3. številka. Ljnbljana, v torek 5. januvarja. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI MROD. Uhaja v»ak dan »veter, iztm&i nedelje in praznike, tor velja po pofiti prejemati za avstr o-og e rs k a dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na'mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko ve«, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačoje eo od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če ho oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj 6e izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. V2. OpravniStvn naj ie blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika Sv. Treh Kraljev izide prihodnji list v četrtek dne 7. januvarja 1892. Francija in Bolgarija. Važni dogodki v notranji politiki in vedno bolj razvijajoča Be sprememba notranjega našega položaja cdvračkli so pozornost našo začasno od razpora, ki je nastal kratko pred Božičnimi prazniki mej malo Bolgarijo in mej mogočno republiko francosko. V prvem hipu napravil je ta razpor precej veliko hrupa, n kakor zdaj vse kaže, razvozlala se bode vsa zadeva mnogo mirneje nego se je to mislilo na prvi pogled. Pa mogotcem, ki danes vladajo v Bolgariji, ni po volji, ako se pred svetom o njih piše resnico, ki jim ni prijetna, to razume vsakdo, komur je znano, da Stambuiovu ni preslabo nobeno sredstvo, da se ne ostraši nobenega terorizma, samo da se obdrži na površji. Vsak časnikar pa, ki v kak inozemski list piše resnico o sedanjih bo'garskih odnošajib, je nasprotnik Stambulova. Tako je bilo tudi s francoskim časnikarjem Chadourneom, katerega je, kakor znano, dala iz-tirati bolgarska vlada. Stvar sama ob sebi bi ne bila imela tolikega pomena, ker jednake stvari dogajale so se in Be dogajajo večkrat tudi v druzih državah, ki so vsaj na videz bolj clobodoe nego pa je Bolgarija pod sedanjo svojo vlado. Kar jo stvari dajalo važnost, bila je odločuost, s katero se je Francija zavzelu za svojega rojaka in pritirala stvar tako daleč, da je pretrgala svoje diplomatične zveze z malo Bolgarijo. Za trenotek pač to ne bode imelo resnih posledic, vender pa je označil no za premen jeni evropski položaj ter kaže, da Francija glede vzhodnega uprn-sanja ni več Rusiji nasproti indiferentna, nego da je baš v uprašanji Chaduurnea hotela manifestovati svoje prijateljstvo proti Rusiji, kar je seveda bilo povoda dovolj za vse nemško časopisje, da je po stari svoji navadi zopet padlo po Franciji ter jo primerjalo z opico, ki za Rusijo hoče vleči kostanj iz ognja. Bolgarija, katere sedauji na krmilu stoječi možje kažejo nasproti Rusiji tako grdo nehvaležnost, LISTEK. v Štirje temperamenti. (Iz humoriatlonlh predavanj Erika Hogh-a. Poslovenil Ž.) Predavanje za vsakega. (Konec.) Strasti pozna le po imenu in če blazni za kako rcčjo.je to navadno lov ali opoludansko spanje in pivo. Ker nikakor ne ljubi vojne, ni nikoli na sumu, da bi bil iznašel smodnik; toda gotova resnica je baje, da je Iznašel mehke naslonjače in upeljal v navado pri peči kotičke in velike pipe iz morske peno. Mej negtnatiki se nahaja volikn množica branjevcev, komarjev, posebno onih, ki toč d pivo, svc-čarjev, starih duhovnikov, Nizozemcev in večji del znane rodbine gospoda Soerense-ja,*) nadalje vse rogate in dolgoube domačo živali, želva, polenovka, polž, presrečna ostriga in vsi ostali lupinurji. Ti mali podatki, koje sem imel čast navesti — deloma iz zapiskov imenitnih fizijognomov in *) „Goapod Socreuso" : priimek Dancev. izzivala je po istih mogotcih že nekaterekrati prav ostudno svojo največjo dobrotnico, ki je žito vala toliko milijonov in toliko svojih sinov za osvobojeuje njeno. A Rusija ostala je hladna in mirna, misleča si, da za slehernega pride jedenkrat plačilui dan. Odkar pa je v Nemčiji odstopil stari Bismarck, kateremu so vse bolgarske homatije bile toliko malo mari, da se je izrazil, da za Nemčijo vsa B>lgarija in nje zapletke nego vredne koatij jednega samega pomeranskega grenadirja, nastal je tudi v Beroliuu „novi kum" glede iztočne politike in Nemčija jela se je mešati bolj živahno v bolgarske razmere. Morda se ne boderno motili, ako izrečemo, da zadnje postopanje bolgarske vlade proti francoskemu časnikarju je sad te nove nemške politike, ki na tihem ruje v Sofiji proti Rusiji in nje zaveznici Franciji. Seve da gospodu Stambuiovu ni bilo prijetno, da se naznanja svetu, kako se vrši pravosodje v Bolgariji, ker so je po zuanem atentatu, čegar žrtva je bil Belcev, pričelo barbarično proganjanje vseh članov opozicije, ne da bi bila dokazana njih krivda. Nad 700 oseb bilo je v dveh mesecih vrženo v ječe, da se je vršila proti njim „preiskava". Kako se je vršila ta „ preiskava", kake krutosti so se godile pri tem, to je neustrašeno svetu razkril francoski časnikar Chadourne Stambulov pa je mislil, da oajkraje konča vso zadevo, če nadležnega oznanjevalca resnice da iztirati iz Bolgarije. Zanašujoč se na tajno zaslombo, katero v novejšem času dobiva v Nemčiji, ni se premišljal dolgo in izveiel istinito ta svoj naklep, katerega izvršitev pa je naklonila Bolgariji neprijetne posledice, ker se je Fraucija odločno potegnila za izgnanega svojega rojaka ter zahtevala zadoščenja. Nekateri precej vročekrvni politiki trdili so celo, da bode Bolgarija, ako