rf
siü
Štev. 12.	Leto 5.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Delav. zbornice), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Gospodarstvo na železnicah in racio-
nalizacija.
Na 2. 'konferenci obratnih de-laiv,sikih svetov nemških' železnic je s. Hans Jahn predaval o ra-cionalizaciji nia državnih železnicah. Ker ®e z viprašanjem ra-ciiomalizactijie bavijio todi vodilni faktor ji naših železnic, smatramo za potrebno iprdiobčjti gllavme misli gornjjeigia ipredavanja kot pra-vočasno 'opozorilo, da se preprečijo olhajestriansko slabe posledice napačno izvajane raciona-
:	lizacije.	,
Racionalizacija je geslo, ki že nekaj let vznemirja misli in načrte vodilnih faktorjev vseh večjih podjetij, grozeč s čim ostrejšo konkurenco. Strokovno gibanje se načeloma ne upira racionalizaciji, pač pa mora odločno pobijati enostransko izvajanje racionalizacije, ki ima v svoji enostranosti to posledico, da samo s tehničnimi pridobitvami in izpopolnitvami na gospodarskem in socialnem polju, ne prinaša nobenih drugih koristi. Propagatorji racionalizacije smatrajo danes glavno svojo nalogo le za nekak tehnični problem. Vsa njih pozornost velja le izpopolnitvi strojev, avtomatov in delavnih metod. Glavni produkcijski faktor- »delavec« prihaja v njih računih v poštev le kot običajna delavna številka. V načrtih za racionalizacijo se ne upošteva fizioloških in psiholoških potreb delavca. To je poglavitno zlo in napaka vseh propa-gatorjev racionalizacije in strokovne organizacije morajo biti stalno pripravljene ter zadosti močne, da napačne in za delavstvo pogubonosne načrte uprave, tičočih se racionalizacije, zadrže ter tisto število urad-ništva, ki je takim načrtom nasedlo, zopet privedejo nazaj na pot pre-vdarnega načina dela in smotrene racionalizacije.
Današnji način racionalizacije je zgrešil svoj gospodarski namen. On ni pojačil nakupovalne moči delavstva z zvišanjem plač in niti ne z znižanjem cen. Povečanje produkcijske možnosti se ne izrablja za faktično povečanje in pocenitev produkcije, marveč v prvi vrsti za zmanjšanje delavnih sil, to je, za odpust delavstva in s tem za povečanje brezposelnosti. Praktično pomeni torej ta način racionalizacije le, da se poceni enako visoka — ali celo nižja — produkcija s tem edinim namenom, da podjetnik poveča svoj dobiček. Ta, mogoče nezaželjena, posledica racionalizacije pa povzroča nadaljno znižanje kupne moči in sicer vsled izgube zaslužka brezposelnih, ki se morajo v nakupih omejiti na najpotrebnejše, in pa vsled znižavanja plač, ki ga povzroča velikansko število brezposelnih, ki si iščejo zaslužek za vsako, še tako nizko ceno. Racionalizacija je torej z udarcem po delavstvu zgubila svoj gospodarski cilj.
Predavatelj nato obravnava ra-ci°nalizacijo kakor jo hočejo izvesti Jamške državne železnice za bližno °dočnost in te načrte načelno kri-lzira. Glavni napori uprave so usmerjeni v smer, da se čim najbolj poenostavi vozovni park. Napram 210 tipom lokomotiv, ki so bile v obratu leta 1913, obratuje sedaj le še 60 tipov, v načrtu pa je predvi-deno, da se ima teh 60 tipov še v najkrajšem času reducirati na naj-40 tipov. S tem se bo omogočila izdelava nadomestnih delov v mno-f1 j• -• ^assenartikel) ter bo tako tudi čim manj kapitala investiranega v skladiščnih zalogah. In s tem, seveda, zaposlenega tudi manj delavstva.
Vsled racionalizacije so največ trpele delavnice. Od 114 delavnic, ki so obstojale leta 1920, jih danes obratuje le še 78, od 4500 mest za popravila lokomotiv, jih obstoja danes le še 1200. Število delavstva je padlo od 118.525 z dne 1. I. 1926 na 101.900 z dnem 1. I. 1930. Torej skoraj za 10%, Istočasno pa se je povečala produkcija za 27 % in to v glavnem vsled poenostavljenja tipov lokomotiv in zboljšanja strojev. Delavnice so danes specializirane ter urejene le za popravila gotovih vrst strojev in voz in vedno naraščajoča storitev posameznih delavnic ima za posledico nadaljne ukinitve delavnic. S tem v zvezi pa koraka obubožanje tam stalno naseljenega delavstva, ki pade kot brezposelno, v breme dotičnim občinam ter resno ogroža proračune marsikaterih občin. Će se bo racionalizacija v tem pravcu nadaljevala ter se bo posvečalo pažnjo le tehnični strani, istočasno pa se popolnoma ignoriralo delavno silo — človeka — in če se ne bo vsled novih pojačanih produkcijskih metod tudi primerno zmanjšalo delavnega časa, racionalizacija ne bo prinesla dobička in blagostanja, marveč bo v kratkem zadušila izvajalce racionalizacije, zlasti ako so to podjetja v državni eksploataciji. Ta podjetja bodo morala direktno ali posredno potom občin prevzeti nase vsa bremena, ki so nastala kot posledica vsled tako napačno izvajane racionalizacije.
Racionalizacija si postavlja še nadaljni cilj: Odpraviti premijski in akordni sistem, odnosno plače za izdelavo posameznih kosov. Sedaj vpeljani akordni sistemi, odnosno razne premije za nadprodukcijo, za izdelavo v istem času večjega števila kosov, so vpeljani od propaga-torjev racionalizacije le za prehodno dobo s tem namenom, da se tekom par let v posameznih delavnicah natančno ugotovi kolikor zmore posamezen delavec vodločenem osemurnem delavnem času največ producirati. Da delavec, zlasti nezaveden — res izrabi vse delavne svoje moči, mu uprava za nadprodukcijo izplačuje premije in celo nad-premije. Prišel pa bo čas, ko bo uprava imela svoje račune zaključene, preglede iz vseh posameznih delavnic sestavljene in tedaj bo na podlagi nekaj letnih izkušenj zaposlenemu delavstvu diktirala povprečno storitev (toliko in toliko dela mora tekom osmih ur izvršiti). Pri tem bo seveda vzela za bazo ono delo, ki ga je preje delavec izvršil na podlagi obljubljenih premij in nad-premij. Istočasno pa bo seveda ukinila vsako izplačevanje premij ter zahtevala isto storitev za navadno dnevno plačo. Ta pogled v bodočnost naj bo resno svarilo delavstvu, da se ne polakomni trenutne ugodnosti, da ne bo potem po lastni krivdi leta in leta plačevalo težak račun za svojo nepremišljenost. Seveda se bo z ukinjenjem akordnih in premijskih sistemov povečala akcijska baza organizacij, ki bodo morale tedaj voditi energičen boj za zvišanje urnih plač.
Strokovne organizacije se morajo boriti za formo in način izvedbe ra-cijonalizacije, morajo najostrejše nastopiti proti napačni racijonalizaciji, ki je istovetna z direktnim izrabljanjem delavnih sil in lovom za dobičkom. Strokovne organizcaije se morajo z vsemi silami boriti za res pravo racijonalizacijo, ki bo ščitila
delavno silo in si bo postavila za cilj zboljšanje splošnega blagostanja.
