Svetovnega sveta miru, da sprejme posebno delegacijo, ki jo bo vodil predsednik SSM Frederic Joliot-Curie. Ta delegacija bo obrazložila Varnostnemu svetu svoje sklepe, sprejete na varšavskem kongresu ter akcijo za sklicanje konference petih velesil, ki naj sklenejo pakt miru. Pri tej velikanski miroljubni akciji bodo zahtevali tudi vso podporo OZN in Varnostnega sveta, ki sta prva dolžna podpreti vsako takšno pobudo.
Po dosedanjih, nepopolnih podatkih je bilo nabranih doslej nad 325 milijonov podpisov in si-
cer: LR Kitajska 259 milijonov podpisov, LR Koreja 6,5, Poljska IS, DR. Nem.čija 13, Romunija 10, Madžarska 7, Bolgarija 5,6, Češkoslovaška 5,3, Vietnam 1,4 milijonov, Iran 893.909, Albanija 865.885, Avstralija 700.000, LR Mongolija 602,891, Kuba 300.000, Indonezija 260.000, Finska 250.000, Holandska 153.000, Belgija 119.383, Argentina 100.000, Danska 90.000, Ciper 79.762, Kanada 75.000. Urugvaj 60.000, Sirija 60.000, Guatemala 33.770, Švedska 30.000, Libanon 25.000 in Irak 12.000 podpisov.
Kot je razvidno, v tem sez/iamu še niso upoštevane velike države: Sovjetska zveza, Francija, Italija,
JUTRI. 24. t. m.
ob 8.30 V KINU OB MORJU
Prva volilna konferenca Komunistične partije STO
Jutri, v nedeljo 24. t. m. ob 8.30 bo v Kinu ob morju prva volilna konferenca Komunistične partije. Na konferenco so povabljeni člani občinskih, sekcijskih, vaških in sedežnih volilnih komisij. Prav tako tudi sekcijski komiteji mesta in podeželja ter komiteji tovarniških ter uličnih celic.
Važnost te prve volilne konference naše Partije je zelo velika, ker se bodo na njej diskutirala vprašanja, ki se tičejo orientacije partijskih organizacij na polju priprav volilne kampanje. Na tej konferenci se bo predvsem diskutiralo o okrepitvi naših volilnih komisij, o okrepitvi našega partijskega delovanja v smeri demokratičnih in množičnih organizacij, o vlogi agitacije in propagande v volilni
kampanji s posebnim ozirom na kapilarno delo, ki mora za nas postati način zbliževanja vseh slojev prebivalstva in ti-točev ter desettisočev ljudi, ki bodo mogli jutri, na volišču oddati glas za nas in postati tako nadaljnji člen miroljubne vojske.
Na tej konferenci bo tudi poudarjeno, da naša Partija s tem ne postaja volilni aparat, ki je usmerjen le v to smer, marveč da so do oktobra volitve in volilne priprave za našo Partijo največja, osrednja bitka, v kateri se bodo morale mobilizirati naše in ne-naše množice, da se jim raztolmači naše stališče in razkrinka sovražnikovo.
Ta konferenca je zelo važna, ker bo predstavljala prvi in javni konkretni organiza-
cijski korak k mobiliziranju naše partije za volilno bitko., Potrebno je, da se bo čim-večje število tovarišev oglasilo k diskusiji in tako prispevalo k razjasnitvi pojmov in k bogatenju izkušenj za našo volilno bitko. Zato naj bodo vsi zgoraj omenjeni tovariši na tej konferenci.
Izglasovali so zakon o "civilni zaščiti,,
RIM — V italijanskem parlamentu je prišlo do glasovanja glede «civilne zaščite», ki naj bi bila neka nova forma fašistične milicije. Pri glasovanju pa je vlada prejela le 33 glasov večine. Preko 60 večinskih poslancev je volilo skupno z levico proti «civilni zaščiti».
Anglija, Zahodna Nemtija, ki so lani dale preko 160 milijonov podpisov proti atomski bombi.
Tudi tržaški partizani miru razvijajo vso svojo delavnost, bodisi za nabiranjem podpisov, bodisi s pripravljanjem podpisne akcije. Največji dogodek tega tedna je bil veliki praznik miru v Nabrežini, kjer sta govorila Angel Blažina in. Alessandro Destradi. Številna množica ljudi je z velikim navdušenjem in ploskanjem sprejela njuna izvajanja, v katerih sta posebno poudarila nujnost konkretne borbe za Ustvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja z dosledno izvedbo vseh določb mirovne pogodbe z Italijo, zlasti z odhodom vseh okupacijskih čet in združitvijo obeh con. Vsaka druga rešitev bi bila škodljiva miru.
Na zborovanju samem je bilo nabranih stotine podpisov za berlinski poziv, s čemer se je tudi začela podpisna kampanja v vaseh nabrežinske občine. Prisotnost okoliških prosvetnih društev je dala temu prazniku še posebno Prijeten in ljudski značaj.
Tudi v drugih krajih lepo napreduje podpisna akcija. V Cam-porah so jo že zaključili s 530 podpisi, to je 99 odst. vseh prebivalcev; nihče ni odklonil podpisa, le dve družini sta začasno odsotni. Na sestanku v Elerjih je bilo sklenjeno, da začno sedaj z akcijo. Sestanka sta bila tudi u Z avl j ah in Premencanu, kjer so že začeli z nabiranjem podpisov. Tudi v vseh vaseh dolinskega okraja se je začela ta teden podpisna akcija v širokem obsegu.
Zelo presenetljive uspehe je prinesla akcija v ladjedelnici Sv. Marka, kjer so doslej zbrali 1.150 podpisov za mirovni pakt petih velesil. V številnih delavnicah je podpisala tudi večina delavcev pisanih v Delavsko zbornico, ki so še lani odklanjali podpis proti atomski bombi. Akcija se še nadaljuje.
V
Članom
Delavskih
zadrug!
30. t. m. zapade rok za izjavo glede povišanja zadružnega deleža.
Ker pa bodo v petek zaradi praznika prodajalne verjetno zaprte
pohitite
z izjavo do četrtka
28. juni ju
da si tako ohranite članstvo in s tem pravieo do glasovanj'a na občnem zboru.
svojimi vojnimi pustolovščinami. Prav gotovo je to najboljši znak, da je sedaj Jugoslavija med prvimi na vrsti.
Tudi za drugo pomoč, prosi Tito. Ze zadnjič smo poročali o pomoči v obliki darila, ki bi jo nudile fašistični beograjski vladi ZDA, Anglija in Francija. Vsota 150 milijonov dolarjev bi se mogla po doseženem sporazumu med tremi darovalkami tudi zvišati. S to vsoto bo mogla beograjska vlada kriti primanjkljaj v zunanje trgovinski plačilni bilanci v teku enega leta.
Toda s tem še me pride tito-fašistična klika na zeleno vejo. Kajti najtežje vprašanje je in ostane problem industrijske proizvodnje, ki je v zadnjih letih strahovito padla. Predvsem manjka denarja za nabavo potrebnih surovin in strojev v inozemstvu. Mnoge industrije so morale zaradi tega popolnoma ustaviti svoj obrat, še številnejšim pa grozi to v bližnji bodočnosti, a so že sedaj morale skrčiti obratovanje. Zato se je Tito obrnil na Svetovno banko po posojilo v skupnem znesku 200 milijonov dolarjev'. Kajpak je tu mnogo težje, ker zasebni kapitalisti gledajo predvsem na gospodarsko rentabilnost posojila. Razgovori trajajo že nad dve leti. Vendar sedaj izgleda, da bo Svetovna banka dala to posojilo, seveda le pod garancijo ameriške vlade in pod zelo težkimi pogoji. Med drugim zahteva banka od Tita, naj preusmeri jugoslovansko gospodarstvo v proizvodnjo surovin in v izgradnjo prometnih sredstev. Vse to namreč najbolje odgovarja ameriškim imperialistom v njihovih kolonizatorskih in vojnohujskaških namenih.
Po računih nekega švicarskega dopisnika iz Beograda je Titova vlada prejela doslej že nad 500 milijonov dolarjev, bodisi v obliki posojila, bodisi
kot darilo. Isti dopisnik poroča tudi, da je bil namestnik finančnega ministra Srzentič aretiran (kar-smo že zadnjič poročali) pod sumtijo, da je izročil Sovjetski zvezi vse tajnosti okrog teh mednarodnih posojil in daril, zlasti dopisovanje s Svetovno banko. S strani titovskih oblasti ni bilo izdano o tem nobeno poročilo, Te dni je Titova vlada spo ročila OZN, da ne bo izvažala v smislu sklepa večine strateških surovin na Kitajsko m na Korejo, česar — kot sama priznava tudi doslej ni delala. Pač pa je že davno pred resolucijo IU izvažala Strateške su rovine v Anglijo in ZDA.
cijskih čet, z imenovanjem začasne vlade ter z razpisom vo litev v ustavodajno skupščino Svobodnega tržaškega ozemlja še niso bili nikdar tako realni, kot so prav danes. Mnogo pa je odvisno od nas samih.
Podpisi tržaških državljanov bodo najmočnejši argument na konferenci štirih velesil; kajti prav volja prizadetega prebivalstva je ona sila, pred katero morajo kloniti tudi največji naprotniki demokracije in kršilci mednarodnih pogodb.
Ta akcija bo najboljši preizkusni kamen vseh onih, ki se danes kažejo vnete pristaše Svobodnega tržaškega o-zemlja. S svojim podpisom bodo to tudi dokazali ter doprinesli svoj del k uresničitvi mirovne pogodbe z Italijo. Lahko rečemo, da danes ni niti enega poštenega tržaškega Slovenca, ki bi bil nasproten ustanovitvi STO. Tudi voditelji in časopisi slovenskih nacionalističnih skupin se prav v zadnjem času zelo strudijo, da bi dokazali svojo popolno soglasje in privrženost ustanovitvi naše male, a svobodne in neodvisne države. Prepričani smo, da bodo tudi oni hoteli to dokazati s svojim podpisom, Zelo dvomimo, da bi kdor koli od teh odklonil svoj podpis; če bi ga pa kljub pričakovanju in prepričanju svojih lastnih pristašev, bo pa to najboljši dokaz, da ni bil nikdar iskreno za ta cilj, temveč, da je z navidezno borbo za STO samo skušal slepiti svoje pristaše v svoje skrite .uolititne namene.
Pomnimo, tržaški Slovenci, vsak podpis na gornjo zahtevo pomeni korak bližje k ci-iju — k normalizaciji našega življenja!
III. tržaški velesejem
TRST — Danes popoldne ob 17.30 bo svečana otvoritev Tržaškega velesejma, ki se ga udeležuje 24 držav in 1200 raz-stavljalcev. Za občinstvo bodo velesejem otvorili jutri zjutraj.
BESEDE IN DEJANJA
Agnelettov listič «Demokracija» I nični načrt in sploh za dosego
IRANSKO LJUDSTVO zasedlo Anglo - Iranian
Pod ljudskim pritiskom je morala vlada zapečatiti prostore angleške petrolejske družbe
TEHERAN — V sredo in četrtek je prišlo do revolucionarne rešitve petrolejskega vprašanja. Do takrat se je iranska vlada pogajala z angleško petrolejsko družbo. Ta pogajanja so se predvsem začela pod pritiskom groženj V. Britanije in ZDA, ki nočejo na noben način, da bi se v Iranu pojavil nevaren precedent, ki bi mogel postaviti v nevarnost vse s silo pridobljene «pravice» teh dveh držav
V četrtek zjutraj je velika množica ljudi zasedla ravnateljstvo angleške petrolejske družbe v Teheranu, razbila njena znamenja in postavila na njihova mesta iransko zastavo Takoj nato se je moral ministrski predsednik pod ljudskim pritiskom pojaviti v parlamentu, da bi zahteval zaupnico.
medtem ko se je le en poslanec vzdržal. Prav tako se je zgodilo v senatu. Iranska policija je zasedla tudi centralo V Abadanu. Iranska vlada je tako uradno prevzela imovino angleške petrolejske družbe. Iransko ljudstvo je ponovna pokazalo, da ne bo dovolilo mešetarjenja in da noče več biti predmet izkoriščanja tujih kapitalistov.
V Londonu diskutirajo o tem Vprašanju, preučujoč možnost novih pošiljk vojakov na Bližnji Vzhod, medtem ko skuša ameriški poslanik v Teheranu Grady vplivati na šaha, da bi iranska vlada napravila korak nazaj in sprejela pogoje Anglo-iraniana, kar bi pomenilo, da bi petrolej ostal v rokah Angležev. Iransko ljudstvo prav gotovo ne bo dopustilo
Mossadegh je prejel 91 glasov,nobenega koraka nazaj.
je nedvomno najboljši humoristični časopis na Tržaškem ozem- , lju. Skoda le, da ni originalen, \ ker pač mora v svoji revščini pobirati svoje «vice» iz drugih časnikov, predvsem seveda iz titovskih. Takole piše v številki iz prejšnjega tedna: «Ze več kot poldrugo leto se vse tri slovenske demokratične skupine odločno borijo za uveljavitev VSEH določb mirovne pogodbe, ki vsebuje tudi jasno določbo o odhodu vseh tujih vojaških enot.»
S tem predvsem priznavajo sami, da se bore komaj poldrugo leto za uveljavitev mirovne pogodbe in s tem za ustanovitev STO, ker pogodba je v veljavi že od 15. septembra 1947; pomeni torej, da se do jeseni 1949, to je dve leti sploh niso zmenili za uresničenje določb mirovne pogodbe.
Tudi v kasnejšem času je šla vsa njihova politika na vseh področjih javnega življenja izključno te za tem, da se ohrani «status quo», to je da ostanejo anglo-ameriške okupacijske čete za stalno na našem Ozemlju. Prav vodja slovenskih liberalcev dr. Agneletto je ponovno javno zagovarjal nujnost, da ostanejo na STO okupacijske čete, predvsem seveda anglo-ameriške.
Zvesti tej osnovni liniji so prav liberalci, pa tudi klerikalci zagovarjali, ali pa se vsaj niso «odločno borili» proti raznim ukrepom Vojaške uprave, ki so utrjevale položaj okupacijske oblasti ter so šle bodisi v škodo vsemu demokratičnemu prebivalstvu, bodisi slovenskemu ljudstvu: Da njihovi pristaši, uslužbeni na Vojaški upravi, so celo sodelovali in še sodelujejo pri Izvajanju takšnih ukrepov VU, ki so v škodo slovenskim narodnim koristim. Naj omenimo samo najbolj kričeče primere iz slovenskega šolstva. Se pred nedavnim so i eni i drugi zagovarjali, da morajo biti slovenski otroški vrtci pod upravo «Opera Asili infantili» (bivša «Italia Redenta in s tem pod izključno kontrolo VU; šele pod pritiskom naše borbe so morali spremeniti to škodljivo stališče. Prav tako niso ničesar napravili, čeprav imajo monopol na slovenska mesta v uradih VU; za stalno namestitev slovenskih učnih moči, za orga-
enakopravnosti na šolskem področju. Namesto tega so se rajši pridružili demagoški in nekoristni gonji za «slovensko šolsko samoupravo», s katero bi iztrgali našo šolo iz okvira zakonskih garancij ter jo predali popolni samovolji anglo-ameriških funkcionarjev ter njihovih domačih podrepnikov.
Isto linijo brazpogojnega hlapčevanja tujemu gospodarju so zavzeli tudi ob vseh drugih prilikah, kadar je šlo za vprašanje demokracije — katere imajo vedno polna usta — ali pa za obrambo STO. Naj nam bo v dokaz samo dejstvo, da je dr. Agneletto v zadnji diskusiji o vprašanju STO, ki je bila letos marca v tržaškem občinskem svetu, glasoval proti resoluciji komunistične skupine, ki je zahtevala popolno uveljavitev mirovne pogodbe, vključno z odhodom vseh tujih čet. Zlasti proti zadnji zahtevi je nastopil dr. Agneletto z veliko odločnostjo.
Kaj torej drži, gospodje oa «Demokracije», vaše papirnate jraze, na katere smo vas prisilili, ali pa besede vašega voditelja?
Jutri, v nedeljo, 24. junija bo v
MILJAH
TELOVADNO-ŠPORTNI
FESTIVAL
s tekmovanji v hitri hoji in teku, s kolesarskimi dirkami ter s turnirji v od bojki in košarki. Vsa ta tekmovanja bodo dopoldne.
Popoldne pa bo
TELOVADNI • NASTOP
in PLES
Telovadna komisija ZKM poziva ob tej priliki vse mlade komuniste in demokrate iz vasi, tovarn in sekcij, da se udeleže tega nastopa. Zbirališče za telovadce bo v nedeljo ob 15. uri v Žavljah.
MLADINCI, PRIDITE VSI NA TA VELIKI
NASTOP MIRU!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666.
PODPISUJMO ZA MIR
Pokrajinski odbor partizanov miru je na svoji seji z dne 18. t. m. diskutiral o vprašanju borbe za mir, njene nujnosti in o načinu njenega organiziranja v naši pokrajini.
V vseh slojih prebivalstva se opaža silna želja po miru. Volilni izidi so dokazali, da vedno novi možje in žene prehajajo iz želje po miru na stališče borbe za njegovo izvojevanje.
To dejstvo, t. j. razumeti, da se mir ne sme pričakovati prekrižanih rok, marveč da ga je izvojevati, je največji rezultat, ki ga partizani miru hočejo doseči s kampanjo za nabiranje podpisov pod Berlinskim pozivom, ki se bo v kratkem začela v naši pokrajini.
2e vemo, kaj bodo rekli tisti, ki se bodo upirali tej kampanji. Saj poznamo njihove «argumente» že izza časa kampanje za Stockholmski poziv. Veliko je takih «argumentov». Toda najnevarnejši je tisti, s katerim bodo skušali prepričati ljudi, da podpis nima nobenega pomena in da se s podpisi mir ne izvojuje. Oni bodo skušali sejati v tej veliki kampanji, ki jo po vsem svetu vodijo miroljubni ljudje, skepticizem in nezaupanje.
Narodi vsega sveta zahtevajo s podpisom Berlinskega poziva, naj se Pet velikih sestane za sklenitev pakta miru. V tem trenutku torej, narodi sveta ne zahtevajo več le rešitve enega samega vprašanja kot v preteklosti rešitev vprašanja Atlantskega pakta ali atomske bombe, marveč zahtevajo rešitev celotnega vprašanja, s katerim se rešujejo vsi ostali problemi, t. j. pakt miru med petimi velesilami, ki naj napravi konec sedanji mednarodni napetosti in oddahni vse človeštvo.
Ali bo koristno to, kar bomo napravili? Da, mj smo o tem prepričani. Smo o tem' prepričani, ker verujemo v silo miruželjnih ljudi, v silo narodov. Smo tudi prepričani, ker nam vse, kar smo do sedaj napravili, potrjuje, koliko in kako velja s podpisi jasno izrečen glas milijonov in stotin milijonov ljudi proti vojni.
Ne gre le za podpis, marveč za to ker ta podpis izraža določeno voljo in željo mož in žena, ki hočejo mir in za katerega so pripravljeni boriti se, ker izraža obsodbo vojne politike in voljo, da se ne bo klonila hrbtenica pred tistimi, ki nas hočejo poslati na morišče.
Ti podpisi pomenijo, da milijoni in stotine milijonov ljudi ne verjamejo več v neizogibnost vojne in so razumeli, da jo ljudska volja more preprečiti.
Pred časom je na tisoče ljudi naše pokrajine podpisalo Stockholmski poziv proti a-tomski bombi. Več je takih, ki ga niso podpisali, a so v diskusiji s partizani miru, ki so nabirali podpise, obsodili uporabo tega orožja.
Slednji niso imeli dovolj poguma, da bi s svojim polnim imenom podpisali, a so se zgrozili, ko so slišali, da je Truman pripravljen uporabiti atomsko bombo v A-ziji. Rekli so, da je to stališče nečloveško, vojno hujskaško in zločinsko, s katerim se oni ne strinjajo, ker imajo družino in otroke.
Ista misel, isto ogorčenje je zagorelo v srcih in glavah ne samo onih, ki so po vsem svetu javno podpisali poziv proti atomski bombi, marveč tudi onih, ki ga tedaj niso podpisali.
Prav ta val ogorčenja vseh narodov sveta je ustavil roko zločincem, ki so to nameravali in ki so v določenem trenutku morali zamenjati Mac Arthurja, ki je bil najneobzirnejši glasnik in uresničevalec te politike.
To je bila zmaga partizanov miru. Imperialisti so vedeli, da ne morejo poklati milijonov ljudi z atomskimi bombami, ne da bi se jim vsa svetovna javnost protivila: to jih je zadržalo.
Ce bodo partizani miru in možje ter žene vseh dežel z Vedno večjo odločnostjo nadaljevali to bitko, jim bo uspelo s sredstvi, ki jih bo
trenutek zahteval, zaustaviti roko zločincem, ki v naglici pripavdjajo tretje svetovno klanje.
S tem prepričanjem bodo partizani miru ponesli v vse družine besedo miru, zaupanja v sile življenja proti temnim silam smrti orav posebno tu. kjer se ameriški generali stalno shajajo na vojaških obiskih in od koder prehajajo milijoni dolarjev v Jugoslavijo, da bi tako skušali zadaviti tamkajšnje ljudstvo v vrtincu oborožitve in vojne.
Vsak podpis in vsaka beseda v korist miru bo pomoč vsem, k: si želijo živeti in zboljšati svoje in svojih dra gih življenje in ki vedo, da bo to mogoče le z rešitvijo miru.
ZMAGA NA VOLITVAH NOTRANJE KOMISIJE V SOLVAY
C6IL je dobila 65 odst. glasov
Pomembna uveljavitev CGIL na listi uradnikov - Primerjava z volitvami prejšnjih let - Italijanski in slovenski delavci si želijo miru, dela in kruha ter bratske sloge med narodi
TR2IC — I18. t. m. so bile volitve nove notranje komisije v tovarni Solvay v Tržiču, Kot je znano spada tovarna Solvay med največje tovarne na Goriškem. V njej aela tudi mnogo Slovencev. Trenutno je v njej zaposlenih 789 delavcev. Volitev nove notranje komisije se je udeležilo 647 delavcev, t. j. 93,02 odst., kar je vsekakor izraz velike , delavske zavesti in politične zrelosti delavcev. Svoje kandidate so predložile tri sindikalne organizacije in sicer. Splošna zveza dela,
CGIL, žolta sindikalna zveza CISL in zveza UIL. V čigavih rokah sta obe zadnji sindikalni zvezi je itak že vsem dobro znano, kakor tudi v čigavem interesu predvsem delata. Naša Zveza dela (CGIL) je dobila na volitvah 409 glasov ali 64,82 odst žolti sindikati 151 ali 23.93 odst. Zveza UIL pa 71 glasov, ali 11,25 odst ; 8 glasovnic je bilo praznih in 8 neveljavnih.
Istočasno kot delavci so volili notranjo komisijo tudi u-radniki. Teh je 103 po številu,
Še nekaj o sodelovanju titovcev, belčkov in demokristjanov
Pristaš SDZ je kandidiral na demokristjanski listi
Vedno smo trdili — in še trdimo | ke, Redipulje, Starancan in sploh niti več ni, ker so se izgubili V
— da sodelujejo voditelji goriških I vso tako zvano niško Furlanijo,
belčkov, zbrani okrog SDZ, kakor tudi voditelji tito/aststične DFS z največjim sovražnikom goriških Slovencev — z demokristjani. Da smo imeli — in da imamo prav — je ponovno potrdila volilna kampanja. Vsem je že znano, da so voditelji slovenskih nacionalističnih strank stali vedno ob strani demokristjanov v borbi proti demokratičnemu gibanju, proti Posoški demokratični enotnosti. Znano je, da so se titolici in belčki združili v krmili-ski občini, kjer so poskušali postaviti svojo samostojno slovensko listo, dasi ni bilo najmanjšega izgleda, da bi bila prišla v poštev na volitvah. Vendar pa so to hoteli napraviti zato, da bi škodovali listi Občinske demokratične enotnosti, ki je imela tudi slovenskega kandidata tov. Toroša. S tem so i titovci i belčki neposredno pomagali De Gasparijevi stranki in tega jim slovensko ljudstvo ne bo nikoli odpustilo. Toda to še ni vse.
Belčki, ki se vedno bahajo, da so le oni res «pravi Slovenci» in da se «dosledno» borijo (sic) za pravice Slovencev itd., so posodili celo svojega kandidata demokristjanom. Ta izposojeni kandidat se imenuje Kurtin Ivan. «Demokracija» ve povedati tudi, da se je nadebudni kandidat odločil za kandidaturo, potem ko so na to privolili slovenski volivci. Nadalje pravi omenjeni list, da so ga do te odločitve njihovi volivci pripravili v prisotnosti zastopnika iz Gorice. Skratka «Demokracija» popolnoma potrjuje vse to, kar smo mi vedno govorih in pisali. Potrjuje, da vodstvo belčkov neposredno sodeluje s stranko, ki je največja sovražnica Slovencev na Goriškem in kt je že davno pljunila na ustavo italijanske republike, ki točno določa tudi goriškim Slovencem iste pravice kot ostalim manjšinam, ki živijo v Italiji. Kaj torej pravi k temu g. Sfiligoj, ki se je trkal po prsih na volilnem shodu v Sovodnjah in s histeričnim glasom vpil proti komunistom: «Vi niste Slovenci»? Je — li mogoče, da tako vodstvo, ki neposredno in posredno sodeluje s sovražniki slovenskega ljudstva, uspešno vodi borbo za dosego svojih nacionalih in drugih pravic? — Ne, ni mogoče in to za to, ker prav to vodstvo pomaga teptati te pravice!
kjer si še vedno ne morejo opomoči . . .».
Kakšna škoda za «Kat. glas», kajneda?
Zelo zanimiva, toda ne jasna pa je statistika, ki jo omenjeni list navaja ko šteje slovenske volivce in ugotavlja na koga so volili. Takole pravi:
«Ker moramo prišteti glasove naših frontašev med Slovence dobimo tako 5.242 slovenskih glasov; ker jih je pri kominformistih še gotovo 500, dobimo s Tržičem, Krminom in Ronki najmanj 7000 slovenskih volivcev . . .».
Kakšna potvorba dejstev in istočasno kako velika usluga italijanskim nacionalistom in fašistom z demokristjani na čelu, ki trdijo, da je priplavala na Goriško borna peščica Slovencev in da teh praktično prav za prav
morju italijanstvà!
«Soča» od preteklega tedna pa «modruje» med drugim tudi naslednje:
«Kljub preroškim napovedim kominformistov smo izšli iz volitev tako močni, da smo dosegli izvolitev našega kandidata v pokrajinski svet tudi brez povezave s kakšno drugo skupino . . .».
Ali pozablja na takoimenovano neodvisno skupino iz Krmina, ki je priskočila titofašistu Nanutu na pomoč z 204 glasovi? Je li ta pozabljivost namerna?
Malo nižje pa piše omenjena «Soča», da so med glasove pri Demokratični fronti Slovencev všteti tudi 204 glasovi, ki jih je dosegel neodvisni kandidat v krminskem okrožju Sikst Hrovatin, ki je bil povezan s kandidati DFS. S tern prav za prav sama pobija svoje trditve.