bi Francija iu Rusija pritiskali ua Turčijo v tej zadevi, proglasila svojo nezavisnost ter tako provzročila kake neprijetne proteste in zapletke. Navajeni smo sicer že nekoliko let na raznovrstna iznenađenja, ki nam dohajajo baš iz male Bolgarsko, v kateri je poslednji čas menda torišče za diplomat i čoe poskušnje raznovrstnih evropskih velesil, katere bi tam rade izpodrinile najuaravnejši upliv, to je upliv one države, ki je že toliko storila za Bolgarijo in jej je poleg fizijologov, deloma iz lastnega opazovanja — bodo, kakor upam, zadostovali, da dobe dobrohotni slušatelji jasen pojem o temperamentih, in če imamo tega, potem lahko delimo ljudi v oddelke. Treba je le iz svojega okna opaževati raemoidoče: Oni, ki sedaj h\t6, sedaj mirno stojo, so sangviniki. Oni, ki odmerjenih, kratkih korakov hite, so koleriki. Oni, ki se le naprej plazijo, so melanholiki, iu oni, ki noge za seboj vlečejo, so flegmatiki. Ravno tako lahko je spoznuti pri jezdecih štiri temperamente. Sangvinik dirja vedno v skoku, to je v lovskem skoku. Će konj napačno poskoči, nič ne de; „da le skoči!" Kolerik jezdi v diru in če je jezen, v karijeri. Melanholikova Rozinanta se premika počasi, korak za korakom, in le pri svečanih in jako redkih priložnostih bc nekoliko požuri, in rl'gmatik jezdi .... da, istina! — On ne jezdi. On se samo vozi in sicer v vozu najbolj zložnem in nizkem. Težjo je ruzločevati temperamente pri ženskem spolu, ker so tu navadno zelo spojeni. Če jih prav natanko motrimo, pridemo do sledečega sklepa, ki se sicer menjava s stanom in Btarostjo. V otroški dobi so ženske sangviničnu-fl'gma-tičue, dekleta so sangviuično-Hangviničue, soproge tega tudi sorodna po krvi, jeziku in po narodnosti. In ta je Rusija. Navidezno dosegla je jedna ali druga začasno ta svoj nameu, a da bi to bilo trajno, na tem bi pač dvomili, kajti ua zadnje zmagal bode vender le tudi v Bolgariji zdravi razum in dobil prevlado nad terorizmom Stambulovim. Da je bolgarska vlada zdaj tako brezozirno postopala proti časnikarju francoskemu, torej neposredno žalila državo, ki so priznava prijateljico Rusije, kaže nam, da za zdaj pač tam doli še prevladujejo Rusiji neprijazni elementi. A ta najnovejša samovoljnost bolgarskega diktatorja Stambulova je dokaz, da je stanje tam doli na jugu napeto, kajti na dolgo pač ne bode šlo, da bi mali pritlikavec nekaznovano izzivati smel dva orjaka. Seveda baš ta pritlikavec dobro ve, da za njim stoje drugi orjaki, da je on le orodje v njihovih roltah, to pa je ravno, kar daje vsej stvari opasno lice. Naj za zdaj stvar izteče kakorkoli hoče, dokler se odnošaji na Balkanu ne spremene temeljito, bati se je vedno, da iz male in neznatne zadeve se izcimi na mah velika kriza, katera utegne v resno nevarnost stavljati evropski mir. Kakor je RuBija vsem dosedanjim izzivanjem nasproti ostala hladua, tako bode gotovo tudi Francija vedela brez skrajnih sredstev si zadobiti zadoščenja. Nastane pa uprašanje, kako dolgo se bode obema zdelo potrebno zatajevati se v toliko, kako dolgo se bode smelo postopati na tak način, kakor je postal običajen pri mogotcih v Sofiji, mislečih, da jim je vse dovoljeno. Kadar jim bode spodletelo, utegne to čutiti vsa Evropa in to je, kar nas naudaja z veliko bojaznijo. Odgovornost za to prevzele bodo ono vlasti, katere pod pretvezo, da hote ohraniti le mir, vedno delajo na tihem, a ne pomislijo, da baš iz take tajne delavnosti utegnile bi se roditi danes ali jutri prav resne nevarnosti za mir, katerega vender vsi tako želimo, katerega smo v istini tako potrebni. Kako dolgo bodemo pa še uživali njega dobrote? Kdo bi nam mogel dati gotov odgovor ua to bojazljivo uprašanje? — Nikdo ! Baogvinično - koleričue, udove sangvinično melanholične in stare device sangvinično-melanholično-kolerične. Če je pri ženskem spolu temperament čist, spozna se takoj, posebno Če se jo zaprosi v zakon. Če je mlada dama sangvinična, odgovori: „Zakaj ne !M — če je melanholična, si izprosi premisleka, — če je flegmatična, reče snubitelju obrniti se do očeta, — in če je kolerična, odbije ponudbo ali pa mu pade okrog vratu. Če razširimo opazovanja, vidimo tudi pri ne-organskih stvareh temperamentne razlike. Lahko je uvideti, da je trepetlika's svojimi tresočimi se listi sangvinična, da jo jezno grčavi hrast koleričen, vrba žalujka in jelka melanholična in nerodna, debelo-glava vrba flegmatična. Celo pri sočivji se spoznajo temperamenti. Ali zamore zelenikina gomoljica kaj drugega biti, kot kolerik, in je Ii mogoče kaj bolj hVgmatičuega misliti kakor kumara? — Skoro bi rekel; ali je mogočo vzeti kaj v roke in uvideti, kakega tempera -ineuta je dotična stvar? — Španski trstovec je> sangviničeu, indijski trst ti 'gmutičen iu dežnik je rojen melanholik. Kolerik se spozna nedvojbeno od vseh drugih Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 5. januvarja. Iz Tržaškega mestnega »bora se čnjejo vedno lepše stvari. V zadnji seji razpravljal se je proračun mestnega zbora in se je pri točki o cerkvenih troških oglasil dr. Spadoni. Napadal je škofijski urad, ker je odpravil po Želji mestnega zbora slovenske pripovedi, a je zato uvel znova v cerkvi pri sv. Antouu. Gospodine Spadoni kritikoval je tudi prav nesramno slovenske duhovščine v