Racijonalizacija ni samo tehničen problem, njeni načrti morajo biti zelo obširni in se ne smejo koncentrirati le na izdelavo enega produkta, odnosno na zvišanje storitve. V racijo-nalizacijske načrte spada v prvi vrsti vpostavitev ravnotežja med produkcijo in porabo. Zvišanje produkcije mora imeti na drugi strani protiutež v odgovarjajočem zvišanju nakupovalne zmožnosti mas, bodisi vsled znižanja cen posameznim predmetom, ali povišanja delavskih plač. Tu velja izrek: Kdor ne napreduje, ta nazaduje. Če izostane povečanje nakupne moči mas, se pridružijo iz samo tehnično racijonaliziranih obratov nove vrste brezposelnih armad brezposelnih in dnevni konsum pada.
Racijonalizacija nikakor ne sme zmanjšati število zaposlenih. V kolikor je vsled racijonalizacije v enem podjetju nastopila potreba po redukciji delavstva, je dolžnost onega, ki je izdelal načrt za racijonalizacijo, da najde nekje izenačenja in zaposlitev prostih delavnih moči, da jih zadrži v produkcijskem procesu.
To izenačenje se da doseči z skrajšanjem delavnega časa in to v dvojni meri: z dejanskim skrajšanjem delavnega časa in z znižanjem starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ali rente. Da se obvaruje brezposelne delavce pred obubožanjem, se mora spopolniti
zavarovanje za brezposelnost. Enako je potrebno spopolniti in razširiti posredovalnice dela, da se bo brezposelne čim preje zopet spravilo v delo.
Racijonalizacija ni nikaka privatna zadeva podjetnika. Na racijonalizaciji je zainteresirana velika večina naroda, to je delavci in konsumenti. Naloga države je, da nadzoruje racijonalizacijo in škodljivo racijonalizacijo prepreči. Država mora zlasti nadzorovati racijonalizacijo, ki so jo uvedli karteli in trusti v prvi vrsti le za to, da izrabljajo konsumenta, v splošnosti pa ne prinaša ta racijonalizacija nikake koristi. Svoje urade, ki imajo nadzorovati vse obrate, mora izpopolniti in pritegniti k sodelovanju kot poklicane zastopnike organiziranega delavstva.
Racijonalizacija postavlja toraj strokovne organizacije pred velike naloge na gospodarsko-političnem polju. Pri tem pa seveda ne sme pozabiti na naloge v okviru podjetja samega. Organizacija si mora priboriti pravo soodločevanja glede vpeljave novih delavnih načinov in glede reorganizacije obratov. Delavno ljudstvo v obratih mora razpolagati z vsemi sredstvi, da zaščiti zdravje telesa in duha ter moralne in ma-terijelne interese pred pogubnimi posledicami napačne racijonalizacije. Istočasno z uvedbo racijonalizacije morajo strokovne organizacije postaviti zahtevo in izvesti soodločeva-nje delavstva v obrativh.
V izobrazbi je moč!
Zakaj morajo delavci citati knjige?
Za samoizobrazbo je iznajdba tiska epohalnega pomena. Tiskajo nam danes knjige in časopisje. Knjige so trajnejše vrednosti, dočim ima časopisje večinoma le trenutno vrednost.
Tisk je najvažnejši kulturni po-moček. Zlasti za delavstvo je tisk ve-nkega pomena. Marsikateri delavec, ki je zaradi socijalnih razmer moral Prijeti že v rani mladosti za delo, zeli in ima pravico, da porabi vse po-močke za samoizobrazbo. Tudi delavec, enakopravni državljan, ima popolno neomejeno pravico, da se pouči o vprašanjih, ki ga zanimajo. Nekateri žele poznati naravoslovje, drugi zgodovino, zopet drugi verske Probleme, tretji socijologijo, četrti Politična gibanja, peti bistvo in življenje človeka, šesti modroslovno vedo ter nje teorije in teze. Vse to in še mnogo drugih vprašani je, ki delavca zanimajo. To so sadovi kulture in sadovi razvoja, do katerih je opravičen vsak človek. Hrepenenje Po kulturi, samoizobrazbi, v kateri koli vedi ali panogi je naraven pojav in pravica človeškega rodu, ki more le kot celota in če svobodno misli, napredovati.
Zadostuje naj samo en zgled, dasi bi jih lahko našteli celo kopo.
Galileo-Galilei je trdil, da se suče zemlja okoli solnca. Danes ni nobenega dvoma več, dja je imel Galilei prav. Vendar so ga takrat obsodili po nekih cerkvenih paragrafih ravno tako kakor razne čarovnice.
»Eppur si move!« je zaklical pred obsodbo. In vendar se suče! Tako je rekel, pa so ga obsodili v pregnanstvo, ker je trdil resnico.
l a dogodek sam nam že dokazuje, kako se je nekdaj zatiralo duha, resnico in s tem oviralo napredek. Cerkveni sodniki so se motili; namesto, da bi pospešili, da se stvar razčisti, da se dožene in nje same in javnost prepriča, kaj je resnica in kaj ni, so zaključili gotovo važno vprašanje s tem, da so moža, ki je vprašanje izprožil — obsodili. Obso-
dili so pametnega človeka zato, da so v nevednosti zatrli resnico.
Kultura je splošna last človeštva. Zato nima nihče pravice, niti posamezne sofistične ali verske sekte — spominjamo samo na papežev indeks knjig — zatirati samoizobrazbo človeštva, temmanj delavstva, ki se želi v svoji idealni ljubezni do znanja in spoznanja sveta samoizobraževati.
Možnosti, da se človeštvo izobražuje, da s svojimi študijami izpopolnjuje ali si olajša kruh in koristi splošnosti, je tako moralno močan zakon, kakor noben drugi.
Današnja šolska in družabna izobrazba ne more vsega dati človeku; koliko ljudi je namreč nesrečnih vse življenje zaradi raznih zmot in prevar, ki bi se jim lahko ognili, če bi se jim dalo priliko, da se pouče o tem, kako jim je ravnati v tem ali onem položaju, v teh ali onih okol-ščinah. Temeljita samoizobrazba ne more nikdar škodovati, pač pa dvigati ponos in koristnost človeka.
Zato se nam zdi srednjeveška inkvizicija nerazumljiva in nezmiselna, še posebej nezmiselna, ker je bila z njo združena duhovna inkvizicija, po kateri še danes hrepene nekateri klerikalni krogi, združeni v katoliški akciji, tudi pri nas. To v splošnem). Vzgoja v navadnem zmislu je sicer nekaj drugega, toda tudi vzgojitelji morajo biti brez klikarskih predsodkov.
zadružni dan. Sodražice f
sodrugi, praznujte skup-1 no z zadružnimi organi-: zacijami praznik interna-- cijonalnega zadružnega ' dneva dne 6. julija 1930.
E«-,—„—g-maac-A-1 mr-i
Iz intervencij.
Pri mašinskem oddelku je naš
savez vložil intervencije radi:
dodeljevanja delavcev h kurjaški službi v Rogatcu po njih starosti in strokovni usposobljenosti;
podeljevanja dopusta v kurilnici Zidani most tako, da bo vsakdo vsaj en dan preje obveščen, da ima odobren dopust in ne tako, kot se prakticira sedaj, da zve, da ima dopust šele dotični dan enkrat dopoldne, ko'že par ur brezplačno dela;
menjave strojevodij, zaposlenih pri rezervah na postaji Ljubljana glavni kolodvor, tako, da ne bodo eni preveč oškodovani na zaslužku.