Tako so pisali
pretekli teden
«Katoliški glas» št. 23 piše o vo-livnih izidih na Goriškem med drugim tudi naslednje:
«V goriškem mestu naši frantasi močno nazadujejo, hipa pa je na zmagovalnem pohodu . . , Žalosti nas, da pridobivajo ko-minformisti na moči . . .».
Res je žalostno dejstvo, da je Lipa, kljub svojemu «zmagovalnemu pohodu» dobila le enega svetovalca v pokrajinskem svetu in še ta je bil izvoljen posredno z glasovi iz vse pokrajine, medtem ko imajo «kominformisti» poleg štirih italijanskih tudi dva slovenska svetovalca!
Malo nižje isti list nekako toži, da so demokristjani izgubili Ron-
OB 3. OBLETNICI RESOLUCIJE I. U.
Zgodovinska resolucija Informacijskega urada komunističnih partij ki je bila objavljena 28. junija 1948 v Bukarešti, je med drugim kritizirala sovražno politiko, ki jo je že takrat izvajalo vodstvo KPJ napram ZSSR in Boljševiški partiji. Toda jugoslovanski voditelji so bili prisiljeni postopati v tem pogledu docela previdno in so prav zaradi tega zakrinkali svojo sovražnost do ZSSR pod krinko filosovjetskega frazerstva in zatrjevanja ljubezni in spoštovanja do ZSSR, Boljševiške partije in njenih voditeljev.
Postopni razvoj dogodkov v treh letih po objavi zgodovinske resolucije nam potrjuje danes, da so se utemeljitve resolucije izpolnile do pičice. In ne samo to. Titofašistična tolpa vohunov in provokatorjev je v zadnjem času snela še zadnjo krinko ia se tako pokazala v pravi luči udarnega bataljona anglo-ameriških imperialistov.
Kot dokaz temu vzemimo v roke glasilo tržaške tito-fašistične agenture «Primorski dnevnik», ki je eden izmed najboljših barometrov postopnega pogrezanja tito-fašistične beograjske klike v močvirje izdajstva ki nesramnega hlapčevstva do imperialistov.
Evo nekaj primerov pisanja «Primorskega». Dne 23. maja 1948, to je mesec dni pred objavo Resolucije I. U., najdemo članek z naslovom: «O otroku v SZ - Velika skrb za vzgojo in bodočnost otrok, sovjetski ljudje gradijo temelj, na katerem bo zrasla silna in bogata bodočnost.»
Se celo pet mesecev po objavi Resolucije ia sicer 30. nov. 1948 najdemo v «Primorskem» naslednji naslov: «Veliki uspehi obnove v ZSSR in državah ljudske demokracije».
Se bolj zanimive pa so izjave, ki jih je dal dr. Bebler
26.	novembra 1948 na zasedanju Glavne skupščine OZN v Parizu, kjer je med drugim dejal, da «je Jugoslavija osovražena zaradi njenega globokega in nespremenljivega prijateljstva do SZ in zaradi njene neomajne zvestobe do stvari demokracije in bratstva med narodi.»
Vzemimo «Primorski» z dne 30. jan. 1949, kjer najdemo na prvi strani naslov: «Se odločnejša borba Sovjetske zveze proti napadalni politiki in za mir v svetu.» Drugi primer najdemo v številki od 2. jul. 1949 in sicer v naslovu: «Prva sovjetska petletka bo z uspehom zaključena.»
Toda že mesec dai pozneje je začela titofašistična klika odgrinjati svojo krinko in tako najdemo v «Primorskemu» od 13. avg. 1949 že naslednji naslov: «SZ ni bila odkrita v svoji politiki do Jugoslavije.»
Dne 21. dec. 1949 pa je titofašistično glasilo skoro popolnoma prezrlo 70. obletnico rojstva tov. Stalina. Temu dogodku je namreč posvetilo le par vrstic na prvi strani in še te pod skoro nevidnim naslovom na 1 stolpcu, kjer komentira izročitev odlikovanja reda Lenina tov. Stalinu (to je najvišjega sovjetskega odlikovanja) tako le: «Mnenja smo, da takšna nagrada ne bi smela biti dodeljena nobenemu tistih državnikov, ki rovarijo proti FLRJ.»
Kmalu nato pa so se začeli še hitreje potapljati v močvirje izdajstva in tako pridemo 25. maja 1950 že do docela odkritega izpada' sovraštva proti SZ, ki ga najdemo v članku pod naslovom «Sovjetska zveza smatra Trst kot drobiž za mešetarjenje...»; 2. jun. pa «Vojaški ataše SZ v Beogradu Sidorovič organiziral sovražno delovanje proti narodom Jugoslavije.»
Se bolj odkrito pa piše «Primorski» od 3. nov. v članku pod naslovom «SZ proti okrepitvi mednarodne varnosti» ter 22. nov. «Voditelji SZ sovražniki demokracije.»
V zvezi z intervjujem, ki ga je dal tov. Stalin 1. febr. 1951 dopisniku «Pravde» pa najdemo v tržaškem titofašističnem trobilu ta naslov: «Prepad med besedami in dejanji — Stalin ni niti z besedico omenil Jugoslavije, proti kateri vodi vlada ZSSR že dve leti in pol napadalno politiko, temveč je rajši obtoževal druge, da so napadalci.»
27.	febr.: «Sovjetski voditelji se razburjajo zaradi raz-krinkovanja njihove napadalnosti — Njim ni všeč, da Jugoslavija ni več izolirana.»
Vzemimo končno samo še tri izmed neštetih primerov nebrzdanega in odkritega sovraštva do SZ ia sicer 6. marca
«Razkrinkovanje hinavske kampanje za mir ki jo vodijo voditelji SZ»; 13. marca: «Gromiko se hoče izogniti razpravi o oborožitvi satelitov ZSSR» in končno 6. junija: «Sovjetski blok ovira mednarodno gospodarsko sodelovanje.»
Tako vidimo, kako je bila resolucija I. U., katere 3. obletnica poteka 28. t. m., pravočasna in dalekovidna in kako so titofašisti zdrveli v vedno večji prepad antikomunizma, antisovjetizma in reakcije. V gornjih primerih dokazujemo torej vso njihovo «doslednost v iskanju resnice».
oz. toliko se jih je udeležilo volitev. Na listi uradnikov so prejeli liberinski sindikati 83, ali 83.58 odst. glasov, naša CGIL pa 20 ali 19.42 odst. glasov.
Omembe vredno je zlasti dejstvo, da je na volitvah leta 1949 naša CGIL dobila 61 odst. glasov, preteklo leto 64,76 odst., letos pa skoraj 65 odst. Prav tako važno je tud: dejstvo, da se zlasti v zadnjem času opaža nov preokret v vrstah uradnikov. Razveseljivo je zlasti, da je CGIL dobila preteklo leto le 9,90% glasov, medtem, ko jih je letos že 19,42%. Ze te gole številke nam dovolj zgovorno potrjujejo, kako se vse povsod vedno bolj uveljavljajo demokratične sile. Potrjuje nam tudi v dovolj jasni luči, da si velika večina delavstva in uijadništva želi miru, mirnodobske proizvodnje ter bratskega sožitja med tu živečimi delavci in uradniki bodisi italijanskega ali slovenskega porekla, kajti oboji so žrtev tistih, ki bi radi naše tovarne zaprli.
Velik uspeh zdravih sil pri teh volitvah v notranje komisije je neposreden sad težkih a odločnih borb, ki so jih vodili delavci kemične stroke proti delodajalcem, ki so ne le skušali ojačiti izkoriščanje, temveč tudi odpustiti z dela večje število delavcev ia uradnikov na podoben način kot v oljarni Luzzatti. V teh odločnih borbah se je v veliki meri ojačila delavska zavest ter medsebojna vzajemnost in solidarnost. Cim bolj si prizadevajo delodajalci, da bi delavstvo demoralizirali ter ohromeli njegovo borbenost, čimbolj se trudijo titovci, odkriti in zakrinkani, da bi vnesli med delavstvo nezaupanje do velike in močne sindikalne organizacije CGIL, tembolj se delavske množice oklepajo nje in tembolj odločno bijejo trde a odločne borbe za izbojevanje boljše bodočnosti in miru.
IZJA FA
Da se preprečijo in postavijo na laž trditve «Soče» due 16. t. m. in «Primorskega dnevnika» z dne 17. t. m., po katerih naj bi bil jaz «njihov mož», prosim «Delo» za naslednjo
objavo:
Podpisani izjavljam, da sem stopil v listo DFS kot neodvisen kandidat, se pa ne strinjam s politiko in z delovanjem te organizacije, ker sem ostal zvest načelom narodnoosvobodilne borbe, to je načelom borbe za dobrobit delovnega ljudstva.
«Soča» in «Primorski dnevnik» do sedaj še nista objavila, da sem že pred časom odklonil vse njihove časo-pPise, zato ker se ne strinjam z njihovo politično linijo.
KOMIC FRANC STEVERJAN
Zobozdravnik iz Solkana zbežal v Gorico
GORICA — V nedeljo večer sta pribežala v Gorico Slavko Verbič, zobozdravnik iz Solkana ia njegova žena Martina Male. Italijanskim oblastem sta izjavila, da sta zbežala zato, ker nista mogla nadalje prenešatl titovskega terorja, ki je poleg nepopisne bede po, vzročitelj tolikega gorja in ne-prenajšati titovskega terorja, ljudi iz rodne grude. Goriškim frontovcem je lahko opevati «Titov socializem», ko pa ne vedo, kaj se pravi živeti v največjem pomanjkanju najosnovnejših življenjskih potrebščin ter pod neprestanim terorjem fašistične udbe.
VOZNI RED VLAKOV Z GORIŠKE POSTAJE Odhodi
Proti Trstu: 6.20; 7.25; 8.44, 9.57 (brzovlak); 13.53;	15.56;
18.05; 19.48; 21.33; 23.39 (brzo-vlak).
Proti Vidmu:	5.07 (brzo
vlak za Milano); 5.42; 6.36; 7.59; 10.51; 13.52; 17.25; 19.09; 21.15; 22.57.
Prihodi
Iz Trsta: 5.38; 6.34; 7.57; 8.20, 10.49; 13.49; 17.21; 19.04; 21.13; 22.54.
Iz Vidma: 4.58; 6.18; 7.23; 8.43, 9.55; 13.51; 15.54; 19.46; 21.31; 23.37.
Pozor pred slinovko!
GORICA — V prvi polovici tekočega meseca se je pojavila slinavka in parkljevka v enem hlevu v Foljanu. Se prej pa sta bila okužena dva hleva v isti vasi, 2 v Gradiški in 1 v Tržiču. Okoliški kmetje, ki imajo opravka v omenjenih krajih, naj pazijo, da ne bi zanesli pogubonosne bolezni tudi v domače hleve!
ZADNJE DEJANJE JUGOSLOVANSKE TRAGEDIJE
ZAKAJ SO SE TITOVO]
DOTAKNILI PRAVOSODJA'’1
Po buržoaznem kopitu napoveduje Rankovič «neodvisnost» pravosodja - Titofašistična vlada je uvedla vrsto ukrepov, ki javno spreminjajo sodišča v orožje vladajoče kaste
Prve dni junija se je v Beogradu sestalo vodstvo titovske fašistične stranke, da preuči vprašanje pravosodja in «ideološkega dela». Kot je bilo pričakovati, sta na tej seji nastopila kot glavna glumača titovski žandar Rankovič in akrobatski «teoretik» Djilas.
Kaj naj pomeni to vroče ti tofašistično zanimanje za pravosodje in za «ideološko delo»i ko prav za prav vladata v Jugoslaviji džunglov zakon in «i-deologija» fašističnega in voj nega barbarstva?
Titofašistična vlada, ki predstavlja v Jugoslaviji interese tujega finančnega kapitala in obnovljene jugoslovanske bur-žoazije in je postopoma likvidirala vse gospodarske, politič ne, socialne in kulturne revolucionarne pridobitve jugoslovanskih narodov, mora danes Z neverjetno naglico prilagoditi tudi pravosodno in «ideološko» prevleko njenemu začasno uspelemu kontrarevolucio narnemu početju.
V Jugoslaviji je prišlo namreč do za imperialiste in titofašiste nesmiselnega «absur-da»: po eni strani so anglo-ameriški vohuni, ki so se po
V Doberdobu so proslavili
zmago na pokrajinskih volitvah
DOBERDOB -- Preteklo nedeljo so obiskali našo slovensko vas številni italijanski demokrati in tovariši iz sosednje Furlanije, t.j. iz tistih vasi, ki so bile skupno z našo vasjo vključene v voliino okrožje Foljan-Sredi polje. Doberdob sc obiskali z namenom, da skupno z aami Slovenci proslavijo zmago na volitvah v pokrajinski svet. Kot je znano, je prav. kandidatka našega volilnega okrožja tov. Karlina Rijaveč-Mira, ki je po rodu Slovenka, neposredno izvoljena v pokrajinski svet.
Ob priliki tega obiska smo ponovno začutili veliko prijateljsko vez, ki aas druži in ki je bila že za časa borbe proti fašizmu in za časa krvave o-svobodilne borbe prekaljena ter utrjena. Zdelo se nam je, da, kot nekoč slovenski partizani in italijanski garibaldin-ci, proslavljamo veliki dogodek — skupno zmago v pravem bratskem in tovariškem ozračju, ki ga ne more nihče oskruniti ali uničiti.
Ob tej priliki se nam zdi primerno, da ponovno “ožigosamo besede naših nasprotnikov, ki so ves čas med volilno kampanjo trobili, da Italijani ne bodo nikoli volili za slovenskega kandidata in da je zato vsak up na zmago popolnoma zaman. Danes sfho se ponovno prepričali vsi — in z nami vred tudi oni — da je tudi tokrat, kot nekoč tov. Srebrnič bil izvoljen kot slovenski kandidat s pomočjo glasov italijanskih tovarišev in demokratov. S tem je na najo-čitneši način razkrinkano vse zlonamerno govoričenje naših nasprotnikov vseh barv, ki so na vse štiri vetrove trobili: «Slovenci združimo se, Slovenci ne glasujte za Italijane, kdor glasuje za kominformiste glasuje za Italijane» itd. Seveda ti naši nasprotniki, danes ko so izšli iz volitev poraženi in ko jim tudi najbolj neuki človek v obraz pove, da so prevaranti in farizejski goljufi, rnolče kot kamen. Molče pa zato, ker se svojih boje in ker
jih je pred njimi in pred nami ludi — sram. Na ves njihov molk pa smo jim v nedeljo odgovorili skupao z italijanskimi tovariši; odgovorili smo jim s tem, da smo skupno proslavili zmago na volitvah v Doberdobu.
Tajništvo Federacije KPI se zahvaljuje
Tajništvo goriške federacije KPI se tem potom iskreno zahvaljuje vsem organizacijam, tovarišem, simpatizerjem in demokratom, ki so sodelovali v volilni kampanji za pokrajinske, kakor tudi za občinske volitve.
Naj bo velik uspeh volitev ponovna vzpodbuda k nadalj-nemu delu za uveljavitev demokratičnih načel, za ohranitev miru, za zagotovitev dela in kruha vsem delavcem, za utrditev bratstva med Slovenci in Italijani ker je v interesu splošnega napredka vse goriške pokrajine!
lastili Jugoslavije, likvidirali Komunistično partijo, ljudsko demokracijo, vsako najmanjšo sled socializacije in demoikra-tizacije javnega in zasebnega življenja, ustanovili fašistično državo, koncentrirali vse svoje sile za obnovo buržoazije, ki naj bi bila do anglo-ameriških gospodarjev še bolj hlapčevska od predvojne buržoazije; po drugi strani pa so še vedno obstajali zakoni, zakonski predpisi, sodišča in pravosodna ureditev, ki ne le niso več odgovarjali nastalemu položaju, a bi v določenem trenutku razvoja te fašistične države, ki se z veliko naglico pripravlja na vojno v sklopu atlantskega pakta vsaj v «teoriji» predstavljali oviro za izvajanje vseh protiljudskih ia protisov-jetskih načrtov.
Vedeti moramo namreč, da so titofašisti morali takoj po osvoboditvi Jugoslavije pod pritiskom množične revolucionarnosti sprejeti skupno z vsemi ostalimi gospodarskimi, političnimi in socialnimi ukrepi tudi nov zakonik in nov sistem pravosodja po vzgledu Prve dežele socializma. Sedaj pa so titofašistični plačanci skoraj zaključili svojo nesramno «ro-boto» in so se torej morali lotiti tudi pravosodja in «ideološkega dela», da ne bi zastonj dobivali milijardnih posojil od svojih gospodarjev.
Marksizem-leninizem nas v nasprotju z buržoazno «ideologijo» uči, da je pravosodje nezlomljivo povezano z vprašanjem vladajočega razreda. Ne gre tu za vprašanje «neodvisnega» pravosodja, marveč gre tu za vprašanje «kateri je razred, ki prevladuje» in «kateremu razredu v prid se pravosodje podreja». Zato je vsako natolcevanje o «neodvisnosti» pravosodja le prazna fraza, ker ščiti ves pravosodni a-parat določene, konkretne interese določenega ali določenih razredov.
Rankovič, osovraženi rabelj in žandar jugoslovanskih narodov se je po kopitu buržoaznih «ideologov» in «pravnikov» spustil po tiru «neodvisnosti» pravosodja in v tej zvezi pregledal dosedanje delo jugoslovanskega pravosodja in napovedal njegovo reorganizacijo, oz. njegovo degeneracijo tudi v zakoniku in «teoretskih» metodah. Toda Rankovič ne bi bil več Rankovič, ako ne bi zakrival pravega potneaa te reorganizacije s splošnimi frazami o «izumiranju države» c «socialistični demokratizaciji javnega in zasebnega življenja» itd.
Nekaj moremo le pritrditi
Rankoviču. On je namreč
gotovil», da so se življenj* ^
P:
lija:
Voli
Šola v Števerjanu. V njej je nastanjena tudi občina. Za otroški vrtec pa ni prostora.
Mehikansko ljudstvo noče
poslali Trumanovo lopovsko meso
Pred tremi meseci je bila v Wa-shingtonu konferenca zunanjih ministrov vseh ameriških republik. Vse ameriške države so ostale tja svoje predstavnike: od Kanade do Cileja, od Argentine do Združenih držav Amerike. Kdo je sklical to konferenco? Jasno je, da se je te pobude lotilo državno tajništvo ZDA. Ameriški zunanji minister Acheson je s to konferenco nameraval doseči podreditev teh republik ameriški zunanji politiki. Temeljna teza konference je bila ustanovitev vseameriške vojske, ki naj bi bila podrejena ZDA in naj bi pošiljala svoje oddelke v Korejo. Prav tako je konferenca imela nalogo izglasovati skupno deklaracijo o potrebi po «obrambi ameriške kulture pred komunizmom».
Konferenca pa se ni zaključila po načrtih ameriških militaristov, Res so zunanji ministri ostalih ameriških republik z malenkostnimi popravki izglasovali resolucije, ki jih je predložil Acheson, a so eden za drugim (Mehika, Argentina, Urugvaj, Gvatemala, itd.) izjavili, da se strinjajo z željo po skupni obrambi ameriške poloble, se ne strinjajo pa s pošiljkami čet izven Amerike.
Po vsej Južni Ameriki se seda) veča odpor proti pošiljanju južnoameriških čet v Korejo. V Mon-
tevideu so celo sestavili «Ameriško spomenico miru», v kateri poziva Južnoameriški odbor miru, v katerem so predstavniki vseh republik, vse vlade, naj ne pošljejo čet izven Južne Amerike.
Upor proti vmešavanju ZDA, fcl poveljujejo vsemu centralno-juž-noame.riškemu gospodarstvu, prihaja vedno bolj do izraza. Najnovejši dogodki v Portoricu in volitve v Boliviji (kjer je z absolutno večino zmagala neka proti-ameriška Usta In so takoj nato ameriški agenti uprizorili državni prevrat, da bi onemogočili sestavo nove vlade v duhu ljudskega hotenja) niso nič drugega kot dve vidni dejstvi tega naraščajočega upora.
V nekem smislu moremo reči, da Mehika stoji danes na čelu te borbe za mir v Ameriki. V tej državi je danes relativno več svobode nego v drugih ameriški državah, ki so kot Cile, Paragvaj itd. v rokah fašističnih skupin, odvisnih od washingtonske militaristične klike.
Prav posebno aktiven je mehi-kanski odbor miru pod predsedstvom največjega mehikanskega narodnega pesnika in največjega sedaj živečega pisca v španskem jeziku, profesorja Enriquea Gonzalesa Martineza. Člani mehikanskega odbora miru so tudi gene-
ral Heriberto Jara, bivši mornariški minister, ki je pred kratkim prejel Stalinovo nagrado za mir; Lombardo Toledano, ki more veliko pripomoči k utrditvi pokreta miru preko Sindikalne zveze Latinske Amerike, kateri predseduje; najznamentejši učenjak Mehike prof. Luis Garrido, rektor Narodne univerze Mehike, ki je zelo popularen med študenti in profesorji, kateri se na tisoče strinjajo z akcijo odbora miru. Prav posebno pomembna je tudi podpora odboru miru s strani katoliških osebnosti na političnem, kulturnem in socialnem polju.
Med tistimi, ki so na mednarodnem polju zelo znani, je zelo ak-tiven v tem odboru miru znameniti kinematografski slikar Gabriel Figueroa, ki ga v svetu smatrajo za največjega do sedaj živečega kinematografskega slikarja in ki je odnesel največje število nagrad iz kinematografskih festivalov v Benetkah, Cannesu in Pragi. Figueroa je vodil fotografijo filmov kot «Enamora-da», «Rio Escondido», «La Malque-rida» in drugih, v katerih sta sodelovala velika igralca Pedro Ar-mendariz In Maria Felix, ki sta oba aktivna partizana miru. Tudi režiser Emilio Fernandez, ki ga imenujejo enega izmed «Štirih velikih» mehikanske kinematografije, je eden izmed pobudnikov
mehikanskega pokreta partizanov miru.
Narodni kongres partizanov mi ru Mehike, ki je bil od 16. do 20. maja t. I., je povlekel zelo pozitivno delovno bilanco borbe za mir v državi, iz katere skuša Truman napraviti eno izmed «tovarn» topovskega mesa za «obrambo» ameriških imperialističnih interesov. Najnovejši škandal ameriškega poslanika v Mehiki, O’ Dwyerja, ki ga je neka ameriška preiskovalna komisija priznala kot sokrivca gangsterske tolpe bandita Johna Costella, je prav gotovo zmanjšal možnosti Trumanovih naporov za podrejanje mehikanske republike washington-ski vojni politiki. Prav gotovo pa je. gangsterski sokrivec O’ Dwyer najnepripravnejša oseba, ki bi mogla prepričati Mehikance, da je Trumanova stvar — stvar križarskega pohoda proti . . . barbarstvu.
Mehika stoji na čelu borbe za mir v Ameriki. Okrog mehikanskega ljudstva so se tesno strnili narodi Gvatemale, Paname in osla lih republik, ki nočejo več biti severnoameriške kolonije Njihova borba je obenem tudi naša borba. Skupno z nami bodo ti junaški narodi premagali vojno nevarnost in vzpostavili v svojih deželah mir, svobodo In neodvisnost.
A. F.
pogoji v Jugoslaviji popoln ma spremenili in da je za treba pohiteti tudi z reorgaf zacijo pravosodja. Sam RaaS vič je torej nehote priznal, le ta reorganizacija posledn dejanje jugoslovanske trage* je. Prav tako je sam Rani1 Vič napovedal, kakšne so J* loge sodišč, sodnikov, odvetf kov, zakonov itd., ko pra< «Zato naj bi bilo izhodišče n čelo, naj bodo okrožaa sodi^
v	osnovi prvostopni odločuj4 organi v vseh važnejših vpj Šanjih, v katerih pride do raza obramba naše držaj pred sovražno dejavnostjo drugimi hujšimi oblikami V minalne dejavnosti...».
Kaj naj to pomeni? VseK'1 kor pomeni, da Rankovič^ reorganizacija pravosodja J sleduje cilj popolnega poda janja sodišč razrednim inte1 som sedanje vladajoče kli*! t.j., naperjena je proti inte* som jugoslovanskega ijudst* njegovi svobodi, njegovi ne° visnosti in ajegovemu mira sklopu svetovnega miru- ^ povemo v kratkih besedah, pomeni, da se jugoslovanS* pravosodje ne bo veliko za® malo za kriminalne zada''! marveč bo v prvi vrsti, šf’ lo vladajočo kliko pred re?1 lucionarnimi množicami.
Najboljši dokaz so Rank°' čeve besede, ko ugotavlja, «v tej zvezi je sodišče odld vaio sovražnika ne v nje’ vih dejaaskih sovražnih sV jah proti socialističnemu re" marveč samo na temelju 11 splošno znanih političnih rijev, kakor so: premoženjs* stanje, razredna pripadn^ preteklost itd.». Torej je ja*111 da za titofašiste kulaki, k11. žuji, izkoriščevalci in pod" no niso več sovražniki. Nj®
vi	sovražaiki so le dela?! levni in srednji kmetje, lovni ljudje, ki se borijo _ izboljšanje gospodarskega, P1 litičnega in socialnega stani" Jugoslaviji, za njeno osvO" ditev in njeno vrnitev v tabora miru pod vodstvom S" jetske zveze.
Zaradi tega pravi Rank0' v zaključku svoje klobase, «eaako bo za konkretno uve" vljenje teh ukrepov potrei1, uresničiti vrsto spremeffll" naših sedanjih zakonih ali dati nove zakone, , kakor nujno proučiti in uveli8'!, vrsto sprememb in ukrepov ganizacijske, politične, gtn0 in personalne narave». j
Rankovič je v prvem T svojega «poročila» vod*': svoje fašistične stranke 8 ■ tično» pregledal dosedanje lo titofašističnega pravoso"j, Površeaemu bralcu se zdi’ je ta žandar «objektivno» sodil vse te napake, k el priznal in v nekaterih toč® celo moral priznati, da je F postala navadna terorista organizacija, da v Jugosl8'-obstajajo koncentracijska
var; ru j "ter
nje
žiru
mia
den
Volj
lu
aiei in r Za srei je -z C Pia in ■ č, liti, Nai Pol Poz Ital »iz da
"j
t
rišča, da so sodni organi 51 li, ne da bi obtožencu
dot
stili možnost obrambe i® mnogih primerih so človek8 sodili, da ne bi rušili oblasti», ako ga bi opr0*,; itd. Priznati je moral, d8(i; precej «kominformistov» porih, čeprav je število ^ prenizko celo za naivneže, j je že znano, da je sam0 t
zloglasnem Golem otoku P®
f
ntii
Ne
ke.
Sa
tor
kor
cio
za
ta
tise
Pin
'zti
za
Alo
4000 komunistov in dem01, tov. A. zakaj je vse to priZ® Da bi mogel zatrditi, da rajo sodišča «strogo branimi tofašistični režim in Pu'(ii' proste roke buržoaznim (l; mentom in se ne oziraj njihovo «premoženjsko st8': razredno, pripadnost, Prejj; lost...». On dejansko ni kry ral pravosodja, ker ie j «prestrogo» proti komuni®,, marveč ker je bilo z 111 «premilo»; in prav tako F: kritiziral, ker je bilo «P lo» z buržoaznimi elem8*1
ustaši, četniki, fašisti itd, ■
več ker je bilo «prestrog0*. In druaače ne more b ,1
drugače ne more fašistični državi, kjer Fe'j duje klika, ki zastopa inte
anglo-ameriških obveščev8,( služb in trustov. V tej ž ’
je titofašističnemu prav03!
začrtal bodoče smernice, so nič drugega kot naji^j restavracija buržoaznega A vosodja. Zato večkrat p° .»