tržaški okolici delovanje ter predlagal, da je zmanšati mestni donesek v cerkvene zadeve na kolikor najmanj mogoče. Občinski svetovalec don Pacor, gotovo pristen Lahon, zagovarjal je škofijsko naredbo glede slovenskih propovedij, na kar je začela naročeua iu plačana druhal na galeriji razsajati. Poslanec in obč. svetovalec Nabergoj protestoval je proti nesramnim trditvam Spadonija, ki je bil rekel, da okoličaneki Slovani sovražijo Lahe. Nabergoj je rekel, da ljubijo okoličani svojo narodnost, da pa ne sovražijo nikogar, tudi Italijanov ne. Da bi bili Italijani slovanskim okoličanom le malo pravični, vladala bi lahko najlepša sloga. — ReneBat Raskovič trdil je, da so agitacijo mej okoličane zanesli tujci, da pa more sovraštvo proti Italijanom vsak čas lahko dokazati. Končno oglasil se je podpredsednik, v Trstu vsemogoči Žid Luzzatto in dokazujoč, da žrtvuje mestni zbor tržaški mnogo preveč za cerkvene namene predlagal, naj se dii predlog Spodinijev pravnemu odseku v poročanje, kajti po sodbi Luzzatta bilo bi mesto dolžno dajati namesto dosedanjih 31 000 gld. samo 60O0 gld. na leto. Mestni zbor je vsprejel ta predlog in nadejati se je torej Se huje debate. Pravih nagibov tej najnovejši akciji pač ni treba dolgo iskati, saj je mržnja proti Slovencem sploh, zlasti pa proti slovenski duhovščini vodilno načelo po svoji večini židovsko italijanskega mestnega zbora Tržaškega. Zanimivo je le to, da ti gospodje še vedno niso zadovoljni s škofijsko upravo, mak ari je tudi ta svoječaBno do skrajnosti razburila slovenske vernike s svojo popustnostjo glede slovenskih propovedij v stolni cerkvi, katero popustnost bode mestni zbor, kakor svedoči ta debata, slabo poplačal. Zopet škof Flapp. Glasilo Tržaških iredentovcev, židovski „lode-peudente8, je sicer par txcellence brezversk in fra-masonsk, sv. očetu in katoliški cerkvi sovražen list, a dr. Janez Flapp ima vender zanj neko posebno nakloujenoBt, kajti ta list izve prvi vse, kar ukrene ForeŠko-PuiJBki vladika proti svojim dijece-zanom slovanske narodnosti. „Indepeudente" poroča sedaj, da je izdal dr. Janez Flapp zopet okrožnico, v kateri preti s suspenzacijo a divinis in odpustom iz službe vsem tistim duhovnikom, kateri se ne menijo za Flappa prvo, proti slovanskim listom in politiškemu delovanju duhovnikov naperjeno okrožnico. Ker poznamo dr. Janeza Flappa, škofa Po-reško-Poljskega in ker poznamo tudi vrli list „In-dipendente", nimamo uzroka zmatrati to poročilo za neresnično. MiatloveSka agitacija. Iz Prage poročajo nekateri listi, da bode mlado-češko politično društvo začelo odločno in vstrajno agitacijo za radikalno na državnopravni podlagi stoječo opozicijo vsega naroda češkega. Društvo bode priredilo v drugi polovici meseca januvarja shod v Roudnicu, na katerem shudu bode govoril tega okraju državni in deželni poslanec dr. Edvard Gregr in razložil program svoj. Javlja se nadalje, da so Be tudi češki dijaki dogovorili glede vkup-nega agitatoričnega delovanja v tem zmislu. Vse to kaže, da bo pripravlja radikalna stranka češka za odločen boj proti vladi in da skuša pridobiti in pripraviti narod češki za skrajno sredstvo — za pasivno opozicijo. Viutiije države. Mir. Z rusko vlado v ozki ivezi stoječi Bruseljski list „Nordtt, pišoč o splošnem položaju, sodi, da od 1. 1870 ni bil mir Še nikdar tako zagotovljen, kakor baš sedaj. Trojna zveza, katere se nihče več ne boji, ima mogočnega protivnika, francosko-ruski dogovor in ker je ta dogovor strogo konservativnega značaja, se za mir ni bati. V orijentu, kjer tiči največja nevarnost za evropski mir, je zdaj položaj še kolikor toliko dober. Glavna ovira velikim akcijam pa je socijalni problem in baš z ozirom na mogoče posledice se boji vsaka država svojo politiko tirati tako daleč, da bi mogla imeti resnih konsekvencij. Moskovski guverner. Kakor znano, imenoval je ruski car svojega brata, velikega kueza Sergeja za guvernerja v Moskvi, a sedaj se govori, da bode Sergej zopet ostavil to mesto, in sicer zategadelj, ker je meščanstvo v Moskvi, vajeno patrijarhaličnih razmer, nezadovoljno, ker je guverner uprav nepriBtopen. Poročajo se različne podrobnosti, glede katerih ne vemo, so-li resnične ali ne. Velikega kneza Sergeja prednik bil je knez Đolgorukov, pravi pravcati Moskovičan, a Sergejev naslednik utegne postati dosedanji ruski veleposlanik v Berolinu, grof Peter Šuvalov, kateri ni več za svoje mesto, ker je kot zastopnik nemško-ruskega prijateljstva kolikor toliko angažovan proti sedanjemu pravcu vnanje politike ruske. Glatlstone praznoval je o božičnih praznikih svoj 82. rojstni dan. Sedaj se mudi v Biarrizu, o njega živem zanimanji za vse, kar se godi, pa svedoči list, ki ga je te dni pisal odličnemu svojemu pristašu o delavskih razmerah angleških. Gladstone pripoznava upravičenost zahteve rudarjev, da naj bode delavnega časa na dan samo 8 ur in zagovarja celo nazor, da je osemurni delavnik splošno uvesti, k čemur bi utegnili delavci jako mnogo pripomoči, samo da so zložni in vstrajni ter da si ob volitvah ne dado zapeljati po lepih obljubah in sladkih besedah. Dopisi. Xa Izvirniku ..Pivke*6 v TrnJI na dan sv. Tomaža 1891. [Izv. dop.]