Gospod načelnik mašinskega oddelka je izjavil, da bo prvo in drugo točko uredil v smislu intervencije, glede menjave strojevodij pa je izjavil, da predlogu ne more ugoditi, ker ni vsakdo sposoben za premik z osebnimi in garniturami brzih voz, pač pa bo odredil, da se bo zaslužek vseh pri ljubljanskih rezervah zaposlenih strojevodij približno iz-ednačil, da ne bodo eni gmotno oškodovani napram drugim. Nadalje je bila vložena še sledeča intervencija:
radi kršenja osemurnega delavnika kurilniških delavcev v Rogatcu, kjer se jih pod pretnjo odpusta iz službe sili v njih prostem času po 3 ure brezplačno razkladati premog.
Pri g. direktorju smo vložili: predstavko radi ukinjenja tekom preteklega meseca vpeljane 24 24-urne službe za strojne čistilce na glavni progi.
Pri g, načelniku saobračajnega oddelka se je vložila zahteva, da naj se v bodoče pri sestavi turnusov, da bo direkcija o možnosti izvedbe od nje odrejenih turnusov pravilno informirana ter bo vedela ali so turnusi vzdržljivi in ne prenaporni, vedno pusti voziti z enim vlakovodjem ves turnus enega direkcijskega kontrolorja, odnosno za to pooblaščenega uradnika, ki naj na to na podlagi lastnih izkušenj upravi poroča o dobrih in slabih straneh turnusa.
Za lokalni premik naj se ne uporablja vsakega vlaka, ampak naj se premika le z onimi vlaki, ki so po komercijelnih določbah zato določeni, da se omeji samovolja nekaterih postaj in tudi s tem omeji nesreče.
Vpelje naj se glede nabiralnih vlakov sistem, kot je že vpeljan v več drugih državah, to je, da se pusti nabiralni vlak, ko je z delom v eni postaji gotov in je proga prosta, voziti takoj v drugo postajo in tako dalje, kar je tako v interesu uprave, ki bo zmanjšala izdatke za kurivo in mazila ter tudi osobja. To naj se posebno vpelje za vse vlake v postaji Zalog.
I. A.:
Zgodba o železničarju, ki ni maral biti organiziran.
— Prosim Te, sodrug, tajnik, interveniraj, da se mi krivica popravi.
— Brez skrbi, sodrug, je odgovoril tajnik strokovne organizacije. — Zato je organizacija, da se krivice popravijo.
Stopil sem k vratom, da grem. Opravil sem svojo zadevo in moram v službo.
Kar nekdo potrka.
— Naprej, zakliče sodružica pri pisalnem stroju.
Vrata se odpro. Star mož vstopi.
— Dober dan!
— Dober dan, odgovorimo vsi in se nasmehnemo. Zakaj gotovo je maš sotrpin zaveden, ker je prišel v organizacijo. Zato pozdravljen.
— Kakšne novice prinašate? vpraša tajnik.
. Star mož, krepko raščen, privleče iz žepa papirje.
— Vpokojiti me hočejo, pravi. — Nimam nič zoper to, samo morajo mi všteti službena leta, ki sem jih imel kot delavec.
— Kaj mislite, da jih ne bodo?
Zgrešena politika podjetništev.
Proti gospodarski diktaturi podjetnikov.
Po vojni, ki je spravila vse gospodarstvo današnje kapitalistične družbe v silno zmedo, se vedno jač-je ponavlja fraza o »ozdravljenju gospodarstva«. Fraza, ker drugače teh besed ne moremo imenovati, če pregledamo, s kakšnimi pomočki skuša kapitalizem — reševati gospodarstvo.
Kapitalizem ima pri tej svoji politiki dve glavni tendenci, prvič omejevanje in poslabšanje socijalne zakonodaje in drugič poslabšanje živ-Ijenskega položaja delavcev z zniževanjem mezd in plač, kakor bi ne vedel, da se s temi zmanjšuje notranja kupna sjla in tira veliko večino prebivalstva v obupen socijalni položaj, kar znači ne le propast gospodarstva, ampak tudi propast človeštva. Človeštva, pravimo, ker je kapitalizem svetovna organizacija.
Ni pa dosti, da se za te parole zavzemajo samo kapitalistični krogi. Fraza o krizi gospodarstva preveva tudi celo vrsto fašističnih strank, razne klerikalizme, ki ji kapitalizem kupuje, da širijo propagando za diktaturo, hoteč s tem zatreti pravo mnenje ljudstva, zatreti svobodo, da pod krizo najbolj trpeči' sloji ne morejo priti do besede in pametni razlogi ne do veljave.
Besed o gospodarski krizi torej ne smemo jemati tako, kakor jih gospodarski krogi izgovore, ker so neiskrene. Kapitalizem1 danes producira več kakor je produciral pred vojno, deli pa večje dividende. Delavstvo nima dela, vendar je v gospodarstvu kriza. Tu so torej drugi vzroki.
Glavni vzroki krize v gospodarstvu so napačni racionalizačni ukrepi, carinska politika, cenovna politika kartelov in zlasti za vso Srednjo Evropo neobzirno oviranje inozemskih kreditov. To so glavni vzroki gosplodaxske krize, ki bolj in- bolj
zmanjšujejo skupno moč prebivalstva in s tem tirajo vse skupaj v
katastrofalen polom, ki se ga sami boje, pa mu v svoji naivnosti in sebičnosti sa-mi posipljejo pot.
To ni samo naše mnenje. To mnenje izrekajo znanstveniki svetovnega slovesa. Vsi, razen podkupljenih so mnenja, da vodi sedanja gospodarska politika Evropo v propad, ki ni'več daleč. Evropa mora kreniti nova pota, ki dvignejo socialni položaj prebivalstva. Ta pot pa pomeni: zadostno socialno zavarovanje, zadostno delavsko varstvo, zadostne mezde ter svobodo, ki popolnoma upošteva vse pravice onim, ki jih danes še nimajo. V takih razmerah je mogoče skupno delo, nikdar pa ne, kadar hočejo podjetniki diktirati.	(Del. Politika.)
— Stvar je zapletena, je začel razkladati. Tajnik ga je poslušal, beležil, kimal z glavo. Mene samega je zanimalo in sem se tudi vmešal v razgovor. Saj je 'organizacija naša zaščita, smo MI, je naša družina, zakaj bi ne poslušal te zanimive zgodbe o nekakih letih, ki mu jih nočejo šteti.
Tajnik je pregledal dokumente:
— Se bo morda vseeno dalo narediti.
— Da, da, morate narediti. Zato ste organizacija. Če bi pa tu odklonili, pa vložite tožbo na Državni svet.
Mož je kar ukazoval. Nekaj mi je padlo v glavo in sem ga začel gledati.
— Bogme, sodrugi in člani se med seboj prijazno, veselo pogovarjamo. Ta pa, kakor da ni v čem siguren, kakor bi nečesa ne bil gotov. Tako seka besede samo človek, ki nekaj skriva.
Pogledam tajnika. Tajnik pogleda mene.
— Oprosti, rečem;. — Kako pa se pišeš?