je «neodvisnost» sodišč nikov, njihovo iniciativo, ^
sličnost» itd. Zaradi tega °j .	__ •	, pč;
juje, da morajo sodniki ti privilegirana kasta z t"1
mi plačami in gmotnimi ^J! ji, kot se dogaja v vseh K lističnih deželah, kjer S' f dajoči razred skuša pre^J privilegijev zagotoviti “rt f nost» sodnikov. V tej zv®2!^ stavlja vprašanje odvetPf. p ki bodo sedaj v Jugoslavi^., hovno igrali prejšnjo vl°3 j. masino zaslužiti na ra011
<Un
ta:
"Ui
fes
ki
skr
l>0)
t>0)
r0i
rK
»ir
c I
z«
i>ei
Dr,
he
Jo
hle
bo
o
ki
he
»2,
la
k«
«a
le]
skončaih pravd.
Vse te «nove» ukrepe v. ;
vosodju označuje RankoV' ,1 korak dalje «k večjemu p J nizmu in demokrati^0 s, medtem ko niso nič dr ^ kot šablonska plaža vseiLjj’ vosodnih ureditev stičnih dežel, oz. plaža cističnega in nacističnega Posodja z dodatkom najh0 .jf
iznajdb ameriških rasici-
in protidemokratičnih
Karel Siškovič-M1,
V prihodnji številki h°\./
javili drugi članek ideološkem délu».
T«d>sC'
‘Ji
be
še
st,
ta
hj
Sic
lij
di
so
Ce
Ju
!>e
ti
Zq
m
fr
iz
h
Dl
«1
h,
PRED ZAČETKOM VOLILNE BORBE NA TRŽAŠKEM
«/
\f
ipolJ
e za
>rgi
laaJ
lai,
iled®
•agi
^arf;
so
ivet» pra' če a odia* ičuj® vpf do irža< tjo li k*
/sek vii# ja 11 pod1-nter kli»1
nte'
dst'1
ne»
lira
i. 1 ah, ans* za» ide'*
ščf
rev1
ZAČNIMO DANES
z delom za uspeh ljudskih sil
Pred kratkim so bile v Havanski republiki upravne eč « Vf)|litve. Kljub nasilju in vsa-jenjs tovrstnim spletkam in pre-vara s strani DC so sile mi-_ in napredka zmagale in se at stevilčno okrepile za nadaljnje borbe. Za dosego ljudske 2,hage so veliko prispevali Iliadi komunisti, socialisti in et demokrati. Mladina je bila v v°lilnih borbah vedno na če-
V	z vsem svojim navdušenjem, z vsemi svojimi silami 111 v polni zavesti, da se bori Za pravico, za mir in lastno Sl'ečo. Danes je ponosna, da ■le v takšni meri pripomogla ^ zmagi fronte miru.
Oktobra meseca bodo. u-pfavne volitve tudi v Trstu
V	v ostalih občinah cone Na našem ozemlju se poetične sile že opredeljujejo. Nam nasprotne stranke m I^litična gibanja so sprejela foziv demokristjanskega Saltila: vsi in vse proti komunizmu. Videli bomo zato so-Naldemokrate, demokristia-
ne, titovce, fašiste, slovenski volilni blok, monarhike, liberalce, indipendentistično zvezo Stoke in Sporerja ter republikance na skupnem a-meriškem plesu antikomunizma. Pri tem bodo uporabili metode in pisane plašče, da bi zasledili isti cilj t. j. da bi čimveč škodovali interesom ljudskih množic in Kom. partije. Slovenske nacionalistične stranke si tudi prizadevajo, da bi se pokazale «social-de-mokratično» nastrojene, indipendentisti in demokristjani! so ustanovili slovenski volivni blok, ki ga je blagoslovil celo monsg. Santin, kateri ni nikoli mignil prsta za pravične zahteve Slovencev na tem ozemlju in ki ga čeprav ne javno, bratsko in ljubeznivo pozdravljajo ti-tovci. To je pač zveza nesreč in katastrofe, ki hoče prevarati slovenske volivce s tem, da uporablja demagoška gesla in se maskira z lažnivimi in hinavskimi besedami. Volilna
’vr'- .->■	;->	<- wr-
"Na svidenje v Berlinu,,
Velike priprave za III. svetovni festival mladine in študentov
‘ S. _ 4». ——
•Si : :-S::f.
Na dunajskemu zborovanju ^■iru je bila tudi delegacija pmške demokratične republi-e- Stela je 73 članov pevske-zbora, orkestra in dveh jolk-baletov ter 18 športni-'0u Ko smo se pogovarjali s mladinci, smo se kar iu-VU. kako so prežeti z interna-^onalnim duhom, koliko volje i(l mir je v njih in kako jih ta volja povezuje z mladinci 'JhSeSa sveta; čutili mo, kako so '.»dležni Sovjetski zvezi, ker je ztrebila nacizem in ker se bori 2(1 zedinjeno, svobodno in de-"^kratično Nemčijo.
Avstrijski mladinci in mia-‘dei drugih dežel so na ganljiv 'Nčin izražali svojo simpatijo Mladincem Nemčije. Ti so peli fdzem «V avgustu rože cuefo»,
‘ Je njihova himna za berlin-^ /estivai. Ta pesem izraža domen te velike manijestacijc. d°sebno z besedami «V avgustu r°že cveto, vihrajo zastave mi-T zbirajo se mladinci na ruše-Vihah Berlina in Varšave».
Nemški mladinci se pridna ddipravljajo za /estivai.
^ Zgradili so 9 športnih parkov, katerih je prostor za odbojko, Zli žogo, za košarko itd., ter dliko plavališče. Fizkulturnega dregleda se bo udeležilo 25.000 d^mških mladincev. Pripravlja-10 masovne atletske tekme, tek-čez drn in strn, katerih se udeležilo 2.000 mladincev, bali smo le nekaj informacij d sporedu berlinkega festivala, ki smo jih dobili od delegatov d^mšks mladine na Dunaju, berlin nas pričakuje. Mladina thodne Nemčije nam je povelja v svoji pesmi za festival, aho veliko nalogo je prevzela: ^čistimo ulice, gradimo ceste, spremenimo našo prestolnico v eB vrt».
Nemškim mladincem smo ob-pbili, da bo Trst poslal na erHnski festival svoje najbolj-e Predstavnike, ki bodo ob strani mladincev svega sveta iz-f,1ziii voljo za mir, ki napol-Bjuje tržaško delavsko in dija-mladino, slovenske in ita-‘Junske narodnosti.
» Berlinu bodo navzoči tu-‘ Jugoslovanski mladinci, ki s° Pobegnili iz titofašističnega nekla. Dostojno bodo zastopali ^Soslevansko mladino ki se z Plikim. navdušenjem bori pro-‘ Titovi fašistični kliki ter ‘'a zopetno povrnitev svoje do-Pvvine v enotno socialistično
h°nto.
■A Berlinu bodo odsotni samo ^ "vKlici mednarodnega demo-at‘čnega mladinskega gibanja, ( P^itelji tkzv. jugoslovanske Judske mladine», ki so obe-ern agenti beograjske klike
ter pomagajo vzgajali jugoslovansko mladino za vojno. 7 o vojno hoče rabelj Tito Hot verni hlapec ameriškega imperializma sprožiti proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam.
Titofašistična banda je danes popolnoma osamljena in izolirana od vseh demokratičnih sil sveta.
To osamljenost naj čutijo vsi tisti mladinci, ki morda še v dobri veri sledijo sleparskim titovskim agentom v Trstu. Naša naloga bodi, preprečiti tem. zapeljanim mladincem, da bi ti-tovci ali drugi nasprotniki napravili iz njih orodje v lokah sovražnikov jugoslovanske mladine kakor tudi vsega tiiaškega demokratičnega gibanja.
Na delo tedaj, da razši’imo zanimanje za berlinski festival med vso našo delovno in dijaško, slovensko in italijansko mladino ter pospešimo obenem priprave za tržaški festival miru in športa!
Mladinci prestolnica nemške demokratične republike nas pričakuje!
Program filozofije za višje realne gimnazije (znanstvene liceje) obsega po na tem ozemlju obstoječem šolskem programu podajanje ZGODOVINE FILOZOFIJE.
Na slovenski višji realni gimnaziji v Trstu pa je program slovenski realni gimnaziji (prof njen. Med tem ko podajajo na italijanskem liceju (Liceo scienti jico) v Trstu snov, kot jo predvideva šolski program, medtem ko je tudi bivša profesorica zgodovine filozofije na slovenski realni gimnazji (prof. Kobali tudi sledila programu, se dr. Vrečar s tem ne zadovolji Ne omejuje se le, da bi podajal filozofske zaključke določenega filozofa, oz. kar je še važ nejše po eni strani ne ve raztolmačiti filozofa, da bi vsak dijak imel jasen pojem o njem in njegovem mišljenju, čeprav bi na prvi pogled, kdo mislil drugače, nepovezano podaja zgolj njegove nauke, kot niz slučajnih idej ne pa kot del povezane celote. Po drugi strani pa podaja o vsakem filozofu svojo pristransko sodbo (ki je večinoma lekcija verouka), kar ni obseženo v nobenem programu.
Ko je začel učiti je hotel celo vpeljati poleg zgodovine filozofije (kot jo on pojmuje) tudi učenje novotomistične-krščan-ske jilozo/ije kot posebno in sicer sporedno a edino važno nov. Zgodilo se je seveda, da
kampanja bo zato trd boj. In prav zato se ne prestrašimo. Ta boj nas vabi le k delu. Pripravljati se moramo že sedaj, da bomo napadali z vso silo, razumom in mladostnim navdušenjem.
Klicati moramo zato mlade komuniste in demokrate v boj, reorganizirati aktive in odbore, da postanejo aktivnejši in krepkejši. Siriti moramo našo organizacijo povsod, tudi v najmanjšem kraju; pripravljati moramo vse potrebno za lepljenje lepakov. Pri vsaki volilni komisiji sekcije ali sedeža mora biti predstavnik ZKM. Posebno skrb moramo polaga*! dnevu širjenja vsega našega tiska, posebno pa priloge «Mladinski Prapor», ki ga mora dobivati vsak mlad Slovenec.
Naša naloga je, da pozivamo mladince in mladinke naj dvignejo svoj glas proti silam vojne in bede in da se tako vpišejo v Zvezo kom. mladine STO.
Napačno bo, če bomo čakali do prvih dni septembra, preden bomo začeli svoje volilno delo. Borbo moramo začeti takoj. Vsak mladi komunist se mora izkazati aktivnega v volilni borbi.
Tako bomo gotovi, da bosta mladina in ljudstvo našega ozemlja obsodila sile, ki hočejo vojno, in bosta tako zmagala v tej borbi.
Naj bo od sedaj dalje geslc vsakega mladega komunista m demokrata: «Vsi in vse za zmago si! miru in napredka proti silam, ki hočejo vojno in bedo!»
LINO CREVATIN
Za mladino ni ovir
» borbi za ohranitev miru
Tov. Zacchigna nabral 700 podpisov za berlinski poziv - V šolah in zavodih, podpisujejo za mir
Da je mladina prepojena | opazimo črto, ki se le p.,časi
novim duhom, to se vidi takoj na prvi pogled. Katero koli važno delo, kjer koli se kaj sklepa ali snuje, kjerkoli se sploh kaj dela, povsod je mladina v prvih vrstah, če sploh ni zastavonoša. Tako tudi pri nabiranju podpisov za berlinski proglas tekmuje mladina 3 starejšimi in bolj izkušenimi tovariši. Toda, čeprav nima svojih lastnih izkustev, prav nič ne zaostaja za starejšimi in včasih jih celo presega. Ker ji manjkajo izkušnje, jih zamenjuje z voljo in veseljem. Nekateri bi lahko mislili, da volja in veselje ne zadostujeta za dober uspeh. Toda tisti ki tako misli, bi bil takoj presenečen, ko bi mu pokazali vse, kar je mladina storila. Oglejmo si na primer desko, na kateri je grafično prikazen vsak uspeh v ak-plji za nabiranje podpisov za berlinski proglas. Prve dni
dviga. Naenkrat pa se dvigne zrlo visoko, tako da bi mogli misliti, da je kdo hotel narisali na njej Triglav ali kako njemu podobno goro. Potem pa se malo ustavi, loda prav malo; tako kot popotnik, ki se včasih ustavi le toliko, da se malo odpočije, ker cesta zavije tja v bieg. Nato prav kakor p.o-P itn.kova cesta, se grafikon dviga in dviga. Kje ga bo konec nam še ni znano. Samo toliko vemo, da število 8882, ki označuje višino Como-lungma, ki je najvišja gora na svetu, bo prenizko za seštevan ie vseh podpisov, ki jih bo mladina nabrala.
Do zdaj smo si ogledali razne ravninske in gorske poti; spremljali smo po ravnimi lahko korakajočega popotnika in težko sopečega po gorski stezi, na koncu p!i smo napisali številko. Ker pa se
nam je ena izpodrsnila, izpustimo še druge. No, no, ven, no, enkrat s številkami, ven. Povejte nam novic. Kaj? 700? Da, da, prav tako je, toda vi še ne veste da tov. Zacchigna iz mitnice je sam nabral 700 podpisov, da v drugem razredu Trgovske akademije so nabrali 20 podpisov. Sveto-Ivančani pa so jih v kratkem času nabrali 120, pri Sveti Ani 150, v Podlnnjerju 40, Rinaldi 140, v središču mesta 40 itd. Nekateri nabiralci so šli celo nabirat podpise v razne rik.eatorije in tudi v Oratorio. Salesiano, kjer so podpisali celo nekateri demokri-stjanski skauti.
Toda to je le začetek, kajti mladina ima visoke nade. Videli bomo v koliko bo svoj program dovršila. Začetek je dober in konec mora biti ,šn boljši; zato, naprej, k nabiranju, da bomo dosegli in pre koračili cilj. ki smo si ga sami postavili.
HVALEVREDNA POBUDA ODBORA DELOVNE MLADINE
MLADI KOVINARJI
se sestanejo 8. julija
Veliko je število mladin cev mesta in podeželja ki so zaposleni v velikih in malih tovarnah našega mesta. Socialno in gospodarsko stanja teh mladincev je zelo težko, posebno pa, če pomislimo, da gre večji del njihovega zaslužka za potne stroške v tovarno in domov. Za te mladince in za vse vajence so še vedno ostala nerešeni številni problemi ki jih od končane vojne do danes VU in gospodarske organizacije niso še rešile Ker še ne ob-
staja zakon ki bi v vsakem oziru urejeval socialno sta njo vajencev, ker še ne obstaja delovna pogodba za mlade kovinarje v kateri bi bilo zapopadeno učenje vajencev in ker se ti morajo učiti po odpravljenem osemurnem delu, moremo razumeti. kako težko je stanje te stroke.
Zato da javno iznese te probleme, je Stalni odbor delovne mladine sklical meseca julija t. 1. zborovanje
IS-	0^5^
MladUike pripravljajo razstavo ročnih del
Številna dela so že dogotovljena, a še mnogo več jih je v delu - Dela za razstavo pošljite v ulica Ginnastica št. 1
Na pobudo Stalnega odbora delovne mladine se je začela delovna ženska mladina pripravljali na razstavo, kjer bodo razstavljena dela, kakor ročna dela, šivanje, volnena dela, dela mladink raznih tovarn ter spis, ki bo obravnaval stanje in načrte za bodočnost naših mladink. Tu se lahko udeležijo in pokažejo svoje zmožnosti vse delovne in brezposelne mladinke.
Kakor smo si predstavljali, so se na to pobudo mnoge mladike odzvale z navdušenjem in mnoge končujejo svoja dela. N. pr. v Miljah in Camporah je petdeset mladink, ki bodo pripomogle k razstavi, in tako tudi mladinke in Skednja, Madgalene, Sv. Jakoba, Sv. Ane itd. Vse se pripravljajo z mnogimi posameznimi in skupnimi deli. Svojo udeležbo so obljubile tudi razne tovarne in. trgovine za kar najboljši izid razstave. Zato vabimo vse mladinke, da se pripravijo in tekmujejo za to razstavo.
Dela se sprejemajo v ul. Ginnastica št. 1. pri P.S.I. Udeležite se v velikem številu!
mladih kovinarjev. Na zborovanju bodo mladinci te stroke razpravljali o svojih ekonomskih in socialnih problemih ter bodo postavljali svoje posebne.zahteve, ki,jih bo odbor poslal pristojnim organom ter zainteresiral obe sindikalni organizaciji za njihovo uresničitev.
To zborovanje je velike važnosti, ker bo zanimiva etapa v borbi za socialne pravice mladih kovinarjev, za izboljšanje njihovih gospodarskih in socialnih pogojev. Zborovanja se bodo udeležili tudi brezposelni mladinci, ki željo najti dela v tovarnah ali delavnicah in se bodo ob tej priliki pridružili zaposlenim mladincem, zahtevajoč izvajanje odloka št. 5 ZVU, ki dodeljuje več milijonov lir za stroške ki jih morajo delodajalci trositi pri zaposlitvi
vajencev. Potrebno je, da se zainteresirana mladina zbere na delavnih mestih, po hišah.	,
Na teh sestankih naj pretrese te probleme, postavi svoje zahteve ter izvoli svoje delegate, ki se bodo na zborovanju enotno borili, da uresničijo s pomočjo obeh sindikalnih organizacij vse zahteve.
To zborovanje bo velika manifestacija mladih kovi--narjev, pristašev ene ali druge sindikalne organizacije, bo zborovanje zaposlene in nezaposlene mladine, ki se bo enotno borila za uresničenje svojih želja, prepričana da bo prejela pomoč obeh sindikalnih organizacij in vseh tistih, ki jim je resnično pri srcu bodočnost naše mladine.
PESCATORI DAVIDE
Mladi kovinar pii delu.
NEZNANSTVENE METODE DOKTORJA VREČARJA
Poučevanje filozofije na slov. seednjlli šolali
je zaradi tega zaostal z zgodovino filozofije in je moral stvar opustiti, kajti program se lahko spremeni v lastno korist (kot to dela), se pa ne more" popolnoma pozabiti, kajti oblast je oblast. . .
Zgodi se pa vendar, da včasih skuša dr. Vrečar razložiti nastanek nekega filozofskega sistema. Imamo zato lep primer: vedeti moramo, da smatra dr. Vrečar svojo jilozojijo kot filozofijo «povprečno zdrave ga človeškega razuma» in da smatra vse lastne sodbe in ocene kot proizvod takega «razuma». Kar se ne sklada z Ne-otomizmom (krščanstvom) ni združljivo s «povprečno zdravim človeškim razumom». Tako je govoril o Nietscheju, znanemu nemškemu idealistu in rekel, dl so pač njegove blodnje razumljive, ker je bil že njegov oče neumen, on pa je umrl v blaznici. Torej vsa družina je bila neumna! Večina kritikov, oz. zgodovinarjev jilo-zojije misli, da je Nietsche v
resnici postal nenormalen zaradi splošne belezni, ko je. bil že blizu smrti.
Nietschejev oče pa je res imel napako, toda zato, ker je leta 1848. padel po stopnicah. Taka bolezen ne more biti dedna, a te tudi bi to držalo, nam zadostuje dejstvo, da je Nietsche takrat imel že štiri leta (rodil se je l. 1844.).
Pri Heraklitu, starogrškem filozofu, je dr. Vrečar najprej narekoval ta stavek: «Heraklit je hotel rešiti nastajanje, zdi se pa, da je pri tem zanikal načelo protislovja». Tri strani pozneje pa pravi: «Pripisovali so Heraklitu tudi, da je tajil načelo protislovja, vendar krivično».
Dne 30. 3. 1951. je dr. Vrečar narekoval: «Pogosto se zgodi, da izključna gojitev matematičnih in fizičnih ved pripelje do tajitve bistvene razlike med snovnimi in duhovnimi pojavi ali da celo duhovne pojave, (mišljenje, duša, Bog) popolnoma zanemarja ali jih tudi
taji». Dve strani dalje pa je dne 4. 4. 51. zavračal pozitivistično jilozojijo, ki nasprotuje veri s tem, «da so prav iznajditelji na polju fizičnih ved po veliki večini verni».
Poseben primer, kako dr. Vrečar podaja jilozojijo, imamo pri obravnavanju Marksa. Ko je govorit o žamenjavi kapitalizma, s komunizmom, je rekel «Marks sam se ni jasno izrazil ali naj se ta izmenjava izvrši po postopni mirni evoluciji ali po nasilni revoluciji.» Neglede nato, da te besede dr. Vrečarja ne dobe potrditve v Marksovern delu (pisateljskem ali pa političnem), se sam dr. Vrečar pobija. ko govori o Marksoui dja-lektiki: «Vodi dovajamo toploto toliko časa, da izpari, slično se nabira nezadovoljstvo v masah, da izbruhne v revoluciji in naprej. Tako prehaja djalektika od nedolžnega primera vode in ledu da krvavih revolucij».
Zelo lahko je tudi popolnoma spremeniti kakšen nauk s tem, da se od tega nauka vzame le
en ali dva stavka in se ju ne poveže s celoto. Tako je dr. Vrečar, n. pr. izjavil, da je po Marksu vrednost blaga odvisna samo od dela. Ni pa o tem nič več povedal, ni napravil tiste mojstrske razlike, ki jo je Marks sam napravil, ni upošteval okoliščine, ki so v Markso-vem «Kapitalu» kar najboljše opisane (kvalificirano delo, socialno potrebno delo itd., ne.le boljšo zemljo ali večje sončenje, kot je to zahteval dr. Vrečar, ampak celo oddaljenost od mest in od cest ali železnic je Marks analiziral za vrednost posestva, oz. izdelkov). Ko kritizira Marksovo zamisel o komunizmu, pravi dr. Vrečar, da je to utopija, kajti v tem primeru bi nastopila diktatura in navaja Leninov citat o diktaturi proletariata, ki sloni na sili! Hvala lepa, če pa ne pove bistva o diktaturi proletariata, da ia še ne pomeni komunizem, da je prehodna doba, ki nekje na svetu pomeni že preteklost, če ne pove da je dikt. proletariata razumljiva in nujna stvar, da se država obvaruje pred poizkusi razlaščenih izkoriščevalcev, ki skušajo ponovno pridobiti oblast v svoje roke!
Mislim, da ti primeri zadostujejo, da si vsakdo lahko napravi sodbo o dr. Vrečarju in o jasnih pojmih, ki jih tako učenje usv ar ja v možganih onih, ki ga morajo poslušati!
SLOV. SREDNJEŠOLEC
Vpišimo se v Blelavskc % a d i* u c !
Delavske zadruge prav gotovo predstavljajo eno izmed največjih uresničenj socialističnega gibanja v predfašističnem času. Ustanovljene so bile predvsem z namenom, da bi dvigni-le življenjske pogoje delavcev, da bi se borile z nizkimi cenami proti vsem špekulacijam in da bi podpirale delavce s tem, da bi dajale živila na krenit ali brezplačno za časa brez poseinosti. Organizirale bi la>\-ko poletne kolonije za otroke članov zadrug in podpirale bi športne organizacije svojih članov.
Vsi mladinci, zlasti oni, ki so socialno zrelejši, morajo aktivno sodelovati pri obrambi u-stanove, ki je bila zamišljena tudi za njih. Jasno, da z aktivnim sodelovanjem pri življenja Zadrug in sicer s poravnanjem članarine (in to lahko storijo vsi mladinci, ki so dopolnili ?1 leto starosti) ter z prepričevalnim delom pri svojih siarših, bodo lahko mladi delavci vrn:-U Delavskim zadrugam pošre-no in zavedno vodstvo ter ono socialno človeško vsebino, katero so razne klike, ki so se vrstile na vodstvu, skušale in skušajo odpraviti.
NE POZABIMO NA TRAGIČNI JUNIJ!
Naša bodočnost
je odvisna od nas samih
*4. -
HMs
FRANCIJA — V zvezi z akcijo proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije in s pripravami za berlinski festival se ba vršil 23. in 24, junija v Trierju nedaleč "d francosko - nemške meje sestanek mladine obeh držav, ki se ga bo udeležilo preko 4.000 mladincev.
* * *
ZAHODNA NEMČIJA — Z Mac Cloevim ukazom in z odredbo Adenauerjeve lutkovne vlade je bila postavljena izven zakona organizacija «Svobodna nemška miadina», ki se je vedno borila proti ponovnemu oboroževanju in za sklenitev mirovne pogodbe v letu 1951 Sedež SNiM je bil zapečaten in imetje zaseženo. Nemška mladina pa se je odločila, da se bo vseeno borila dalje.
* * *
KITAJSKA — Milijoni de-lavcev vedno- bolj in bolj kažejo odpor zaradi oboroževanja Japonske in se izrekajo za pakt miru med 5 velesilami. V Tiencinu so zbrali za berlinski oklic že en milijon in pol podpisov, v Šanghaju pa 273.000.
* * *
VENEZUELA — Nedavna se je ustanovila Zveza za za ščito delovne mladine, ki ho če združiti delavski naraščaj različnih tendenc v borbi za dosego njih socialnih pravic in za mir.
"4
■
Korejski oJrok sredi ruševin pri Seulu.
Ko je gibanje partizanov miru v največjem razmahu, ko se vsi dobro misleči trudijo s svojim vzgledom, da pridobijo čirn-več pristašev za končno pomirjanje. duhov in splošno ukinitev propagande sovraštva med narodi, se moramo spominjati dogodkov ki so se odigrali ravon v tem mesecu in ki so prinesli človeštvu toliko gorja.
Pre enajstimi leti, to je 10. junija 194G. icta je fašistična Italija zahrbtno napadla Francijo, ki se je že rušila pod peto pruskega militarizma in tako stopila aktivno v tabor napadalcev, ki se je nadaljeval na vseh bojiščih, dokler je niso strmoglavile zmage zavezniških čet in srd italijanskega ljudstva.
Dolgo let pripravaljan dozdevno usodni udarec proti prvi proletarski državi se je začel 22. junija 1941. leta. Združene moči vseh fašističnih držav Evrope so vdrle globoko v mi-loljubno Sovjetsko zvezo. Todi tam je zadela na narode trdno odločene, braniti si svojo priborjeno svobodo. Svet ie bil priča, kaj zmore narod, ki brani svojo svobodo. Junaštvo vseìi sovjetskih narodov, vse sovjetske mladine je navdalo svet z največjim občudovanjem. Leningrad, Moskva, Stalingrad m zadnje gnezdo Hitlerjevih zločincev Berlin so imena, ki bodo v zgodovini večni opomin tistim.
ki bi hoteli zastaviti pot razvoju delavskega gibanja.
V mesec junij pada tudi zverinski zračni napad na naše meso, ki je bil izvršen 10. junija 1944. lota in ki je zahteval toliko nedolžnih človeških žrtev.
Bližamo se obletnici imperial1-stičnega napada na korejsko ljudstvo, ki ni gotovo nikogar ogrožalo s tem, do je hotelo samo voditi svojo usodo. Dvanajstmesečni napadi na kopnem, iz zraka i z morja so povzročili in še danes povzroče io strašanske rane temu občudovanja vrednemu in hrabremu narodu, kateremu gredo simpatije vsega človeštva.
Kdor je bil pri zgoraj naštetih grozodejstvih največ prizadet in Udor čuti v tem težkem trenutku, da mu preti nevarna bodočnost je ravno mladina. M' se moramo radi tega vzgledo-vati na požrtvovalnosti korejske mladine in kitajskih prostovol i-čev l:i se niso ustrašiti največjih žrtev, ko so se postavili pror« nenasitnemu imperializmu. Naloga mladine je v tem trenutku. da se postavi z vsemi svojimi močmi na čelo in v službo partizanov miru, da zahtevo takojšnjo ukinitev vojne na Koreji, da zahteva sklicanje konference petih velesil za splošno spravo med narodi, da zahteva ukinitev vsake vojnohujskaške propagande in uveljavljenj >
(Nadaljevanja na A strani)


