Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 174. V LioMlani, v m, 3. avpsla 1915. Leto M s Velja po pošti: Za oelo leto mpre] . , S 26'— eb en meseo „ ■ • „ sa Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo 2-20 . „ 29--. .. 35-- V Ljubljani na Za celo leto uapre] . za en meseo „ . . „ V gpravl prsjeman mesečno „ s Sobotna izdaja: ia oelo leto........ za Nemčijo oeloletno . „ a ostalo Inozemstvo. „ dom t K24-- » 2— „ 1-70 V-9--12'— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 urni); za enkrat . . . . po IS v za dvakrat......15 „ za trikrat .... „ 13 „ za vočkrat primeren popnst. Porotna oznanila, zalivale, osmrtnice Iti: enostolpna ;',c'ltvrsta po 2 J vin. --Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dau, lsvzomSl ne-doljo tn praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga Vozni red Bar Uredništvo je t Kopitarjevi nllol Štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranktrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = list za slovenski narod. M UUUIVM DpravntStvo )e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Rnčnn poštne hranilnico avstrijske 6t. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravulškora telefona št. 138. Milana padli, škili !£et pred krog dzi AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. avgusta. Uradno se razglaša: Naši zavezniki so priborili pri Doma-szewu, ki leži nasproti izlivu Radomke, včeraj nove uspehe. Zahodno od Ivangoroda so naši sedmograški polki iztrgali sovražniku z bajonetom osem v obliki nadstropij zgrajenih betoniranih opirališč. Pešpolk št. 50, ki ga tvorijo večinoma Ru-munci, je sam osvojil štiri teh utrdb. Polkrog okoli Ivangoroda se je izdatno zožil. Ujeli smo 15 častnikov in nad 2300 mož in smo zaplenili 29 topov, med njimi 21 težkih, nadalje 11 strojnih pušk, velik park orodja ter veliko streliva in bojnega materijala. Naše preizkušene sedmogra-ške čete smejo ta dan prišteti najlepšim svoje častne zgodovine. Neposredno vzhodno od Visle je neka ^aša divizija vzela z naskokom železniško postajo Novo Aleksandrijo in nekaj postojank zraven. Pri Kurovu so vdrle nemške čete, potem ko so vzele včeraj dve sovražni črti, v tretjo. Bolj proti vzhodu od tam do Wieprža drži sovražnik še svoje postojanke. Med Wiepržom in Bugom se nadaljujejo zasledovanje. Naše čete, ki so med Sokalom in Krylowom prekoračile Bug, prodirajo v smeri proti kraju Wladimir—Wo!ynski naprej. V vzhodni Galiciji je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2, avgusta. Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Naše čete so včeraj z bojem vzele Mitavo. Mesto je splošno nepoškodovano. Vzhodno od Ponewježa so se razvili boji, ki se razvijajo ugodno za nas. Severovzhodno od mesta Sirvvalki je bil vzet z naskokom vrh 186 (južnovzhodno od Kalet- nika). Severozahodno od Lomže so dosegle naše čete, ko so na različnih mestih zlomile vztrajen ruski odpor, Narev. Naši so ujeli 1 častnika in 1003 može. Na ostali bojni črti do Visle smo šli naprej; dovedenih je bilo 560 ujetnikov, med njimi i častnik. Pred Varšavo je položaj neizpremenjen. Južnovzhodno bojišče. Severno ob 31. julija osvojenih vrhih pri Podzanicze so vdrle včeraj čete generalnega polkovnika pl. Woyrsch v ljutih bojih skozi gozdove proti vzhodu. Umikajoči sovražnik je izgubil 1500 mož ujetnikov in osem strojnih pušk. Pred Ivangorodcm zmagoviti boji av-stro-ogrskih čet. Polkrog okoli trdnjave se vedno bolj zožuje. Pri armadah generaiieldmaršala pl. Mackensena se drži sovražnik še med Vislo in pokrajino južno od Lenczno, Nemške čete so priborile vzhodno od Kurova nove uspehe. Ujele so 600 mož. Med Lenczno in Zaiinom (severovzhodno od Cholma) napreduje zasledovalni boj. Ob Bugu smo dospeli v okolico severno od Dubienke, Avstrijsko--ogrske čete prodirajo od kraja Vladimir—Wolynskij čez Bug naprej. Najvišje vojno vodstvo. XXX Boji okoli Ivangoroda se bližajo odločitvi. Trdnjava ima pas utrdb , ki izvira še izza časa, ko še niso poznali topov, ki nesejo daleč; zato so forti tudi precej blizu mesta in mostov čez Vislo. V začetku vojske so sezidali nov provizoričen pas. Ta pas so včeraj naše čete na široki črti predrle in osvojile veliko število njegovih opirališč. Zdi se, da je s tem zapečatena usoda trdnjave in vojaškega mesta Ivan- goroda. Od jugovzhoda so se naše čete z zasedenjem kolodvora Nova Aleksan-drija na 12 km približale staremu pasu. Če Rusi nočejo, da bo zajeta večina posadke in zaplenjene bogate zaloge, morajo zelo hiteti z izpraznitvijo trdnjave, tembolj ker imajo za odvažanjc na razpolago le še samo eno enotirno železnico. Vzhodno od Visle bodo ruske čete, ki se še drže severno od Ljublina, vsled ob-koljevalnega postopanja zavezniških čet, kmalu morale zapustiti svoje postojanke in se umakniti proti srednjemu Wjepržu. Vzhodno od Wjeprža zasledujejo zavezniške čete splošno smer Wlodawo na obeh straneh Buga. Vsled ofenzive naših čet proti kraju Vladimir—Wolynskij južno krilo od ruskih čet ni več ogroženo. Smer Brest—Litowsk tvori edina vrata, skozi katera gre še lahko ruska armada nazaj, pa tudi ta pot bo le še malo časa odprta, ker armade Hindenburga že for-sirajo Narew med Lomžo in Osovjecom in so potisnile nazaj rusko fronto pri Suwal-kiju. Važna je tudi osvojitev Mita ve, ki odpira pot v Rigo. Mitava je glavno mesto kurske gubernije. Mesto leži na veliki, rodovitni ravnini ob železnici Riga— Muravjev. Do Rige je še 43 km. Med. 40 tisbč prebivalci je polovica Nemcev. Mesto izgleda prijazno; hiše so sicer nizke, a ceste so široke in snažne. V mestu je muzej z veliko knjižnico, močna ruska posadka in do 40 tvornic. Mesto je važen trg za žito, lan in lanena semena. X X RUSKO URADNO PORO l':TLQ. Petrograd, 31. julija. Generalni štab poroča: Med Njemenom in D vino so se 29. vršili južno od Bavske na levem bregu reke Muše le boji prednjih straž. Isto noč je sovražnik onstran Njemena ponovil svoje napade severno od Su-valkov pri vasi Kienorezy. V okolici Kovna so sovražni oddelki prodirali od jugovzhoda in so se bližali zunanjim utrdbam trdnjave. Ob Narevu večinoma artiljerijski boj. Na isti fronti med vasjo Kamenka in železnico smo pritiskali na Nemce. Na desnem narevskem brega smo severno od Seroka uspešno odbili več sovražnih napadov. Ob Visli je sovražnik na obeh straneh njenega pritoka Raclamske na nekaterih krajih spravil svoje prednje straže na pontonih na desni brez in je poizkušal postaviti mostove. Napadli smo če- te, ki so prekoračile Vislo in naša težka artilerija jo pri vasi ICobylkica razbila sovražnikov most. Med Vislo in Bucrom je sovražnik 29. z velikimi silami napadel na obeli bregovih Wiepr-za. V odseku Chmiel—Piaski jc bil sovražnik odbit z velikimi izgubami, toda ob levem bregu Wieprza se mu je posrečilo po trdovratnem boju prodreti v odsek. Ena divizija je vzeia vas Tra-i paniki in je nekoliko višje prestopila na desni breg Wieprza. Med to reko in Bugom smo 29. odbili vse trdovratno sovražne napade. Na Bugu smo pri So-kalu vr^li sovražnika iz dveh črt jar-kov in pri tem ujeli 1000 mož in 4 strojne puške. Pri Kamionki smo uspešno odbili avstrijski napad. V Črnem morju so imele naše tor-pedovke hoj proti baterijam pri mestu Sile. Blizu Bospora so uničile velik parnik s premogom in 47 jadrnic. VARŠAVA POPOLNOMA ODREZANA. Kodanj, 2. avgusta. Varšava je od petka naprej popolnoma odrezana od prometa z ostalim svetom. Poveljnik v Vilni je ukazal zapreti vse tvornice in društva, ker je dognal priprave za pobuno. Veliko so jih zaprli. NOVA OBRAMBNA ČRTA OKOLU BREST — LITOVSKA. Stockholm, 2. avgusta. Petrograjski poročevalec »Timesa« poroča: Rusko vojno vodstvo osredotočuje zdaj svojo glavno pozornost na to, da izpelje rusko armado iz zagozde. Ruska armada se najbrže umakne v novo obrambno črto s središčem Brest—Litovsk. GOVOR MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA GOREMYKINA. Po predsedniku Rodzianku je govoril Goremvkin: Ker vojna zahteva ogromnih in neštevilnih žrtev in jc vlada odločena doprinesti vse žrtve, zato vas je sklicala, da vam pokaže resnični položaj in se posvetuje o sredstvih, kako naj se sovražnika zmaga. Vojna jc pokazala, da v primeri s sovražnikovimi napori nismo bili dovolj pripravljeni. Da zmagamo sovražnika, moramo razviti vse sile naroda. Vlada vam bo predložila samo zakonske načrte, ki se nanašajo na vojno. Na tem sedaj najvažnejšem polju boste imeli obilo dela. V tem trenutku ni čas za programa-tične govore o zboljšanju notranjih ruskih razmer v mirnih časih, za zboljšanje, katero se bo z vašo pomočjo izvršilo. Gore domače... Svetovni orkan ... Pred letom dnij je zaoril po dolini solza in divja še dandanes z nezmanjšano krutostjo. Kjer so stala preje cvetoča mesta, vidiš zdaj kup razvalin. Pisani travniki, zelene poljane, bujne livade ... Ni jih več. Za-ječale so visoke smreke, zastokale vitke jelke, omajal se je mogočni hrast — padel je ... zginili so krasni gozdovi. Grmi, buči, tuli, rjove silni orkan, grozno je. Gospodar sveta — človek, joka, kliče na pomoč, prosi, prav ponižno prosi in moli. »Otmi nas rev, otmi nadlog!« A vihar divja, razsaja v enomer, se ne poleže, njegova moč je neizčrpna. Zemlja je postala njegovo kraljestvo. Razvaline, opustošena polja, uničeni gozdovi, to je krasota njegove dežele. Slišim vsak dan rezko pokanje pušk, divje gromenje topov, besno vpitje vojnikov, peketanje konjskih kopit, žvenketanje svetlih mečev... Še več. Tam pod grmom leži smrtno ranjen vojak, ki sc zvija v bolečinah. Ne, on ne čuti več bolečin, ne joče več, ne stoka, bori sc z nepremagljivo smrtjo. Padel je junak in ž njim miljoni sladkih želj in upov. Na širni ravnini leži truplo ob truplu, sami junaki, ki so živeli za domovino. Ob križu, ki stoji oh razpotju, sloni ranjenec, oblit s krvjo. Prav milo me prosi pomoči. »Brat, glej, pomagaj mi!