Možakar se obrne k meni. — Kaj me ne poznaš I. A.? V Nabrežini sva služila pred vojno. Ti premikač, jaz zavirač.
Dopisi podružnic.
Zidani most: Javen železničarski shod, ki se je pri nas vršil v soboto, dne 21. VI. 1930 je bil po daljšem času zopet zelo številno obiskan ter so vsi navzoči uvideli potrebo železničarske organizacije, ki je edino zmožna boriti se za zboljšanje položaja železničarjev. Koliko stvari bi se preprečilo, odnosno koliko krivic se osobju sploh ne bi pripetilo, če bi bilo kompaktno organizirano. Tako pa se danes delavca in nižjega uslužbenca izigrava povsod, ker je pretežna večina neorganiziranih in smatra za zadosti, da kritizira v gostilnah, ne iznese pa krivic na merodajnem mestu. Navedemo le en zgled, kako se postopa pri nas:	V
kurilnici Zidani most je že dalje časa vpeljana glede dopustov posebna praksa: Ti prosiš za dopust za gotov dan, a sploh ne zveš, če ti je dopust odobren. Pride dotični dan in ti prideš z nevoljo v službo, ker si moral odložiti kako važno zadevo ali pot, ker pač nisi dobil dopusta, delaš do devetih ali desetih dopoldne, nakar se te pokliče in zveš, da imaš ta dan že dopust. Med tem ti je že odpeljal vlak, odnosno moraš hoditi dve uri daleč domov in tako izgubiš cel dan dopusta. Savez nas je obvestil, da je tozadevno že interveniral pri mašinskem oddelku, vendar doslej še ni nič boljše, ker so se slični slučaji še nedavno dogodili. Pričakujemo, da bo gospod načelnik v kurilnici svojo prakso izpremenil in delavce vsaj en dan preje obvestil, če imajo odobren dopust.
Maribor: Železničarski sestanek, ki je bil pri nas dne 18. VI. z ozirom na neprikladno uro, ni bil tako številno obiskan, kot bi moral biti. Sklican je bil za peto uro popoldne ter se je zbralo le okoli 300 železničarjev, ki so z zanimanjem sledili referatu centralnega tajnika s. Stanka o intervencijah v Beogradu in splošnem položaju na železnici. Po
tem sestanku se je v M.arxborii zo-
pet začelo živahnejše delo za organizacijo, ker delavstvo spregleduje in se zaveda, do bo sedaj, ko se bo začel izvajati nov delavski pravilnik, potrebovalo močne opore.
Železničarji so na sestanku z ironijo obsodili zvezarsko taktiko in njene članke v raznih dnevnikih, ker je jasen dokaz, kako zvezarji delajo za delavstvo dejstvo, da je centralna uprava bolniške blagajne, ki je v zvezarskih rokah (cel centralni upravni odbor se sestoji 90% iz odličnih zvezarjev) odklonila izplačevanje hranarine delavstvu začetkom meseca, kakor je to sklenil ljubljanski oblastni odbor na predlog naših sodrugov. Delavstvo danes demagogiji zvezarjev noče več nasedati in tudi njih groženj se ne boji. Železničarji v Mariboru — Vaša
— O, poglej ga no. Ti si. Tone C.? Spominjam se.
Nasmehnil se je in pokimal.
— Glej, glej, govorim in v jeziku me srbi. — Od kdaj si pa član Ujedinjenega Saveza Železničarjev? Nis.em te še videl. Slišal pa sem, da si vedno rad kritiziral organizacijo.
Nekoliko je zmigal z rameni kakor človek, ki je v zadregi. Nato je rekel:
— Sploh nisem nikjer organiziran.
— Zakaj ne?
— Saj je to vse skupaj za nič. Kaj organizacija?! Nimam nič od nje.
Videl sem oči tajnika, kako so se odprle. Vzel je dokumente in jih dal nazaj Tonetu Č.
— Kaj? je vprašal Tone.
— Ujedinjeni Savez Železničarjev ni odvetniška pisarna, nego strokovna organizacija. Zbogom.
Tone Č., star železničar, stopajoč v penzijo, neorganiziran, je na-mršil obrvi.
— Zakaj pa ste pravzaprav strokovna organizacija??
Smeh me je posilil. Bilo je tisto vprašanje kakor predpustni dovtip.
Tajnik pa je odgovoril resno:
— Za organizirane člane je Uje-
dolžnost je, da se v strnjenih vrstah oklenete Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije.
Jesenice:	Javen shod na Jese-
nicah, ki se je vršil dne 22. VI. v dvorani gostilne Mesar, nas je vse presenetil. Točno ob določeni uri je bila dvorana nabito polna in so železničarji s tem pokazali zanimanje za našo organizacijo, ki je res delavska organizacija ter se bori Za zboljšanje položaja delavstva in vseh ostalih nižjih kategorij nastavljencev in činovnikov. Nad 80 železničarjev je poslušalo našega s. Vuka, ki je v živih potezah poročal o intervenciji v Beogradu in govoril o splošnem položaju železničarjev. Vsi železničarji smo pozdravili skupen nastop organizacij (obsojamo pa zvezarje, ne člane, marveč one visoke gospode v vodstvu, ki jim ni mar skupen nastop), ker vemo, da le v skupnosti je moč. Prihodnjič se bomo oglasili z našimi pritožbami, ker ne smete misliti, da je pri nas v Jesenicah vse v najlepšem redu. Marsikaj moramo pretrpeti kar pripisujemo v prvi vrsti še precejšnji neorganiziranosti železničarjev. Zato kličemo vsem onim, ki jim je položaj železničarjev in pridobitev pravic pri srcu, da ne oklevajo, ampak čim preje vstopijo v naše vrste — v naš savez.
Brežice:	Po daljšem času se je
zopet vršil tako pri nas kakor v Krškem javen železničarski shod, ki je bil res zelo potreben in katerega potrebo so priznali tudi železničarji s tem, da so se v obilnem številu udeležili. Besede referentov bomo upoštevali in upamo, da bomo tekom julija precej porastli na številu članstva.
Na centralo pa apeliramo, da podvzame vse korake na merodajnih mestih, da se ukine vpeljani 12-urni delavnik za naše največje reveže — strojne čistilce. Popolnoma neosnovana je trditev direkcije, da strojni čistilec v Brežicah ni zadosti
zaposlen in da pri turnusu 12/24 tli-
ma dela, ki bi odgovarjalo res osemurnemu delu. 12 urni delavnik je danes nekaj nezaslišanega.
Videm-Krško. V nedeljo, dne 22. junija smo imeli v podružnici Videm-Krško javen žel. shod ob 15. uri v prostorih gostilne Ivačič v Stari vasi pri Vidmu. Shod je otvo-rll predsednik podružnice s. Richlij, nakar je podal besedo centralnemu referentu iz Ljubljane, ki je nato v imenu centrale pozdravil vse navzoče udeležence, ki so se v precejšnjem številu udeležili shoda ter je nato orisal naporno delo centrale, ki se že skozi celih šest let bori za zboljšanje železničarskega^ položaja, koliko intervencij se je že moralo izvršiti za pridobivanje pravic železničarjem, katere smo že enkrat uživali, od katerih smo pa v preteku
dinjeni Savez Železničarjev. Člani so ustanovili svojo organizacijo in oni so, ki si z njeno močjo, ki je njihova združena moč, njihov MI, izboljšujejo svoje težnje. Zastonjkarjev in tistih, ki organizacije ne marajo, pa ona ne pozna.