Inoraci c <s ~ ■■■ _
H i m n d ivlcialimhegd festii'cilci.
in ct reci To	L. OiHH Ml »),	zdruJha OLt/fRK ** NoJiko*
EEŽEI
i



šili
m
s -
Bra-t je v vrsto sto----pi-----te, ee ste
A A
- •
i i J i Ml
stih i-dej kot amo mi,
hra-bro vsem po—k*-
ferU- J J I -J J1/’-

mm
■ te, da mi bor-ci za boljge smo dni.

~ »	- fc?

zf ) j j- j- à=ém
Po go—rab in plb-—ni
il
nah po do-leh in rsv—ni __nah >
iM è . è j j ji, j» .L* : i J* hmm
' - ■ ' » *
$
v vrste «dedi___na, ki si e-di----------na vae-ga sveta po—
fj e ^ rqi n	i ,___________, I |S



n
nos .	V 'z bo - ru
t
7E;
fcB
Se


j
na_šB bratska himna se gla-si^ ee. gle

ff*'
ae	gl a —si
da amo na vaejgirni zemlji bratje
^eee^ejeìe
GHf—-p %	1'
hJ
1
$
val,	bratje vai, bra-tje vai.	^ ^0--111 Pov-
ij- : ; j t ) j : » ^	;,
naj odit—ma va gla —sno	na—o—ferog,da smo
KJt
i r 5 & u
na s»ej Sirni zemlji bratje vBiti bratje vsi,
bratje vai
2. Se nas v prsih dušijo
strašni dnevi pokoljev, grozot;
mrtveci govorijo,
rujte bedo brezdomcev, sirot!
To prisego sklenimo, bratsko vsi se združimo, v svetu mladina, ki si edina vsega sveta ponos!
V zboru naša bratska . . .
3. Ecdi čvrsta mladina,
naj ne bo te odločnosti strah!
Vate zre domovina,
prapor sreče je tvojih rokah.
Da bi vojne krvave ne začele države, skrbi, mladina, ki si edina vsega sveta ponos!
V zboru naša bratska

.........jio SE
za izboljšanje naše šole!
PREDVSEM PA SE MORAMO UČITI SVOJEGA JEZIKA IN LITERATURE
V nedeljo, 10. t. m. je bilo v PD «Tomažič» zborovanje slovenskih. študentov, na katerem je tov. Morana podala sliko problematike slovenske šole ter naloge slovenskih študentov v zvezi s tem vprašanjem.
Vprašanje slovenske šole predstavlja danes eno najbolj občutljivih vprašanj. Odnos do tega vprašanja je najbolj verna slika stopnje demokratično, sii in narodne strpnosti. Prao zaradi tega pa je tudi šolska politika najtesneje povezana s splošno politiko na STU. Za zapostavljanje slovenske šole nosi glavno odgovornost VU, ker ona daje na razpolago vsa denarna sredstva, odstavlja- tri nastavlja učne moči ter odo-bruje učne načrte.
Borba proti klerikalizaciji šole je ena osnovnih nalog rte!« učiteljev in staršev, marveč tudi slovenskega dijaka. Kajti ravno s klerikalizacijo in mračnjaštvom hočejo takozvanl «vzgojitelji» ubiti v dijakih vsako možnost objektivnega presojanja materialnega in duhovnega napredka ter hočejo ubiti v mladem človeku vsako kritičnost, ki jo mora imeli dijak ne glede na njegovo politično opredelitev. Prav zaradi tega je tako zelo važna borba za demokratizacijo slovenske šole, ki bo, prosta vseh političnih vplivov, imela pred seboj glavni cilj notranjo poglobitev študija v splošno korist dijakov ter bo dobila tisto človečansko vsebino, ki ji tako zelo primanjkuje.
Nadaljnja naloga študentov je borba proti šovinizmu, kajti ravno titofašisti in belčki hočejo s šovinizmom odtegniti dijaka od delavskega gibanja in od borbe za socialne in druge pravice tukajšnjega prebivalstva.
Slovenski dijak se mora prav posebno zanimati za svoj materni jezik, osvojiti si mora slovensko literaturo ter govoriti y šoli in izven nje slovensko. Na šolah naj se ustanove bralni in liberami krožki in študentje naj prično zbirati narodno blago, običaje, pesmi itd. Kjer se pokaže potreba, je treba pričeti z dodatnim poukom, prt katerem naj pomagajo profesorju boljši dijaki. Dodatni pouk naj bo merilo učnih načrtov ter najboljša pomoč za njih prilagoditev dejanskim potrebam šole.
Zelo važno je vprašanje slovenskega dijaškega doma, katerega naj ustanove pristojne oblasti iz javih sredstev ali pa naj se ustanovi nadstrankarska ustanova, ki bo dala na razpolago sredstva vsem potrebnim dijakom ne glede na politično pripadnost. Študentje morajo po svojih močeh z nabiranjem sredstev ter z raznimi pobudami podpreti to akcijo.
Borba za splošni dvig šole st postablja v zvezi s stalnostjo slovenske šole in učnih moči, z zidanjem novih poslopij, z izboljšanjem pouka, z ustanovitvijo katedre za slovenski jezik ter vseh drugih potrebnih šol Borbo za slovensko šolo in njeno demokratizacijo pa bodo slovenski študentje vodili uspešno edino le, če se bodo povezali z italijanskimi študenti, kajti v marsičem imamo skupne probleme.
BOLGARSKI BALET
Šelicrcaeadii
Po «Rdečem maku», ki je žel kar največji uspeh v minuli sezoni, bo sofijski bale! v kratkem predočil občinstvu glavnega mesta Rimski-Kor-zakovega «Šeherezado». Tokrat bomo v tem delu, ki je postalo že klasično, znova obudili fantastično dogodivščino Sindbada, mornarja iz «Tisoč in ene noči».
Vendar pa se ne misli režiser N. S. Holfine naslanjati na odrske izkušnje, ki jih ima v tem pogledu Fo-kine In katere so tudi posnemali ob pravkar vršeči se reprizi «Šeherezade» v pariški operi. «Čuvati se moramo» — ta ko tolmači Holfine svojim igralcem — «da se ne utap^ Ijamo v pornografskih efektih, katerih bi se sicer ne mogia izogniti slaba režija tega dela. Le to mora biti naravno sproščen j e naših notranjih estetskih občutij in ne erotično mamilo, kakor so ga doslej splošno predstavljali. Pokazati hočemo vso stvariteljsko genialnost velikega Rlmskf-Korzakova, zato bo- naš poudarek na orkestru in koreografiji le izpopolnjeval fantazijo poslušalcev.
Med vajami je v studiu šumno kot v ulnjaku. Harfa izvablja akorde, ki nošjo privid Sindbada vseka pijanega krasot kraljevega vrta. Ob drobnih korakih mladenk se naglo skrije. Te sveže vrtnice Orienta so v prozornih večbarvnih tančicah polne življenja in sladkega koprne-nja. Kar nenadoma prekine Holfine plesalke: «Ne tako! Dobro pazite na muziko. Presneto, vendar, saj hodite kot katero si že bodi dekle, ko gre nakupovat na trg! Imeti morate nekoliko več domišlje. Vsaka iz med vas naj bo cvet zase v čudovitem vrtu, ko vstaja pred Sindbadovimi začudenimi očmi iz sleherne cvetice devojka iz sanj.» In napaka je brž popravljena. Knežnja Gulnara se pojavi na nosilih. To je vsakdanja slovesnost. Razporejajo se sužnji. Njihovi hrbti služijo za stopnice, da bi pricezinja lahko stopila na tla. In kretnje očarljive Lili Janakjeve izdajajo nekako zadrego. Previdno postavi nožico na hrbtišča svojih tovarišev. V njej vidno raste zanimanje za tega nenavadnega mladeniča, ki ga ugleda pred seboj in želja, vzeti ga pod svojo zaščito, podžgana zaradi Vi-zirjevega vedenja. In že je tu ljubezen, ki bi ji mlada kraljeva hči žrtvovala vse, če treba tudi življenje.
«Realistična umetnost ne dopušča samovoljnih rešitev» — razlaga Holfine — «To velja še v večji meri za balet, kjer pridejo do izraza telesni gibi. Tu mora biti vsaka kretnja na mestu. No, sicer pa je ura že dve popoldan. Danes nismo slabo delali. Gremo počivat, ker nocoj nastopimo spet z «Rdečim makom».
J. MILEV.
Zamotana zgodba
Neki mož je stal kot priču pred sodnikom. Začelo se je zasliševanje. Najprej osebni podatki:
«Kdo je vaš oče?»
«Moj sin».
«Kako? — Vaš sin? — In kdo je vaš sin?»
«Svak mojega očeta».
«Kaj takega pa še nisem slišal! In kdo je vaša mati?»
Gospa, prosim premaknite vašo ladjo, da se okopam tudi jaz.
Pravijo, da bomo jutri prejeli "zimsko pomoč"
TUDI DIJAKI SO POSTALI AKTIVNI V ŠPORTU
V odbojki so dosegli študenti tretje mesto