« A jaz se ne smem pri njem muditi. Če mu pomagam, izpolnim pač lepo krščansko dolžnost, grešim na nudo proti dolžnosti, ki mi jo nalaga domovina. Le naprej, naprej, da dosežemo vsaj v jutru kraj, ki ga moramo po povelju v najkrajšem času zasesti. Utihnilo je besno tuljenje jeklenih gigantov, divji lirušč in hrup hrabrih trum se jo polegel. Temna noč je legla na bojno polje. Kako dobro de razburjenim živcem grobna tišina, ki zavlada v kraljestvu smrti po vročem boju. Le tuintam se čuje zamolklo stokanje pozabljenega ranjenca... a tudi on skoro umolkne. Polnočni zvon zadonil 'z lin ... ne, ne, tu nismo v kraljestvu mile noezijc. O polnoči kratek počitek po trudapolni hoji — počivamo na tleh kamnitega kraljestva. Naprej! Stopam mehanično naprej vkreber, zatopljen v sladke misli. Danes bom videl iz daljave svete domače gore! Ah, te sem zrl nekdaj, davno, davno v brezskrbni mladosti. Svobodne gore v blaženi zemlji! Hrepenim, koprnim vas zopet videti. Ste spremenile tudi ve svoje obličje, ste sc tudi ve v času moje odsotnosti spremenile tako kot sem se jaz, odkar sem dal slovo vašim ponosnim vrhom? Krasna noč je... Z zapadne strani veje lahek veter. O vetrič, hiti čez hribe, doline, vzbudi jih, naznani jim, da jih bo še danes zrlo oko njih najiskrcncj-šega ljubitelja. Požuri se! Zdravo! Na svidenje! Kako rad bi zlctel s teboj na vrhunce gora, kjer orel svoje gnezdo vije! Zdravo! Stopamo višje in višje, dospeli smo smo že visoko. Na vzhodu se začne polagoma svitati, lahka zarja oznanja solnčni vzhod. Zora puca, bit če dana. O solnce, kolikokrat sem te videl vzhajati izza domačih gora! Bilo si mi vedno znak življenske moči, življenja. Bodi mi še danes to, kar si mi bilo nekdaj! Vlij mi v dušo vsaj en žarek svoje življenske moči! Usliši me! Moja duša je žalostna, prazna, brez idealov... Je to življenje? Ne, življenja brez idealov ni, smrt jc brez njih. To čutim, to vem, o tem som prepričan. So še na svetu cilji, za katerimi naj hrepeni čista duša? Dvomim, jaz jih ne poznam. Ko sem zapustil rodno grudo, razblinili so se ideali moje duše v tisoče meglic. Polagoma so se tudi te meglice porazgubile v ozračju tujine. Postal sem brezčuten. Tavam po tuji zemlji brez mislij, brez želja, brez domotožja. Da, brez domotožja sem, ker sem zgubil najsvetejši ideal, ki mi ga je nudil svet. Živim kot tujec med tujci, a domotožja ne občutim. Zadji ostanki temne noči so zginili z obzorja. Jutranje solnce se pokaže v vsem svojem blisku in žaru. Glej, solnce je vstalo v naravi, a solnce je posvetilo tudi v moji cluši, solnce me je vzbudilo k življenju. Tam daleč v daljavi, od koder je vstalo zlato solnce, sc dvigajo proti jasnemu nebu mogočni velikani moje sveto domovine. Glej jih, glej, stare prijatelje! Občutki, ki jih imam, ko zrem iz obličja v obličje moje ljubljence, se ne dado popisati, lc čutiti jih morem. Oči zro nepremično v daljavo, duša pije sladke občutke. V dolini med onima dvema gorama, dobra znanca sta, Rebrnik in Tolsti vrh, leži moja rodna vas. »V dolinici prijetni je ljubi moj dom, od njega podal se nikoli ne bom.« Kje so časi, ko smo prepevali to nedolžno neseni! Solnce, domače gore, snomin na srečne čase, to me je vzbudilo k življenju. V sebi čutim življenje. O domovina, ti si kakor zdravje, ti si nositeljica življenja. Brezdomovinec ni človek, ni zver, tudi kamen ni, on je hi tj e brez življenja. In to sem bil jaz do zdaj, odkar nisem kot tujec med tujci občutil domotožja. Domotožje ni človeška slabost, domotožje je znamenje čiste ljubezni do domovine. Dospeli smo na določeni prostor, zasedli svoje sedanje postojanke, ki leže visoko v gorah. Morebiti mi je usoda določila ta prostor, kjer naj končam tek zemeljskega življenja. Domači ne bodo vedeli, kje, kdaj in kako sem umrl, a vedele pa bodo gore moje domovine. »Slišiš?« me vpraša tovariš. Da, slišim. Z zadnjo strani se čuje gromenje granat — o kako neubrana, divja je ta kompozicija, da, prava simfonija svetovne vojske. v. Loški, Poljsko vprašanje. Pač pa polagam važnost na to, da sc ravno danes dotaknem enega vprašanja, namreč poljskega vprašanja. Očividno je to vprašanje v celem obsegu mogoče rešiti šele po vojni, toda v teh dneh je važno, da poljsko ljudstvo ve, da je njegovo bodočo organizacijo končno in nepreklicno odločil oklic vrhovnega poveljnika velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča ob začetku vojne. Poljski narod, ki je viteški, plemenit, zvest in hraber, zasluži neomejeno spoštovanje. Danes mi je car naročil izjaviti, da je Nj. Veličanstvo ukazalo ministrskemu svetu izdelati zakonske načrte, ki dajejo Poljakom po vojni pravico, da svobodno razvijejo svoje narodno, socialno in gospodarsko življenje na temelju avtonomije pod žezlom ruskega carja. S Poljaki so tudi druge narodnosti velike Rusije izpričale svojo zvestobo domovini. Zato mora biti naša politika prešinjena od načela nepristranosti in dobrohotnosti proti vsem ruskim državljanom brez razlike narodnosti, vere in jezika. Združimo se v skupnem naporu, h kateremu nas kliče car. Vlada je trdno prepričana, da bo zmaga preje ali kasneje naša. (Ploskanje.) To vero ima cela Rusija. Bodite edini v edinem programu zmage! (Ploskanje na vseh straneh.) RUSKI VOJNI MINISTER O POLOŽAJU PRI VARŠAVI. Petrograd, 2. avgusta. (K. u.) Vojni minister Polimov je v dumi izvajal med drugim: S spretnimi in z vztrajnimi pripra-vamis kozi 40 let je Nemčija dosegla dejansko take uspehe, da prekaša v vojaškem oziru druge dežele osobito še, če izrablja svoje bogate tehnične vire in če popolnoma pozablja vojne tradicije, ki so dozdaj izdelale postavo vojaške časti civiliziranih narodov. V tem trenutku je zbral sovražnik proti nam nenavadno velike vojaške sile, ki korak za korakom obkolju-jejo ozemlje varšavskega vojaškega okraja, katerega strategične mejne črte so vedno tvorile slabo točko naše zahodne meje. V teh okolnostih bomo morali morebiti prepustiti sovražniku del te pokrajine in se bomo morali umakniti s postojank, kjer se lahke* naša druga armada pripravi, da zopet more prodirati. Mogoče prepustimo danes sovražniku Varšavo, kakor smo izpraznili svoj čas Moskvo, da si zagotovimo končno zmago. Končno je minister pozval, da mora vse ljudstvo podpirati armado. SLOVENEC, Sne 3. avgusta 1915, OFICIJELNA NAPOVED IZPRAZNITVE TRDNJAV OB VISLI. Haag, 2. avgusta. Ruski poslanik objavlja izjavo o umikanju iz Poljske, po kateri sili mimoidoče pomanjkanje inunicije rusko armado, da se umakne iz trdnjav-ske črte nazaj na Njemen in Bug, IVANGOROD, NOVOGEORGIEWSK IN KOVNO NA VRSTI. Kodanj, 2. avgusta. V noči od 27. na 28. julij je v okolici Ivangoroda otvorilo 100 topov strašen opustoševa-len ogenj proti ruskim postojankam. Po zadostni pripravi jc prešla k napadu pehota in pregnala Ruse iz zemeljskih utrdb. Naskok na severne postojanke Ivangoroda se bo kmalu izvršil. Vojni poročevalski stan: Boj za trdnjave Nowogeorgiewsk, Ivan-gorod in Kovno se bo vsak trenutek pričel. RIGA. Rotterdam, 2. avgusta. Sotrudnik lista »Politiken« sc je po dolgem težavnem potovanju vrnil iz Rige. Poroča, da je življenje v Rigi zelo živahno. Vhoda Nemcev pričakujejo čisto mirno. SLABŠE KOT V JAPONSKI VOJSKI. Roterdam, 2. avgusta. »Novoe Vrem-ja« piše: Temna slutnja nas preveva, položaj je slabši kot v japonski vojski. ŠKODA PO VOJSKI V GALICIJI IN BUKOVINI. Dunaj, 2. avgusta. (Kor. ur.) Ker. je oproščena od sovražnika cela Bukovina in večji del Galicije, je ukazala vlada, naj se ceni škoda na zasebni lasti, ki jo je pro-vzročila vojska. 174. štev. JBrtftne^^&^OM+tHigitfii,* ✓""i® |!wangorod Vrtu* . »'T^' mtičzanKa iS; kffirtt/. »Bonov/ i mh -N iSelze* Nowa1AIcxaridria vv Zemljevid k bojem pri Ivangorodu. SAZONOV O POLOŽAJU. Petrograd, 2. avgusta. (Kor. ur.) Zu-.anji minister Sazonov je v svojem govoru v dumi predvsem opozarjal na svoja zadnja dva govora, iz katerih sledi, da ni ne Rusija in da niso njeni zavezniki odgovorni za sedanjo vojsko. Sazonov je nato naglašal, da je Rusija prej ko slej tesno zvezana s svojimi hrabrimi zavezniki in da se sile vsakega najboljše izkoristijo v dosego skupnega smotra. Med pritrjevanjem dume je pozdravljal novo zaveznico Italijo, katere ljudstvo stremi že dolgo za tem, da osvobodi svoje rojake izpod tujega jarma. Imeni Trst (z velikansko slovansko manjšino. Op. ur.) in Trident sta bili že dolgo vojno geslo potomcev tistih, ki se bore za preporod Italije, Salandrovo ministrstvo je v prvih petih mesecih skrbno pripravljalo svoj vstop v akcijo in ko je napočila ura, se je pridružila Rusiji, Franciji in Angliji. (Odobravanje.) Če bi bile zgledu Italije sledile tudi druge države, bi bilo to dovedlo k hitremu koncu vojske in prelivanju krvi in bi se bili približali uri, ko bi bili vojskujoči se narodi v položaju, da prično zopet mirno delo. Upamo, da tisti nevtralci, ki svoje narodne propagande ne morejo rešiti drugače, se ob tej priliki okoristijo. Glede na Švedsko je naglašal Sazonov odkrito željo, da se vzdržujejo najboljši odnošaji dobrega sosedstva in pripozna poštenost, s katero se drži švedska vlada svoje nevtralnosti. Strašna vojna sredstva, ki jih vporablja Nemčija, ki se ne straši ne vporabe zastrupljenja naših vojakov v veliki množini in ne uničevanja mirnih žena in otrok, mora vzbuditi tudi med nevtralci čuvstva pravičnega ogorčenja. Strašni potop »Lusitanije« je neizbrisljiv madež na imenu Nemčije in jasno je že, da je splošno mnenje v Ameriki vsled tega ogorčeno. Hrabrost, ki ji ni zgleda, s katero se vojskujejo zavezniške čete na Gallipoliju, vzbuja naše občudovanje in želimo si trenutka, ko bomo naravnost zvezani z zavezniki. Minister je očital nato Turčiji, da je videla naprej vihar in da je nečuveno zasledovala armensko in grško prebivalstvo, KONZULI ŽE ZAPUŠČAJO VARŠAVO. Krakov, 2. julija. »Glas Naroda« poroča: Srbski, francoski in belgijski konzul so že zapustili Varšavo. ZADNJI DNEVI VARŠAVE. Krakov, 2. avgusta. Prod Varšavo ranjene vojake v velikih množicah prevažajo skozi mesto. Krasne mostove čez Vislo bodo Rusi najbrže razstrelili. 