Jeznih korakov je mož odšel.
Na kolodvoru je naletel na druge železničarje. Ves nejevoljen je govoril:
— Norci, ki ste organizirani... Saj organizacija nič ne dela. Časa imajo v centrali preveč. Skozi okno gledajo. Časopise čitajo. In nič ne delajo ... Mene so celo ven vrgli. Prišel sem;, da organizacija pointer-venira v eni moji stvari, pa me je tajnik nahrulil. Vrata mi je pokazal in me ni hotel niti poslušati.
Železničarji so stopili okrog pripovedovalca in gledali nanj. Nekateri so kimali z glavami in izpustili kakšno besedo:
— Zato se nam godi tako .. .■ Samo plačujemo članarino ... Saj je res organizacija za nič.
Človek je potegnil dokumente iz žepa in razlagal:
— Za mojo pokojnino gre. Delal sem celih 27 let, moral bi imeti že 15%, a se mi ne da. Organizacija
zadnjih šest let pretežno večino zgubili. Ostalo nam je le malo onih pravic, ki smo jih uživali še pred vojno. Nadalje je referent natančno poročal o poteku intervencije, ki so se vršile na merodajnih mestih v Beogradu, kar je bilo tudi objavljeno v zadnji številki Ujed. železničarja; prečitale so se tudi spomenice, katere so bile predložene na merodajnih mestih v Beogradu. Nato se je shod zaključil in smo se mirno razšli. — Ob sklepu shoda smo železničarji sklenili, da gremo vsi na delo za ojačanje saveza, d,ä ga ojačimo s pridobivanjem novih in zavednih članov. Geslo nam bodi: čim več čvrstih glasov, tem več pridobljenih pravic. — Naloga železničarjev pa bodi ta, da se med seboj podpirajo in bratovsko ljubijo. Proč z denuncijantstvom, prepiranjem' in preziranjem, ker princip je ta, kjer se dva rujeta, tretji dobiček ima. Dolžnost vsakega železničarja je, da se zaveda, da brez sloge ni moči. Če bomo železničarji delali roko v roki, takrat bomo dosegli vse, kar potrebujemo za vzdrževanje nas in naših družin.
Novo mesto; Za nedeljo, dne 6. julija 1930 sklicujemo ob 14. uri popoldne za podružnico Novo mesto javen železničarski shod, na katerem bo poročal referent centrale o delu v bolniški blagajni, zadnji intervenciji v Beogradu in novem delavskem pravilniku. Kraj shoda je razviden iz letakov. Pozivamo vse železničarje, da se tega shoda čim najšte-vilneje udeleže.
Ostali shodi: V nedeljo, dne 22. in dne 29. junija so se vršili še lepo obiskani shodi v Rakeku, Celju, Borovnici, Zalogu, Ptuju in Pragerskem. Veliko zanimanje vlada povsod za novi delavski pravilnik ter je zato centrala saveza sklenila, da ponatisne pravilnik v slovenskem jeziku in ga dostavi vsakemu članu saveza brezplačno.
Avstrijski železničarji Odločni v obrambo svojih pravic.
Proti vladinim nameram železničarje oropali pravic.
Avstrijski parlament se trenutno bavi z osnutkom novele k zakonu o zveznih železnicah. Novela zasleduje v glavnem dvoje: spremembo organizacije železnic samih in potem, in to je glavno, hoče železničarje «ropati onih pravic, ki so si jih priborili s
OGLEJTE Sl
bogato zalogo vseh vrst kuhinjske posode, razne svetiljke za železničarje fn še drugo v to svrho spadajoče blago, pri tvrdki
Stanko Florjanžiž
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
pa se mi smeje. Tajnik me noče niti poslušati.
Zopet so kimali poslušalci in v prsih jim! je vstajala jeza na tajnika in na organizacijo.
— Hudiči... Odstopil bom ... Jaz tudi... Škoda članarine ... ■Raje jo zapijem... Če nočejo za nas delati, naj jih vzame hudič...
Eden izmed vseh, ki so stali •okrog tega Toneta č„ pa je vprašal;
— Kako dolgo pa si že član?
— Kakšen član...
Ujedinjenega Saveza
^ — Hm ...
železničarjev?
Tone č. je mahnil z roko: dei^j' ^aj sem neumien? Saj nič ne
^edatj so se naježile obrvi članov.
.n NvaL so rekli vsi hkrati. —-Naj. bhsi član Ujedinjenega Saveza eleznicarjev? . • • Pa si upaš nam tu lagati in zmerjati organizacijo in tajnika?... Skoro bi nas spravil Proti organizaciji. Ti, mrcina ničvredna ... Prav je imel tajnik, da P Je Pokazal vrata... Jaz bi te vrgel skozi okno...
Jeza je naraščala in Tone Č. je acel ze gledati ves preplašen, kam Pt se skril.
Men	TTne' ■ie r'
bavol	;zocltl- — Tl nisi po
°oval organizacije celih 26 let.
težko borbo. Predvsem hoče vladna večina spremeniti volilni red in statut o personalnem zastopstvu. Tudi pragmatiko bi vlada železničarjem rada oktroirala. Končno bi vse to bilo šele samo sredstvo v dosego cilja. Viadi se zdijo železničarske plače previsoke in tudi penzije bi najraje odpravila. Da bi vse te dalekosežne, reakcijonarne načrte dosegla, namerava predvsem odpraviti tisto malo demokracije, ki vlada danes na avstrijskih železnicah. Avstrijske zvezne železnice so bile pred sedmimi leti komercijalizirane, postale so samoupravno telo, ki ni direktno podrejeno ministrstvu, ampak ima svoj upravni svet, s predsednikom in generalno direkcijo. Železniško osobje ima svoje personalno zastopstvo v smislu zakona o obratnih svetih. Centralni odbor ima svoj sedež na Dunaju, v katerem so zastopane vse glavne kategorije. So pa potem še direkcijski odbori. Ti odborniki so službe prosti in se bavijo samo z delom personalnega zastopstva. Vseh službe oproščenih odbornikov obratnega sveta je 93, ki prejemajo normalno plačo, ki jim po kategoriji pritiče. So to neke vrste poslanci personala in imajo vedno polne roke dela, ker morajo posredovati med železniško upravo in osobjem. Toda železnico oni nič ne stanejo, ker se celokupnemu osobju odteguje gotov ulomek odstotka pri plači, tako kot se odteguje n. pr. za bolniško blagajno ali za Delavsko zbornico. Seveda pa se mora vse, kar se hoče ukreniti glede osobja, storiti sporazumno z upravo. Kadar sporazuma ni mogoče doseči, tedaj odloči predsednik sam, kar se pa zelo redko zgodi. Sedaj pa bi vlada na pritisk Heimwehra in pa visoke birokracije raa vse to temeljito izpremenila. Sporazum, ki bi se sklenil med osobjem in upravo, bi po novem vlada lahko razveljavila ter sama izdajala odločbe. To bi ne bil več sporazum, ampak diktat. Na ta način bi torej vlada rada dosegla »večji vpliv« na železnice. Vlada trdi, da stremi po depolitizaciji železnic, v resnici pa hoče ravno tem spraviti politiko v železniško upravo', kajti vlado in parlament sestavljajo politične stranke, katerim ni glavno vprašanje sposobnost, ampak strankarska pripadnost. Saj se to krasno vidi, da hočejo Heimwehri neželez-ničarja dr. Strafella za generalnega direktorja, ki socijalistov živih ne more videti. Pred par dnevi se je vršila v parlamentu generalna debata o omenjeni noveli. Pri tej priliki je stari strokovnjak v železniških vprašanjih, poslanec dr. Ellenbogen, imel mojstrski govor. Razkrinkal je vse intrige proti železničarjem, zlasti pa je zdelal brošuro, katero je spisal bivši železniški uradnik in sedanji poslanec dr. Greiler, ki danes služi industrijski zvezi, ne pa lastnim tovarišem. Radi te brošure ga je zveza nacionalnih železničarjev, katere član je bil, izključila iz svojih vrst, dasi je njegov boj naperjen proti socijalistom. 773/4% avstrijskih železničarjev je v razredno' zavedni organizaciji. Zato bo ta poskus vlade, da bi se jih dalo strokovno razorožiti, kiaverno propadel.