*) Zopet se zaganja v „Slovencu" znani dopisnik ter mi pobija moj popravek, sklicujoč se na priče. Pa kaj bodo njegove priče, saj je imel tudi tri priče, ki so mu pravile, da sem jaz pisal dopis v „S1. Narodu", ki opisuje nedolžni Miklavžev večer. Da, trdilo se je, da sem dopis dne 6. ali 7. decembra na Šempetru v neki gostilni bral. Kričalo se je „imam tri priče"! Še le ko se je od mnogih drugih prepričal, da jaz 6. in 7. dan decembra niti v Šempetru bil nisem in ko se je pravi dopisnik sam oglasil, da je brez mojega posvetovanja pisal, še le sedaj so priče umolknile. To so lažniki, ne priče. Vedite gospod nasprotnik, lažnjivih prič je pri nas težko dobiti in če bi se tudi dobile, ne zanašajte se nanje. Do sodni je bi še trdile svojo, a v sodniji, kjer bi se *) Zaradi pomanjkanja prostora odložili smo Vaš dopis misleč, da bode nastal mir. Ker bo je pa Se potem zopet oglasil VaS bojeviti nasprotnik — rade volje prijavljamo, če tudi nekoliko zakasnjano, ta VaS odgovor. Op. nrt>d. jim mej goreča sveči sveto razpelo postavilo ter bi bilo treba tri prste vzdigniti, tam bi bila druga? Poglejte, že sedaj, ko nismo pred sodnijo, so se vam skrhale tri priče, na katere ste se sklicevali, da so me videle v neki gostilni in slišale čitati prej omenjeni dopis. Dotičnim pričam ne zamerim, saj je človek človeku podoben. pac pa »amerim Vam, ki napadate človeka prej, kot se popolnoma prepričate je Ii kriv ali ne. Kdo dela prepir? Vi ki brez povoda napadate, ali jaz, ki se 1» branim. Čemu mi kličete: „Pustite nas v miru!" To klicati imam le jaz Vam, kot napadeni. Da se vtikam v Bralno društvo, to je moja dolžnost. Ali ne veste, da ne samo kar vejeva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan?« Popravek, ki sem ga poslal zoper Vaš napad v „Slovenca", prebrali in podpisali so z opazko, da prisežejo, sledeči veljaki: Kozlevčar, uradnik ; Judnič, nadučitelj ; Delak, krčmar; Korošec, trgovec; Mankoč, trgovec; Do-micelj, c. kr. poštar; Česnik, učitelj ; Zalaznik, c. kr. poštar; Vrtovec oskrbnik. G. dopisnik, so Vam li kaj znana ta imena? Če hočete, naštejem Vam še trideset druzih, ki so pripravljeni moje trditve potrditi s prisego. S tem sem zapisal zadnjo besedo obžalujoč, da je bilo mogoče nedolžni Miklavžev večer tako obdelovati, mene pa v toliki meri žaliti. J e 1 e n e c. Iz l'lknga. III, Severna Amerika, 8. decembra. [Izv. dop.] Da ne bodo naši rojaki v premili stari domovini napačno tolmačili, zakaj je nehal „Amerikanski Slovenec" izhajati in da ne bodo naročnine še nadalje pošiljali Antouu Mur-niku, izdajatelju omenjenega lista, se nam zdi neobhodno potrebno, jim natančneje poročiti, kako je vse to prišlo in jih škode varovati. Kakšen „pošteno vič" je omenjeni gospod, bodo častiti čitatelji teb vrstic kmalu ovedeli, kajti hočemo jim podati natančno pojasnilo o značaju njegovem, o kojem smo se deloma osebno prepričali, deloma pa po dobrih poznavalcih njega in ž njim mnogo občujočih zanesljivih osebah seznali. To človeče je prišlo od nekod iz države Min-nesote le sem v Čikago, najbrž ker je moralo svojo naselbino ostaviti. Ta naša slutnja ni breztemeljno, ker mož tu sedaj nima nikakoršnega opravila in se boji nazaj na svoj stari dom. V Oikagu mu je bila na razpolaganje rodoljubnih Slovencev pomoč in se je je tudi pridno posluževal, a jo pozneje zlorabil in jo tudi ošabno zasmehoval, ko vender dobro vemo, da bi brez nje z izdajo lista niti pričeti ne bil mogel. Da mož nič poštenega ne namerava, smo kmalu uvideli, ali žal, bilo je že prepozno. Mož nimii nikakih manir, a tega mu tudi ni toli zameriti, ker nam je znano, da doma na Kranjskem ni bil nič druzega ko reven ,,feldvebelček" in pisar in se je vrhu tega tu v kaki nemškožidovski prodajalnici „nemški kulturi" privadil in nemškutarskega duha uavzel, kar najbolj priča to, da njega petero dece ne ume do mala nič slovenski, kljubu temu, da ima Žeuo rodom Slovenko in poleg tega služkinjo, ki druzega ko domači slovenski jezik niti ne ume. Dalje v prilogi. po dveh velikih grčah nad ušesi. Navadno ima | globoko ležeče oči, naprej štrleče podočnice, zmr-šeue lase in košate obrvi — v občo trdo zavratnico in pokoučen zavratnik. On je rojen plemenitaž; če nastopi kot prijatelj svobode, zgodi so to vedno svojemu predstojniku nasproti; vender spoštuje prosto voljo tudi pri podložnikih, toda le tako dolgo, da lastni ne nasprotuje; ta se mora namreč izpolniti brez ugovora. Kolerik ima veliko sliČnoBt s parnvozoni: vedno dere naprej, veduo se mu mudi in vleče množico za seboj, bljuje iskre in dim, lahko eksplodira in drvi vedno v ravni meri naprej; če pa pride iz tira, i/gubljen je jednako parovozu. Ugovora ne trpi in tiranizira ga samo soproga ali pa oskrbnica. Svojo besedo drži kakor španski grand in svojo čast varuje kakor član pruske birokracije svojo uradno uzviSenost. On ne da niti preveč niti premalo, ne samo denarja, ampak tudi batin. Dalje sovraži čaj in zabave pri čaji, pije suha žganja, kolne in hodi ua lov. Predava navadno z visokim glasom. Če je glasben, poje bas in ravna z glasovirom, kakor kovač z nakovalom. Janičarski godbi daje prednost pred „trilerjem". — H kolerikora prištevajo vse | Turke, Špance in Korzikance; vse bojne peteline, v državni službi tako, kakor one v gozdih in na velikih cestah; vse zdravnike in krvnike, bolniške strežaje in jetničarje, časnikarje in