150,000 KM ZEMLJE OSVOJENE. Korespondenca »Heer und Politik« piše: Zavezniki so v enem letu vojske osvojili okoli 150.00 knr zemlje. (To je približno 15 krat toliko kot meri Kranjska, Op. ur.) RADKO DIMITRIJEV POVELJUJE ZOPET NEKI RUSKI ARMADI. Sofija, 2. avgusta. »Dnevnik« poroča: General Radko Dimitrijev je pisal nekemu svojemu prijatelju v Sofiji, da je zopet prevzel poveljstvo armade in da mora osrednji velesili odvračati od Ivangoroda in pripravljati novo prodiranje, STRAŠNA VROČINA NA RUSKEM BOJIŠČU. London, 2. averusta. »Dailv Mail« poroča, da vlada na ruskem bojišču taka vročina, da vojaki kar trumoma padajo. CARJEVO DNEVNO POVELJE OB OBLETNICI VOJSKE. Petrograd. (Kor. ur.) Ob obletnici vojske je izdal car Nikolaj sledeče dnevno povelje armadi in mornarici: Dasi kljub naporom armade in mornarice sovražnik še ni razbit, se ne sme izgubiti pogum. Car upa in veruje na srečen konec bore-nja in prosi božjega blagoslova za ruske bojne sile, RUSIJA ŽRTVUJE SVOJE ZAHODNE ZAVEZNIKE. Genf, 2. avgusta. »Matin« izvaja: Če prepuste Rusi Poljsko, žrtvujejo svoje zaveznike na zahodu. BODOČNOST POLJSKE. V Berlinu ne mislijo na delitev Polj. ske. Kodanj, 2. avgusta. Berlinski dopisnik »Stockholmer Handelszeitung« poroča, da si vodilni berlinski krogi ne želijo razdelitve Poljske, ker bi s tem nastale na vzhodu nove narodne težko-če. Nemci naj bi bili prišli res kot rešitelji na Poljsko, seveda ne na uslugo Poljakom, ampak da ustvarijo boljše meje proti Moskvičanom. Dejansko prihajajo Nemci in Avstrijci kot osvoboditelji malih narodov. Ura svobode pa bo bila šele, ko bo avstrijsko in nemško orožje zmagovito prodrlo na Poljskem. AVSTRIJSKO POSLANIŠTVO V MA-DRIDU ZA POLJAKE. Dunaj, 31. julija. (W. P. B.) Na posredovanje avstrijskega poslanika v Madridu kneza Ftirstenberga se je ustanovil odbor, ki naj nabira prispevke Poljakom. Prvi je daroval španski kralj Alfonz 10.000 pesetov. Do zdaj sc ie zbralo 31.000 pesetov. KAJ NAJ FOLTAKI PRIČAKUJEJO OD RUSOV. Krakov, 31. julija. IfvV. P. B.) Poljski listi objavljajo tajen odlok bivšega ruskega notranjega ministra Makla-kova, pa katerem se smatrajo kot niče-ve vse ruske obljube Poljakom, med drugim tucli znani oklic velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki slove: Z ozirom na odlok velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča so se stavila na mo vprašanja, kako naj se postopa s prebivalstvom v ozemlju ob Visli (Kongresno Poljsko). Na to vprašanje obveščam gospode gubernatorje, da dotični oklic ne tiče viseljskega ozemlja, marveč le tiste poljske dežele, ki ne pripadajo ruskemu imperiju in ki jih bo v sedanji vojski osvojil veliki knez. Dokler se to ne zgodi, se dosedanje pravno-politično razmerje v viselskem ozemlju nič ne izpremeni; pač naj se pa kolikor mogoče dobrohotno v okviru obstoječih postav postopa s poljskim prebivalstvom. Nosi V Lotili!!!]. Lublin pa poseduje za uoznavate-Ija zgodovine še neko drugo znamenitost. Na tistem poljskem državnem zboru v Lublinu leta 1569 je bil storjen odločilni korak, ki je brandenburške-mu kurfurstu zagotovil dedno nasledstvo v voj votlin ji Prusiji in tako je bila v tem poljskem mestu v gotovem smislu porojena veličina Prusijc. Brandenburški kurfurst Joahim II., ki je imel eno hčer poljskega kralja Žige I. za ženo, sc jc 30 let ob velikih težavah in žrtvah v denarju boril za ta cilj. Slednjič je njegov zviti kancelar Lam-preeht Diestelmeier v letu 1563 dosegel dokumentarično pritrditev poljskega kralja, da imajo v Prusiji po izumretju linije frankiških Hohenzollcrncev slediti kot dediči potomci Joahima II. Po Varšavi in Lodzu je Lublin najlepše mesto v Ruski-Poljski. Po vsej bogato blagoslovljeni krajini s prijaznimi vršiči, globokimi dolinami in preko malih rek in jezer vihra sedaj silen boj. Na njej žive skoro sami Poljaki, a izdaten jezikovni otok obsega kakih 15.000 Nemcev, potomcev tistih starih naseljencev, ki so prodrli semkaj v isti čas, ko so njihovi bratje pridobili gr-manstvu pruske dežele. Lublin je bil vsikdar središče trgovine, kakor se tudi danes še razvija tam bogata industrija in trgovina. Tako je bilo to mesto že zgodaj žarišče v zgodovini izhoda. Prekrasni stavbeni spomeniki, ki se še danes dvigajo nad modernimi hišami kot priče minolosti, so najboljši dokaz za to. Tu se dviga nad vse druge cerkve, ki jih jc nad tu-cat, stara katedrala, izhajajoča iz 13. stoletja; tu pripoveduje star razsul grad o ponosnih poljskih vladarjih, ki so nekdaj od tu gospodovali nad prostranimi deželami. Četvorica vrat, med temi Krakovska iz leta 1342, so ostanki starega obročnega zidovja, ki je v jage-lonskih časih napravljalo iz mesta trdnjavo; a po cestah gledajo ponosno in krasno doli barokne fasade hiš pleme-nitaških rodbin, v katerih so Čartorij-ski, Potočki in še druge preslavne ro-dovine praznovale svoje sijajne slav-nosti. Ko je poljski kralj Boleslav III. v letu 1139 po prednikih ustavljeno kraljestvo Poljsko razdelil med svoje štiri sinove in s tem izkopal mladi ustvaritvi zgoden grob, tedaj je najmlajši brat Henrik podedoval Lublin in San-domir. Za mesto in deželo je nastopila doba grozote. Tatarske vojske, ki so v XIII. stoletju preplule izhodno Evropo, so si v letu 1240 osvojile tudi Lublin. Vendar je moralo mesto po neprestano ponavljanem prodiranju Tata-rov prestati težke nevarnosti. Leta 1344 so je oblegali, a leta 1477 celo vpe-pelili. Med tem časom pa, pod gospod-stvom Jageloncev, je mesto doživelo velik razcvit. Velika trgovina z žitom in volno iz Podolije, Volhinije in Rusije se je tu stekala in tako je postal Lublin najvažnejša trgovinska točka kraljestva Poljskega. Že tedaj je štel 40.000 prebivalcev. Tu je bil sedež starega poljskega kontribunala in čudežne stvari so pripovedovali v Nemčiji o sijaju in bogastvu te kulturne točke izhoda. Od tedaj sta bila mesto in okraj najtesneje zvezana z vzajemno usodo kraljestva Poljskega. Na lublinskem državnem zboru leta 1569 je bilo, ko sta se Poljska in Litavija združile v eno državno tvorbo. Mesto jc tedaj po opustošenju po Tatarih zopet vzcvclo, ali svoje st aro pomembnosti ni več zadobilo, tudi ne pocl gospodstvom Rusov, ki so si jc 11. novembra 1831 osvojili in mu odvzeli svobodo. i a veliKein požaru v Menda ni vselej tako pri naših dobrih Kranjcih, Kjer je nesreča velika, so tudi dobre roke takoj odprte. Tudi to pot tako v Ribnici. Najlepši zgled nam je dal ob tej katastrofi v Ribnici naš velerodni gospod deželni glavar gospod dr. Ivan Šusteršič, rodom Ribničan. V nedeljo je bil obveščen natančneje o velikem požaru, v ponedeljek pa se je že pripeljal na pogorišče z izdatno pomočjo. Pripeljal je kar v svojem avtomobilu 300 kg riža in velik hleb sira ter prinesel za prvo podporo 3000 kron denarja. Za vsakega pogorelca je imel besedo bodrila in tolažbe. S solzami ginje-nosti so naslednji dan obdarovani pogo-relci pisali večno hvaležnost deželnemu glavarju. Tudi druge roke so se blagohotno odprle. Dekan Skubic in kaplan Josip Gni-dovec sta takoj po požaru razdelila za prvo hrano 342 kron. Nadalje so darovali: Nj. ekscelenca deželni predsednik Teodor Schwarz 200 K, Matija Nosan iz Goričc-vasi 100K, Josip Divjak, trgovec v Ribnici 1.00K in 100 kg koruze, presvetli škof tržaški dr. Andrej Karlin 100 K, Kmetijsko društvo Loški potok 100 K, Hranilnica in posoijlnica Loški potok 100 K, notar Ignacij Gruntar 100 K, Anton Lovšin, župnik v Radomljah 100 K, Karol Klinar, duhovnik v Ribnici 70 I<; gen. vikar Janez t lis 50 K; ravnatelj Janez Traven 50 K; Dr. Franc Dolšak, zdravnik v Ljubljani, 50 K; dekan Schweiger iz Leskovca 50 K; župan Debeljak iz Loškega potoka 50 K; Matej Dagarin, župni upravitelj na Ledinah, 50 K; po 20 K: Jožef Kržišnik, profesor v Št. Vidu; Jos. Potokar, župnik v Tržiču; Fr. Vovko, župnik v Št. Petru; poslanec Karol Škulj iz Dol. vasi; Anica Bobek iz Ribnice; Simon Zupan, župnik in duh. svetnik na Jezici; Janez Pucelj, kaplan v Šmarje ti; Janez Lesar, župnik v Šmarinem; Jakob Zupanič, župnik v Go-tovljah na Štaerskem; Andrej Podboj in Franja Picek iz Ribnice; po 10 K: Franc Trdan iz Zadolja; Ana Dejak iz Nemške vasi; Novak Franja iz Ribnice; Košir Terezija iz Ljubljane; Vinko Premk iz Vrhnike; Marijana Govže z Brega; Alojzij Klavs iz Gorenje vri i; Andrej Ramovš, župnik v Dobrepoljah; Alojzij Rizzolli z Javornika; Ivana Bartvej iz Loškega potoka; Jos. Sicherl, organist v Ribnici; Fr, Zbašnik, župnik v Hrastju; Fr. Možina iz Novega mesta; Franc Pirker, Anton Lovšin, Janez Rus, Ignacij Bartol, Jak. Vovk, Vida Peterlin, Jos. Ančik, vsi iz Ribnice; premogovnik v Kočevju 6 K; po 5 K: Iv, Klun, Gregor Mihelič, Franc Bartol, Mar. Podboj, Joip Podboj, Ernst Kobler, Franc Križman; Marija Pust iz Ribnice 4 K; po 2 K: Jožefa Okorn, Bern. Adamič iz Ribnice; Franc Burger 1 K. Poleg tega je darovala M. Mrše z Lazov in M. Leuger iz Žirov več obleke. Vsem darovalcem dosedanjim in prihodnjim kličemo: Bog povrni stoterol Pogreli Bine flr. pilil. Ane Miilrer se je vršil v Gradcu v sredo, 28. julija. Mod uclclcžniki žalnega sprevoda je bilo opaziti med drugimi soprogo dc-želnega glavarja gospo dr. Šusteršičevo ter^ gospe Šumanovo in dr. Pcganovo. Deželni odbor jc zastopal deželni ocl- bornik dr. VI. Pegan, deželni muzej pa dr. J. Mal. Daleč od svoje ožje domovine kranjske, katero je rajnica ljubila tako zvesto in iskreno, kjer je tekla zibelka njene mladosti in kjer je želela biti pokopana ob bregovih tajnošumeče Save tam pod prijaznimi dolskimi grički ob strani svojih oboževanih roditeljev, — daleč proč od tod sniva mirno smrtno spanje gori pri sv. Lenartu. Čudna je pot nepreračunljive usode: njo, katere življenje je bila ena sama dolga pesem usmiljenja in pomoči, je v njeni smrti vzel v svoje varstvo sam nebeški priprošnjik in zavetnik vseh zatiranih in preganjanih, sv. Lenart. Ana Schiff-rer se je porodila kot hči stare kranjske rodovine v Dolskem 1. 1867., kjer pa ni ostala dolgo. Zgodnja mladostna leta je preživela v Varaždinu, kjer je obiskovala prve hrvatske šole, a je kmalu zapustila Hrvatsko, za katere usodo se je poslej vedno zanimala. Nenadna tragična smrt očetova jo je v njeni človekoljubnosti tako pretresla, cla je po smrti svoje matere sklenila posvetiti se lajšanju bede ubogih trpinov na deželi, ki morajo biti v težki bolezni brez zdravniške pomoči. Poprijela se je samaritan-ske strežniške službe, spočetka v ljubljanski otroški bolnišnici, zatem v dunajskem Rudolfinu, toda v svojo žalost je morala kmalu uvideti, da njen šibki organizem ni ustvarjen za ta poklic. Menila se je zato (nad 301etna) posvetiti medicini; s silno vnemo, kateri se mora vsakdo brez pridržka čuditi, z jekleno energijo, ki ne najde z lepa primere, je v dveh letih in pol absolvirala vse gimnazijske nauke ter se v Gradcu in po-neje na Dunaju posvetila umetno-zgo-dovinskemu študiju, potem ko je na prigovarjanje svojcev opustila nameravano medicino. S posebno vnemo se je bavila z rimsko-kršč. arheologijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. avgusta. Uradno se poroča: Na tirolski bojni črti jc bil nek sovražni oddelek v dolini Ledro zahodno od Bezzecce presenetljivo napaden in z velikimi izgubami vržen nazaj. V Judikariji so pregnale naše patrulje dve italijanski opazovalni postaji, ki sta se vgnjezdili na višinah severozahodno od Condina. V koroškem obmejnem ozemlju se ni nič bistvenega zgodilo. Na planoti traja boj s topovi dalje. Proti našim postojankam vzhodno od Polazza izvedeni močni italijanski napadi so bili s protinapadom, ki ga je izvedla naša pehota do čez prvotnih postojank, popolnoma odbiti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Brzojavka zbornega poveljnika nadvojvode Jožefa armadnemu poveljniku generalu pehote pl. Boroeviču. Dunaj, 2. avgusta. (K. u,) Zborni poveljnik general kavalerije nadvojvoda Jožef je brzojavil armadnemu poveljniku generalu pehote pl. Boroeviču: Tisti dan velikega vojnega leta, v katerem je bila v tako težki drugi bitki ob Soči pod v tolikih viharjih vedno sijajno preizkušenem vodstvu Vaše ekscelence ob skalnato trdem zidu naših čet zlomljena in odbita velikanska premoč sovražnika, pozdravljam Vašo ekscelenco v imenu svojih junaških čet, in prosimo tako častniki kakor moštvo, da naše globoko v srcih vkoreni-njeno, v neštetih bitkah dokazano zvestobo izporočite Najvišjemu vojnemu gospodu z zagotovilom, da če napočijo še tako težke ure, bodo doberdobske skupine do zadnjega zdihljeja veselo vztrajale zanj in za domovino in da bodo zastavili svoje najboljše, svoje vse tudi naprej. Nadvojvoda Jožei, general kavalerije, 1. r. Poročilo italijanskega generalnega štaba. Dunaj, 2. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča 31. m. m.: V zgornjem Val Camonia je sovražnik obnovil ponoči na 30. julija že 15, julija izjalovljeni vpad na naše postojanke pri Ga-ribaldijevi planinski koči. Energičen nastop prednjih straž je zadoščal, da smo ga pregnali. Isto noč so poizkušali v Kar-niji sovražni oddelki dvakratni naskok na Freikofel, a so bili obakrat odbiti. Bodoči dan je prešla naša pehota pod krepko podporo artiljerije v odseku Mali Pal v drzno ofenzivo, ki je pridobila močno avstrijsko črto strelskih jarkov. Sovražnikove izgube so bile zelo izdatne in nam je pustil nekaj ujetnikov. Zvečer je podvzel s svežimi ojačenji protinapad, ki je bil zopet z izgubami odbit. V soškem odseku se uspešno razvijajo naše operacije, da sc razširi obmostje pri Plaveh. Ko smo porušili obširne žične ograje, smo ob južno-vzhodnem robu Kuka in pri Zagori pridobili na prostoru. Na Kraški planoti so napadle naše čete še neko drugo močno obrambno črto vzhodno od po naših osvojene. Včeraj se Nobena žrtev ji ni bila prevelika, da se ' izpopolni v tej vedi, večjidel naših južnih dežel je prepotovala in se udeležila z drugimi strokovnjaki izkopavanj; njeno doktorsko disertacijo je imenoval njen profesor življensko delo. Maja leta 1912 je vstopila v službo na tukajšnjem muzeju, kjer je v kratkem času uredila galerijo slik s strokovnim katalogom, za katero trudapolno delo ji je deželni odbor izrekel svoje posebno priznanje. Zadnji čas je delala zlasti v arheologič-nem oddelku in završila ureditev lapi-darija. Tudi zase je pripravljala več obširnejših in manjših znanstvenih razprav (med drugim o dragocenih rimskih najdeninah na Karlovski cesti), ki bi pričale o strogo-resnem znanstvenem stremljenju visoko naobražene in nadarjene pokojnice, da ji ni zavratna bolezen, ki je že dalj časa kot mora zadrževala njen duševni polet, tako zgodaj pretrgala nit življenja. Kdor jo je poznal, je moral vzljubiti njeno plemenito dušo, trdno in neupogljivo voljo, njen kremenit značaj in ognjevito ljubezen do rodne grude. Malokdo ve, kako in kje je pletla niti svojih dalekovidnih mislij in zasnov, koliko je storila za deželo in za našo stranko, katere gospodarski in politični procvit ji je bil vsik-dar pri srcu: tiha in skromna, kakor je vedno bila, ni nikdar iskala hrupne hvale in svoje koristi, njeni blagi duši je bila že sama zavest, da hoče in da dela dobro, dovolj veliko in zadostno plačilo. Levica ni vedela, kaj je dala desnica od blaga, ki ga ji jc naklonil Bog, da jc izvrševala dela dobrote; zgodilo se je često, da je vso plačo dala prosilcu, katerih seve ni manjkalo. Z njo smo prerano položili v grob žiljenje polno nesebičnega dela, mnogih žrtev in velike dejanske ljubezni do trpečega bližnjega: zato blag ji bodi spomin. je pričel po uspešni artiljerijski pripravi napad na to novo črto. Dosegli smo znatne uspehe, osvojili smo nekaj jarkov in smo ujeli 334 mož, med njimi 15 častnikov, zaplenili smo 3 strojne puške, veliko pušk in vojnega streliva. Ob Soči izgubili Italijani 1280 častnikov. Lugano. »Tagesanzeiger« poroča, da so izgubili Italijani v bitki ob Soči 1280 častnikov, med njimi 54 štabnih častnikov. Velike demonstracije za mir v Italiji. Monakovo, 2. avgusta. Posebni poročevalec »Miinchener Abendzeitung« poroča iz Chiassa: V več italijanskih mestih so bile velike demonstracije za mir in proti vojski. V Rimu, Neaplju, Genovi, Florenci, Bolonji, Turinu in v Milanu so se kljub policiji in vojaštvu izpremenile demonstracije v prave upore. Zapreti so morali trgovine, ker so se bali, da jih opleni stradajoče ljudstvo. V Rimu stražijo vojaki in policisti kraljevske palače, zasebna stanovanja ministrom in veleposlanikov trosporazuma. Ob Porti Pia so se pred angleškim poslaništvom krvavo stepli demonstranti z vojaki. Množica je nameravala nastopiti proti angleškemu veleposlaniku Rennel Rocld, ki ga dol-že, da je pognal Italijo v njeno usodo. Ministra Salandra in Sonnino morata priti v svoje urada le v spremstvu vojakov. Značilno je pa, da so odpravili vojaško stražo pred Giolittijevim stanovanjem. Kdor ima denar, zapusti Rim. Trdi se, da tvorničarji sami razdirajo v tvornicah, da preprečijo izdelovanje streliva. Svoj denar so že naložili v inozemstvu. V Milanu širijo letake, ki zasmehujejo Cadcrno in se norčujejo, da bo italijanska armada po četrtem rodu~vpaclla v Avstrija. Italija dela vse z entento. Berlin, 2. avgusta. »Vossische Ztg.« poroča iz Ženeve: Popolno sodelovanje Italije z entento naj sedaj postane dejstvo. Zasebne vesti iz Italije poročajo, da v vseh laških pristaniščih zbirajo znatne čete, ki bodo prihodnji leden odšle proti Dardanelam. Žc zadnji četrtek so odposlali na Francosko več ka-valcrijškili polkov, ki jih pa potrebujejo na avstrijski fronti. Trgovinski promet med Sicilijo in Tripolisom ustavljen. Hamburg, 2. avgusta. (K. u.) »Ham-burger Fremdenblatt« poroča iz Lucer-na: Trgovinski promet med Sicilijo in Tripolisom je bil ustavljen. 42.000 Arabcev pred Tripolisom. Haag, 2. avgusta. Pariški listi poročajo: Položaj v Libiji je vedno bolj vznemirljiv. Pred Tripolisom stoji 42 tisoč Arabcev. Lugano, 2. avgusta. Včerajšnji ministrski svet je sklenil, da poviša libijske posadke za šest bataljonov. Nevolja v Italiji. Chiasso, 2. avgusta. Po celi Italiji se dvigajo glasovi radi neznosnega podraže- vanja vseh živil. Zmagoslavna uradna poročila in transporte ranjencev, ki poplavljajo celo deželo, sprejema ljudstvo z vedno večjim nezadovoljstvom in nezaupanjem. Na vodilnih mestih so polni težkih skrbi, ako bi imela vojna dolgo trajati. Italija in Turčija. Curih, 1. avgusta. Petkov italijanski ministrski svet se je pečal z vedno bolj nevarnim položajem v Libiji, ki je zahteval, da so se morale laške čete še bolj umakniti proti obrežju. Iz posvetovanj se jasno razvidi, da se Italija čuti prisiljeno za čas evropske vojne odpovedati se Tripolisu, čeprav jo to silno boli, kajti novih ojačenj ne more poslati. Kolonijalni minister Martini je rekel, da ima vlada vprašanje tako rešiti, da bo po vojni mogoče kolonijo na novo organizirati, to je na novo si osvojiti. Krivijo je naprtil turško-nemški propagandi in ščuvanju. S tem je Turčija kršila lausanski mir. Splošno se sodi, da je Sonnino predlagal proti Turčiji najstrožje korake in da bo Italija prav kmalu pretrgala svoje diplo-matične zveze s Turčijo. »Secolo« pa izjavlja, cla ta ministrski svet še ni izrekel zadnje besede o razmerju s Turčijo. Dvajset vojnih napovedi. Od začetka svetovne vojske, ki je sedaj stopila v drugo leto, se je izvršilo 20 vojnih napovedi: 28. julija 1914 Avstrija Srbiji. 1. avgusta Nemčija Rusiji. 3. avgusta Nemčija Francoski. 3. avgusta Nemčija Belgiji. 4. avgusta Angleška Nemčiji. 5. avgusta Avstrija Rusiji. 6. avgusta Srbija Nemčiji. 11. avgusta Črnagora Avstriji. 11. avgusta Črnagora Nemčiji. 11. avgusta Francoska Avstriji. 13. avgusta Angleška Avstriji. 23. avgusta Japonska Nemčiji. 25. avgusta Avstrija Japonski. 28. avgusta Avstrija Belgiji. 2. novembra Rusija Turčiji. 5. novembraFrancoska Turčiji. 5. novembra Angleška Turčiji. 7. novembra Belgija Turčiji. 7. novembra Srbija Turčiji. 23. maja 1915 Italija Avstriji. Ker je na strani naših sovražnikov osem držav, bi moralo biti pravzaprav 24 vojnih napovedi. Manjkajo tedaj štiri, in sicer še ni Italija napovedala vojske Nemčiji in Turčiji, nadalje sta Črnagora in Japonska napovedali vojsko samo Avstriji in Nemčiji, ne pa tudi Turčiji. Uradništvo za ljudstvo, ne ljudstvo za uredništvo. Biala, 2. avgusta. (K. u.) Danes ob 10. dopolnc se je predstavilo uradništvo gali-škega namestništva novemu namestniku generalu pehote pl. Colardu, ki je nagovoril uradništvo z daljšim govorom, v katerem je izvajal med drugim: Kot namestnik sem sam odgovoren za vso politično upravo. Zahtevati moram zato, da vsi podrejeni mi uradniki pomagajo in da izvedejo vestno vse, kar bom odredil. Pred-očijo naj si vedno kakor jaz, da smo mi kakor vsi uradniki za ljudstvo tu, ne pa ljudstvo radi n a s. Najnatančnejše izpolnovanje postav in odredb, največja nepristranost nasproti vsem plastem prebivalstva, nasproti vsakemu prebivalcu dežele brez razlike vere, brez razlike naroda in brez razlike stanu bodo edine vodilne smeri našega urado-vanja. Le tako moremo pridobiti zaupanje cele dežele, brez katerega bi bilo nemogoče uspešno delovanje za blagor dežele in s tem tudi za blagor celokupnih državnih koristi. Opozoriti Vas moram, gospodje, v sedanjem trenutku na neko jako važno okolnost. Vsak uradnik, ki hoče biti polnovreden, mora biti vseh deželnih jezikov v toliko sposoben, da lahko reši občevanje s strankami. Prosim, pokažite tudi v tem oziru svobodno voljo in če obstaja tozadevno kaka pomanjkljivost, naj se v kratkem odstrani. Sovražni letalci na naši joZnovzhodni Mi. Budimpešta, 30. julija, Listu »A Nap« se poroča iz Temešvara: Francoski letalci, ki se nahajajo v Srbiji, so se zadnje dni opetovano pojavili nad mesti ob Donavi. Ti izleti pa niso nikoli imeli uspeha. Zadnjič so metali bombe na Novosadsko okolico, prošli teden pa so krožili nad raznimi dalje proti vzhodu ležečimi kraji Temeške in Toronlalske velike županije, ne da bi napravili kaj škode. V petek zjutraj se je prikazal francoski letalec nad P a n č ev o, toda naša obmejna straža ga je zapazila in težki topovi ter strojne puške naših čet ?o ga vzele na piko. Nekateri pravijo, da sc je lctalccm posrečilo uiti, drugi pa trde, da jc stroj ob meji mesta z mrtvimi avU \ atiki padel. Viharna noč oh Soči. Ob Soči, koncem julija. Sto korakov pred strelskimi jarki so se pomikale temne postave, dve, tri, cela vrsta. Po tleh so se počasi plazile proti našim postojankam. Videli smo le senčne obrise. Toda oko se je kmalo navadilo in videlo, da po vsem pobočju mrgoli teh po« stav. Neprestano se je množica rinila bliže in bliže. Bošnjaki spredaj v jarkih so morali plazečega se sovražnika še bolje videti. In vendar ni padel noben strel. Ali so hoteli pustiti Italijane čisto blizu, predno bi stre* ljali? >■* »Krasni fantje, naši ljudje!