Dr. Ellenbogen je na koncu svojega govora izjavil: »Ta projekt v tej obliki ne bo nikoli zakon, zato jamči vsak posameznik izmed nas s celo svojo osebo.« In že se vrše velikanski shodi železničarjev po celi Avstriji.
Železničarjem v Sloveniji!
Obleka se nikjer toliko ne kvari, zmečka, zamaže, kakor na potovanju. Človek pride čestokrat v položaj, ko ne ve, kam bi se obrnil, da bi se obleko zopet popravilo in zlikalo. Da v bodoče ne bodete v skrbeh za Vašo garderobo, se poslužite prilike, ki jo Vam nudi Wallet Expres v Ljubljani, da Vam obleko zlika za 18 Din, na željo kemično očisti, pošije in obrne, da zgleda kot nova.
Vsem železničarjem in drugim potnikom polagamo pažnjo na v tej številki našega lista priobčeni inserat tvrdke Wallet Expres, Ljubljana.
— Bil sem v Nabrežini organiziran.
— To je toliko kakor:	norca
sem se delal... Mi, člani organizacije, se dobro zavedamo, da nam je organizacija potrebna. Danes meni, jutri tebi, in tako dalje. Sedaj enemu, sedaj drugemu. Največkrat pa vsem skupaj. Zato jo imamo in zato smo člani in zato plačujemo. Kdor pa tega ne priznava in se tega ne zaveda, naj ne bo tako nesramen, in naj ne zahteva od nje pomoči. Če prej nisi vedel, da ti bo organizacija kdaj potrebna, bodi toliko korajžen tudi sedaj, ko se te lovi za vrat, da ne iščeš pri njej pomoči. Pojdi k odvetniku! Nam organiziranim' in tudi samemu sebi si že s temi, da nisi organiziran, škodoval. Bil si čoki j a za vse zahteve, ki smo jih stavili mi organizirani. Zakaj uprava je videla, da niso vsi železničarji za tiste zahteve in jih ni upoštevala. In zato tudi mi sedaj, ko ti nekaj zahtevaš, nočemo iti za tvoje koristi v boj.
Povešene glave je odšel neorganizirani Tone Č. Ostali so gledali za njim.
Pa je rekel eden:
— Premalo še se zavedamo sa-
Internacionalni
pregled.
Avstrija: Napad na avstrijsko železničarsko organizacijo.
Izmed vseh železničarskih organizacij je avstrijska tako po svoji kompaktnosti, kakor po gospodarski moči na prvem mestu. Ko se je leta 1923 spremenil upravni sistem avstrijskih železnic ter se je ustvarilo samostojno gospodarsko upravno enoto, si je znala železničarska organizacija priboriti dalekosežne ugodnosti in pravo soodločevanja. Vse pridobitve revolucije so bile z novim železničarskim zakonom potrjene kot zadoblje-ne pravice, ki jih brez predhodnega sporazuma med upravo in vodstvom organizacije ni mogoče menjati.
Avstrijskim reakcijonarcem je ta položaj seveda trn v peti in hoče na vsak način zlomiti moč organizacije, Ker imajo nasprotne stranke v parlamentu proti socijalistom malo večino, so dne 12, junija predložili v parlamentu nov zakonski načrt, s katerim naj bi se dosedanji železničarski zakon v toliko izmenjal, da bi imele vlada in parlament zopet pravico vmešavati se v razmerje med železničarsko upravo in uslužbenci, ter da bi imela pravico dosedaj obstoječe kolektivne pogodbe zamenjati z drugimi.
Zlasti predvideva novi načrt novo ureditev službenega razmerja ter preosnovo personalne komisije, v kateri naj se pojača vpliv višjega u-radništva ter upravi zopet povrne širša prostost pri razpolaganju z o-sobjem.
Reakcijonarne politične stranke so tudi v imenu svojih že itak šibkih železničarskih organizacij v parlamentu izjavljale, da se s to spremembo strinjajo, med tem ko vodijo socijalisti proti temu načrtu najostrejšo borbo.
Tudi sodružna avstrijska železničarska organizacija ne čaka prekrižanih rok, marveč je takoj sklicala svoj državni svet, ki je odklonil vsako poslabšanje postojećih zakonov ter glasno zaklical vsem, da naj se z železničarskimi pravicami ne igrajo, ker avstrijski železničarji so pripravljeni svoje pravice braniti z vsemi sredstvi. Oni so napadeni in bodo znali vsak napad parirati.
Tudi ostale železničarske organizacije, ki so številčno zelo šibke (krščanska in nacijonalna) so desav-uirale svoje politične voditelje ter izjavile, da na predvideno poslabšanje pod nobenimi pogoji ne pristanejo.
Takom zadnjih 14 dni so avstrijski železničarji obdržali par sto pro-testnih shodov, ki so potekli v največjem redu ter dokazali, da bodo avstrijski železničarji znali odbiti vsak napad na svoje pravice.
ritega sebe. Saj ga vendar poznamo, da ni bil nikdar naš. Pa smo ga poslušali in mu takorekoč verjeli. Mesto, da bi mu pokazali pesti, ko je zmerjal organizacijo in tajnika.
Vsi so počasi pritrjevali.
— Hudičevo je to, je dodal drugi. Vedno prej vsakemu nasprotniku vse verjamemo, kakor svojim in pa kakor svoji organizaciji. Ta To-ne .9'’ k* le bil vedno proti organizaciji, je v sili zbežal k nji, da mu pomore. Hotel je za sebe izkoristiti moč organizacije, dasi ni nikdar nič za njo naredil.
Tajnik je postopal pravilno, a mi bi ga skoro obsodili — samo radi laži našega nasprotnika.
— To naj bo šola za nas, je rekel tisti, ki je prvi vprašal Toneta C„ kako dolgo je že član.
Vsi so stisnili pesti in dejali:
— Naj še samo poskusi kdo'... Spoznal bo člane Ujedinjenega Saveza Železničarjev.
*
Konec vsega je bil pa neugoden za Toneta Č. Bil je upokojen, a tistih let, za katere se je boril, mu niso všteli. Sam' ni mogel tega izvo-jevati, drugi pa niso znali ali niso hoteli. Na svoji koži je občutil, koliko je resnice, če je organizacija koristna ali za nič.