polipe, vse zveri ud leva do ježevca; naposled ovue, kozle, purane, pribe, ose, some itd. Melanholika spoznamo že iz daljave po počasni hoji in povešenem vra'u. Ko se približa, zagledamo nos, čegar velikost obilno preseza normalne meje. Tudi njegov obraz je nenavaden; človek bi skoro menil, da ga zobje bole. Rad se ogiblje ljudij in zelo je oprezen. Vsak vinar dene desetkrat iz jedne roke v drugo, predno ga izda, in jednako dolgo preobrača vsako besedo v ustih, predno jo izgovori. Silno je nezaupljiv ; če se kdo smeje, meni, da velja njemu; zelo težko mu je kaj povedati, da ne bi zmatral to za „zbadanje". Vsako reč premisli do dna in ima močno nagnenje premišljevati Uegelovo modroBlovje, razodenje sv. Janeza in perpetuum mobile. Skrajno je previden; v mestu hodi vedno tik zidovja, da bi mu ne padla na glavo kaka nesrečna opeka, in ko gre zvečer spat, zapusti gotuvo trikrat postelj, da se prepriča, če je vrata zaklenil. Če ima denar, sanja vsako noč, da je okraden in če ima ženo, zmatra vsakega merooidočega za njenega skrivnega ljubimca. In sedaj morda želite praktične uporabe teh teoretičnih opazovanj ? — Dobro ! Takoj bom imel čast skazati se praktičnega, ker bom imenoval za vsakega izmej teh štirih temperamentov gotovega slušatelja — ali .bolje neslušatelja. Ta slušatelj, ki je ves čas današnjega predavanja šepetal na desno in levo, na spred in navzad — naravno : to je bil sangvinik. Ko seru izgovoril slučajno besedo .krvnik", ustal je hitro drugi gospod, pogledal pogubo-nosno na kateder ter zapuBtil dvorano — nedvojbeno : bil je kolerik. Kmalu potem pričel je tretji opazovati sedaj zaprta okna, sedaj obilno množico v zaprti dvorani, sedaj vašega udanega govornika ; njegov bojazljivi obraz značeval je hipohondričen strah vsled zračno toplote in dolgotrajnega govora — tihoma se je zmuzal iz sobe, in ni mi treba praviti, da je bil melanholik. Sedaj moramo dobiti še flegmatika!--Tukaj je 1 — Toda tu ueham ; ne bi ga namreč rad motil v sladkem spanji, v kuje ga je že zdavoo zazibal današnji govor. rraoga ^piovensKcmu i °»i »nm pi*. «^ ^« janiivar. Skoro bi bili pozabili omeniti, da je ta Častita oseba veren katoličan ali prav za prav v pravem pomenu besede tercijal; zato je pa tudi tako pošteno končal z izdajo lista. Sicer je početkom obe-čal, da bo list vsekako leto dnij izhajaj, če bi tudi nobene naročnine ne bilo. List se je širil neizmerno hitro, ves narod ga je bil vesel in naročnina |e prihajala, ko bi toča bila. Kar se mož nakrat naredi bolnega, seveda je bila to le bolezen za izgovor. Na splošno žalost prestal je „Amerikanski Slovenec", naša zabava, pouk in nada boljše prihodnosti ameriških Slovencev. Da bi bil mož vsaj jeden tehten izgovor ali uzrok imel, ne bi mu bilo tO v narodno pregreho šteti, ali ta ubogi nemškutarček se je izgovarjal, da list ne bi mogel redno iziti, ako bi bil teden duij odpočil v postelji, ako je bil res boleben??? Ali temu ni tako, mož ni nameraval nič druzega, ko blagovoljne naročnike, ki so mu za celo leto naprej naročnino uročili, oslepariti, kajti tistim praznim izgovorom mi ne verjamemo, ker le predobro nam je znano, da je imel v uredništvu pomožnega pisatelja, kateri bi mu bil vse naslednje številke sam uredil, kakor mu je poslednje tudi že. Poseben dokaz, da si je lastnik in izdajatelj hotel besago nepoštenim potom nabasati, pa je oglas v zadnji izdaji, v koji omenja, da želi list prodati. To bi še bilo vse prav, ali on je pisarno in tiskarno prestavil na drugo mesto, česar pa v oglasu ni omenil, Češ, da zamore še nadalje naročnino prejemati, tisto malenkost črk v vrednosti 150—200 dol. pa prodati, kakor bi Be mu poljubilo iu jo tiho odriniti. To je Murnik nalašč pozabil v oglasu priobčiti, ni pa pozabil pismonoši omeniti, da naj mu donaša poštnine na novo mesto. To je, kar je izdalo njegovo sleparsko nakano. Nemoremo drugače, nego da smo povedali golo resnico, ker nam pošteno srce tako veli, da bi se temu mužu namreč naročnina več ne pošiljala, kajti utegnil bi si jo pridržati, kakor si jo je žj vso preje prejeto, če tudi je obetal, da jo bo dotiču ikom povrnil, ako bi imel list prestati. Da, potrebno je, da ga prav predočimo našim rojakom, ker rjtgove že piezgcdaj razglašene slave in zasluge ni v najmanjši meri vredeu. Kako pa tudi, vsaj mu je bilo naš trpinčeni narod deveta briga iu misel le ta, kako bi ga opeharil. To je za nas ameriške Slovence neizmerno žalostno, ker smo zaničevani in tlačeni, akopram bi imeli biti dcležui državnih pravic ravno tako, kakor VBttk drugi večji narod, ker tudi mi smo davkoplačevalci. Nimamo ga tedaj buditelja, ki bi nas v ožjo zvezo združeval in k zavednosti spodbujal. Moglo bi se nam bolje goditi, ali kako, kadar se nam v tako važno nalogo vrine takova spaka, ki ne pokvari samo podjetja, temveč ga uniči kar do cela, ker vsled tega ne bo moč kakemu drugemu rodoljubu vzbuditi zaupnosti pri naših rojakih, ako bi bil tudi največji poštenjak. A bodimo neustrašni in upajmo, da se nam rodi poštenjak, ki si bo omislil list za ameriške Slovence in jih vspodbujal k sloŽnoBti in jedinosti in jib podučeval in vodil. Koncem omenjamo tudi ob kratkem, kar se nam tudi potrebno zdi, ker se naši rodoljubi le preradi izseljujejo in pogosto tudi celo taki, ki jim ni