« je šepe« tal stotnik poleg mene. »Ne ganejo se int čakajo. Občudovanja vredni taki živci* Mene trga, lahko mi verjameš. Ko bi ne imel strogega povelja, bi se ne mogel zdr« žati.« Oddaljenost najsprednejših sovražnikovih vrst od naših postojank je znašala! k večjemu še pedeset korakov in še zme« rom nobenega srela. Ali so mislili Itali« jani, da so naše postojanke prazne, da je njihov artiljerijski ogenj uničil naša kritja' in njih prebivalce? Ali so pa mislili, da naši ljudje spe? Saj so prihajali v množi« cah, gosto drug tik drugega, in za prvo vrsto druga in tretja; celo pobočje je mr-f golelo sovražnikov. Sedaj zopet tako žareč blisk, da smd morali zapreti oči, strahovit grom in divji krik. Le nejasno smo mogli videti, kako so Italijani skočili kvišku in drli proti našim jarkom. »Evviva Italia, avanli Savoya!« so; rjoveli, tako da so prevpili celo grmenje. Toda tudi strelski jarek je bil naenkrat gosto zaseden. Bošnjaki so stali na kritju^ vihteli orožje in 'klicali nasproti rjovečemu sovražniku »Živila Avstrija! Živilo Avstri« ja!« In v temno trumo Italijanov se je bliskalo in grmelo prez prestanka. Bošnjaki so metali ročne granate. Sovražnikove vr« ste so se zmedle v klopčič. Zadnji so tiš« čali naprej, sprednji so hoteli nazaj. Med1 krike »Evviva Italia-« in »Živilo Avstrija!« se je mešalo bolestno in besno tuljenje zadetih. K temu treskanje razpokajočih" se ročnih granat in grmenje v oblakih. In sedaj sta začeli pred nami prasketati dve strojni puški, neusmiljeno, živec pretresajoče, ki sta pošiljali v goste sovražne množice tisočero smrt. Bliski so osvetljevali boj in ob vsaki eksploziji ročnih granat je bilo videti v bleščečem svitu, kako padajo goste italijanske trume. Naenkrat so Boš« njaki izginili. Poskakali so v strelske jarke in otvorili odondod blazno streljanje iz pušk. Temne, truma nasprotnikov se je začela gibati; in kakor da bi se bili še-le sedaj zavedli, so planili po pobočju nizdol* tako hitro kakor sta množina in drenj le dopuščala. ;; »Takoj s šrapneli radnje!« se je glasilo telefonižno povelje. In med strašnim bučanjem so sedaj žvižgali in treskali šrapneli s cele naše fronte v vrste bežečega sovražnika. / »Ogenj ustaviti!« je končno javila telefonska ordono.nca. Zunaj je curkoma lil dež in prasketal na strehi našega stanišča. V ospredju je vladal mir. Tu in tam še kale strel iz puške, ki je hrupno motil enakomerno šumenje dežja, drugače nobenega glasu, ki bi spominjal na silni boj. Naj« globja tema. Le tu in tam še slaboten blisk. (Dalje.) Boji na zahodu. Nemško uradno poročilo. * Berlin, 2, avgusta. Veliki glavni stani V zahodnem delu Argonov smo se po« lastili s presenetljivim napadom več sovražnik jarkov; ob tej priliki smo ujeli 4 častnike in 142 mož in smo zaplenili eno strojno puško. Zvečer so Francozi zopet napadli v Vogezih črto Schratzmaanle—< Baremkopf. Celo noč so se tam ljuto borili. Napadalci so bili vrženi nazaj. Tudi na Lingekopfu se bijejo novi boji. Na raz* nih mestih bojne črte smo uspešno raz« streljevali podkope. Južno od Ban dq Sapta je sestrelila naša artiljerija iranco« ski privezani zrakoplov. Neki bojni leta« lec je prisilil pri Longemeru (vzhodno od Gerardmera) sovražno letalo, da se je mo< ralo spustiti na tla. / Najvišje vojno vodstvo. Francoska poročila. Iz Pariza poročajo nemškim listom: Uradno poročilo ocl srede popoln dne: V Artois severno od Soucheza so Nemci po močnem bombardiranju po-t noči izvedli več napadov na naše postojanke. na raznih točkah. Po zelo živahnem boju so bili vrženi iz strelskih jarkov zopet ven, razen na enem mestu, kjer so držali 20 m utrjenega zakopne-ga pročelja. — Soissons je bil včeraj obstreljevan. — V Argonih je sovražnik poizkusil napasti v smeri na Fontaines au Carmes. Ogenj naše pehote ga je vr- lfoiska 2 Italijo. gel nazaj v njegove strelske jarke. Na ostali fronti je bila noč mirna. Uradno poročilo v sredo zvečer: Tekom dneva nobenega dogodka na fronti od morja do Vogezov. Zasedli smo dve sovražni kladari vzhodno od Lingekopfa in na Scliratzmannlu. Četrtek 29. julija popoldne: V Ar-tois tekom noči običajno obstreljevanje. Pri Souchezu nekaj bojev z ročnimi granatami. V Argonih boji z bombami in zračnimi torpedi na ozemlju Bagatelle—Courte—Chausse. V Vogezih smo v dne 22. julija osvojeni postojanki na Lingekopfu pobrali 200 mrtvih Nemcev, našli dve strojni puški in 200 pušk. Nemške čete so pustile na ozemlju Barrenkopfa nad 400 mrtvih. Natančno število v zadnjih bojih dne 27. in 28. julija ujetih znaša 201. Zvečer ob 11. uri. Od morja do Vogezov je bil dan precej miren. Močnejše delovanje je bilo samo pri Souchezu, Arrasu, Soissonsu, v Argonih pri Maric Therese, pred Fey-enHaye. St. Die in Than sta dobila nekaj granat. Na Barrenkopfu so se Nemci skušali zopet polastiti postojank, katere smo jim vzeli. Odbili smo zelo ljut napad. Vse pridobitve smo obdržali. Nemško baterijo, ki je podpirala napad, smo razrušili. Obstreljevanje mesta Compiegne. »Pester Lloyd« poroča: 65 km pred Parizom so krogle nemških težkih topov porušile hiše in prisilile ljudi, da so zbežali. V tihi Compiegne, priljubljeno letovišče manj premožnih Pari-žanov, so udarile nemške krogle. Nenadno obstreljevanje je pregnalo vse letoviščarje v Pariz. Strokovnjaki sodijo, da gre tu za nove topove, ki nesejo tako daleč in ki stoje na točkah, katere so francoskim letalcem skrbno prikrite. Vsled obstreljevanja so nastali v Compiegne veliki požari. Royalistična propaganda v francoski armadi. Curih, 31. julija. Herve nadaljuje v brošuri svoje napade proti vojnemu ministru Milerandu, kjer dolži tudi vrhovnega poveljnika generala Joffre-ja, da vedoma podpira royalistično stremljenje v armadi. Francija in mirovna poslanica sv. očeta. Genf. Francoski listi sodijo z ozi-rom na mirovno poslanico sv. očeta, da bi mir v sedanjem trenutku koristil le Nemcem. Kljub temu se zdi, .da krogi sporazuma štirih niso neradi čuli besedi sv. očeta. Francoski letalci zopet nad Freiburgom. Berlin, 1. avgusta. (Kor. ur.) Včeraj okolu 6. ure zjutraj je priletelo nad Frei-burg zopet 6 sovražnih letalcev. Posrečilo se je sestreliti eno letalo. Dva lahko ranjena letalca sta bila ujeta. Gospodarski boj entente. Lyon, 31. julija. »Lyon Republi-cain« poroča, da je francoski senat včeraj pozval vlado, naj nadaljuje svoja diplomatična pogajanja z zavezniki, da se doseže mednarodni dogovor skupnih odredb glede prepovedi trgovine z Nemčijo in Avstrijo. »Temps« pa poroča, da se je zbornici predložil zakonski načrt, ki kazensko zasleduje vsak izvoz blaga iz osrednjih držav. Carinski odsek je ta načrt sprejel. Na morju. London, 1. avgusta. (K. u.) Potopljen je bil parnik Clintorna. Posadko, 45 mož, so rešili. London, 1. avgusta. (K. u.) Potopljen je bil angleški parnik Benverlich. TurCija v vojski. POROČILO TURŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA. Carigrad, 2. avgusta. (Kor. ur.) »Agen-ec telegraphiquc Milli« poroča iz glavnega stana: Naši poizvedovalni oddelki so 31. julija vdrli pri Sedil-Bahru v sovražne strelske jarke in so zaplenili veliko množino pušk in streliva. Neko naše letalo je letalo nad Tenedosom, vrglo je uspešno štiri bombe, med katerimi je ena padla na sovražno letališče. Letalo sta zasledovali dve sovražni letali, a je naše otvorilo nanje uspešen ogenj iz strojnih pušk. Carigrad, 2. avgusta. (K. u.) Agence teleeraphique Milli poroča iz glavnega stana: Kavkaška bojna črta. Naše desno krilo jc prepodilo po boju dne 30. julija sovražnika iz njegovih že prej pripravljenih postojank pri Tartaku in blizu meje. Ujeli smo približno 160 Rusov in smo zaplenili množino pušk, streliva in oprave. • M Mojster pa se vedno peha!« Pred kočico stoji štab ter pridno pregleduje zemljevide. Kar priteče štabni trobentač ter pokliče nadporočnika Adama Kory-to\vskega. Povelje: »Gospod nadporočnik, Vi morate z enim podčastnikom in desetorico jezdecev odriniti 'kc Častnik je skokoma odjahal s prvimi jczdeci naprej. Zdajinzdaj žvižg, in podčastnik je vodil ostalo četo za njim. Tako so prijezdili blizu do Ksicze. Kakor pošasti mole obrisi prvih hiš kvišku iz teme. Skoro na tristo korakov so se bili ulanci priplazili, kar zarezgeta kljuse nekega jezdeca ob boku, V bližini so nedvomno konji. »Pozor!« Gornji trup naprej, počasi dalje'« Že je počilo najmanj 30 pušk. Sledile so salve. Kdo ve, odkod! Niti ene cevi ne opaziš. Morajo biti dobro zakopani. Tam pa pridirja iz vasi že cela vrsta kozakov, dober vod, »Smer za menoj! Marš, marš!« zakliče nadporočnik, ki se je bliskoma odločil. In v divjih skokih zleti kavalkada proti robu gozda, ki se razprostira kakih 1500 korakov od Ksicze proti jugu. Kozaki divjajo za nami, streljajo kakor Indijanci. Pik! — zadelo je samo bojno skle-nico. Škoda zadnjega požirka! Sedaj velja: Kdo ima boljše konje? A, prijatelji me hočejo odriniti od gozda; se jim že nekaj dozdeva! Prepozno, gospoda moja! Široko se razprostira gozd v globokem. svetem miru. Ne pozna ne prijateljev, ne sovražnikov. Kdorkoli teh divjih jezdecev ga doseže, mu ponudi varno zavetje v svoji temni goščavi. Ulanci so bili svoje zasledovalce še bolj pretekli in že so skozi grmovje ob robu drveli pod prvo drevje. Njih široki, od trnja razpraskani kmečki obrazi se cede veselja, hitro so zbrani ob svojem vodji. Ta si pa dovoli še majhno šalo s kozaki, ki so se, kakih 500 korakov proč, potrti gugali na svojih poska-kujočih konjih ter žalostno, ne da bi si znali pomagati, prežali proti grdemu gozdu. Pet karabincev bo pač zadostovalo, Koritovski se s par strelci priplazi do pripravnega izstrelišča, in sedaj veljaj osveta! Dobro! Tam že leži eden od njih. »Živahno streljati!