Dr. G. Piccoll, lekarnar v Ljubljani, priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno
želodčno tinktnro
Čezurno delo v čehoslovaških delavnicah. (ITF.)
Na Češkem se je leta 1929 uvedla praksa, s katero se je obšlo zakonske naredbe, ki v železniških delavnicah predpisujejo strogo Surni delavnik in dovoljujejo čezurno delo le v izjemnih slučajih. Uprava si je, kadar je bila v zadregi, pomagala s tem, da je delavcem ukazala delati čezurno delo, drugi dan pa jih je za toliko časa poslala domov. (Enaka praksa, kod se uvaja pri nas. Op, ured.) Ker pa se na Češkem mora čezurno delo plačati s 25% poviškom, je sodružna češka organizacia to postopanje ožigosala potom svojih zastopnikov v parlamentu ter dosegla, da je ministrstvo gornji način čezurnega dela najstrožje prepovedalo ter odredilo, da se mora vsako čezurno delo plačati. (Kdaj bo pri nas ministrstvo v vavorvanje zakona izdalo slično odredbo. Op. ured.)
Dobički mednarodne družbe spalnih voz. (ITF.)
Brutodobiček te družbe je znašal v letu 1929 183,550.000 belg. frankov in se je napram lanskemu letu povečal za nad 12 milijonov. Tudi letos je družba odpisala ogromne zneske za rezervni sklad, izboljšanje vozovnega parka, tako, da znaša po vseh teh odpisih in dotacijah čisti dobiček 49,259.000 frankov in se letos izplača 20% dividenda (za vsakih 100 vloženih dinarjev dobi delničar za en oleto kar 20 Din obresti — pač lep zaslužek. Op, ured.).
Istočasno pa je položaj zaposlenega osobja zelo težaven, ker ne poznajo ne starostnega zavarovanja in ne fiksnih plač in stalnosti, marveč žive le od »napitnin«, kar je skrajno poniževalno.
Dolžnost ministrstev v raznih državah, tako tudi pri nas, bi bila, da družbo prisilijo, da uvede starostno zavarovanje za svoje uslužbence in izvaja vsaj vse v državi postoječe zakone.
Češki železničarji zahtevajo 13. plačo.
Doslej so se na Češkem izplačevali koncem leta železničarjem posebni izredni prispevki, katere pa so organizacije odklanjale z zahtevo, da se uvede za novo leto obvezno izpla-čilo 13. plače. V teh njihovih zahtevah jih je še podprla nečuvena gesta železniške uprave, ki je dala za leto
1929	izplačati te podpore le v zneskih po 100 do največ 200 Din,
Sedaj so nastopili enotno vsi železničarji in tudi ostali državni nameščenci z zahtevo, da se za leto
1930	že uzakoni 13, plača.
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, Plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz centrale.
Sprememba uradnih ur pri centrali.
V času od 1. julija do 31. avgusta 1930, torej tekom meseca julija in avgusta, smo vpeljali na centrali uradne ure kot sledi:
Ob delavnikih od 7. ure zjutraj do 14. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11, ure.
Delavski zaupniki! Funk-cljonarjl strokovnih organizacij! Zavedni sodrugl In sodružice! Bodite vsi liani Cankarjeve družbe! Letos oktobra dobite za Članarino Din 20*— žtiri krasne knjige. - Poagiti-rajte tudi med sotrpini, da postanejo Člani. — —
CITflJTEJ) E LOVSKO POLITIKO
/iv:

nOROCfl SE x mQ RI BO R


I rošfn predrl^
Opozarjamo na to vse sodruge funkcijonarje in vse članstvo, da ne bodo hodili na centralo popoldne. Sodrugi delavci z Ljubljane pa naj mesto zvečer ta dva meseca pridejo. ako imajo opravilo, na centralo med opoldansko pavzo.
Postopanje z bivšimi člani.
Ker se sedaj zopet v večjem številu vračajo v organizacijo železničarji, ki so bili preje člani saveza, pa so zaostali po več mesecev, naročamo vsem podružnicam!, da pri takih članih vedno izpolnijo novo pristopno izjavo, zlasti da točno napišejo naslov za list, na zadnji strani pristopne izjave pa naj napišejo, od kdaj do kdaj je bil član saveza in pod katero člansko številko in ali še ima staro člansko knjižico. Onim, ki še imajo staro člansko knjižico, ni treba plačati vpisnine, kdor pa knjižice nima, mora plačati tudi vpisnino Din 5.
Pošiljanje obračunov.
Vse podružnične blagajnike opozarjamo, dia je zadnji rok za poši-Ijatev obračuna do 20 tega v mesecu za tekoči mesec. Torej obračun za julij 1930 morate poslati najkasneje do 20. julija 1930.
Centralna uprava USŽJ.
Dopisna šola za Esperanto.
B. Trpni deležniki.
Trpni deležnik (participo pasiva) pri-devni se tvori s pritiklino -ata, -ita, -ota. N. pr.:
a)	pag-ata plačan-a-o, laud-ata hvali en-a-o
b)	pag-ita poplačan, laud-ita pohvaljen
c)	pag-ota, ki bo plačan itd.
Trpni deležnik je podoben pridevniku in se tudi sklanja kakor pridevnik.
Poskusili bomo ponazoriti te deležnike s slikami. Naučite se sledeče besede: vir o mož, porti nositi, sako vreča. Pazite na slike in na tolmačenja:
4
La viro portas la sakon
Z	*
La viro	La viro
portis	portos
la sakon	la sakon
La sako estas portata
La viro: portanto la sako: portata
La sako estas portita
La viro; portinto' la sako : portita
La sako estas portota
La viro: portonto la sako: portota
Tolmačenje: 1. stolpec vodoravno: 1. mož nese vrečo; 2. mož je nesel vrečo; 3. mož bo nesel vrečo.
2.	stolpec vodoravno: 1. vreča je nesena; 2. vreča je bila nesena; 3. vreča bo nesena.
3.	stolpec vodoravno: L mož: nosilec; vreča: nesena; 2. mož: oni, ki je nesel; vreča: ona. ki je bila nesena; 3. mož: oni. ki bo nesel; vreča: ona, ki bo nesena.
(Nadaljevanje sledi.)
Razno.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru
proslavlja dne 2. in 3. avgusta 1930 svojo petletnico obstoja društva. Dne 2. avgusta se vrši ob 20. uri akademija v dvorani »Union« (Götz), pri kateri nastopijo tudi delavska pevska društva (skupni zbor). Drugi dan, 3. avgusta, se pa vrši velika ljudska veselica v Radvanju, gostilna Anderle. — Odbor.
Železničarji-člani podružnice Ljubljana I. — pozor!
Podružnica Ljubljana I. priredi v nedeljo, dne 6. julija 1930 popoldne izlet v Podulik pri Sv. Jakobu ob Savi.
Ob 15. uri se dobimo v gostilniških prostorih našega sodruga Je-žeka v Poduliku.
Preskrbljeno je za domačo zabavo. Igrala bo tudi godba. Kdor noče hoditi peš, se lahko pelje tudi z avtobusom, ki vozi izpred Mestnega doma.
Prostovoljni prispevki, ki se bodo pobirali odnosno dohodek tega izleta je namenjen izključno le za
podporni fond naše podružnice za
podpore bolnim' in onemoglim članom'.