posebne Bile doma, da naj se raje drže domovine in ne verujejo preveč lažujivim pismom, ki potujejo v veliki množini preko oceana, ker tu tudi ni nič sijajnega in se vsak preje ali sleje skesa. Ljudstva je tu na izobilo in dnina od dne do dne manjša. Kavno tako je z razstavo. Mnogo jih je, ki se naselijo tu vsled nje, a tu je tako, kakor sploh rado, kadar dobe požrešne in nenasitljive pijavke kakšen tako važen predmet v klešče. Ti derejo ljudstvo, kolikor le morejo, kako pa tudi ne, vsaj imajo delavcev, gladnih delavcev na izobilo, ki so pri volji delati za vsako še tako malo plačilo. Ne dujte se tedaj slepariti in za nos voditi z razstavo, ker s to ni tako kakor je bilo s Pariško ali Dunajsko. Delavec tu nima od nje ničesar druzega, ko obilo dela, še manjo dnino ko navadno, poleg tega pa dražjo stanovanje in dražjo hrano. Cikagski Slovenci. (Več podpisov.) Družba sv. Mohorja. Slovenskih časnikov navada je, da vsako leto ob času, ko je Mohorska družba razposlala svoje knjige, objavljajo istih ocene, vmes pa večkrat tudi razne želje in nasveto zastran prihodnjega družbi-nega delovanja. Zato bi rad tudi jaz to ugodno priložnost porabil, da podam si. odboru imenovane družbe nekaj kakor mislim dobrih nasvetov v blagohoten preudarek. 1. Pred vsem ne umejera, zakaj se povsem si sorodno berilo, namreč krajši sestavki, cepijo na dve knjigi: „Koledar" in „Večernice", ko bi se vender vsa dotična tvarina — kakor n. pr. pri Matičinom „Letopisu" — lehko natisnila v „Koledarji", ki bi zategadelj gotovo ne postal preobširen. Ali mar odbor tako ravna, ker misli, da šestero knjig bolj miče in vleče, kakor petero ? No, jaz prisojam tudi preprostemu kmetu toliko razuma, da bo vedel ločiti knjigo od knjižice. Odbor pa bi si tako prihranil po mojih mislih čisto nepotrebne stroške za zavitek, in ob jednem mnogim družnikom vsaj deloma one za veznino sedanjih „Večernic", ne glede na to, da bi bilo gotovo za vsakega uda prikladnejše, ako bi imel jednako berilo .združeno v jedni sami knjigi. 2. Gotovo nihče mi ne bode oporekal, ako trdim, da nobeno berilo raznovrstnim družnikom ne ugaja tako, kakor dobre povesti, pravljice, igrokazi, pesni, smešnice, skratka: zabavni spisi. Mnogim izobražencem namreč ni pobožno branje po volji, preprosti ljudje zopet ne kažejo veliko razuma in veselja za suhoparno-podučne spise, t. j. ako istih vsebina ali oblika ni nenavadno zanimiva; nasprotno pa se, kakor že omenjeno, v resnici dobro zabavno ali zabavno-podučno berilo nikomur ne upira. Zategadelj bi se po mojih mislih moral odbor na isto veliko bolj ozirati, kakor se je to doslej godilo. Ono namreč, kar nam „zabavnoga" prinašata „Koledar" in „Večernice", ni v nobeni pravi razmeri s prOBtorom, ki ga zavzemata počlučna, oziroma pobožna tvarina, Nasledek temu pa je, da, kakor iz lastne izkušnje vem, so-sebno manj omikani udje s knjigami niso tako zadovoljni, kakor bi lehko bili, ko bi znal odbor njihovim potrebam in željam bolje ustrezati. Reklo se mi bode morebiti: kje naj se vzame toliko zabavnega gradiva, ko je vender znano naše siromaštvo ravno na tem polji? Na to odgovarjam: V tujih slovstvih ga imamo ua izbiranje, da ga nam ne more nikdar zmanjkati. Kajti gotovo je boljše, deloma pomagati si s prevodi, kakor pa zarad pomankanja izvirnega dotičnegi blaga bralce utrujati s sicer izvirnimi, a malone zgolj „podučnimi" iu pobožnimi knjigami. Saj ljudstvo ne vpraša po tem, ali so povesti izvirne ali ne; glavna stvar je, da jih je kolikor mogoče veliko in da so v resnici dobre, zanimive. Gotovo ne pretiravam, ako rečem, da ravno po množini in večji ali manjši zanimivosti povestij ter sploh zabavnih spisov sodi ogromna večina udov najbolj vrednost vsakoletnih Mohorskih knjig. — Zategadelj se nadejam, da nas bo odbor v prihodnje poleg izvirnega zabavnega berila, na-hajajočega se v »Koledarji", oziroma „Večernicah", vsako leto še posebej razveselil z izklj učljivo „zabavno" knjigo, ki bi obsegala kako obširnejše izvirno ali poslovenjeno pripovedno delo, ali pa prevode krajših inozemskih zabavnih spisov. S tako knjigo bi se družba ljudstvu gotovo čez vse prikupila I — Odgovorilo se mi bode bržčas: Odbor razen sedanjih knjig ne more izdajati se jedno zabavno po vrhu; treba bi bilo torej zarad iste vsako leto katero drugo izpustiti. Na to jaz: Morebiti bi se dalo vender-le pri drugih knjigah nekoliko pol pritrgati, ne da bi morala zato katera izmed prvih odpasti; ako pa to ne kaže, potem bi se po mojih mislih nejlože in brez posebne škode opustila — jedna pobožna knjiga. Naj me nihče krivo ne ume! Jaz nisem nikakoršen nasprotnik pobožnega berila; temveč sodim, da ravno v tej stroki začelo je družbi že sedaj pohajati primerno gradivo. Dokaz temu, da se je odbor zadnja leta vrgel na — molitvenike, s katerimi pa smo, hvala Bogu, že sedaj za vso mogoče potrebe preskrbljeni. Vender nimam nič zoper to, ako se tudi zanaprej vsakih deset let jedenkrat izda kaka primerna molitvena knjiga, toda, kakor vse kaže, leto za. letom — za prihodnje se nam zopet jeden obeta — nov molitvenik, tega se mora s časom tudi najpobož-nejši Mohor j an naveličati! Zategadelj mislim, da bi odslej jedna sama, a nekoliko bolj obširna pobožna knjiga na leto popolnem zadostovala, in da bi odbor izročeni mu denar veliko bolje porabil tor (k večjemu z malimi izjemami) vsem družnikom ustregel, ako bi namesto „knjižnice molitvenikov" redno izdajal toliko pogrešano „zabavno knjižnico". Nikogar naj ne straši misel, da bi utegnila družba s to zameno izgubiti količkaj s danjega pobožnega značaja! Saj imamo tudi v tednu šest delavnikov in le jeden Bogu posvečen dan; zakaj bi bila torej podobna razmera glede družbinih knjig neprimerna ter pobožnemu mišljenju nasprotna ali škodljiva? Verjemite mi, da izrek: „Malo, pa to dobro" ni nikjer tako na mestu, kakor ravno v našem slučaji, in da boste v prihodnje z zmernostjo na tem polji dosegli večjih uspehov, kakor če bi izdajali ne vem koliko pobožnih knjig na leto, ki bi pa bralcem ne prinašale nič v resnici novega in zanimivega! 