’IUQO} Uldsaod WWP -od OS 0;vz 'DU03/DZ VSdSTUp 21 df vd HVZOIU	'UlUTl Wdl
02 nivuni Df 23/ ‘HOJIO \}PQA df
mu ds — usi vidi onvudu fdioi — vSbisj 'i^l OZ °ÌÌQ 3f mu
03/ ‘lìJOJOd df ds QlCUd 'UdDOA -od ivnivap i}Q df vd apo aoS -3[N 'ISST vm 01! q oj, -jai 01 jdjs a?o aoSofu /iq 3f o» ‘p»as vu losi-td sl ?opj rSpo
Obnovitev sekcije za odbojko pri ZDTV je tudi na nas dijake močno vplivala. Ze lansko leto so dijaki imeli svojo ekipo odbojke, igrali smo z veseljem, a zgodila se je nesreča: sekcija za odbojko se je razšla. Vsa moštva so ostala brez vodstva, tako tudi naša. Ze z začetkom t. 1. se je začelo govoriti o obnovitvi te sekcije. Vršili so se razni sestanki in končno smo vendar le dosegli cilj: sekcija je ponovno začela delovati. Kot poskus je organizirala turnir za prvomajski pokal. Tudi mi dijaki smo sklenili, da obnovimo svojo četo in se udeležimo omenjenega turnirja. Vsi igralci so dijaki slovenskih srednjih šol. Večina teh dijakov stanuje v predmestju. Zato smo že od začetka morali premostiti razne težave zaradi prevoznih sredstev. Vse to smo premagali in kot zasluga dosegli častno tretje mesto v lestvici, v kateri je bilo veliko drugih močnih ekip. Ske-den-jsko moštvo si je prisvojilo prvo mesto medtem ko-je prvak tržaškega ozemlja Sv. Marko dosegel le drugo mesto
Z zaključkom tega turnirja, ki nam je prinesel veliko zadovoljstva, smo se obvezali, da se udeležimo turnirja, ki ga organizira društvo Sv. Marka.
S F-RR
fflfadfoMi
Pri Dacijit so se mladi komunisti sestali in so si po obširni diskusiji postavili nalogo, ustanoviti žensko skupino za odbojko in eno moško skupino za lahko atletiko vse to v okviru priprav za Veliki festival miru in športa, ki bo predstavljal zadnjo postajo mladih partizanov miru Trsta pred berlinskim festivalom. Na sestanku je bil tudi izvoljen nov sekcijski komite.
Tudi v Rinaldiju se je vršil plenum komunistične mladine ob prisotnosti velikega števila mladincev. Mladinci Sv. Jakoba so določili, da bodo izvršili vse priprave za festival, proučili, kako dati največji možen doprinos Partiji v volilni kampanji ter popularizirali in zbirali podpise za berlinski poziv za pakt miru med petimi velesilami. Razpravljali so tudi o številnih pobudah krajevnega značaja.
Pri Sv. Ani se je udeležilo zelo uspelega plenarnega sestanka komunistične mladine sekcije nad 50 mladincev. Z ne-videnim navdušenjem so navzoči odobrili obračun izvršenega dela in načrt bodočega dela, ki ga je predložilo tajništvo.
Tudi v drugih krajih so se vršili sestanki mladine, tako na primer v Podlonjerju, kjer so mladinci navdušeno sprejeli predlog za nadaljevanje telovadnih vaj, kakor tudi na Kolon-kovcu. V Tomažiču so mladinci pregledali uspehe svojega dela ob Prvem maju in si postavili nove naloge. V Skednju so si kraj drugih zadali tudi nalogo, da organizirajo veselico za telovadce. Slični sestanek je bil tudi v VOM.
O brezvestnem izkoriščanjih mladine iz tržaške okolicer
Ce se ozremo na življenje naših delovnih mladincev in mladink v Trstu in posebno v okoliških vaseh, kot so n. pr. Prosek, Opčine, Konto-vel, Veliki Repen, Briščikt, Repentataor, Bane, Konko-nel, Trebče, Padriče, Gropada in Bazovica, bi videli velike probleme, ki bi jih bilo nujno potrebno rešiti. Posebno če se ozremo na veliko število brezposelnih. Kajti v okolici mesta je večina mladincev in mladink brezposelnih. Tako, da tisti, ki mu uspe dobiti katero koli delo, tudi če ne odgovarja njegovemu poklicu, lahko reče, da je med najsrečnejšimi. Medtem se morajo zadovoljiti s tem, da jih kakšno podjetje vzame za težaška dela, čeprav ima večina teh mladincev svoj po-klic. Oni bi bili pač zadovolj-
ni tudi s tem delom samo, da bi delali. Toda tudi oni en dan ali drugi lahko zletijo z dela. Kajti vse odvisl od gospodarja.
Isto velja za mladinke, med katerimi imamo tudi veliko število brezposelnih, druge pa so primorane, zadovoljiti se z najslabšimi deli: za hišne pomočnice, dekle in podobno pri raznih gospodih v mestu. Tudi večina teh mladink ima svoj poklic.
Znano je, da privatni gospodarji radi vzamejo mladince ali mladinke kot vajence od 14. do 18. leta, toliko časa, da tem mladincem ni treba plačati (medtem ko bi tudi vajenci morali imeti svojo primerno plačo). Po 18. letu pa, jih zapodijo z dela z najmanjšo priliko.
Vse to se godi na našem
Ozemlju pod pokroviteljsij vom VU. To pa ni še vs!] Pred nedavnim se je zgodili nekaj nedopustljivega. Mlaj dinec Grgič Silvester iz Pa dnč je delal že eno leto 'j neki privatni mehanični dej lavnici. Nekega dne je bij pozabil listnico v delavnic' tako, da je prišla v roke g» spodarju. V listnici je dobi' izkaznico ZKM, v kateri j' ta mladinec vpisan. Zato ga j' zapodil z dela, češ da on n] drži komunistov pri sebi.
Moramo razkrinkati te sa| modržce, da naši delavci n' bodo sužnji izkoriščanja i' njih samoprašnosti, da si lab ko dovolijo, vreči svoje uslužj bene e na cesto za vsak na; manjši vzrok.
Doseči moramo, da naši de| la-vci obdrže delo, da na.^ mladinci in mladinke pridej' vsi do svojega dela.
Vsi mladinci se morami složno in vztrajno boriti geslom:	«Hočemo dela ?A
vse in nočemo vojne!»
h
Tragični junij
Pogled na Lonjer.
(Nadaljevanje s 3. strani) vseh sklepov, ki so jih sprejel' velesile, ko so se skupno bor'.'t Hi proti vsem fašizmom..
Eden največ jih pripomočki za dosego teh zahtev je neutrud' Ijivo prepričevanje pri nabira' nju podpisov za konferenco pt' tih. Ko bo ogromna večina vseli narodov to zahtevo podprla s svojimi podpisi, ne bo mogel izostati toliko zaželeni mir med narodi.
CFRLANC ALEKS.
Pr
vem i °cire latra
Sstva
•lučli
23. junija 1951.
Priloga «DELA»
štev. 12.
PIONIR IN POČITNICE
Začeli so prijetni, topli sončni dnevi, ko je tako lepo pohiteti v naravo v gozdiček, na kopanje in drugam. Prav posebno lepo pa je, kaj ne da, kadar so taki sprehodi in izleti v skupinah, v prijetni družbi iovarišev-tovarišic. To vedo tudi vaši starejši tovariši, ki so zato poskrbeli, da vam bodo nudili timveč takih veselih ur. Pomagali so vam organizirati pionirske skupine, sami ste si izvolili svojega komandanta in kakor sem zvedela, napravili ste si lične zastavice z ljubkimi znaki. Pionirke so si izbrale nežnejša imena, kakor na primer: Modro cvetje, Lastavička, Veverica, Ptička itd. Pionirjem pa ugajajo bolj imena: Tiger, Orel m podobna. Dečki hočejo že na zunaj pokazati svojo hrabrost, dočim se deklicam bolj prileže nežnost.
PTIČI-PEVCI
«Sestra mojega sina».
«Kako? — Vaša mati je —?»
«Sestra mojega brata.»
Poslušajte, zaradi nespodob nega vedenja vas bom kaznoval. Ne uganjajte šal pred sodiščem. Povejte torej, kdo je vaš oče.»
«Pravnuk moje žene».
Ja kaj pa prav za prav mislite? Kdo ste vi?» ,
«Sam svoj stari oče».
To je bilo sodniku že preveč in je pričo obsodil na občutno kazen. Sele ko mu je priča položaj razjasnila, je sodnik kazen preklical.
Kakšna je bila prav za prav zadeva?
No, zdaj ko je šolsko leto končalo in upam, da ste ga pionirji končali v zadovoljstvo staršev in tovarišev, zdaj nastopijo dnevi prostosti. V kolikor ne pojdete u kolonije, prečno pojdete in ko se vrnete, bo za vas najlepše poskrbela vaša organizacija.
Vsi pionirji boste skupno prirejali prijetne izlete, posebno na kopanje, zdaj, ko je že vročina. V hladnejših ali deževnih dnevih, pa se boste zbrali v vaših krožkih ter boste skupno z vašimi voditelji naštudirali kakšno igrico, deklamacijo, morda, tudi lep balet. Citali boste lepe knjige, pravljice in pripovedke. Dečki boste morda izdelovali lična regljana ročna dela, deklice vezenine. Vse to so stvari, na katere misli priden pionir v času počitnic.
Tudi boste v času počitnic imeli svoj pionirski dan. Pri-
pravite se nanj z vsem: z igricami, deklamacijami, s telovadno vajo in z vsem kar premorete. Kajti s tem boste dokazali, da ste res pravi pionirji, ki ljubite delo in stremite k napredku. S tem boste dokazali, da ste tudi pravi pionirji miru, ki nočejo vojne, temvejj lekšo in srečnejšo bodočnost.
Z. K.
IV. - Sinička je kaj prijazna in koristna živalica. Navadno prebiva na deželi, kjer je mnogo sadovnjakov, v katerih s svojim drobnim, a močnim kljunčkom dan za dnem obira mrčes. Ona se sicer gosti z mrčesom in njegovo zalego, ki se nahaja ne le v listju, po cvetju, temveč tudi v lubju.
Sinička je po zgornji strani rumenkasto zelene barve, po spodnji strani rumene barve, po temencu in okrog grla je pa črna. '
Siničke navadno letajo v jatah z drevesa na drevo. Med tem ko si iščejo hrane, veselo ščebetajo. Učenjaki pravijo, da ena sama siničja družina pokonča na leto do 150 kg mrčesa. Ze to nam je dovolj jasen dokaz, kako koristne so zlasti v krajih, kjer so sadovnjaki in kako zgrešeno in obsodbe vredno bi bilo, ako bi jih uničevali.
Bruna Obad iz Gabrovca je pridna raznašalka «Dela».
IGO GRUDEN:
ŠPKLA-UK
Huja, hoja, Špela - uk, gre po polju: cuk, cuk, cuk . . . Roke vedno kvišku nosi, kar želimo, vse izprosi: njivam dežja, poljem sonca, mamki kaše za dva lonca, nam pa črešenj poln klobuk — hija, hoja, Špela - uk, hija, hoja, cuk, cuk, cuk . . .
Spela - uk ibogomilka) pravijo v Nabrežini veliki svetlo-zeleni kobilici.
NARODNI PREGOVORI Od rok do ust je dolga pot. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
REŠITEV UGANK IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK:
št. 10: Sumi voda, vrti mlinsko, kolo, drobi kamen pšenico, hiti testo vzhajati, diši pečen kruh, in spet drobi z zobmi, ko jemo kruh, ki nam dobro stori.
št. 11: E-den izmed popotnikov se je pisal Suh.
'.--•S
/ •_ —D »	». t» »*	*	^	~	*
ft (i* A'irhe "Sajke iitpvveStiv (jorjanCtk") 'l
^a, rr
Med coprniki in coprnicami so se nahajali vaške jj gnade, dolenjski graščaki, prošt in nekateri drugi s duhovniki, nune. kmetje, obrtniki, plešati st Es. n, ki se od slabosti niso mogli ne obuti, ne sezuti, mladoletni paglavci, komaj dorasli za pastirje, košate gospe v šumeči, svileni opravi, šibke gospodične, pre--sinjene po sredi života kakor hostne mravlje, brezzobe ostudne babe, sama kost in koža, s peklensko zlobo v mrkih očeh in na zgrbančenem obrazu. Nekateri so jahali nakozlih, drugi na burkijah in melah. Z Mokrega polja so se dvignile tri coprnice na čvrstih fantih, katerim so bile botre in so dobile s tem oblast do njih, da so jih smele obrzdati in zasesti. Dva poglavita gospoda, Hme-ijniški in Kleveški, sta se šopirila, na težkih plugih, s katerima se bosta na Kleku pobahala, da oprezata vanju mesto konj in volov svoje kmete. Na vsa usta se jp-zasmejal Martine-k proštu, ki je jezdaril po otročje na palici. Tudi on se je rad z njo pohvalil, da jo vihti brez milosti in ikdar ne utrudivši se nad razbitimi hrbti svojih podložnikov. Največ je bilo akih, ki so se bili namazali pod pazduho s hudičevo mastjo in so leteli prosto, brez opore; coprniki vsi narobe oblečeni, z narooe obrnjenimi žepi, coprnice pa nakasno razmršene, držeč z levo roko do rame dvignjeno krilo, s copato na desni nogi, z desno roko in boso levo nogo pa mahaje in po-ganjaje se, kakor da plavajo.
Dragotin Kette
Kako se je zgodilo Matijčku
Krznarjev! so imeli lepo hišico s sadnim vrtom, a za vrtom se je razprostirala majhna dolina. Imeli pa so tudi Matijčka in ta Matijček ni imel ušes. Nikar pa ne mislite, da ni imel uhljev. O, uhlje že, pa še kakšne! Toda ušes ni imel, drugače
Koliko tehtaš? 75 kg!
bi vendar vsaj katerikrat kaj slišal.
Nekega dne se je igral v dolinici za vrtom. Sončece je gorko sijalo in po šumečih tratah so brenčale čebele, mušice in metulji. Pa niti sonce, niti čebele ne bi mogle odvrniti živega Matijčka, da se ne bi zaganjal za pestrimi metulji in lučal klobuk za njimi.
«Matijček, Matijček!» se oglasi zdajci mati. Toda Matijček je že zopet po svoji stari navadi sedel na ušesih ;n ni hotel ničesar slišali. In letal je še dalje za metulji ne da bi se bal vročega sonca in niti čebel.
Okoli ušes mu je vedno nekaj šumelo: «Zakaj ne greš, zakaj ne greš? . . .»
V -drugič se. oglasi mati: «Matijček, Matijček!» Toda o Matijčku ni ne duha, ne sluha. . . Podi se po zelenem travniku. Vidi mamo, a dela se, kot da je ne vidi. Tudi sliši jo, a se dela, kot da bi je ne slišal. Se vedno mu šumi v glavi: «Zakaj ne greš?
Tedaj nenadoma začuti Ma-
tijček neko stvar v ušesu. Ta stvar brenči in šumi. Ščegeče ga in giuši. Matijček se prestraši. Strese glavo, da bi se rešil neprijetne stvari, toda zaman. Stvar še bolj brenči in Sumi, tako votlo in hudobno, — joj, kakor, da ga hoče zdaj pa zdaj snesti. Sele tedaj se Matijček spusti v jok in teče domov.
Doma so mislili, da je znorel, tako se je tresel, se krem-žil, jokal in vpil: «Ajej, ajej, v ušeših!»
«I kaj je, kaj je? je prestrašeno vpraševala mati.
«V ušesih, v ušesih», je vpil žalostno Matijček, «prej vedno delalo: zakaj ne greš, zakaj ne greš? — potlej pa notri šlo-o-o. . .»
In mati je izvedela pri čem je. Vzela je iglo, jo vtaknila v uho ter kmalu izvlekla iz ušesa tisto stvar, tisto pošast — majhno mušico . . . Nato pa je dejala: Vidiš Matijček, kaj vse človeka zadene, ako noče slišati! Dvakrat sem te klicala, pa te ni bilo na spregled, mušica pa te je prignala . . . prav, prav.
Lisica in putita
Lisico tare glad. Vsa sestradana se priplazi na rob gozda in -poželjivo meče svoje oči za tolsto putko, ki za-
dovoljna hodi okrog kmet-
kega -doma, stoječega blizu gozda. Čeprav zvitorepki že z vsemi štirimi pritrkava po požrešnem želodcu, se vendar pri belem dnevu ne upa približati vabljivemu plenu. Kakor vedno poskuša tudi zdaj z zvijačo. Z medeno prijaznim glasom zakliče:
«Putka, putkica, kokica! Pridi bliže, da se kaj pogovoriva!»
«Jaz k tebi?» — se začudi putkica. Nato pa takoj za-smehljivo pristavi: «Prav nič me ne mika gledati že danes tvoj trebuh od znotraj.»
«Jej, no,» se začenja spet laskati lisica, «ti, ljubica, ko-
Iznajdljivost, pa še kakšna.
Čen.u bi se dolgočasili z ribjim lovom na trnek,	-	»^v*X'.v.":g
!	* I
votili, u jji ìu uuiyut. uain z. iijjjim	.
ali z iskanjem gob po gozdovih in z nabiranjem , ~l jagod po travnikih, ko pa to lahko opravlja stroj... ^ NA 7 .

kiča, si menda prespala zadnje dneve. Sicer bi morala vedeti, da je zdaj med vsemi živalmi sklenjeno najlepše
prijateljstvo. Nič več klanja.
nič več morije!»
«A tako! — Glej no, glej!» se na videz čudi putka. «Me zelo veseli, da si se ti, moja najnovejša štirinožna prijateljica tako poboljšala. Takoj pridem k tebi. Da bo pa jiogovor vse bolj živahen, ti obenem dovedem- še naša dva psa čuvaja. Saj živiš poslej tudi z njima v najboljših od-nošajih in te bo gotovo vese lilo, če nas bo večja družba!»
Komaj izreče putka zadnje besede, že požre prekanjeno lisico temni gozd.
PIONIRJI IZ «CEBULCAn
udarniški delavci pri gradnji novega «Ljudskega doman
Ti dobrovoljni sinovi mag-dalenskega prebivalstva, naj bodo za vzled in pobudo vsem pionirjem STO. Kakor oni naj vsi ostali sodelujejo pri raznih aktivnostih in obenem naj tekmujejo z njihovimi očeti, da bi zagotovili mir, srečo in boljšo bodočnost.
Posebno zanimiva jaharica je bila krčmarica Janc-zovka, katero je Martinek poznal. Sedela je na pošastni, velikanski svinji. Neznansko pa je ostrmel, ko je zagledal med coprnicami svojo sosedo in botro Skumaraho. Tudi ona ga je opazila in se mu zabavljivo zakrohotala. Ze mu je hotela skočiti na rane, da jo bo nesel, toda ko je zagledala glogov les v Martinkovi roki, ki je coprniški strah in trepet, je bliskovito odletela, kakor, da bi se na gada namerila. Sinila je nazaj gori med drugarice,
’lilc »da ‘'VSra l6‘i o
lu. r
'esu
Vč
te,
Nve
K
sor ^žii } sil, ‘lik
C
Ma(
dtle
1 19
Hr
^užr
Ani
»dn » : ši!
^jl
katerim se je mudilo in ki so frčale z viharno silo id naglostjo proti zaželenemu hribu k svojemu zapovednik-1 in ženinu.
Ko so dospeli na shodišče vsi coprniki in coprnice, se rasp-oči s strašanskim treskom mogočni Klek in veličastno se dvigne iz njega sam peklenski Satan, ogrnjen v dolg rdeči plašč, z bleščečo krono na rogati glavi. ^ krono je bil vdelan prežlahten kamen, ki je sijal svetleje od opoldanskega sonca.
Z Gorjancev se Klek prav dobro vidi, toda do njega je še mnogo ur hoda. Pri čudoviti luči takega kamna pa je Martinek natanko razločil tudi najmanjšo stvarco na hribu. Na čarobni gori se je širila prostrana planjava-Na sredi planjave je stala silna kamnita miza, okoli nje pa borni čevljarski stolčki za goste. Okoli mize je bil° velikansko plesišče, na katerem se je vrtelo lahko naenkrat mnogo tisoč plesalcev. Za plesiščem so se dvigal' okrog in krog visoki odri, na katerih so ležali črni mački' godci. Satan pregleda zbrano vojsko svojih prijateljev in se usede za zlati prestol. Gostje pridejo klanjaje se, eden za drugim k njemu in ga poljubijo.
Ko se pozdravljanje dovrši, mu začno pripovedoval' znamenite novice, ki so se preteklo leto pripetile in zasluge, katere se si coprniki in coprnice prislužili pri svi'" jem delu.
Prošt, katerega je prvega poklical pred se, je poročal' - Jaz trdim, da se da kmetu samo s palico kaj dopovedati, ker drugega jezika ne razume. Tega pravila se držim stanovitno, odkar me je grajska oblast doletela. Imel sem samopašnega podložnika, ki se je ustil, da ni dolžan tlak6 delati. Dal sem ga mazati. In ker je godil- vedno isto, sef1 dejal: Le še! le še! Brisali in božali smo ga. dokler n' utihnil. Utihnil je zato, ker je bil — mrtev!
Satan objame prošta v znamenje in dokaz svoje za' dovoljnosti.	,
(Se nadaljuje)