« in tedaj že sfrče proč, — trikrat več jih je bilo kakor nas! Le ne tratiti streliva! »Ustavi ogenj!« Tako, sedaj bi imeli mir. Sedaj pa beležnico v roke. Hiter naris; da, od tam so priletele krogle. Vsekakor vojna straža! Zemljevid sem! O, potemtakem pa bi se dala izslediti cela črta prednjih straž. Poizkusimo enkrat preko Ziomianske proti pristavi Ksicza. Bože moj, sedaj bi dobro dela svalčica! Pa, kdo ve, morda bi njen žar spravil ves načrt v nevarnost. Torej, kadimo mrzlo! »Ne pelji nas v izkušnjavo!« Rajši proč s »papirovko«. Kako postane človek otročji, kadar se je treba odpovedati strasti. »Na konje!« Čez pet minut se je bila naša bojevita četa na drugem kraju približala sovražnemu pasu, previdno kakor tipalniki žuželke. Ni manjkalo dogodljajev. Topot smo ugotovili drugo vojno stražo severno od čuvajnice Ziemianske, kar je častnik na svojem narisu natančno začrtal. In tako je šlo naprej, smrtni nevarnosti v obraz, dokler ni bila vsa črta sovražnih prednjih straž, kos za 'kosom, razkrita, vojne straže na prostoru Maidan—Dobrova—Wol-ko z glavno postojanko ob pristavi Ksicza, Ta oddelek je štel nad 100 mo. Nadporočnik Korytowski se je tedaj zavedel, da je njegova naloga rešena, in šele sedaj^ so pognali utrujene konje v lahnem diru nazaj. Enega ulanca je pogrešal. Pala sta s konjem vred tam zadi, ko so Rusi pošiljali svoje zadnje pozdrave za nami. Revež! Ali ti bo kdo pomagal? Ali pa te sploh nobena kost več ne boli? Kaj poreče tvoja mati, tvoja nevesta? Koliko je mater, koliko deklet, ki sedaj tarnajo! — Ah, jutranji svit! Čisto rdeče je zažarelo nebo. Morda koraka moj ulanec baš sredi skozi ta ognjena vrata v večnost? Bi tudi ne bilo ravno slabo. Sedaj pa svalčico! — Na misel mi pride stara jahaska pesem o »jutranji zarji«. Nekaj posebnega je v njej; ni neumna, ne! Vraga, zdaj pa naprej! Podpolkovnik bo že čakal; smejal pa bo se tudi. Radoveden sem, kaj poreče. S tihim, ponosnim nasmehom na ustnicah je častnik jezdil proti svojemu polku, desetorica vrlih ulancev pa za njim. Po divji noči jih jc nekoliko mrazilo pod bleščečimi žarki jutranjega solnca in — jahaške časti. XXX Dne 15. septembra 1914 so podredili istemu častniku lovski oddelek s 50 mož- mi in eno strojevko. Detašman je imel od Sieniavve izvršiti sunek proti Cieplicam, ondotne zakrivalne putrole razpršiti ter dognati, kje stoji in 'kako močan je sovražnik. Skoro mesec dni je bilo preteklo od Zaklikowskc patrole. V vojni pa pomeni en mesec mnogo — koliko bolj si čez toliko časa utrjen, koliko stvarnejše vse presojaš. Ne razmišljaš več o mrtvih, in tako lažje opravljaš poveljniške posle. Dejanski je nadporočnik Korytowski južno od Cieplic zadel na sovražno konjenico, 'ki je bila že razjahala. Kosmate kape so se bik menda šele ravnokar ugnez-dile onstran rečice, ki teče v neštetih malih ovinkih proti Sanu — prava lenoba med rekami. Sedaj pa se je ni bilo smelo prezirati in zaničevati, Očividno bi se sicer dala prebresti, vsekakor pa jc tu nastop z golim orožjem izključen, in to žali-bog hudo nasprotuje jahaškemu boljšemu instinktu. »Torej streljaje skozi!« V gozdu na desni so se dali konji lepo spraviti v kritja, in tamle ob ovinku reke se bliža šuma tik grmovja ob obali. Krasno, divno! Tam jih presenetimo, postavivši strojno puško, in tako bomo prijazno družbo onstran reke prav lepo obstreljevali od boka. Med tem, ko se to vrši, pa pridržim jaz s polovico mojih karabincev takorekoč »bika za roge«. Vse to se je že hitro, kakor bi trenil, zgodilo. Sklepu jc sledilo povelje! Tu so se že ulanci v težkem, nerodnem teku razkropili v roje, dočim so jih z one strani obsipavali s streli, ki niso bili ravno slabo merjeni. Tam so že potegnili konje dalje noter v gozd, dočim predmojster s svojimi ljudmi vlekel strojno puško na zaukazano mu mesto. Zavedal se je svoje časti, kajti njegova naloga je bila, da skuša sovražnika z nepričalkovanim ognicm z boka omajati. Sicer pa imeniten dečko, ki se je znal zares popolnoma neopaženo priplaziti do določenega kraja. Le predolgo časa je potreboval za to delo; — tako vsaj so menili ulanci v rojni črti, katerih marsikdo je bil že obstreljen in se je ranjen vlekel proti gozdu. V nepotrpež-Ijivem pričakovanju so vrli fantje med ostrimi poki svojih karabincev napenjali sluh v smeri proti grmovju ob obali. Samo dva tovariša, ki sta že izdihnila, sta bila uviditejša; njima se pač ni več mudilo. Nadporočnik pa je že razmišljal, kako da preboj, o katerem je bil docela prepričan, da se posreči, najboljše izkoristi. Le kadar mu je krogla, ki se je odbila od tal, brizgnila v obraz kako grudico, je zago-drnjal. Sedaj pa je naenkrat iz grmovja za-ragljalo, in ulancem-strelcem so se od veselja razlila lica. Mojster je, kakor jc bilo videti, dobro delal s svojim čudovitim ko-silnim strojem, kajti sovražne krogle so že vedno redkeje padale. A strojevka je brez usmiljenja drapala naprej v sovražnih vrstah in zemlja se je onstran napajala s krvjo. No, sedaj se že plazijo liki voluharji iz svojih lukienj. To pa jim moramo priznati: svoje konje so sijajno skrili. Nekaj jih je že zajahalo, in v hipu so se razkropili na vse štiri vetrove. Strela! Moji ulanci pa zijajo za njimi. »Ogenj! Ogenj!« Tudi strojna puška je ubežnike še škropila, kolikor se je dala naprej poriniti po drkalnici. Prosta pot, zrak čist. Sedaj pa hitro čez vodo, le naprej! No, lepo vezilo so jim naklonili bogovi. Tu leži več kozakov nego je nas vseh skupaj Tam se jih še nekaj zvija v bolečinah. Ubogi črvički! Naprej, naprej! Čas je sedaj vse! Nekaj ur pozneje dirjata že dva jezdeca — sela od oddelka nazaj s poročilom: »Sovražna pehota, približno dva bataljona v Cieplicah in okolici.« Oj, tamle bi morala biti šc krasna »lina< za opazovanje. Smer: nizki z gozdom pokriti holm! Straže na drevju razdeliti, malo bolj nadzorovati dečke! Kaj, straža št. 3 ima poročilo? K njemu! No, hvala. To bi torej bila cela brigada konjenice, Sicer pa vozi topništvo s seboj. Vse proti Cieplicam. »Debeli četrtek« je danes, kaj? Srce ti kar poskakuje v prsih. »Videti« je najlepši šport na svetu, samo če bi pisanje poročil ne bilo tako presneto zamudno. Toda gospodom takorekoič uoreti oči v drobovje njihove strategije in jih semtertje tudi še malo poščegetati — to je za jezdeca delikatesa' Sedaj pa nas ie sovražna stranska straža izvohala ter kmalu naščuvala proti nam večji pehotni oddelek. Kaj nam mari! Mi ge že prebijemo, Morda vidimo še kaj novega. Jutri bo itak batin deževalo. Teh par strelov, — prava reč! Toda poročila! Jezdeci — seli? Na vsak način je priporočljivo, da se poročila precej odpravijo. Konji so tudi že spehani. Torej, odhod! Žalibog! General bo s poročilom zadovoljen. Oni tam pa streljajo čsdalje bolj gosto. Zaman! Nima nobenega smisla! Če se od nas le eden povrne, izda zbiranje in razvrstitev vaših dveh brigad. Z Bogom, gospoda! Na svidenje jutri! In odleteli so v lovskih skokih. General je prihodnji dan pariral nameravani ruski udar. Ruska kri je tekla v potokih. Nadporočnik Korytowski si jc pri tej priložnosti zaslužil »signum laudis<. Korytowski pa js šel dalje za sledom. Močna pehotna kolona prikoraka z vziioda proti Lesajku. Vraga! Komaj sta sola izginila, pa že zopet novica, — to je staia pesem. Toda to poročilo se že izplača. Štiri jezdece tvegam, eden se bo pač pretolkel. V bližini že zopet strašijo kozaki. Ljuiilianske novice. lj Redna seja občinskega sveta bode v četrtek, 5. t. m. ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu jc proračun. lj Kako bo Ljubljana letos praznovala cesarjev rojstni dan? Odsek za proslavo cesarjeve 85letnicc in odsek za »Ščit v že-lezju« sta imela v petek pod predsedstvom župana dr. Tavčarja skupno sejo, na kateri se je sklenilo sledeče: Na predvečer cesarjevega rojstnega dne 17. avgusta se bo na županov poziv okrasila Ljubljana z zastavami in meščanstvo bo razsvetlilo okna. Vršil se bo tudi vojaški mirozov. Dne 18. avgusta, po cesarski maši, se vrši pred rotovžem slovesno zabijanje žebljev v mestni »Ščit v železju«. V ta namen bo postavljena posebno lepo okrašena lopa. Cesarjev rojstni dan bo za Ljubljano za-jedno tudi cvetlični dan. Dame vseli treh mestnih strank bodo prodajale na ulicah in trgih cvetlice v korist Rdečemu križu. Mestna občina pa se bo na cesarjev praznik spomnila tudi cesarjevih največjih ljubljencev, ranjenih vojakov, ter jim hvaležna za junaško obrambo domovine, za katero krvavijo, nekoliko olajšala praznik vrhovnega vojnega gospoda. Odsek je sklenil pogostiti vse v ljubljanskih bolnišnicah se nahajajoče ranjence s cigaretami, smodkami, pivom in dobrim pecivom, lj G. Konrad Šimnic, poročnik 17. peš* polka, ki je dobil za svojo hrabrost srebrno svetinjo 1. razreda, jc bil ponovno odlikovan z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo. lj Umrla sta v Ljubljani: Josip Živic, pečarski aelevac, star 65 let, in Tomaž Potočnik, poddesetnik črnovojniškega etapnega bataljona. lj Umrl jc zet grofice Gasquet-Ja* mes major pl. Deckcn, ki jc dobro znan Ljubljančanom. Ranjen je bil na francoskem bojišču. lj Deio nove ceste od Rudolfovega kolodvora do Celovške ccste — tik ob pivovarni »Union« — naglo napreduje. Delo je že skozinskoz v drugem stadiju. Prst odstranjena in tudi temeljno delo — utrjevanje s kamenjem se že bliža svojemu koncu. Kadar bode nasuta in gramoz po-hrustan s težkim valjarjem, obsajena z nasadi, pa bode skoraj najlepša cesta v Spodnji Šiški. Ko dobi še slednjič klopi in razsvetljavo, bo postala javnemu prometu koristna in prijetna in vsakdo se je bode idoč na vlak gotovo rajši posluževal, kakor stare, blatne, vijugaste Ceste na Ru-dolfovo železnico, saj bode sedaj pot peljala naravnost iz mesta po drevoredih. Cesto grade ruski ujetniki v pristnih ruskih vojaških uniformah, z ruskimi »medvedjimi« in krožničastimi čepicami ter v visokih škornjih pod nadzorstvom naših vojakov in le malim številom civilnih delavcev. Kamen dovažajo iz Vodnikovega kamnoloma v Podutiku, kjer so istotako zaposleni ruski ujetniki — 40 po številu. Delo se vrši na obeh krajih tudi ob nedeljah. lj »Zelena svetilka«, — Velik krimi« nalni roman z dunajskimi umetniki se od danes naprej predstavlja v kino »Central« v deželnem gledišču. To umetniško delo nam kaže velike uspehe dunajskih igralcev in je sijajno delo domače kinemato-grafične industrije, ki s takimi deli vzdrži lahko vsako konkurenco. Glavno vlogo igra slavni dunajski igralec Rihard Wal-demar s Karlovega gledišča. Na vsporedu je še novo vojno tedensko poročilo, dve dobri veseloigri in ena komična slika. lj Ušla je pisana papiga, ki sliši na ime »Kokolo«. Kdor kaj ve, se prosi, da to sporoči proti nagradi Ljubljana, Stara pot 9, Polovonle po Merskem, Kranjskem h Hrvaškem. Štajerska namestnija je z dne 24. 