Pozivamo vse službe proste sodruge, da se našemu vabilu na izlet z družinami vred odzovejo!
To si je treba zapomniti!
Ko se je vrnila deputacija železničarskih organizacij iz Beograda je poslala vsem ljubljanskim dnevnikom prepis spomenic, da zainteresira za zahteve železničarjev najširše kroge.
»Jugoslovan« je prinesel obe spomenici v celoti in odstopil celo stran, »Slovenec« je enako prinesel skoro celi spomenici z malimi izpre-membami, le »Jutro« spomenic ni priobčilo, marveč je objavilo le krajši komunike.
Da to ni le slučaj je dokaz, da »Jutro« enako ni priobčilo članka s. Arha — vzroki naših premogovnih kriz — med tem ko je »Slovenec« isti članek prinesel kot uvodnik.
Nasprotno pa »Jutro« pridno priobčuje notice in članke, ki mu jih pošilja »Udruženje jug. narodnih železničarjev«, v katerih mrgoli odkritih in prikritih napadov na naš savez.
Obveščamo o tem železničarje, da bodo znali to »objektivnost« tudi sami pravilno ceniti. Delavstvo pač rabi svoj dnevnik.
Poslovni uspehi Trboveljske premogokopne družbe.
V uvodniku zadnje številke simo naslikali položaj rudarskega delavstva ter sigurno vsakega delavca zanima, kakšen je položaj družbe same in v kakem položaju se nahajajo delničar ji,
Te dni ®o dnevni listi prinesli izvlečke računskih zaključkov trboveljske družbe za leto 1929. Delniška glavnica znaša Din 200,000.000.—.
Poslovni uspeh je znašal v preteklih letih v milijonih dinarjev:
	1925	1926	1927	1928	1929
kos. dobiček 94.0		99.8	104.9	106.2	107.7
davki	37.6	37.8	33.7	30.5	25.5
odpisi	1.3	6.5	18.4	16.4	19.6
čisti 'dobiček 38.3		38.3	38.1	44.1	45.5
dividlenida	15%	15%	15%	17.5°/o n.s0/»	
Kosmati 'dobiček se. je iv zadnjih letih stalno dvigal in je lani doisegel skoro 108 milijonov Din. Obremenitev po davkih pa se je lani ponovno zmanjšala za 5 milijonov Din na 25.5 milijona Din (družba je še leta
1926	plačala na davkih 37.8 milijona Din). Čisti dobiček se ,je povečal na 45.5 milijona Din in je bil za 7.2 milijona Din večji nego 1. 1926 ali 1925. Pri tem pa je treib.a še urpo-števiati, dia so lajni odpisi dosegli izredno vsoto 19.6 milijona Din, idočim ®o v letih pred valorizacijo 'bilančnih investicij (pred I L 1926) znašali komaj nekaj več kakor 1 j milijon Din iletno-. Kakor ni dvoma, da so ! bili odpisi pred valorizacijo bilance za ; pravilno amortizacijo naprav in za njihovo ! obnovo mnogo premajhni, tako je tudi jas- i no, da predstavlja znaten del sedanjih od- j pisav neizkazan dobiček, ki se tem potom ! spremeni v tiho rezervo. Za preteklo leto je družba izplačala 17.5 odstotno dividendo, to je 35 Din na delnico, kakor za leto 1928, do'čim jie znašala dividenda za leta 1924 do
1927	30 Din in za leta 1922 do 1923 pa 25 Din.
V bilanci so se dolžniki lani dvignili na i 191 milijonov Din (predlanskem 172 milij.),
upniki pa le od 64 na 78.5 milijona Dinu Produkcija kaže za zadnja leta naslednje gibanje:
	premog	cement	^Pllo
	ton	vagonov	
1926	1,391.260	1797	1477
1927	1,585.345	2119	1253
1928	1,574.210	4123	1469
1929	1,957.640	4368	2070
Opozorilo podružnicam !
Savez bo izdal delavski pravilnik v posebni brošurici, katero bo dobil vsak član brezplačno. V kolikor bi hoteli tudi nečlani pravilnik, bomo prodajali brošure po Din 5.—. Prosimo, da nam podružnice sporoče koliko izvodov bodo rabile za razprodajo nečlanom, da bomo tiskali zadostno število.
U, S. Ž. J.
40 letnica Konzumnega društva
v Mariboru. — Proslava bo združena s praznovanjem mednarodnega zadružnega dne.
Mariborsko delavstvo slavi v soboto, dne 5. julija 40 letnico ustanovitve Konzumnega društva za Slovenijo. Ta proslava, ki bo združena s praznovanjem mednarodnega zadružnega dne, je predvsem namenjena ideji delavskega zadružništva, bo pa tudi istočasno oddolžitev tukajšnjega delavstva pijonirjem zadružnega gibanja v Mariboru.
Na proslavo, ki se prične ob 20. uri na vrtu Ljudskega doma (v slučaju slabega vremena pa v gostilniških prostori!:), pridejo tudi gostje iz Avstrije.
Delavke, delavci, zadrugarji! Udeležite se tega pomembnega slavja polnoštevilno!
Zahvala.
Podpisani se tem potom iskreno zahvaljujem! Ujedinjenemu Savezu
Železničarjev Jugoslavije za nakazano podporo v znesku Din 150.— katero vsoto sem prejel ob priliki upokojitve.
Ob tej priliki kličem1 kot 29 let organiziran železničar vsem organiziranim sodrugom:	Vztrajajte v
borbi, katero vodite s pomočjo naše organizacije za boljše življenske pogoje vseh železničarjev.
Slavec Karl,
član mariborske podružnice USŽJ, skupina L
Lekarna Trnkoczy / Ljubljana / Mestni trg štev. 4
- Zdravila -
Poštni ček. račun 10.755	na recepte vseh bolniških blagajn.	Telefon štev. 2186
Zahtevajte povsod
C
H
A
B
E
S
O
Pazite na znamko
ki se nahaja na vsaki steklenici!
Pokopališka vrtnarija
Pavel Šimenc 11101K
Ljubljana, Sv. Križ
Oskrbovanjem družinske grobnice in grobove celo leto.
Cvetličarna Sv. Petra cesta 33
Za okrasitev dvoran pri različnih prireditvah se še posebno priporočam p. n. društvam. — Postrežba točna in solidna!
mesar In prekajevalec
Izdelovanje vsakovrstnih mesnih izdelkov ter pristnih
kranjskih klobas
Ljubljana
Domobranska cesta 7
Stojnica: Šolski drevored poleg Zmajevega mostu. Telefon 3157
mmmmmsm
Likanje majke alt damske oblekelSDin
Moško, damsko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito pošije, na željo napravi novo podlogo, tudi obrne, da je kot nova
WALLET EXPRESS
Ljubljana, Stari trg 19.
Po trudapolnem delu
je prvi pogoj
tečna in okusna hrana.
Zato uživajte samo
testenine
Dobijo se povsod!
Železničarji - kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu.
Kipi, relijefi, ornamenti, cerkvena in stavbna dela, umetni kamen, okvirji, mavzoleji, grobnice, nagrobni, javni spomeniki, ograjice, vaze, uklesavan/e in zlatenje napisov, porcelanske slike, sveiiljke, poprave itd.
FRAIUO KONOVAR, LJUBLJAHA
POKOPALIŠČE SV. KRIŽ kamnoseško-kiparsko podjetje
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.