v
vus
'«la
Ni
't>u,
tl?
5l!
m
*16
V,
,16]
tè
È,
S t V
s

vf
£
Eno leto po zločinskem nmeeiškein napadu na Halj nem Vzliodu
^otek ia so
vojne n a Ko r e j i d o k a z u j e napadli ameriški imperialisti
18. junija 1950, to je teden dni pred napadom, so imeli ameriški generali in Trumanov osebni odposlanec tajno konferenco v Tokiu - J. F. Dulles na 38. vzporedniku - Singmanri je javno priznal, da namerava napasti LR Korejo - Nad 800.000 neoboroženih prebivalcev, je izgubilo življenje pod z’očinskim bombardiranjem ameriških letal
Korejska sirota kliče mater, ki so jo ubili ameriški agresorji.
Pregledamo razvoj vojne Koreji leto dni po Truma-'e,P ukazu, s katerim je bi-“drejena intervencija ZDA •jotranje zadeve korejskega ,pva, pridemo do jasnega *‘ilička, da so Američani ha-a ae Korejci, tem manj, Kitajci.
maja 1950, je podpred-Wk ZDA A. Barkley izja-’ :<tla ni več izgledov za mir ^Oramo zato mi Američani * oborožene sile po vsem ' t. Mi , bomo morda , morali druge države še pred-^°Pča hladna vojna». Mesec V, 18. junija 1950 je bila ■“kiu tajna konferenca, ki j6 je udeležili posebni Tru-3!>v odposlanec John Fo-1 Dulles, vojni minister L L*s_0n, ki se je leta 1943 '^U nacistične zarote, da I silo vrgel vlado ZDA, na-ji1^ ameriškega glavnega 1 Ornai;. Bradley in gene-"iac Arthur. Ne ve se, kaj balenili; toda že naslednji ijj 19. junija je odšel J. F na Korejo pregledat vse ^korejske čete, razporejene j. ■ vzporedniku. Istega dnf 'rigrnan Ri, predsednik via. i^užne Koreje (čeprav ame-1 državljan) izjavil V
Vt>i skupščini: «Ce mi ne ohraniti., demokracije
htn0
Ij^no vojno, jo bomo ohra-A 2mago v vroči vojni». , 6thokracijo» Singmana Ri-sjbolje izpričuje dejstvo,
da je pri volitvah aprila 1950 v Južni Koreji dobila njegova stranka komaj 29 odstotkov,glasov, opozicija pa, ki je bila za združitev s Severno Korejo, je dobila 71 odst. glasov. Kljub temu je Mac Arthur odredil, da mora ostati Singman Ri predsednik.
. Stiri dni za tem, 23. junija je .Singmanrijev vojni-ministei izjavil pred parlamentom, da «so Južnokor.ejci pripravljeni marširati z prožjem proti Severni Koreji». To se je dva dni kasneje tudi v resnici zgodilo, ko so 25., junija zjutraj južnokorejski oddelki prekoračili 38. vzporednik in s tem začeli napad proti. LR Koreji,
V tem trenutku stopajo oči-vidno v veljavo odločitve š konference v Tokiu od 18. junija. Mac Arthur , odredi ameriško vojaško intervencijo na Koreji s Trumanovo odobritvijo, OZN pri tem ni imela prav.'nič. Toda- Američani so se zavedli, da se ne morejo opravičiti pred javnim mnenjem niti z besno časopisno kampanjo, s katero so hoteli prikazati Severnokorejce kot napadalce, ter so se odločili, da se poslužijo ZN. Tako je 27 junija, ko. so se Američani že borili v Koreji, OZN sklenila, da smejo poslati čete na Korejo.
Korejsko vprašanje in OZN
Sklep- OZN-sam je bila pra va svinjarija, ko niso hoteli zaslišati predstavnikov Severne Koreje, temveč so se osla-njali samo na izjave Mac Arthurja, ki je zatrjeval, da So napadli Severnokorejci. Dočim je dotlej vsak mednarodni forum zaslišal v takšnem prime-ru obe stranki — kot se je to zgodilo za vojno v Palestini z zaslišanjem Zidov in Arabcev, v sporu med Indijo in Pakistanom ter med-Indonezijci in Ho landci, .da, celo Društvo narp dov je zaslišalo Negu-ša ia-Mussolinija, ko je fašizem napadel Abesinijo — pa v tem
i^OO^OOO civilnih prebivalcev so pobila ameriška letala.
1.
'ÌM^ovlje, junija 1951. «Casi se spre-in ljudje z njimi», le, da ta rek 'vN* Po potrebi: «Casi se spreminjajo S|.S' 2 njimi». V resnici je naša vas do-»j 3 v zadnjih 80 letih vsestranski raz-da bi pri tem niti najmanj izgubila
(j. Naravno lePòt°-
V v®č ne duha, ne sluha o naših «.šo-
sporu OZN ni hotela zasljšati zastopnikov Severne Koreje.
Ze samo to dokazuje zlona mernost onih, ki so glasovali za ameriško intervencijo, ki pa se je tedaj že izvajala in je bila torej’ navaden napad, ke? ni imel potrdila OZN. Še več, OZN ni imela nobene pravice, napraviti to, ker še mora z vsako odločitvijo OZN strinjati 'vseh 5 velesil; toda ne ZSSR ne Kitajska nista bili navzoči.
: Danes pa. .lahko dokažemo, kdo je napadel, tudi z načinom, kako so se izvajale vojaške operacije, povezane z vso diplomatsko in politično delavnostjo.' ZDA so‘med fenv vojaško zasedle kitajski otok For-mozo, češ ' da • «M več Kitajska» (!). Prav tako kol je napravil Hitler, ko je z Anschlus-som rekel, da Avstrija ni več Avstrija, temveč Ostmark Tretjega Rajha, da ,je. Češka nemška provinca, in jo je zato okupiral. Truman je zatrjeval, da mora Formoza služiti «za preprečitev, da se korej-. ski spor ne razširi», dočim je s' tem dejansko .razširil konflikt z , napadom ha Kitajsko, ki ji je odvzel, ta otok.
Kdo je .napadalec, se je videlo tudi iz vojne propagande, o kateri piše ameriški «New York Times» od 26. junija 1950: «Vojnohujskaške besede so prišle -- čuden slučaj! -— skoro vse s strani voditeljev Južne Koreje. Singman Ri je večkrat izjavil, da je pripravljen začeti vojno, če mu to dovoli Washington».
TUDI IZ TRSTA BI
NAPRAVILI PIONGJANG
Prav isto izhaja iz obnašanja ameriških vojakov, ki niso vedeli, čemu so šli v Korejo Nihče od vseh ni bil prepričan, da se bori proti napadu ali pa za obrambo svoje domovine, ki je nad 10.000 km oddaljena
cd Koreje. Neka‘novinarka je v «New York Herald Tribune» napisala, da so m-e-i Ameri čani v Koreji iste občutke kot nacisti, ko so se -šopirili po zasedeni Evropi.
Se očividnejši je dokaz dejstvo, da napadalec vedno uporablja zahrbtno orožje ter se bori brezobzirno, s krutostjo in barbarstvom. Napadalec se ne ozira na civilno prebivalstvo. Danes, ko je Koreja eno samo veliko pokopališče, ko je poginilo pod bombardiranjem nad 800.000 civilnih prebivalcev, večinoma ženske in otroci, ko ne stoji pokonci niti eno korejsko' mesto, ko so bile razdejane v nizkem letu pa stirske in kmečke vasi, v katerih ni bilo niti enega vojaka, se moramo vprašati, da ii more vojska, ki se bori za civilizacijo in svobodo, zagrešiti tolikšne zločine. Severni Korejci niso bombardirali niti enega mesta, ne razrušili ene same vasi ter niso brez tehtnega v-zroka . umorili niti enega
vinarju Alahu Winningtonu a-meriški major harles T. Bar-ter od 68. bataljona potem, ko je bil. za božič kot vojni ujetnik osvobojen od Severnih Korejcev ter poslan v Južno Korejo, da bi se vrnil domov: «Ko sem bil t:jet, sem. se odločil, da ne boni verjel' ničesar, kar mi bodo pripovedovali. Toda ni bilo potrebno poslušati. JAZ SEM VIDEL Z LASTNIMI OČMI na cesti, po kateri sem šel v ujetni-ško taborišče. Vsakokrat, ko slišim naša letala, mi pride, da bi od gnusa bruhal. Vsakdo ve, da se Južni Korejci šole združiti s Severnimi. Ne eh mož, ne ena žena ni za Singmana Rija in, če bi mi pustili Korejce same, bi vse uredili v 10 dneh. Ta narod je vojno že dobil in ubijati še druge ljudi, kot delamo mi, je višek nečlovečnosti. Upam v Boga, da bomo imeli toliko pametni, da se bomo izvlekli iz tega».
Ameriška agencija «Associated Press» je javila začetkom
civilista. . Truman in Mac Ar- novembra 1950, da je južnoko-
nočejo več pošiljati svojih vojakov v Korejo niti prevzeti soodgovornost za zločine. Večina zemeljskega prebivalstva je nasprotna tej nečloveški napadalni vojni na Koreji in a-meri-škemu napadu proti Kitajski, povzročenemu z zverinskimi napadi na mandžurske vasi ter z zasedbo Formoze. Večina človeštva gleda danes na kitajìke prostovoljce, kakor je gledalo na mednarodne prostovoljce v Španiji, ki so se borili proti nemškemu generalu Richthofenu, ki je imel s Frankom isto vlogo, kot jo imata Mac Arthur in njegov naslednik Ridgway s Singma-nom Rijem.
VEČINA ČLOVEŠTVA OBSOJA AMERIŠKO AGRESIJO
Trije veliki narodi, sovjetski, -kitajski in indijski, ki sami predstavljajo več kot polovico človeštva, so proti ameriški agresiji, tudi potom svojih zakonitih vlad. Tudi ostali narodi so nasprotni, čeprav njihove lutkovne vlade glasujejo kot ukaže Truman v OZN Tudi jugoslovanski narodi so nasprotni, čeprav je Bebler v Titovem imenu glasoval za a-meriške resolucije proti Kitajski in	je	danes	odkrito	na-
klonjen napadalcem. Morda je v zahvalo za orožje, ki ga Truman pošilja. Titu; toda jugoslovanski -narodi bodo za to nekoč zahtevali obračun.
In prišel do dan, ko oo vsem netilcem vojne onemogočeno, da bi	škodovali.	Prvi	korak
je pakt miru med 5 velesilami, ki	bo	temelj	miru	v	Koreji in	na	svetu.
Mogočno pesem naj doni...
... doni iz grl naj vseh. Tako, mogočno naj se glase naše pesmi po vsem našem ozemlju, ki je malo, a ima vendar svoje kulturne tradicije, predvsem pevske.
Vsa društva bi -logično želela gojiti petje in glasbo v najširši meri in -najrazličnejših panogah, toda ovire so danes še take, da večina društev ne more nuditi svojim članom zaželenih veselic in prireditev, organiziranih izključno po lastnih močeh. Zato bi bila skupna želja, da bi društva, ki danes razpolagajo s pevskimi zbori, orkestri in raz-nimi glasbenimi skupinami čimveč pospešila gostovanja v sosedna ali oddaljena društva posebno v poletni sezoni, da bi s tem dobila naša pesem čimvečji razmah.
Radi tega je nujno potrebno, da se naši pevski zbori redno in vztraj-no vadijo, da uvedejo
njevati. V prvi vrsti -opažamo trganje besedi, melodije, neredne vaje tam, kjer še niso. Samo tako se bodo lahko naučili novih pesmi in nastopali s pestrimi sporedi. V nasprotnem primeru bodo pevski zbori nastopali vedno z istimi pesmimi, ki bodo naveličale poslušalce in pevce same, za kar bodo zbori občutili posledice. Tudi pesmi same bi bile na ta način oškodova-ne, kajti, ko bi dotični pevski zbor imel par vaj tik pred nastopom, bi bila izvedba zelo pomanjkljiva in naloga, katero smo si skup-no zadali na občnem zboru za izboljšanje izvedbe in podajanja pesmi bi vsekakor ne bila izvršena. Vsi vemo po lastnih izkušnjah, da se kljub vsem še tako rednim in dobro izkoriščanim pevskim vajam pojavljajo pri nastopih razne napake, ki so včasih celo nepričakovane. Te nspake moramo
F - :