'lilija izdala naredbo o potovanju po vojvo-dini Štajerski in v vojvodino Kranjsko ter v kraljestvo' Hrvaško. Ta naredba se glasi: § 1. Po vojvodini Štajerski more sc potovati brez posebnega poverila (lcgiti-micije). A vendar pa je potujočemu občinstvu v korist, vsekdar preskrbeli si v sledečem § 2, točka 1, nadrobneje označeni potni list. § 2. Civilne osebe ne smejo deželne meje niti na Kranjsko in Hrvaško, niti s Kranjskega in Hrvaškega prestopiti brez posebnega izkazila. Pri tem je vseeno, se li vporabljajo vozila ali ne. Izkazati se more: 1. S po ukazu avstrijskega skupnega ministrstva z dne 15, januarja 1915, drž. zakon štev. 11, ali po ukazu Dunaj, 2. avgusta. Cesar jc izdal naslednje lastnoročno pismo: »Ljubi gospod stričnik nadvojvoda Jožei! Z veseljem podelim Vam Ljubemu, poveljniku vrlega 7. zbora, katerega že dolgo in tudi pod najtežjimi razmerami uspešno vodite in ki Vam je z navdušenjem vdan, veliki križ Mojega Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. Dunaj, 29. julija 1915. Franc Jožef 1. r, Neeolovo zadržanje Rumunije. Kodanj, 2. avgusta. Danski pisatelj Jessen, ki deluje za pariški zunanji urad, brzojavlja listu »Berlingske Ti-dende«, da smatrajo v Parizu načrte Rumunije za nepregledne. Treba sc je pripraviti na vsako presenečenje. ogrskega skupnega ministrstva z dne 16. januarja 1915, štev. 285 M. E., Izdanem, s fotografijo opremljenim potnim listom, kateremu je od pristojne politične okrajne oblasti ali cesarske policijske oblasti pride jan: »Veljaven tudi za potovanja v ozemlje južnozahodnega armadnega ob-sežja.« 2, S poverilnico za državne ali dvorne uslužbence in njih svojce, opremljeno s fotografijo. 3. Z od oblasti izdano poverilnico (legitimacijo) v svrho uporabe kakega poštnega vlaka vojnovoznega reda. V točki 1 in 3 navedene izkazne listine izdaja v Gradcu c. kr. policijsko ravnateljstvo in v vseh drugih krajih dežele pristojna politična oblast prebivališča (c. kr. okrajna glavarstva, c. kr. oplitične eksopziture, mestni svet v Mariboru, mestna urada v Celju in Ptuju). Za prestop iz Kranjskega na Štajersko je razven pod točko 1 označenega potnega lista še potreben prehodni list, katerega je pred prestopom deželne meje od katere v to pristojne vojaške oblasti na Jesenicah (Gorenjsko), v Ljubljani, v Rudolfovem ali v Št. Petru (na Krasu) dobiti. § 3. Za navadni vsakdanji lokalni obmejni promet med neposredno ob obeh straneh deželne meje Štajersko — Kranjsko in Štajersko — Hrvaško ležečimi okraji zadostuje od c. i kr. orožništva poverjeno spričevalo o isto- ' sti (identiteti), katero more občinski pred-strojnik ali njegov namestnik povsem zanesljivim in njemu znanim prebivalcem svoje občine do preklica izdati. § 4. Prestopki teh naredb kaznujejo se v smislu § 8 zakona z dne 3. maja 1869, drž. zak. štev. 66, z globo ali z zaporom, katere more pristojna politična oblast prve stopnje kraja, oziroma c. kr. policijsko ravnateljstvo v Gradcu, odmeriti do zneska po 2000 K ali do šest mesecev zapora. § 5. Ta ukaz stopi takoj v veljavo. OD Črnogorski meji. Po »T. U.« prinašajo »Miinchener Neueste Nachrichten« 31. julija iz Ce-tinj: Poroča se, da se avstrijske čete na črnogorski meji že nekaj dni živahno gibljejo. Obstreljevale so črnogorske postojanke severno od Gabe. Črnogorci pa so začeli z ofenzivo na črti Gorad-ža—Foča in so ujeli nad 30 mož. Kot neresnično se proglaša vest nekaterih tujih listov, češ da je Črnagora vzela svoje čete z avstrijske meje. Pač pa je Črnagora po zasedenju Albanije svoje čete na avstrijski strani pomnožila za 30.000 mož. Odlikovanja Dri u. pešpot. Skupni pregled. Častniki: Polkovnik Neubacher Ivan, vojaški zaslužni križec 3. vrste; podpolkovnik Ventour pl. Thurmau Hugo, red železne krone 3. vrste; major Pichler Jurij, red železne krone 3. vrste; major Steinbrecher Vincenc, red železne krone 3. vrste; major Kolar Avgust, 2. bos. herc. p„ red železne krone 3. vrste; major Pichler Jurij, vojaški zaslužni križec 3. vrste; stotnik Kunze Artur, vojaški zaslužni križec; stotnik Kreipner Miroslav, voj. za-no priznanje; stotnik Klein Rudolf, vojaški zaslužni križec; stotnik Gressel Karol, vojaški zaslužni križec; stotnik Kreipner Miroslav, voj. zaslužni križec; stotnik Nesid!owski Gavin pl. Niesio-lovice pl. Vitold, stotnik Schmid Artur in stotnik Kiesewetter pl., Wiesenbrunn Oton, vsi trije vojaški zaslužni križec 3. vrste; stotnik Gressel Karel, najvišje pohvalno priznanje; stotniki Klimann Tomaž, Mobius Rudolf, pl. Hosp Ivan in Lenart Franc, vsi voj. zaslužni križec 3. vrste; stotnik Lu-kanc pl. Savenburg Anton, najvišje pohvalno pre-znanje; nadporočnik Schmal Adolf, voj. zaslužni križec 3. vrste; nadporočnik 7. pp. Scholz, voj. zaslužni križec 3. vrste; nadporočnik pl. Kosp Ivan, najvišje pohvalno priznanje; nadporočnik 8. lov. bat. Petzold, najvišje pohvalno priznanje; nadporočnik Sočnik Mavricij, vej. zaslužni križec 3. vrste; nadporočnika Šuflaj Emanuel in Klug Julij, oba najvišje pohvalno prizr.p.nje: nadporočnik Korže Alojzij, Eisenzopf AJfnnz in Strašak Rudolf, vsi trije voj, zaslužni križec 3. vrste; nadporočnika Cichy Karel in Walland Ladislav, oba najvišje pohvalno priznanje; stotnika Salcher Pavel in Ratz Evgen, oba voj. zaslužni križec 3. vrste; poročniki Strammer Oskar, Pitner Maks, Hočevar (7, pp.), Knez, Wirkner pl. Torda in Heller, vsi najvišje pohvalno priznanje; poročnik v rez. dr. Wieltschnig Rudolf, voj. zaslužni križce 3. vrste; poročnik Knez Rudolf, ponovno najvišje priznanje; poročniki Fiala Ivan, Božič, Korent Franc, vsi najvišje pohvalno priznanje; poročnik Krall Herman, voj. zaslužni križec 3. vrste; poročnik Novak Ivan, pohvaia armad, poveljstva; poročnika Hofmann Anton in Potokar Josip, voj. zaslužni križec 3. vrste; poročnik Kral Franc, najvišje pohvalno priznanje; poročnika Stark Hugo in Sleinpatz Alfred, oba voj. zaslužni križec 3. vrste; poročnik Šimnic Konrad, srebrna hra-brostna svetinja 1. vrste; poročnik Pertot Kristijan, najvišje pohvalno priznanje; poročnika Hassinger Leon in Beneš Josip, oba najvišje pohvalno priznanje; poročnik Schluga Miroslav, voj. zaslužni križec 3. vrste; praporščaki Fiala Ivan, Wcrdanz Rudolf, Eineder Jurij, Knobloch Rihard, dr, Frei-tag Josip, Paar Otmar, Rauskolb Josip, Huger Ivan, Ertl Josip, Vauhnik Vladimir, Novy Josip, Fedinecz Ladislav, Neubacher Rudolf in Teltschig Viljem, vsi srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste; praporščaki Spanner Josip. Rauter Mihael, Rauch Henrik, Schauta Hugo in Escher Ernest, vsi hrabrostno svetinjo 2. vrste. Kadet Wanko Ivan, srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste; kadet dr, Le-sowsky, pohvaljen; kadet Bratsch Julij, srebrno hrabr. svetinjo 2. vrste; kadet Grientschnig Valter, srebrna hrabrostna svetinja 1. vrste; kadet Zbaš-nik Josip, hrabrostna svetir.ja 1. vrste; kadet Ster-benc Ivan, srebrna hrabrostna svetinja 1. vrste; kadet Wank Ivan, srebrna hrabrostna svetinja 1. vrste; nadporočnik - prov. častnik Pmtar Franc, najvišje pohvalno priznanje; prov. of. nam. Jorde Emil, zlat zaslužni križec in srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste. Vojni kurat dr. Franc Kulovec, duhovniški zaslužni križec 2. vrste. Polkovni zdravnik Srb dr. Rudolf, red Franca Josipa. Asistenčni zdravnik Streit dr. Artur, najvišje pohvalno priznanje. Asist. zdravnika namestnik Krogulski dr. Henrik, srebrna hrabr. svetinja 2. vrste; med. Hussa Viktor, sreb. hrabr. svet. 2. vrste; san. kad. Jančič Anton, sreb. hrabr. svet. 2. vrste; san. kad. Mondre Otmar, bronasto častno svetinjo »Rdečega križa«; Praznik Janko, častni znak 2. vrste »Rdečega križa«; stotnik - rač. vodja Krebitz Ivan, zlat zaslužni križec s krono; podpolkovnik Ventour pl, Thurman Hugo, voj. zaslužni križec 3. vrste. Moštvo. Številka v oklepaju pomeni stotnijo. Srebrni zaslužni križec s krono sta dobila računski podčastnik 1. vrste Klemenčič Josip in narednik Grimm Josip. Zlato hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik (8.) Klopčauer Emil, štabni narednik (5.) Butkovič Ivan, četovodja (5.) Habjan Vinko in narednik (7.) Hostnik Leopold. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: četovodja - tit. narednik Knauder Andrej, desetnik Birtič Pavel, desetnik (8.) Rozman Valentin, desetniki 3. odd. stroj, pušk Vouk Franc, Birtič Josip in Klarič Ivan, četovodja 3. odd. stroj, pušk Stare Franc, desetnik (6.) Kovač Albin, narednik 3. odd. stroj, pušk Lavrinc Rudolf, narednik (4.) Simončič Viljem, desetnik (5.) Pavlič Anton, četovodja (8.) Jaklič Josip, poddesetnik (8.) Balančič Valentin, infanterist (8.) Lisec Anton, četovodja (8.) Schneller Ivan, četovodja (8.) Pezdir Tobija, infanterist (8.) Tarman Ivan, nad. rez. (8.) Malešič Gregor, san. poddesetnik (1.) Galič Ivan, infanterist 2. odd. stroj. pušk. Groboljšek Karel, četovodja (11.) Kikel Alojzij, četovodja (11.) Žužek Alojzij, desetnik (11.) Stermljan Franc, desetnik (11.) Peternelj Štefan, rač. podčastnik 1. vr-vste (3.) Slapar Andrej, narednik (3.) Potokar Luka, častniški sluga (3.) Kuk Jakob, narednik 2. odd. stroj, pušk Zupane Ivan, štabni narednik (5.) Butkovič Ivan, poddesetnik (12.) Laurič Ignacij, četovodja - bat. trobentač Oblak Edvard, desetnika pionirskega oddelka Meglen Josip, Pleško Anton in Štrukelj Mihael, infanterist (7.) Gerbec Franc, četovodja (7.) Mertelj Ivan, desetnik (7.) Sovre Ivan, četovodja (12.) Oswald Ivan, četovodja Černe Alojzij, četovodja 1. odd. stroj, pušk Devjak Andrej, infanterist 1. odd. stroj, pušk Markelj Matija, orož. stražmojster (1.) Lobe Ivan, rez. desetnik (10.) Šti-mec Anton, četovodja 3. odd. stroj, pušk Babnik Anton, narednik (7.) Močnik Ivan, četovodja (6.) Medvešek Matija, četovodja - titularni narednik (2.) Schnablegger Matija, narednik (12.) Adamič Anton, četovodja (12.) Marincelj Anton, desetnik (12.) , Logar Anton desetnik (12.) Rodič Ivan, poddeset- j nik (12.) Prosen Franc, infanterist (12.) Regancin Karel, poddesetnik (3.) Krumholz Herman, rez. inf. (12.); Klemen Franc in poddesetnik (2.) Hafner Karel. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik Tome, poddesetnik Babnik, četovodja (2.) Jernejčič Ludvik, četovodja (9.) Pitzel Martin, četovodja (8.) Martinčič Anton, četovodja (8.) Spreitzer Josip, četovodja (8.) Ambrožič Ivan, desetnik (8.) Lončina Ignacij, desetnik (8.) Jurkovič Josip, infanterist (8.) Pezdirc Marko, infanterist (8.) Uršič Štefan, četovodja (12.) Justin Josip, četo-vodji 3. odd. stroj, pušk Bogulin Franc in Podbev-šek Franc, infanteristi 3. odd. stroj, pušk Šajne Anton. Jesih Pavel, Benedičič Mihael, Biščanič Jakob, Žičkar Ivan, Klemenčič Josip in Febe Ivan, infanterist 4, odd. stroj, pušk Leskovec, poddesetnik Gril Ivan, narednik (6.) Bernard Anton, četovodja (6.) Bcnčina Franc, desetnik Štcrn Ivan, infanterist (7.) Žcbre Ivan, desetnik (5.) Rinaldo Rudolf, desetnik (5.) Groboljšek Ivan, četovodja (5.) Medvešek Matija, infanterist (5.) Drobnič Anton, desetnik (5.) Axmann Ivan, desetnik (5.) Kuhar Ivan, narednik Vescly Hugo, desetnik (8.) Weber Jurij, poddesetn ik (8.) Gaber Jakob, poddesetniki (8.) Oblak Anton, Gironi Anton in Rožanec Valentin, infanterist (8.) Stampfel Jurij, štabni narednik (10.) Jerše Rudolf, štabni narednik (16.) Delale Edvard, poikovr.i trobentač Pcčauer Mihael, četovodja - tit. narednik Knauder Andrej, narednik Laurinc Rudolf, četovodji Petko Gašper in Leitermayer Anton, orožni mojster Prhnc Franc, infanterist Ma-gerl Milan, infanterist (7.) Krkovič Anton, poddesetnik - tit. desetnik (8.) Olscha Lenard, narednik (11.) Tome Ivan, četovodja (11.) Kikel Alojzij, desetnik (11.) Bergant Josip, desetnik (7.) Sovre Ivan, donašalec obvez (3.) Bolka Ivan, nosilec ranjencev (4.) Feštajn Blaž, častniški sluga 3. odd. stroj, pušk Remec Franc, desetnik (11.) Komočar Andrej, poddesetnik (11.) Vrtačnik Franc, infanterist (11.) Glavič Josip, desetnik - tit. četovodja Hut-ter Florijan, med. Melischnigg Ivan, infanteristi Burkeljca Ivan, Vodnik Ivan, Martinšek Pavel, Za-krajšek Anton, Prelesnik Ivan in Jekla Andrej, infanterist (3.) Čeme Jakob, četovodja (2.) Koračin Karel, orož. mojster 2. odd. stroj, pušk Furlan En-gelbert, desetnik - tit. četovodja 2. odd. stroj, pušk Vatovec Josip, poddesetnik 2. odd. stroj, pušk Pod-lesnik Dicnizij; inlanterist (5.) Oblak Andrej, orož-niški stražmojster (5.) Žajdela Franc, četovodja (11.) Ježe Franc, častniški sluga (11.) Nartnik Fran, četovodja (5.) Verhovec Stanko, četovodja (5.) Homar Matija, infanterist (12.) Spelič Franc, infanterist (12.) Laznik Alojzij, štabni narednik (12.) Klinar Jakob, desetnik - tit. četovodja Štefe Matija, četovodja (11.) Urbane Franc, poddesetnik - tit. desetnik (2.) Kek Ignacij, poddesetnik (15.) Cenin Franc, poddesetnik (13.) Rozman Mihael, poddesetnik (5.) Skumač Ivan, infanterist (7.) Dežman Ivan, infanterist (8.) Razboršek Josip, infanterist (9.) Gorenc Anton, infanterist (11.) Slejko Štefan, infanterist (15.) Galič Anton, desetnik (5.) Koder Franc, poddesetnik (8.) Rakovec Ivan, desetnik (6.) Jazbec Franc, narednik (9.) Štajer Franc, poddesetnik (9.) Župan Josip, infanterist (9.) Pcternel Alojzij, četovodja - tit. narednik (9.) Pistotnik Franc, rez. infanterist (9.) Pasar Ivan, poddesetnik (7.) Modrijan Ivan, četovodja - tit. narednik (7.) Schnablegger Matija, častniški sluga (13./7.) Pichler Avgust, poddesetnik (3.) Alba Aleksander, infanterist (4.) Vladika Leopold, narednik (4.) Blanc Franc, nad. rez. (14.) Kaučič Oskar, poddesetnik 1. odd. stroj, pušk Lužar Valentin, desetnik (1.) Lavrenčič Ivan, poddesetnik 1. odd. stroj, pušk Zupane Ivan, infanteristi 1. odd. stroj. pušk_ Hrovatič Josip, Karič Ivan, Šajne Anton, Vovk Franc in Zalokar Mihael, desetnik (4.) Resman Ivan, infanterist (2.) Pečauer Andrej, infanterist (2.) Jerina Matija, infanterist (4.) Juvan Franc, infanterist 1. odd. stroj, pušk Pe-trič Franc, desetnik (5.) VoJčjak Ivan, četovodja 3. odd. stroj, pušk Mevec Alfonz, infanterist (7.) Dobravec Tomaž, infanterist (7.) Sajovic, nadlovec (165. črnovoj. bat.) Obertinar Martin, četovodja (165. črnovoj. bat.) Stonitsch Bogomir, lovec (165. črnovoj. bat.) Trage Alojzij, četovodja (165. črnovoj. bat.) Jonke Ivan, desetnik Jessacher Alojzij, četovodja (6.) Wolf Karel, častniški sluga (2. bos.-herc. p.) Drašlcr Vendelin, narednik (1.) Mekinc Viktor, četovodja (2.) Mladkovič Ignacij, poddesetnik (1.) Beguš Štefan, častniški sluga (1.) Glad Matija, nad. stražmojster (1.) Grundl Franc, desetnik (9.) Marolt Anton, četovodja - tit. nadlovec Schreyer Ludvik, četovodja (4.) Zajec Franc, desetnik Vončina Vinko, četovodji (II./17.) Jaklič Alojzij in Zweidick Ivan, poddesetnik (II./17.) Si-monič Mihael, desetnik (11.) Pogačnik Blaž. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: infanterist 1. odd. stroj, pušk Petrič Franc, inlanterista (6.) Jakobčič Josip in Pečlin Franc, četovodja 2. odd. stroj, pušk Breceljnik Franc, infanterist (7.) Perenič Josip, narednik - bat. trobentač Ostanek Vinko, četovodja - tit. nadlovec Schreyer Lud-cik, desetnik (3.) Konig Josip, desetnik (4.) Bobič Hugo, četovodja 2. odd. stroj, pušk Rupnik Ivan, infanteristi 2. odd. stroj, pušk Bolka Franc, Kro-mar Josip, Kušar Matija in Dolar Pavel, infanterist tit, poddesetnik Polanc Karel, desetnik (4.) Novak Anton, podlovec Prattner Leopold, infan-terista Pugelj Josip in Košir Ivan, poddesetnik (9.) Cotman Srečko, infanterist (9.) Novoselič Josip, infanteristi (2.) Putzi Ivan, Konda Josip in Jak-ljevčič Ivan, infanterist Steinegger, infanterist 3. odd. stroj, pušk Kožar Ivan, infanterist (7.) Rado-vič Lovro, poddesetnik (II./17.) Strehovec Josip, Pusswald Ivan, Aufschlager Emil in Podpadec Ir. Pohvalo zbornega poveljstva so dobili: in-fanterista (8.) Pernuš Franc in Jurajevčič Anton, infanterista 3. odd. stroj, pušk Zalokar Mihael in Hrovatič Josip, desetnik tcit. četovodja Jenko Peter, četovodji 3. odd. stroj, pušk Pangeršič Josip, infanterista 4. odd. stroj, pušk Sparovič Avgust in Bricelj Alojzij, poddesetnik (6.) Strumbelj Jakob, infanterista (6.) Gostič Valentin in Cerkolnik Iv., poddesetnik (7.) Radi Franc in poddesetnik (5.) Pogačar Josip, infanterista 2. odd, stroj, pušk Germ Josip in Nečemar Franc, rez. infanterista (7.) Ra-kovec Franc in Penko Franc, infanterista (5.) Žorž Alojzij in Drobnič Anton, desetnika (5.) Groboljšek Karel in Otman Ivan, rač. podčastnik Honig-mann Josip, infanterista (5.) Gregi Ivan in Špunt Martin, desetnika (12.) Honigmann Avgust in Starina Franc, stot. bobnar (12.) Buš Anton, stotnij-ski trobentač Adamič Ivan, infanteristi (12.) Gorenc Ivan, Ogrizek Franc, Leveč Franc, Fortun Franc, Mencin Josip in Derčar Franc, desetnika (12.) Obraz Ivan in Štrukelj Mihael, poddesetnik (5.) Smuk Ivan, narednik (6.) Tomše Franc, desetnik (5.) Habjan Anton in rač. podčastnik 1. razreda (4.) Erker Anton. Pohvalno priznanje 4. armadnega poveljstva so dobili: rač. podčastnik 1. razreda (9.) Kozina Josip, rač. podčastnik (7.) Škoda Julij, poddesetnika (5.) Pavšek Lovrenc in Berčon Josip in infanterist (5.) Krašovcc Alojzij. izurjena v špecerijski stroki se sprejme za takojšnji nastop. Predstaviti se je oil 12. do 1. ure v pisarni Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta štev. 2. za tkalnico platna, tudi sukaike dobe trajno in dobro plafano delo v tovarni Thondosf, p. Liebenau pri Gradcu »srp m f igrano, odgo-dsssfih limon. zračen roiouia o Linftllairi. z dvema sobama, kuhinjo in shrambo se Išče za november. Ponudbe na upravo tega lista do dno 6. avgusta pod šifro »M. 915/1500«. Kupim v vsaki množini mikano in nemikano <* a® , SANATORIUM^MONA I l ZA- NOTRAMJE^^^GOS: • BOLEZNI. J I LJUBLJANA • Komenskegaulica-41 SE^zdrwnk:FWIARU-DR-FR.DERGANG ' Kupi se 1475 kmetija v bližini Ljubljane z urejenim gospodarskim poslopjem. Ponudbe pod šifro »Kmetija« na upravništvo »Slovenca«. ftruzmo mosmoi flehrmijii PICCOLI-Ja (Ljubljani Visbuje novec/eno - mnoiino teleta. ksrjeprt a/ičnl/i vinih malokdaj l«" I steklenica 2 kronat. Ceniki zastonj in franko. š_ », I* ff (v VI . nzBvaoKi v tiri potrebuje izurjenega, izkušenega in energičnega svojih posestev. Plača po dogovoru. Nastop službe čim preje. Prednost imajo oženj eni praktični katoliki. Prošnje nai se naslove na Kaptol Križevački. 1483 od letnikov 1912, 1913 in 1914 ponuja po dnevnih cenah veletrgovina z vinoin A?ex Brespes* i simovi Križevci na Hrvatskem. 1481 SC vee voz i I. Accetio, Tabor 2, 1573 po najvišji ceni. — Ponudbo na: Ivan N. Adamič, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š;. 31. 1453 galanterist event. manufakturist, kateri bi imel veselje za izložbenega araiižeria se išče proti dobri mesečni plači. Ponudbe na O. Bernatovič, Ljub-ljana, Mestni trg. 14'JO Naznanilo. V konkurzu Andrej Verbiča, trgovca v Ljubljani, Rimska cesta št. 11, se proda obstoječa špecerijska zaloga in oprava v inventurni vrednosti 2517 K 95 v., skupaj, kakor leži in stoji (en bloc) za najmanj '/a te vrednosti na največponudnika. Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika in za kakovost blaga in oprave ne prevzame konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti. Na zahtevo se izkazuje zaloga vsaki čas. Kupec je vezan najvišji ponudek v gotovini položiti, zalogo in opravo talroj po odobrenem kupu prevzeti in odstraniti in prodajalno izprazniti. Pismene ponudbo so v pisarni konkurz-nega upravitelja (Slovenski trg št. 3) najpozneje do 7, avgus'a t. 1. opoldne oddati. Dr. Artur pl. Wurzbach, 1572 konkurzni upravitelj. Zahvala. Za vse obilo rloknze iskrenega sočutja povodom smrti moje iskre 11 olj ubij ene, dobre soproge oziroma sestre, sestrične, svakinje in tete, gospe Marije OMak roj. Kopač izrekam tem potom vsem sorodnikom in prijateljem mojo najsrčnejšo zahvalo. Posebna hvala pa bodi prečastitlm 00. frančiškanom na Viču za njihovo ljubeznivost in požrtvovalnost v tem zame tako težkem trenutku, slavni požarni brambi Vič-Glince, deputncijam različnih društev, gg.ljubljanskim mesarjem, gg pevcem za ganljivo žalostinko ob nje prerani gomili, darovateljem krasnih vencev in šopkov ter sploh vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico 1111. njo zadnji poti. Bog bodi vsem plačnik! Vič-Glince, dne 3. avgusta 191" 1514 Viktor Oblak, žalujoči soprog. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni Doslanec.