3. Kakor je razvidno iz „imenika", dosegla ali celo presegla je družba v ravnokar minolem letu uzorno število 50.000 udov. Če tudi to ni še najviši mogoči razvitek, vender smemo biti zadovoljni, ako si bo mogla v prihodnje za stalno ohraniti vsaj prej omenjeno število družnikov. Ljudje se namreč radi s časom vsega naveličajo razen — denarja, kateri ohrani vedno svojo staro mamljivo moč. Zato mi je prišla v glavo čudna, morebiti pa ne ravno napačna misel: Kaj, ko bi družba poskusila svojim udom obečati ne samo duševnega, ampak tudi — gmotnega dobička, za slučaj namreč, ako jih sreča zadene. x\ko hočete družnike za stalno pri dobri volji ohraniti ter zanimanje ljudstva za družbo kolikor mogoče povišati, tedaj Vam razen onega, kar sem pod točko 2. omenil, res ne vem boljšega priporočati, kakor da združite s knjigami nekakošno — „loterijo" na korist družnikom. Toda ista bo svoj namen le tedaj popolnem dosegla, ako bo obsegala dokaj lepo število dobitkov in ako bodo vsaj glavni dobitki precej izdatni. Vsega skupaj bi želel jaz v to svrho nič več in nič manj kot — 500 gld. na leto I — »Kaj, toliko lepega denarja naj se potroši vsako leto za neumno loterijo?!" — Polagoma, gospoda! Iz letošnjega ^prav za prav lanskega) „Družbinega oglasnika" povzamem, da ste ukrenili imenik vseh udov Mohorjeve družbe tudi zanaprej ohraniti; to pa po malone soglasnem nasvetu gg. poverjenikov, „ki ravno v imeniku spoznavajo izvrstno sredstvo, da družba tako vztrajno napreduje." A koliko stane na leto ta, kakor se je že večkrat poudarjalo, prav za prav nepotrebni in za ude brezkoristni imenik, ki Vam služi le kot nekakošna „vaba?" Ako Vam torej ni žal lepili tisočakov, ki jih izdajate za imenik, tedaj Vam — po pregovoru: „Ako jo krava šla, naj še tele gre!" — tudi ni treba solz točiti za tistih 500 gld., ki bi jih imeli porabiti za „Ioterijske" namene; tem manj, ker Vas zagotavljam, da bi po mojem nasvetu osnovana „loterija" ne imela nič manjše va-bilne in mikalne moči, kakor jo ima imenik ; to pa ne le za preprosto ljudstvo, kakor isti, ampak tudi za izobražence. Toda naj povem, kako si mislim celo stvar urejeno! — „ Loterija* naj bi štela toliko srečkj ali; številk, kolikor šteje družba udov. Več iztisov bi si kdo naročil, več sreček ali številk bi tudi zavzemal. (Številke bi se štele po vrsti, kakor so imena tiskana v „Koledarji.") Ker je ob konci vsake skorije, dekauije in župnije zabeleženo dotično število udov, tedaj bi tudi ne bilo težavno izraču-niti, čegavo ime stoji na mestu te ali one izžrebane serije, oziroma številke. Še ložje seveda, ako bi bila vsaj na konci vsake dekanije prstavljena občna tekoča številka). Dobitkov naj bi bilo 50 (najbolje pa, ako bi število istih redno z onim družnikov naraščalo ali padalo, tako da bi na vsakih tisoč udov prišel jeden dobitek!) in sicer: 1 glavni dobitek a 100 gld., 1 gl. dob. a 75 gld, 1 gl. dob. a 50 gld., 2 gl. dob. a 25 gld., nadalje 5 dob. a 15, 5 dob. a 10 in 10 dob. a 5 gld.; potem paše (25+) 25 dob. v knjigah v vrednosti a 1 gld. (kdor bi namreč zadel kateri izmej 25erih dob, prejel bi ob jednem dobitek v knjigah.) Kakošne pa bi bile te knjige? Vsak dobitnik prejel bi namreč prihodnje leto Mohorske knjige zastonj; ako je dosmrtnik, pa po dva iztisa od vsake knjige; (namesto druzega iztisa izbere si tudi lahko izmej starih družbinih knjig takih v vrednosti jednega gld.) Imena dobitnikov in njim pripadlih dobitkov objavljala bi se redno v »Koledarji*. Že sedaj je menda vsakdo merjen, da bi tako lopi dobitki silno vlekli in bi se težko kdo radovoljno odpovedal upanju, da ga utegne takošna sreča zadeti. Toda vprašati bi utegnil kdo : kje naj vzame odbor za to „loterijo" potrebni denar ? Ali ga mar naj prihrani na stroške koristnega berila ? Na to vprašanje usojam si odgovoriti z nastopnim nasvetom! 