Na stotisoče beguncev je zbežalo v gore.
Ameriška letala bombardirajo ..na slepo".
thur pa imata na vesti skoro en milijon nedolžnih žrtev, pobitih brez vsake vojaške potrebe, le, da bi zadostila svojemu -napadalnemu besu.
Po načinu bojevanja je mo gpče-ločiti, kdo se bori za svobodo in civilizacijo in kdo pa predstavlja barbarstvo in razdejanja.. Upoznati ljudi s temi metodami, je danes naloga par, tizanov miru, da tako vcepijo sovraštvo do vojne, da onemogočijo uspeh vojne propagande. Pomnimo, da bi -na isti način, kot je Mac Arthur skupno s Trumanom ukazal razrušiti korejska mesta, ukazali razdejali tudi evropska mesta v primeru svetovne vojne! Tudi iz Trsta bi napravili Pjongjang, mesta nekoč s 600 tisoč prebivalci, od katerega po več kot 500 zračnih napadih (od tega nad 100 napadov «na slepo» iznad oblakov) ne stoji pokonci niti ena hiša več
Partizani miru so vedno zagovarjali, da imajo Korejci sveto pravico, da si izberejo vlado po svoji volji in da se nihče ne sme vmešavati v njihove notranje zadeve. Danes, kd se tisoči invalidov vračajo domov in govore o sramotnih voj-nih metodah, ki jih je ukazal Truman, ko matere vsak dan prejemajo stotine sporočil o smrti njihovih sinov, so začenjali tudi v Ameriki prihajati iti tako naprej in da mogoče. iti tako naprej in da je treba priti do miru. Cujte. kaj je izjavil angleškemu no-
rfejski parlament pozval Sing. mana Rija, naj odstopi, ko ga je ves narod smatral -odgovornega za vojno.'Minister za ministrom je odstopal iz Sing-manrijeve vlade, desetine poslancev je dal pobiti, ves ameriški in atlantski tisk priznava, da je Singmanrijeva vlada fašistična, korumpirana, nečloveška, krvoločna, nemogoča. Kaj delajo torej Američani na Koreji? Zakaj ne postavijo bolj človeške vlade in zakaj ne izločijo najbolj divjih, krvoločnih in korumpiranih ljudi? Očividno Mac Arthurjeva in Trumanova taktika ne more dobiti ijudi drugod kot med korumpirsn-i, krvoiočneži in z ver,nami.
AMERIŠKO POČETJE
OBSOJA VSAK POŠTEN ČLOVEK
V Ntiernbergu je bil Goe-rjn; obsojen na smrt, ker je ukazal «r^zrušenje mest in vasi in druge zločine brez vojaške potrebe» (Priloga G, HI. del, «War cr:mes» — ameriške obtožnice v Nuernbergu). Danes Mac Arthur in Truman delata isto, le da se skrivata pod plaščem «borbe proti napadu»; toda bistvo ostane isto.
Nobtn človek, ki je vreden tega naziva, ne more odobravati, kar počenjajo ameriške čete, ki so že zapuščene in izolirane; kajti niti one države,
KOREJA IN TITO
Titofašisti so se pri korejskem vprašanju razkrinkali kot zvesti pomagači ameriških netilcev vojne
Korejsko vprašanje je bilo najboljši preizkusni kamen tudi za «revolucionarno doslednost» tito-jašistične klike. Prav na tem vprašanju so se Tito in njegova zločinska tolpa do kraja razkrinkali kot najzvestejši agenti ameriških napadalcev. Pred napadom ameriških osvajalcev na Korejo in prve dni po napadu so zavzeli stališče v prid korejskemu ljudstvu, kateremu so priznavali pravico do popolne osvoboditve; to so kajpak napravili zgolj iz strahu pred javnim mnenjem. Toda kaj kmalu so pod pritiskom ameriških vojnih netilcev, posebno potem, ko so jih zaprosili za pomoč, menjali svoje stališče. Da ne bi bil prehod le prevelik in da ne bi vzbudil preveč odpora, so najprej prešli na pozicije «nevtralnosti», dokler niso docela prešli na stran ameriških agresorjev.
Ta kratek pregled citatov iz ti-tofašističnega glasila «Primorski dnevnik» nam zelo nazorno prikazuje pot, ki so jo izdajalci delovnega ljudstva in svobodoljubnih narodov prehodili v pičlih 12 mesecih od ameriškega napada na Korejo.
V članku «ZSSR zahteva umik čet z Južne Koreje» piše
«Primorski dnevnik» od 7. 12. 1949:
Predstavn ki CSR, Ukrajine, Poljske, Jugoslavije, Bele Rusije in Sovjetske zveze so poudarili, da edinole ljudska demokratična republika severne Koreje v resnici predstavlja korejsko ljudsko.
Po napadu na Korejo je «Pr. dn.» od 20. 6. 1950 pisal:
Varnostni svet je s 7 glasovi odobril ameriško resolucijo, ki priporoča državam, članicam OZN, naj nudijo Južni Koreji
ki so v OZN glasovale za ZDA vojaško pomoč, da odbije na-
BARKOVLJE
''tih», katerim je zadala smrtni udarnika. Ti naši očaki so z dobavljanjem grušča, so nakladali na obali pod Nabre-ri-A' §a nato vozili v deset do dvanajst-barkah v tržaško luko, kjer so ga pomorskim kapitanom da so z 'V c*° potrebne' mere obtežili izpraz-'y Jarnike, ki so v tistih časih bili še (ricini iesenj# i-0 delo so opravljali io8) let za tem ,ko so se pojavili prvi ril?1 ?arniki, za katerih obtežitev je na-rifa0®® tehnika nadomestila vsipanje )j6a 2 dovajanjem morske vode. Za to .Vredno težavno delo so bili naši rii^nU» zelo dobro plačani in sicer v rirri1» (zlatnikih), katere so jim kapico °s^i kar v klobuk in katere so oni ponašali Ribničanu Taccaniju, ki irifj na obrežju malo žganjarno. . . Ne-^ p hudpmušheži so znali povedati, da
T-
' ti^^ani ni bil za to izredno hvaležen ? ijj J1* imel niti toliko človeškega čuta sj)?’ bi za žganje, ki ga je fabrici-°ti, rabil svežo izvirno vodo, mar U^rilkirabljal ono iz škafa, v katerem 'o val umazano posodo.
‘lravi so bili naši «šOvernanti» iz-
redno krepki možaki in istočasno prepro ste, maloverne dobričine. Pili so na žive in mrtve. Eden izmed teh hrustov, Tomaž Cok, se je n. pr. nekega večera vračal ob hudem nalivu prvih -zimskih dni domov zelo «nadelan». Po .poti se je spotaknil in Tomaž je končal v cestnem jarku, v katerem je tekla deževnica in kljub temu ptrav sladko zaspal. Proti jutru sta šla mimo dva žandarja, ki sta Tomaža zagledala. Potrudila sta se, da ga povlečeta iz jarka. To pa se jima. ni posrečilo takoj, ker sta, morala prej, s puškinim kopitom . razbiti led, ki se je stvori! v nočnih urah, ker je po dežju nastopil hud mraz. Naj tu omenimo, da je Tomaž kljub vsemu dosegel starost 8č>. let.
Pojav železnih parnikov v tržaški luk) je naše «šovernante» spravil iz ravnotežja in jim je ob pogledu na prvi tak parnik zastala «sapa». «Sovernant» Rokeč se nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi železni parnik plul po morski gladini ter je onadva tovariša ,ki sta mu to trdila hudo ozmerjal. Ker se mu je pa vsilil dvom, se je v njuni družbi odpravil na pomol v luko, kjer je bil zasidran ta parnik. Rokeč gleda in gleda, hodi gor in dol ob parniku, otipava tu in tam in venomer zmaja z glavo. Končno seže v žep, vzame z njega «fouč» ter potegne z njim ob boku parnika. Ostrina «fouča» je izpodrsnila ob železu, kar je v Rokču izzvalo vzklik za-
čudenja. Nato je za poskus spustil «fouč» v vodo, ki se je seveda pogreznil na dno. Rokeč se je zaradi tega ves razjarjen obrnil do tovarišev rekoč: «Skotatomutrija! Tl e muere bet nekaj druzga zat! Zakej ni uesto muj fouč na uade?!»
Po zgodovinskih virih se je naše ljudstvo
Pevsko društvo "Adrija".
naselilo v ta kraj v sedmem stoletju. Po ustnem izročilu naših pradedov’ ima qàsa vas svoje ime od staroslovanskega izraža «berklja» ali «barklja», kar pomeni kol (kolec). V tem kraju so nekoč rasile «barklje» (—kolči), 'ki jih1 je naše ljudstvo uporabljalo za svoje vinograde. Ime naši vasi — Bark-ov-lje - so dali pre-
bivalci bližnje vasi Opčin, ki so tu imeli svoja posestva, na katerih so sekali kol-ce. Od tod izhaja osnova imenu naše vasi, Vsa krajevna naselja v vasi imajo skozi stoletja — i-n to kljub 25-letni italijanski fašistični -okupatorji — čisto izvira slovenska imena. Ista uporablja ljudstvo od davnih časov in to tudi danes v svoji vsakdanji govorici. Taka imena so: Judo-vec, Terpiževec, Kozjak, Cijaki, Kunci, Eriči, Spetlakovec,1 Bajdovci Stara gora, Spolovina, Tetice, Tenčaje, Gandriče, Ga-šparjete, Markoče, Pirčeve, Na Tabre, v Oljkah, Rajhovec, Tur-n, Kralj. Pri morju. Pri žegnu itd. Enako so se ohranili in so v vsakdanji rabi nazivi posameznih predelov vasi, kakor:	Pelinovec, Rejevec,
Ukavec, Mallaanovec, Pečenkovec, Strpo-Dšče, Lom, Spolovarska njiva, Prižnica, Prdine, Grdaševo, Griža, Bržanove, Žleb, Spilača, Barklja, Bela cesta, Stara cesta, Miramarska cesta, štefanska cesta, Klanec sv. Jerneja, vseh preko 150. Dalje so se ubranili tudi rodbinski vzdevki (domača imena) med Slovenci, kot: Česen, Mežnar, Skržak, Seraka, Zlate, Ruske, Kunc, Spo-lover, Bužec, Cik, Remenče, Zamarič, Rep, Duhtar, Skočo, Kukeč, Mjern, Bačič, vseh okoli 230. Italijanskega naziva predelov vasi, domačih zemljišč, posestev in cest, razen onih ulic, ki jih je uradno imenovala tržaška občina v zadnjih letih, jih pa nikdar ni bilo. Ravno tako jih ni bilo in lih tudi danes ni italijanskih vzdevkov v vasi.
VENČEK
(Se nadaljuje)
pad. Proti resoluciji je glasovala Jugoslavija.
V uvodniku PD od 2. 7. 1950: Pa ne samo iz teh in podobnih izjav (s katerimi ZDA opravičujejo napad na Korejo - Op. ur.) ter napada na For-mozo, temveč tudi iz celega niza dejstev, ki označujejo ameriško imperialistično politiko na Daljnjem Vzhodu, lahko zakl jučimo, da je ameriška intervencija nasilni akt, naperjen proti korejskemu ljudstvu...
18. 7. 1950 priobčuje PD resolucijo titofašističnega odbora «za obrambo miru», v kateri stoji med drugim:
Dalje poudarja resolucija, da politika nepriznavanja rezultatov kitajske revolucije, preprečevanje azijskim narodom in afriškim, da bi organizirali svoje lastne države v skladu s svojimi željami, lahko samo škodi miru v svetu. To najvid-neje kaže primer Koreje, kjer je tekmovanje -n vmešavanje velikih sil dovedlo do vojne, ki veča nevarnost za mir v svetu in ogroža nacionalno nedovisnost korejskega naroda.
Ze pred svojim odhodom na zasedanje OZN, je Titov zunanji minister Kardelj pripravil svetovno javno mnenje na preokret beograjske vlade glede korejskega vprašanja. «Pr. i dn.» od 6. 9. 1950 priobčuje njegove izjave nekemu časnikarju:
«Na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN ne bo
jugoslovanska delegacija nudila nobene podpore kakršni koli hegemonistični težnji na Ko reji . . .».
In res že naslednji dan poroča PD o poteku glasovanj v Varnostnem svetu OZN:
Za resolucijo (ameriško) je glasovalo 9 delegatov, proti pa je glasoval sovjetski delegat. Jugoslavia se je vzdržgla. Glasovali so nato o sovjetski resoluciji, ki zahteva, naj se na pravi konec vojaškim operacijam na Koreji ter naj se tuje čete umaknejo si Koreje. Za resolucijo je glasoval sovjetski delegat, vzdržala sta se jugoslovanski in egiptski delegat, ostali pa so glasovali proti.
PD od 1. 10. 1950:
Na današnji seji je Varnostni svet zavrnil z 9 glasovi proti enemu (SZ) in enim vzdržanim
(Jugoslavija) resolucijo sovjetskega delegata, ki protestira proti številnim bombardiranjem in obstreljevanjem mir nega prebivalstva v mestih in vaseh Južne Koreje po ameriških bombnikih in poziva VS, naj podvzame takojšnje ukrepe, da se napravi konec «teroristični dejavnosti».
Tedaj je namreč Tito že zaprosil ZDA pomoč v živežu.
In končno je moral Tito, ko je zaprosil za pomoč v ox-o-žju od Amerike, prenehati tudi z navidezno nevtralnostjo ter se odkrito izjaviti za ameriške napadalne načrte na Daljnjem Vzhodu. Tako lahko beremo v «Primorskem» od 18 5. 1951 glede ameriške resolucije o prepovedi izvoza strateškega materiala na Kitajsko:
. .. Jugoslovanski delegat dr. Bebler pa je izjavil, da bo glasoval za resolucijo, ker ni kitajska vlada odgovorila na nobenega od številnih pozivov in pokazala dobre volje, da bi pri pomogla k prenehanju sovražnosti.
To je najlepša slika licemernosti titofašističnih izdajalcev,
skupno in brezpogojno odstra-pravilno izvedene oddihe, ki cepijo fraze in besede in istočasno ovirajo razvoj oblike.
Za odstranitev teh napak ima pevovodja posebno, zelo delikatno nalogo: natančno razložiti in orisati pevcem predvsem dolžino vrstice (besednega stavka), mesto kjer se nahajajo. vejice i-n pike in potem kako se vrstica razvija v melodičnem stavku (fraze). Prim.: Pod trto bivam zdaj, Jaz bi rad rudečih rož, Lipa zelenela je... itd. Pri pravilni izvedbi je treba izgovarjati in peti vrstico brez vsake ločitve, brez vsakega oddiha; tako do bi poslušalec pravi vtis celote Toda kolikokrat se sliši: Jaz ,bi rad —- rudečih rož, ali Li----pa zelenela je itd. Ta na-
čin izvajanja razčleni stavek ali besedo na dva dela in vsekakor ne bo vtis poslušalca prijeten, ker ne čuti več celote.
Oddihi se postavljajo med enim stavkom in drugim <ne pa v stavku samem. Drugi primer: Kaj pa delajo ptički, da nič ne pojo? V tem primeru se oddih izvaja med «ptički in da» in sicer kjer se nahaja vejica, toda pevci največkrat izvajajo oddih med da in nič, To je nepravilno. V takih primerih mora pevovodja vztrajati na popravku.
Druge napake, ki se pojavljajo pri nekaterih zborih so večjega obsega. Ako sta beseda ali stavek cepljena, razdvo jena je seveda vtis celote uničen. Ravno tako se godi za celoto pesmi. Ako so stavki nepravilno izpeljani, v primeru ia so med seboj preveč oddaljeni ali preveč razcepljeni, vtis na poslušalce bo zelo slab, ker bo s težavo sledil razvoju oblike.
Zavedati se moramo, da oblika ustvarja celoto pesmi, ker ne samo vpelje besedo preko melodičnega stavka do melodičnega izraza od začetka do konca pesmi, ampak tako ustvarja tudi najrazličnejše kontraste med stavkom in stavkom, med periodo in periodo (posameznimi deli pesmi), med sklepom (kadenco) raznih period, med začetkom in koncem pesmi. Nad vsem tem mora pa še posebej prevladati nad vso pesmijo melodični in dinamični vi-šek, ki bo povezal in karakteriziral pesem.
To bo ustvarilo celoto ki bo prišla do izraza, tako da bodo poslušalci sledili z velikim zanimanjem izvedbo še tako dolge in zahtevne pesmi.
S tako pripravo bo lahko vsak pevski zbor ali vsaka glasbena skupina stopil z gotovostjo na vsak oder in pesmi bodo donele v svoji popolni krasoti in ne bo poslušalca ki bi se jih naveličal poslušati.
Želeli bi, da bi povsod tako donelo da bi vsa društva imela možnost gojiti petje, glasbo. Toda glavna ovira za to je pomanjkanje učnih kadrov, ki bi predramili delovanje, kjer je danes še mrtviln. Kljub vsem pozivom s strani SHPZ na občnem zboru in še za časa Pripravljalnega odbora ljudske prosvete, da bi se dobili elementi celo z nizko glasbeno podlago, s katerimi bi SHPZ priredila glasbeni tečaj, se društva niso odzvala temu pozivu in napravila potrebne korake za iskanje teh elementov.
Nedvomno je, da se napake v P. D. ne bodo odpravile, dokler ne bodo društva sama izpolnila obvezo, ki so si jo zadala na Občnem zboru.
D. P.
Korejska mati joče ob porušenem domu.
A PROSVETA
Danes 23. t. m. ob 20 uri bo- ; in poslušalci z izvajanjem probo nastopili pevci in igralci erama nad vse zadovoljni.
PD «S. Škamperle» iz Sv. Iva-i Po pozdravnih nagovorih tov. na in Podlonjerja v PD «Rau-; Faldistepa in Rogelje je tov.
bar» na Greti, v ulici Cister-none.
Ker slovenske prireditve v tem tržaškem okraju ni bilo že nekaj časa, bodo verjetno prihiteli to pot Slovenci z Grete, Rojana in iz drugih prosvetnih društev, da se spet enkrat po domače pozabavajo. Pridi zlasti mladina!
* * *
Jutri 24. t. m. praznujemo Sve-toivančani in vsa tržaška javnost tradicionalni praznik domačega patrona in to na prostem, na vrtu pri PD «S. Škamperle».
Nastopita domača godba in pevski zbor Sv. Ivan-Podlonjer. Verjetno pa bomo slišali tudi pevce PD «Skedenj», ki bodo prihiteli med nas.
Rezervirajmo si ta dan in pridimo vsi k sv. Ivanu, da se spet vidimo in se skupno razveselimo. * * *
Po dolgem odmoru je PD «Vojka Smuč» napovedalo za četrtek 28. t. m. ob 20. uri na prostem kulturno prireditev, ki bo istočasno tudi za PD «P. Tomažič, ker je zaradi tehničnih zadržkov isto odpovedalo svojo, ki bi se morala vršiti v četrtek 21. t. m.
Za program poskrbi PD «Lo-njer-Katinara», ki bo nastopilo s svojim pevskim zborom in enodejanko «Oblast».
Vabimo vse članstvo tržaških prosvetnih društev, da prihiti ta večer v Vicolo Ospedale Militare št. 2, kjer se prireditev vrši.
* * *
V petek 15. t. m. je bila v PD «S. Jenko» v dvorani «Kralji!» iepa kulturna prireditev s pestrim sporedom, na kateri so nastopili slovenski in italijanski tovariši. Udeležba je bila zelo zadovoljiva
Kocjančič lepo zapel znano slovensko pesem «Zadnji kozarček», nato je pa tov.ca Padovan z velikim občutkom zapela v italijanščini pesem «Lastovica». Pohvaliti moramo tudi tov.co Bruno Volta, za obe pesmi in sicer «Nezakonska mati» in «Žalovanje». Naj-večji uspeh večera pa sla žela tovariša Furlanova z arijami iz raznih oper italijanskega repertoarja, ob spremljavi profesorice Botteghelijeve. Tov. Pertot je potem odigral na klavirju venček slovenskih narodnih pesmi. Razveseljiv je bil pojav na odru društvenega predsednika tov. Vrabca, ki je temperamentno recitiral dve Grudnovi pesmi.
Za zaključek so odplesali domači pionirčki dva baleta in to valček ter ruski ples.
* * *
V	soboto 16. t. m. so se ponovno sestali pevci in pevke PD «Fr. Marušič» z namenom, da ožive pevski zbor in se oprimejo znova slovenske pesmi. Na ta način bo močno oživelo tudi vse prosvetno delo v Rocolu, ki je zadnje čase nekoliko pešalo.
Pevci in pevke le pridno na delo!	* * *
V	nedeljo 17. t. m. so nastopili v Križu na prostem igralci PD «Ivan Vojko» s Proseka-Kontove-la in to z dramo «Veleja».
Udeležba na tej kulturni prireditvi je bila lepa in ljudje močno zadovoljni z igro gostov. Tudi ob tej priliki so mladi igralci dokazali svoje nadpovprečno znanje in da je med njimi mnogo talentov.
Radi bi jih kmalu spet videli na pozornici s kakšnim novim delom ter želimo, da bi bolj pogosto nastopali po naših odrih.
s*
STRAN 6
23, JUNIJA 195.
MIAM.
HVALA ZA POTRDILO! — V zadnji številki «Dela» smo pisali, da pripravljajo titojašisti v coni B posebno udobna letovišča za ameriške oficirje in njih družine in da so med drugim izpraznili veliki obalni Turist Hotel v Portorožu.
Pričakovali smo, da bodo titojašisti na naše ugotovitve dvignili običajni vik in krik češ, da «blatimo ljudsko oblast» in da «potvarjamo resnico. Toda nič vsega tega, molčali so kot mutci osojski. In ne samo to.
«Slovenski poročevalec» z dne 18. t. m. celo potrjuje to, kar smo prejšnji teden trdili. V članku pod naslovom «Pred glavno turistično sezono» beremo med drugim naslednje: «Med gradnjami za novo sezono je treba pred vsem omeniti prenovljeni «Palace-hotel» v Portorožu, ki je zdaj največji na Jadranu in je z vsem svojim udobjem namenjen predvsem, inozemskim turistom, je pa seveda dovolj prostora tudi za domače».
«Ker so pač olikani ljudje, si štejemo v dolžnost, da se «Slovenskemu Poročevalcu» toplo zahvalimo za potrditev naših ugotovitev.
ZAPIHAL JE VOLILNI VE TRČEK — Tudi belčki so postali kar čez noč vneti «zagovorniki» Svobodnega tržaškega ozemlja. Saj je ludi razumljivo, bližajo se pač upravne volitve in belčki bi radi napravili «lepo figuro». Kar nenadoma namreč zvemo, in to iz zadnje številke «Demokracije», da «se že več kot poldrugo leto vse tri slovenske demokratične skupine odločno borijo za uveljavitev vseh določb mirovne pogodbe . . .» To je njihova «utemeljitev» «odločne borbe». Najvnežem hočejo s tem natvesti, da se edino oni že poldrugo leto borijo... za imenovanje guvernerja, odhod vseh okupacijskih čet in združitev obeh con. To je res po «dohtarsko» povedano. Skoda le za belčke, da imajo naši ljudje zelo dober spomin in prav zaradi tega niso še pozabili kako se je n. pr. «boril» dr. Agneletto pred dvema mesecema v tržaškem občinskem svetu ko je izjavil: «Zahtevati v tem trenutku, naj zavezniške čete odidejo iz Trsta in tega ozemlja, je utopija, je nemogoča stvar in ne vem, kakšen namen ima in' kaj se hoče doseči s to resolucijo». Tako se je torej «potegoval» gospod doktor za «uveljavitev vseh določb mirovne pogodbe». Ali mislijo morda, da imamo tako kratek spomin? Paj naj bi tudi povedali kolikokrat so zahtevali združitev obeh con, ali so kdaj protestirali proti priključitvi cone B k Jugoslaviji, ali so kdaj sploh zinili naj bi odšli iz Trsta njihovi miljen-ci? Kaj še! Vsa njihova «odločna borba» se je vedno omejevala le na to, kdo mora izdajati Tržačanom potne liste, ali Trst ali Rim. Da o njihovem klečeplazenju pred VU sploh ne govorimo, ker ga že itak poznajo tudi vrabci na strehi.
Eh, kaj se hoče, volilni vetrček je pač zapihal in zbudil marsikoga iz prijetne dremavice.
PO ZASLUGI KOMUNISTIČNIH SVETOVALCEV bo občina podprla zahteve bolnikov I. b. c.
Nesramen manever večine za imenovanje novega upravnega odbora ECA - Komunisti in ostali svetovalci opozicije so zapustili sejno dvorano - Intervencija tov. Bidovca za otroške jasli v Barkovljah
Na občinski seji z dne 15. t. :n. so svetovalci obravnavali načrt za preureditev službe za javno snago, ki ga je predložil socialdemokrat Bonetti. Predvsem je treba ugotoviti, da je bil načrt predložen z veliko zamudo ter da je bil sestavljen precej površno in brez vsake resnosti. Razen teh in drugih vidnejših pomanjkljivosti pa je ta načrt v bistvu tudi protidelavski, ker predvideva večje število odpustov nameščencev.
Naša svetovalca Juraga in Braun sta v tem smislu kritizirala predloženi načrt. Tov, Juraga se je predvsem zavzel za stalno namestitev vseh nameščencev tega podjetja, dočim ,e svetovalec Braun obravnaval tehnično stran tega načrta ter ugotovil njegove znatne pomanjkljivosti.
V drugem delu petkove seje pa je občinska večina povsem nepričakovano predložila v o-dobritev sklep za imenovanje upravnega sveta občinske podporne ustanove (ECA), kar je izzvalo ogorčen protest naših svetovalcev. S tem so sku-
šali demokristjani postaviti ves občinski svet pred izvi-šeno dejstvo in doseči imenovanje upravnega sveta tik pred razpustom sedanjega občinskega sveta. Omeniti moramo še, da je mandat sedanjega upravnega sveta zapadel še oktobra meseca in da so komunisti že takrat zahtevali imenovanje novega.
Proti temu očividnemu manevru demokristjanov je z vso odločnostjo nastopil tov Pogas-si, ki je ožigosal protidemokratični postopek -občinske večine.
Ker je večina vztrajala na svojem docela nedemokratičnem stališču so svetovalci komunistične skupine v znak pro, testa zapustili sejno dvorano. Sledili so jim vsi ostali svetovalci opozicije. Zaradi pomanjkanja legalnega števila za glasovanje, je bila seja nato prekinjena.
Na naslednji seji in sicer v torek, je med prvimi dobil besedo tov. Žbogar, ki je predlagal, naj bi občinski svet izrazil svojo solidarnost z državnimi nameščenci v borbi za dosego svojih zahtev. Zupan
SVEČANA PROSLAVA 22. JUNIJA
STARA PESEM — Pesem o taboriščih v Sovjetski zvezi je stara skoro kot Noetova barka. To popevčico so trobili in brundali že vsi, od Trockega pa do Mussolinija in Hitlerja, da o anglo-ameriških imperialistih sploh ne govorimo. Sedaj so prišli na dan z njo seveda tudi tilofašisti. Tržaška titovska časnikarska greznica se je v nedeljo razpisala o teh «grozotah» precej na dolgo in široko. Se nekaj takih člankov in v Sovjetski zvezi bo več ljudi v taboriščih kot na svobodi. Sicer pa je prav titofašistom najlažje krpucati take časnikarske race. Ce je mazačem papirja drugih reakcionarnih listov pri tem potrebna precejšnja fantazija, so titovski pisuni v tem pogledu mnogo na boljšem. Ni jim treba, da si belijo glave, kako bi na najbolj «pretresljiv» način prikazali «grozote» teh, v njihovi fantaziji obstoječih taborišč. Dovolj je le, da se nekoliko ogledajo po Jugoslaviji in «materiala» imajo v izobilju, ne samo za en članek, marveč za celo vrsto romanov. Zamenjati je treba samo kako ime, kot n. pr. Staro Gradiško ali Goli otok s Sibirijo in stvar je gotova.
Ne dopuščajmo novih Rižarn!
Bartoli se je skušal izmikati in je v vidni zadregi jecljal o nekaki želji za ugodno rešitev, seveda v kolikor bi to dopuščal državni proračun.
Tov. Bidovec je zahteval, naj bi se neka vila v Barkovljah, ki jo je pokojnik zapustil občini, uporabila za oerošk ■» da se s tem res izpolni želja darovalca in težnje prebivalcev.
Soglasno je bila nato sprejeta resolucija v korist klinično ozdravelih bolnikov t. b. c., ki jo je predložila na prejšnji seji naša skupina. Na tej podlagi postavlja občinski svet zahtevo VU za takojšnjo izvedbo vseh zahtev, ki jih je že večkrat predložila ta, še posebno prizadeta kategorija prebivalcev.
Pred zaključkom seje so bile volitve za novi upravni svet občinske podporne ustanove (ECA). Komunisti so se vzdržali glasovanja, ena glasovnica je bila neveljavna, štiri pa prazne. Prisotnih je bilo 45 svetovalcev.
V	četrtek zvečer je bila proslava prvih žrtev, ki so jih nacisti sežgali v tržaški Rižarni, Na trgu Garibaldi se je zbrala velika množica ljudi, ki se je v povorki podala preko ulice Sennino in novega predora v Rižarno. Potem ko je godba odigrala in pevski zbor odpel himno «Žrtvam», je v slovenščini spregovoril tov Zvonko, ki je v svojem govoru dejal, da se morajo vsi ljudje ob tej žalostni obletnici zaobljubiti, da ne bodo nikoli več dopustili ponovitve preteklih grozot in razširitve nečloveške morije, ki jo danes Amerikanci izvajajo v Koreji.
V	svojem govoru je tov Jak-setich poudaril, da je 22.000 ljudi prešlo skozi izkušnjo Rižarne. Ti ljudje so bili različne narodnosti, veroizpovedi in političnega mišljenja. Vsi so okusili zverinsko ravnanje nacistov. Vsi so se borili za strmoglavljenje nacifašizma. Prav tako se morajo danes vsi združiti za odvrnitev vojne nevarnosti in za preprečitev novih Rižarn, krematorijev in klanja.
V	zaključku je godba odigrala Internacionalo. Na kar se je zbrano ljudstvo razšlo.
Ob tej priliki je umestno, da se vsi Tržačani spomnimo tragičnega obdobja, ki smo ga doživeli skupno z vsemi narodi sveta, ko je divjala vojna in ko so nacistične horde klale na milijone ljudi. Pred ljudmi, ki su umrli za časa druge svetovne vojne, smo dolžni napraviti vse, da bi naciste ne nadomestili drugi tolovaji, ki bi ponovili po vsem svetu to, kSr že delajo v Koreji, kjer je zaradi zločinskega ameriškega napada že umrlo 3 milijone nedolžnih ljudi.
Šolska prireditev v Avditoriju
Didaktično ravnateljstvo slo. venske osnovne šole pri Sv. Ivanu priredi v ponedeljek 25. t. m ob 20.30 v Avditoriju (ul. Teatro Romano) pravljično igro s petjem v 4 dejanjih «Janko in Met. ka».
Igra nudi mnogo razvedrila tudi odraslim. Vstop z vabili, ki so na razpolago pri vseh didaktičnih ravnateljstvih.
Uspeh ES za razlaščene kmetovalce
Kakor znano, se je Kmetijska strokovna zveza ES svoj-čas vztrajno borila za povišanje odškodnine za razlaščena zemljišča industrijske cone v Zavijati. ES so takrat dosegli precejšnje olajšave v korist razlaščenim kmetovalcem V zadnjem času pa so prišle na vrsto še druge razlastitve in tudi ob tej priliki so se ES ponovno zavzeli za zaščito interesov prizadetih ter po dolgotrajnih pogajanjih z Ustanovo za industrijsko cono dosegli znatne poviške odškodnine.
Kot izhaja iz navedene tabele bo ustanova izplačala razlaščenim kmetovalcem odškodnino, kakor sledi:
Za pašnike, osnovna cena za zemljišče 500 lir za kv.m. ter
odškodnina za malega posestnika 25 lir od kv.m.
Za zemljišča, ki so obdelana za povrtnino, -osnovna cena zemljišča 500 lir, odškodnina za nepo-brani pridelek 50 lir za kv.m. ter odškodnina malemu posestniku 25 lir za kv.m.
Za vinograde, osnovna cena zemdjišča 500 lir va kv.m., odškodnina za nepobrani pridelek 100 lir za kv.m. in 25 lir za kv.m. odškodnine malemu posestniku. Odškodnina za pridelek so be izplačala prizadetim tudi v primeru, da pridelek poberejo.
Po zaslugi ES je bila cena zemljiščem povišana za 150 lir, odškodnina za povrtnine 10 iir ter odškodnina za pridelek vinogradov pa za 60 lir.
Doseženi uspeh je sad vztrajnega prizadevanja ES kakor tudi skupnega nastopa vseh zainteresiranih. Dejstvo je, da so Es edini vodili vsa pogajanja, dočim so pokazale vse ostale takozvane kmečke organizacije popolno brezbrižnost.
Smrt Grudna in volilne kupčije
Pretekli torek je bil v Zgoniku pogreb bivšega župana zgoniške občine in svetovalca SDZ Ivana Grudna. Pogreba se je udeležil občinski svet zgoniške občine z županom tov. Pircem na čelu.
Ne bi se dotaknili tega pogreba in te smrti, ako ne bi skušali določeni ljudje izkoristiti to priliko za svoje volilne manevre, ki nimajo prav nič skupnega s smrtjo starega moža.
Toda že ob dnevu smrti Ivana Grudna mu je «Primorski dnevnik» začel peti tiste hvalnice, ki mu jih ni pel, ko je bil še živ. Poleg tega se je spustil v ugotavljanja, da je bil Gruden eden izmed pobornikov za skupno listo med titofašisti in belčki na prihodnjih upravnih volitvah v zgo-niški občini. Na njegovem pogrebu se je zgrnil del titofašistič-nega štaba pod vodstvom Stoke in Dekleve, z Obadom in Milanom Husujem. Prav tako je b{l prisoten gospod Agneletto, voditelj SDZ, ki je skupno s titofašistom Obadom spregovoril pokojniku zadnji pozdrav, kar je prej storil v nekaj besedah tov. Pirc kot župan.
Vsekakor je prišlo do izraza, da so hoteli titofašisti izkoristiti to priliko, da bi nekako javno
tem grobu pokojnika tisto protikomunistično zvezo, ki je dobrodošla vsakemu vernemu «atlan-ličarju», a ni prav nič po godu občanom zgoniške občine. Titovec Obad je pozdravil pokojnika in mu napravil hvalevreden slavospev. Zgoniški občani pa se vprašujejo, kako morejo biti titofašisti tako nenačelni in vihravi ljudje, ko se še vsi spominjajo, kaj je «Primorski» pisal pred nekaj leti o «starem zajcu», ko ga je ob vsakem koraku napadal. Vsekakor pa so titofašisti tudi ob tej priliki pokazali svojo že znano nenačelnost, ko skušajo špekulirati s smrtjo starega moža, da bi izcimili volilna zavezništva, na katera so začeli misliti v trenutku, ko so se podredili interesom sovražnikov slovenskega naroda. Pokojnik je bil vsekakor mnogo bolj načelen od njih: saj je do zadnjega ostal nacionalist in se temu svojemu mišljenju ni izneveril.
Vprašujemo dr. Agneletto, ali je hotel s svojo prisotnostjo na tem pogrebu potrditi to, kar si titofašisti žele, ali pa se je pogreba udeležil le kot član stranke, kateri je pokojnik pripadal?
RAZPRAVA PROTI "DELU,, ODGODENA NA 2. JULIJA
Sodišče nam je dovolilo delni dokazni postopek
Prejšnji petek se je nadalje vala pred tržaškim sodiščem razprava proti odgovornemu uredniku našega lista tov. Rudiju Blažiču, ki ga — kakor smo že poročali v zadnji številki «Dela» — toži Dušan Kavšek, učitelj iz Flavij in sicer zaradi članka objavljenega v «Delu» z dne 28. aprila t.l.
Ze v začetku petkove raz-prave je odv. Guido Zennaro, ki brani našega odgovornega urednika, zahteval, da mora sodišče dopustiti dokazni postopek, ker gre v danem primeru za javnega funkcionarja. Sodišču je nato predložil se-znam prič, ki bodo izpovedale o tem, kar je pisalo «Delo» v pogledu učitelja Kavška.
Odv. Ba-ša, ki zastopa Kavška, se je tudi tokrat uprl zahtevi po dokaznem postopku in utemeljeval svojo tezo, češ da se slovenski učitelji ne morejo smatrati za javne funkcionarje, ker nimajo stalne namestitve. Za primer pa, da bi sodišče smatralo Kavška kot javnega funkcionarja, je hotel odv. Baša na vsak način zavarovati svojega klijenta pred dokaznim postopkom in
sicer s tezo, da je Kavšek izvršil vsa dejanja, o katerih govori naš članek (razdeljevanje zavojev daril otrokom v šoli in najetje posojila) kot navaden zasebnik in ne kot javni funkcionar. Javni tožilec De Franco pa je deloma soglašal z zahtevo odv. Zen-nara in sicer glede dopustitve dokaza o okoliščinah pri razdeljevanju zavojev šolskim o-trokom.
Po daljšem posvetovanju je sodišče sprejelo tezo odv. Zennara in prepustilo našemu odgovornemu uredniku dokazni postopek glede izjav, ki jih je dal učitelj Kavšek otrokom ob priliki razdeljevanja zavojev daril miljske občinske podpoi-ne ustanove. Glede zadeve posojila in jamstva Josipa Čoka pa je odbilo zahtevo odv. Zennara, ker je smatralo da je Kavšek to vršil kot zasebnik in ne kot javni funkcionar.
Razprava je bila nato odgo-dena na 2. julija ob 9. uri.
Kakor vidimo se je učitelj Kavšek tudi na zadnji razpravi na vsej črti upiral dokaznemu postopku. Vsak preudaren
človek se mora pač nujno vprašat*, čemu je pa sploh tožil naš list, ko mu ni do tega, da bi prišla resnica na dan Ali pa ima ta obtožba povsem drugo ozadje, kjer je morda □seoni ugled toziteija docela postranska stvar in obstaja giavni cilj prav v tem, aa «e naš list na vsak način obsodi?
Včeraj so ponovno stavkali tudi državni nameščenci
Pleskarji in dekoraterji so stopili v stavko še preteklo soboto - Tri dni stavke v tobačni tovarni - Tudi nameščenci INAAA-a so stavkali dve uri
V tem tednu je zajela naše mesto vrsta stavk, ki so neizbežna posledica vedno težjega gospodarskega stanja, v katerem' se otepa tržaško delovno ljudstvo. Pod pritiskom naraščajoče draginje so posamezne delovne stroke še pred časom zahtevale izboljšanje mezdnih in delovnih pogojev. Toda njihove, čeprav skromne zahteve so naletele na trdovraten odpor delodajalcev.
Ker niso vsa načeta pogajanja obrodila uspeha, je preostalo delovnim stro-kam le še poslednje sredstvo dolgotrajne borbe za dosego svojih pravic. Tega sredstva so se tudi poslužili ter tako dokazali, da ne dopuščajo, da bi se izkoriščevalci njihovega težkega in trudapolnega dela poigravali z delavsko strpnostjo. V vseh stavkah, ki so se vrstile v tem tednu, je prišla še enkrat do
popolnega izraza visoka razredna potrdili svojo namero zvezati se zavest in čut solidarnosti tudi na prihodnjih volitvah z agnelet- tistih delovnih strok, ki niso tre-tovci in tako skleniti ob odpr-|nutno v agitaciji. Vsi delavci in
OBUDITI MORAMO KMETIJSKO ZADRUŽNIŠTVO
POVEZATI JE TREBA VSE SILE
zadružništva v enotno gibanje
Zadružništvo na podeželju je predstavljalo in predstavlja še vedno izrazito obliko napredka njegovegia gospodarstva. Kot dokaz temu imamo močan razvoj, tega gospodarskega sektorja po vsem svetu. Naj navedemo dežele) kot n. pr. Holandsko in Nizozemsko ter dežele ljudske demokracije, kjer predstavlja prav kmetijsko zadružništvo eno izmed glavnih sil gospodarskega življenja dežele.
Tudi na našem ozemlju je obstajalo med kmetovalci vse do- nastanka fašizma dobro razpleteno omrežje različnih kmetijskih zadrug. Fašizem pa se je še s posebnim besom zaganjal proti kmetijskemu za-družniškemu gibanju, ker je predstavljalo istočasno nekako središče političnega življenja kmetov. Proslulemu režimu pa ni uspelo popolnoma zatreti vsega zadružništva na vasi. Se danes obstajajo namreč po nekaterih vaseh našega podeželja zavarovalnice za živino in pogrebna društva, ki so tesno povezana na tradicije vasi.
Za časa fašizma pa so bile najbolj prizadete razne nabavne in prodajne zadruge, ki
so morale kloniti pod takrat, nim gospodarskim pritiskom in to še posebno zaradi svojega ustroja z neomejenim jamstvom. Prav neomejeno jamstvo je predstavljalo za naša kmete pravcato bolečo rano S propadom zadrug; so prišli kmetje pogostoma ob svojo ži vino in celo ob premoženje Bridke izkušnje imajo v tem pogledu posebno kmetje iz Doline, ki so še danes precej ne zaupni do vsake oblike zadruž ništva in celo do zadrug z omejenim jamstvom, čeprav so zadružniki v danem primeru odgovorni le največ do višine dvakratnega deleža.
Pred vse zadružnike pa se postavlja danes problem utrditve zadružnega gibanja in sicer s tem, da se vsi raztreseni in posamezni zadružni sektorji povežejo v eno edino kmetijsko zadružno gibanje. Na ta način bomo lahko zopet obnovili temelje kmetijskega za-družništva in poživeli njegove borbene tradicije.
Končno pa moramo pospešiti zanimanje in soudeležbo podeželja pri dveh važnih in ve: iikih zadružnih objektih in sicer Delavskih zadrugah in Kmetijski nabavljalni in pro-
dajni zadrugi. Ti dve zadružni ustanovi imata namreč vse pogoje za organiziranje borbe proti izkoriščanju podeželja a strani veletrgovcev, trustov n monopolistov.
nameščenci prizadetih strok so stavkali enotni in strnjeni, ne glede na sindikalno pripadnost ali politično mišljenje. To je najboljši dokaz, da je med tržaškim delavstvom potreba sindikalne enotnosti vedno bolj občutena, Ta enotnost pa je istočasno najboljši odgovor vsem sovražnikom delovnega ljudstva, ki skušajo izrabiti vsako ugodno priliko, da bi s svojimi lažnimi gesli in pro vokacijami razbijali enotnost delavskih vrst.
Kot prvi so stopili v stavka in to še preteklo soboto pleskarji in dekoraterji, ki so dovolj časa zaman čakali na ugodno rešitev izboljšanja mezdnih pogojev.
Včeraj pa je potekel že tretji dan stavke delavk in delavcev tobačne tovarne ki so isto taka dovolj časa čakali na rešitev spornih vprašanj in sicer povišanje plače in izboljšanje tovarniške menze.
Včeraj je bila v našem mestu dvourna protestna stavka nameščencev INAM-a, ki so že svojčas postavili zahtevo po uvedbi premične lestvice
Končno so včeraj stavkali tudi državni nameščenci STO skupno z onimi Italijanske republike. Kakor je znano, italijanska vlada še vedno zavlačuje vprašanje povišanja plač, ki čaka rešitve še od zadnje stavke, katera je bila 8. maja.
Odppto pismo
kriškemu župniku
Pozor na koloradskega hrošča !
Opozarjamo vse kmetovalce na nevarnost koloradskega hrošča, ki se je v zadnjem času pojavil tudi na našem' o-zemlju in sicer v Malem Rep-nu. Vsak tak pojav prijavite takoj, bodisi naši sindikalni organizaciji ali pa Kmetijskemu nadzorništvu v ul. Geppa 6, da tako še pravočasno preprečite njegovo širjenje.
tiskovni sklad «Dela»
V počastitev spomina pok. tov. Antona Mezgeca daruje družina za tiskovni sklad «Dela» 1.000 lir.
Darovalcem iskrena hvala!
Iz Križa smo prejeli naslednje pismo ki ga je skupina žena naslovila tamkajšnjemu župniku:
Skupina žena, ki redno izpolnjujemo verska zapovedi, zato ker verujemo v Boga, se obračamo do Vas, Vi, spoštovani gospod župnik nas dobro poznate, ker nas stalno vidite v cerkvi.
Moram.o pa Vam sporočiti, da nas je. Vaša pridiga pri nedeljski maši zelo neprijetno dimila, ko sie rekli, da je vsakdo brezverec, kdor podpiše Berlinski poziv za mir. Rekli ste tudi da noben katoličan ne sme podpisati imenovanega poziva, sicer bo smatrat! za brezverca.
Me, žene smo podpisale omenjeni poziv za mir ter smo prepričane, da smo s tern storile le dobro. Kajti zahtevale smo s tem, naj vsak človek deluje za mir, kar mora biti plemenita in vzvišena naloga vsakega pametnega človeka. In v nedeljo pri večerni službi božji smo slišale, da ste se pritoževali, ker je prišlo le malo vernikov v cerkev.
Da, res je: ostale smo rajši doma ter tam molile Boga. da bi odvrnil od nas šibo božjo vojne.
Objavljamo v izvlečku volilno izjavo, ki jo je dal naš svetovalec tov. odv. Rogassi v imenu komunistične skupine ob priliki glasovanja o občinskem proračunu za leto 1951.
Opozorilo vojnim oškodovancem
Opozarjamo vse kmetovalce, ki so svojčas .prijavili na tukajšnjem finančnem uradu (Intendenza di Finanza) vojno škodo, da se čimprej zglasijo na sedežu Zveze enotnih sindikatov v ul. Zonta št. 2/1.
Prosvetno društvo Lonjer-Katinara organizira za 1. julija t. 1. iziet k jezeru Cavazzo Odhod ob 6. uri iz Lonjerja. Povratek okrog 22. ure. Prevoz z udobnim avtobusom. Cena vožnji: 900 lir za člane društva in 1000 lir za nečlane. Vpiso vanje na društvenem sedežu do srede 28. t. m.
Komunistična skupina svetoval, cev se je aktivno udeležila diskusije o proračunu za leto 1951 — in to ne morda z namenom, da bi občinski svet s tem izgubljal dragoceni čas, kot nas hoče ob-toževati večina, ki je docela nedostopna vsaki kritiki in se hoče vedno izogniti vsaki kontroli opozicije, — marveč edino le z namenom, da s konstruktivno kritiko proračuna sodelujemo pri izboljšanju občinskega življenja, Zato tudi podpiramo utrditev občinskih financ in sicer s pogumno in istočasno preudarno po- I litiko dolgoročnih posojil in izbo-
Zakaj so komunisti glasovali proti občinskemu proračunu 1951
Ijšanja dajatev s pravilnim urav-novešenjem neposrednih in posrednih davkov, osnovnimi spremembami pri trošarinskem davku z znižanjem obremenitev osnovnih življenskih potrebščin in z razširitvijo tega davka na luksuzne
predmete. Nadalje z uvedbo postopnega družinskega davka, ki naj se odmeri na podlagi zdravih demokratičnih načel, s primerno prilagoditvijo drugih neposrednih in posrednih dajatev s trošarinskim davkom, da bodo na ta način prispevali za ta bremena premožnejši sloji in sicer v sorazmerju s svojimi visokimi dohodki.
Istočasno smo vztrajali ter tudi danes vztrajamo na tem, da se pospešijo dela, ki so potrebna za mestno obnovo, posebno še kar se tiče gradbene obnove, da se z
gradnjo velikega števila ljudskih stanovanj z nizko najemnino čimprej zadosti nujnim in neodložljivim potrebam vojnih oškodovancev, brezdomcev, sodnijsko izseljenih, veččlanskih družin in mladih zakoncev.
Vse to pa mora biti združeno z izdatnim izboljšanjem javnih uslug vsake vrste in z občinskim skrbstvom, da se bo tako pripomoglo k vidnemu povišanju živ-Ijeniske ravni najširših slojev prebivalstva. Zahteva za obnovitvena dela pa je istočasno uspešno sredstvo za pobijanje naraščajoče brezposelnosti. Z vso odločnostjo se moramo boriti proti temu žalostnemu pojavu v mestnem življenju, ki je že itak ovirano po vojaškem okupacijskem režimu, kar odvzema občini po-
posebno glede največjega občinskega podjetja. Značilno je pri tem protidemokratično delovanje uprave tega podjetja, ki je tesno povezana z občinskim odborom, kateri pa ne trpi nikake kontrole in sodelovanja občinske manjšine.
Na polju ljudske kulture ni občinska večina -napravila ničesar, kljub našim ponovnim in utemeljenim zahtevam za izvedbo programa, ki ne bi zahteval a večjih investicij. Tudi na tem | področju noče priznati občinska
trebno avtonomijo ter meščanom njihove osnovne pravice ter predstavlja naraščajočo nevarnost vojne v škodo našega mesta.
Povsem utemeljena je bila tudi naša kritika glede prevzema v občinske roke raznih podjetij in še
večina pravic ljudskih množič, ki tvorijo pretežni del prebivalstva. Prav tako je docela prezrla potrebo razvoja šol in vrtcev, ker so predvideni izdatki v letošnjem proračunu celo nižji kljub naraščajočim potrebam šolstva.
venskega prebivalstva, ki je kljub demokratičnim načelom statuta, za STO, še vedno podvrženo diskriminaciji, kar je v kričečem protislovju z osnovnimi človečanskimi pravicami. Razen tega se izvaja nad tistim delom prebivalstva, ki se preživlja s kmetijstvom, pravcato trpinčenje in to s škodljivo politiko razlastitev, kar ima usodne posledice tudi za prehrano prebivalstva, ki je ogražana u svojih najbližjih in neposrednih virih.
Proračun za leto 1951 je v celoti odraz nazadnjaških in proti-Ijudskih kriterijev večine, ki vsiljuje prebivalstvu tak davčni sistem, ki je odkrita obramba vladajočih slojev, prevladujočih v gospodarskem življenju našega mesta.
Nismo hotele iti v cerkev, kjer bi morale poslušati tiste Vaše besede, kot smo jih slišale zjutraj.
Se bomo hodile v cerkev, kei vemo da drugače bi ne bilo prav. Prepričane pa smo, gospod župnik, da s takim govorjenjem odvračate Vi sami ljudi od cerkve, da potem nemoteno molijo le v lastnih domovih. Prepričane smo tudi, da kdor podpiše berlinski poziv za mir ostane prav tako lahko dober katoličan. Hočemo ostati katoličanke kljub temu, da smo podpisale za mir in prav tako so tudi dobri katoličani tisti častitljivi katoliški duhovniki, ki so podpisali ter niso bili zaradi tega izobčeni, ampak pridobili so s tem mnogo na ugledu pri ogromni večini svojih žup-Ijanov.
Želimo si, da bi tudi VI, gospod župnik, storili isto. Potem bi se izkazali za pravega dušnega pastirja, kot si ga vsi želimo.
(Sledi 38 podpisov kriških žena).
IZ ZGONIKA
Kmetove skrbi in nadloge
Kmeta pač vedno tarejo neštete nadloge, ki jim ni ne konca ne kraja. Visoki davki, vremenske neprilike kot suša, toča in razen tega pa še «bla-godati» tuje okupacije. Kar se :;če suše, občutijo letos njene posledice še posebno pridelki kot pesa, žito, fižol, ud. Crešnje pa so se letos kar dobro obne-sie. Kakovost naših črešenj je v resnici prvovrstna, kot pač vsak naš pridelek. Toda tna žalost ne bomo imeli od tega sadu skoro nikakega dobička, ker je pač družabni red že tak, da je vedno najbolj prizadet kmet in delavec. Kmet je pač preobložen z delom, ki ga od njega terja borna kraška zem-ija. Njegov trud pa ni niti zda-leka poplačan. Kakor zgleda si s pridelkom češenj tudi letos ne bo pomagal in bo moral pridelek ostati verjetno na drevesu. Res škoda tudi za otroke in starčke, ki jim je ta sad še posebno priljubljen.
Toda to še niso edine skrbi in nadloge, ki nas tarejo. Tudi naša vas je žal deležna «bla-gedati» tuje vojaške okupacije. Skozi vas neprestano krožijo vojaški tanki in, avtomobili. Posebno tanki povzročajo na poljih in pašnikih ogromno in nenadomestno škodo. Celo ponoči nima človek pred njimi miru. Razumljivo je, da so pa dvigajo cele oblake pra-ceste vise razorane. Vozila la pa dvigajo cele oblake prahu, ki ga občutijo posebno hiše ob cesti. Morda bi se temu vsaj nekoliko odpomoglo škropljenjem. cest. Seveda bi bilo pač najboljše, da bi se vsi vojaki pobrali tja od koder so prišli.	M.
Za ledei dni~
8N(
Sobota 23. Agripina
Nedelja 24. Janez Kres.
Ponedeljek 25. Henrik
Torek 26. Virgili] (Zal krajec)
Sreda 27. Ema
Četrtek 28. Atilij
Petek 29. Peter in Pavel ZGODOVINSKI DNEVI
24.	1940. kapitulacija Fran pred Hitlerjevim napad
25.	1950. so sile lutkovne de Singmana Rija vratno in ob podpori a riških imperialistov padle Severno Korejo-škega naslova tov. Stalfetl
28. 1943. je padla v Trsti ^ boju s karabinjerji li ska junakinja Alma voda.
28. 1948. je bila izdana dovinska resolucija
TRST II.
Val. dol. 343,9
SOBOTA: 13.10 Šramel kvi|Stanj in pevski duet - 19. Prograit periskop - nato Valčki in pn NEDELJA: 9. Kmetijska o& Sj 13. Glasba po željah - 16. Naftoli gojencev Glasbene matice Klavirski koncert Damijane f ^Ore tuševe - 21. z domače knjižne Vi, lice.	’ svi
PONEDELJEK: 13. Ljadov:8^ in
I
duci
Vi
I. V
°S0t! dì di Ve, ai
5kih narodnih pesmi - 18.15 * iz;
lius: Koncert za violino in ol ^ s ster - 19. Iz filmskega sveta -2i » V De Falla: Ed amor brujo " k i: Dvorak: Simfonija št. 5.	i®0 V
TOREK: 13. Glasba po želi»'Ho 18.45 Gershwin: Koncert v f Vis klavir in orkester - 21. Vzori d H s dini - Banting v borbi proti ^ *r Bt korni bolezni - 23. Respighi: <* Vili ski vodnjaki.	, V
SREDA: 13. Čajkovski: Tra]' ra, čica - 19. Zdravniški vedež - * /Ve Naša šola - 21. Koncert bari1* Vi sta Marijana Kbsa - 23. Sm«1 .§31 Iz českin gajev in logov. 'U 2 ČETRTEK: 18.15 Glasbeno Ža
davanje - 19. Slovenščina za ' ,'Uje
SOŽALJE -r Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega očeta, se družina Žerjal toplo zahvaljuje vsem, ki so z njo sočustvovali ter še posebno tovarišem Tovarne strojev, ladjedelnice Sv. Marka in celice KP «Tome» iz Pončane.

V nedeljski številki je tržaško titofašistično glasilo objavilo vest, da so podaljšali rok za vpisovanje v svoje kolonije do 22. t. m. dočim so prej venomer trobentali, da se bo vpisovanje zaključilo 15. t. m. Podaljšanje za vpis skušajo utemeljevati češ, da «je še vedno nekaj takih, ki so se z vpisom svojih otrok v počitniške kolonije-zakasnili.» Je pač to običajen titovski izgovor, da opravičijo” predvideni neuspeh. Po vsej verjetnosti je letos število vpisanih zelo nizko in zaradi tega so tudi podaljšali rok za vpis.
ga fašistične hijene poropale sestradanim jugoslovanskim malčkom.
Res je sicer, da je na našem Ozemlju kriza iz dneva v dan večja, število brezposelnih! naglo narašča in delovno ljudstvo mora nositi tragične jpo-sledice tuje okupacije in mrzličnih priprav za novo vojno Gospodarsko stanje delavskih družin je seveda iz dneva v dan težje. Prav to pa hočejo na najbolj podel način izkoristi ti titofašistične hijene, ki skušajo izrabiti vsako priliko za svoje umazane politične špe kulacije. Računajoč z bedo- in revščino delovnega ljudstva, se skušajo preobleči v nekako spokorno haljo «usmiljenih samaritanov», ki naj bi rešili tržaške otroke s tem, da jih pošiljajo odjedati kruh otrokom naših krvnih bratov onstran meje, ki trpijo brez dvoma še večjo bedo in lakoto.
Film «Mlada garda» v Kinu ob morju
Te dni se vrti v «Kinu ob mo. rju» izredno zanimiv sovjetski film «Mlada garda». Film, ki je na dovršeni umetniški višini, prikazuje v izrazitih slikah ile. galno delovanje in junaško žrtev mladih sovjetskih komso. molcev za časa nacistične okupacije.
P. D. «Rinaldi» priredi drevi od 20. ure dalje na društveni terasi v. ul. Montecchi 6 «Praznik miru» za komunistično mladino.
vence - 21. Radijski oder -Jalen: DOM, igra v 4 dej. - ^ J^ži Polnočna glasba.	lsUč
Petek: 13. Glasba po želi*] jrin s 16. Promenadni koncert -Koncert sopranistke Rožice
. J* V
zem - 21. Mojstri besede
Tržaški kulturni razgledi ' S>
Čajkovski: Manfred, sinfonij3',, čl
MOSKVA	L'1' B
V SLOVENŠČINI: ob 17.30 ‘a val. dol. 25.08, 30.9, 31.48;	6
na val. dol. 30.9, 31.48, 41.04,
351.3, 362.7; ob 22.30 na vaU ' Ti 30.9,	31.07,	31.43,	41.04, T Si
320.9, 351,3, 362.7; ob 23.30 n»'f‘te dol 30.9, 31.48, 41.04, 243.5, 2 »
41.04,
W c
300.6, 320.9, 351.3, 362.7; otH L »Ot val. do!. 30.9, 31.48, 41.04, H 320.9, 351.3, 362.7.	J
V
BUDIMPEŠTA ,	-
V SLOVENŠČINI: čas 07.25.iijeS;
val. dol. 253) čas 18.30 na val-V <la
253; čas 23.45 na val. dol. 253- 'Os zen tega vsako nedeljo ob 7.3ft val. dol. 253.
V SRBOHRVAŠČINI: ob

J ^
na val. dol. 556.5; ob 19.40 na 1
rini	R- nH OO nnn «o «ol. J Is.***
dol. 556.5; ob 23.000 na val-2 V 253; ob 1.00 na val. dol. 556.5
tat).
'h*
Razen tega vsako nedeljo ^ 1$^ na val. dol. 253.
RADIJSKE ODDAJ® '»j Ij!1 ZA JUGOSLAVIJO Aja SRBOHRVAŠČINI: oB ^ 1 .... val. dol. 40.3, 43.56) oB V1 ig 1 na val. dol. 40.3, 43.56; ob iMl * val. dol, 40.3, 43.56; ob 19-^
i> l1 Ta:
val. dol. 43.56, 47.76; ob 23. 9*1, lh~- S
dol 43.55, 47.76; ob 23.20 n3 dol. 43.56, 47.76 (diktat).
Ku<

* ^
Josip in Marija Lazafl,^1’
L UgQ
iz Velikega Repna p$ !|Jsisti
znujeta v ponedeljek p K i-g obletnico poroke. Ob ^ is
priliki jima iskreno cestii |,.^re
ta hčerka Marica in ^
Ivan.
J S
be

«6
O tragičnih razmerah, v katerih životarijo jugoslovanski narodi, so brez dvoma še najboljše poučene tiste tržaške družine in tudi titovski nameščenci, ki imajo svojce v Jugo slaviji. Saj je prav za njih vsak izlet, ki ga -organizirajo tukajšnje ititovskei potovalne agencije, najboljša prilika, da se založijo s paketi živil zs stradajoče onstran meje. To so konkretna dejstva, ki jih ne more skriti nikaka, še tako bučna titovska radijska in časnikarska propaganda.
Nočejo se priznati pravice slo- čunu.
Na vso srečo pa bo sedanja u-prava kmalu prenehala. Zaradi tega komunistična skupina ne postavlja formalnih predlogov za rešitev različnih in važnejših problemov ter izjavlja, da bo glasovala proti predloženemu prora-
2e samo ta dejstva so pač najboljši dokaz, da so titovske počitniške kolonije le ogabna politična špekulacija, s katero bi hoteli preslepiti javno mnenje. Toda tržaške matere in očetje ne bodo nasedli na te umazane titovske limanice, ker se predobro zavedajo, kaj pomeni revščina in lakota. Vsaka razsodna mati bo dobra premislila, predirò bo poslala svojega otroka v titovske ko lonije, kjer naj bi se nekaj tednov hranil z živežem, ki so
OBČINSKA SEJA NA REPENTABRU ^
Kako bodo uporabi^ v°

kredit 20 milijonov ;
i
*ži
Preteklo soboto je repeni tabrski občinski svet otvori) pomladansko zasedanje. Na prvi seji je izčrpal večji del predvidenega dnevnega reda Ostale točke pa bo verjetno zaključil že na prihodnji seji ki bo predvidoma čez 14 dni
Po čitanju in -odobritvi za Pisnikov zadnjih sej so sveto vaici razpravljali o nakupu pisarniške opreme za novo c.b-činsko stavbo. Strošek, ki ga bo krila VU znaša 1.873.500 lir. Po daljši debati so nato odobrili prodajo 600 k v metiov občinskega zemljišča prosilcu Guštin Karlu iz Cola 33, ki bo sezidal stanovanjsko hišo v bližini glavne ceste in sicer nasproti gostilne Ravbar. Odobrili so tudi, da se uredi zadeva glede zemljišča, ki ga je kupil še pred več leti Guštin Josip iz Cola in katero še ni prepisano na njegovo ime.
Sledila je nato tajna seja, na kateri so razpravljali glede sprejema v službo novega hišnika za občinsko poslopje.
Titovski župan Bizjak je nato poročal o osmem gospodarskem načrtu za drugo šest-mesečje tekočega leta. Občina je zaprosila VU 137 milijonov, prejela pa jih bo le 20 milijonov. Sklenjeno je bilo, da se bo ta vsota uporabila kakoi sledi: za ljudski dom 8 milijonov, za popravila cerkve in župnišča 3 milijone, 4 milijo.
AÌ k
ne za preureditev Pr0J j pred novim občinskim V°j >1 |h*st pjem ter končno 5 milìi' j? V za popravila ceste Velik* pen-Briščiki.	1}
Glede starih vodnih c J i Jičg*3
občinski svet sklenil,
razdelijo med občane. Co!/'llb,.Si zahteva
predsedstvo in to
da se mu cevi vrnejo, jjl JH^
povsem neuprav*y J: ^ coni točen seznam vseh s ‘
kakor pa bo občina P0» čen seznam vseh ’ , škov. Titovski župan At : j/Ji naslednji točki poročal I Wjj. valcem o varnostni slu#* j Mig* zaščito zasebne in ob^j f 1
lastnine. Ta služba je hi^jj J'
<**, i' \g
policiji. Nekateri svetovsi,^!^*'
nalogu VU poverjena
-..........— —•
predlagali, naj se postavi) j V i javnih napajališčih dvoj®'j) !\)t ' napisi, ki naj bi opozarjBI*ll|!f,li Se sebno izletnike naj ne
t 1 -
C>it
žejo vode.	jPtv»
i
K
pelacijo, ki jo je vložil ^ '.kgp
-	K K1
ključku seje v pretres ‘ J.
Vi 1/^	Trinali ^	^
Občinski svet je vzel
valeč SIAU tov. Lazar ^ igg0i pomoči revnim družina1*^/, ht ' so bile še posebno pri'23 i|v% zaradi bolezni. Sklenje11*! i bilo, da se zadevo pove2! Ulstigt činski podporni ustano'^y bo prispevala iz svojega *" da.
Odgovorni urednik . RUDOLF BLA2IC (B>a®
A>i
Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rlsni<>n Dovoljenje AIS
‘SO;

IV
v.