4. Da bi bilo nevarno, vsakoletni „imenik" odpraviti, o tem sem tudi jaz preverjen. S tem pa ne rečem, da bi moral isti ostati povsem neizpre-menjen. Ampak jaz mislim, da bi se dal prav lehko za četrti ali tretji del sedanjega obsega skrčiti in sicer tako, da bi se krstno ime vsakega uda zaznamovalo samo z začetno črko. (Ženske naj ki se vender od moških kakorkoli razvidno ločile!) Le kedar bi v jedni in isti fari dva uda imela jednak priimek in njiju krstni imeni jednako začetnico, naj bi se isti natanjo, toda še vedno 8 kraticama zaznamovali, n. pr. : Smeh Jan., Smeh Jož. Istotako dosledno naj bi se posamezni stanovi s kraticami zaznamovali, n. pr. : žpk, kpl. učt.; ali kar bi bilo še bolje: izvzemši bolj gosposke in dostojanstvene uaj bi se isti kolikor mogoče opuščali. Taku okrajšan imenik bi gotovo še vedno ustrezal svojemu namenu, a zavzemal bi za kake 2—3 pole manj prostora od sedanjega. Recimo, da ae s tem prihrani vsakemu udu le 1 kr., tedaj znaša to pri 50.000 Orožnikih ravno 50 gld., ki bi se lahko porabili za priporočano „loterijo". S to poslednjo napravo pa bi se, kakor že omenjeno, ne le zanimanje občinstva za družbo podvojilo (kar bi poslednji razen starih gotovo še veliko novih udov privabilo), ampak od nje bi mnogi in mnogi družniki (ki eo vender sami Slovenci ali vsaj Slovani!) imeli deloma prav izdatno gmotno korist, kar bi nemara tudi nekoliko pripomoglo, da bi ubožni naš narod s časom dospel do večjega blagostanja. Po mojih mislih bi torej dotični denar v nobenem oziru ne bil — „zavržen!" K. B. Domače stvari. — (Imenovanja.) Pra\iii praktikant gosji. Jožef Po s Bek imeiiovau je avskultantom zu Štajersko, kaucelist Pavel Grah ovac kancetijskim ad juuktoui pri okrožnem sodišči v Celji. — Pri pošti imenovana stu oiicijaln Evgeu Parutta v Trstu iu Ferdinand Tomaž i č v Ljubljani kontrolorjema na dosedanjih službenih mestih. — Poročnikom pri 2-1. brarnbovskem batalijonu irekventaut šole za častniške aspirante g. J. Koro ga k. — (Slovensko gledališče.) Jutri v sredo bode se predstavljala znana in priljubljena Zaj-čeva komična opereta „Mesečnica". V opereti sodelujejo gospa Ger bičeva, gospici Daneševa iu N igri no v a in gospoda Stana car in Perdan-Pred opereto bode se igrala veseloigra „Popolna že na.■ Ker je „Mescčnica" jako lepa opereta in tudi veseloigra prav dobra, upati je, da bode Čitalnična dvorana zopet polna. Gledališki list prijavljamo na drugem mestu. — (čitalnica Ljubljanska.) Odbor bo je v seji 4. duč t. in., takole konstituiral: Dr. vitez Blcnveis Karol, predsednik; dr. Gre goric Vinko, podpredsednik; Lah Evgen, tajnik in knjižničar; Pire Karol, blagajnik. Društvo priredi v predpustiiem času svojim članom tri zabave, in sicer; v soboto, IG. januvarja: društveni večer z malim plesom; v pouedeljek, 1. febru-varja: Voduikov ples; v soboto; 2 0. februvarja: društveni večer z malim plesom. Vse natančneje v vabilih, ki se bodo razposlala o svojem času dru-štvouikom. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslala neka družba v Olševku po č. gosp. kuratu Andreju Vole u 3 gld. Prisrčno hvalo izreka za ta dar Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — („Noviee") nastopile so z novim letom svoj petdeseti tečaj. Prva številka izšla je v prav lični vnanji obliki na lepem papirji tiskana z novimi črkami in z dvema podobama. — (Brate Sokole) opozarjamo na občni zbor aSokola", ki bode danes v čitalničnem steklenem salonu ob 8. uri zvečer. — (O našem rojaku g. Trtniku) brzo-javlja se nam z Dunaja, da je sijajno uspel pri včeranjem kot.certu, ki ga je priredil s svojimi učenci njegov slavni učitelj Maccio. Gosp. Trtnik pel je veliko in jako težko arijo Huouovo iz We-berjeve opere „Oberon", katero jo po burnem odobravanji in ko je bil opetovano poklican na oder, moral ponoviti. — (Mestna hranilnica Ljubljau-bka) izplačuje že od dne 2. januvarja 1891 do konca decembra 181)2 narasle obresti ulog, in sicer vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne. Obresti, katero ulagatelji ne vzdignejo, smatrajo so za nove uloge, ne du bi treba bilo uložno knjižico produ-kovati in se obrestujejo od 1. januvarja t. I, naprej. Ni tedaj treba ulagateljeni šele zahtevati, da se obresti kapitalu pripišejo, stori to temveč hranil uica brez vsacega poziva. — Vsakemu ulagatelju jo pa seveda tudi na prosto voljo dano zahtevati, da se narasle obresti tudi v njegovi knjižici upi-šejo in nam ni treba omeuiti, da Be to zgodi brezplačno. — (Sneg.) Sveti trije kralji so na belcih pri-jahali in nam prinesli prvi izdatni sneg letošnje /i me, kije pobelil,mesto in okolico. Ker ga je padlo obilo na suho iu zmrzlo zemljo, utegne se vzdržati. — (Letošnji predpust) traje 55 dni ali 8 tednov. Pepelnica bode 2. marca, velika noč 17. in 18. aprila in binkošti 5. in G. junija. Nadejati st» je, da čeravno smo imeli zel en Božič, ne bodemo imeli bele velikonoči, ker pado letos precej pozno. — („Kraetovalee",) ilustrovan gospodarski list s prilogo „Vrtnar", ima v svoji 24. Stev. nastopno vsebino: Ob novem letu — Staja za ple-mene svinje. — Govor držav. poBlanca in člana glavnega odbora c. kr. kmet. družbe g. Fr. Pov-geta — Dobra maža za kopita. — Kako vzrejati žrebeta. — itazne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijsko družbe kranjske. — Tržne cene. — (Z a zna nek dnč 2. januvarja 1 892. leta izžrebanih obveznic 4°/0nega deželnega kranjskega posojila,) kateri glavinski zneski se bodo duč 1. julija 1892. leta v imenski vrednosti izplačali: a 10.000 gld. št. 48; a 5000 gld. Št, 51; a 1000 gld. št, 41, 121, 242, 3G8, 374, 451, G89, 7G3, 84G, 873, 805, 1095, 1147, 1886, MU, 10G5, 1G83, 1737, 1823, 18GG, 1932, 1978, 2011, 2032, 2084 in 2191; a 100 gld. št. 10G, 179, 214, "413, 455, 490, 004, G0G, 652, 058, 711, 797, 804, 938, 977, 1030, 1205, 1228, 1380, 1-101» 1435, 1448, HGO, 150G, 1522, 1532, 1581, 159G, 1704, 1833, 1888, 1922, 1952, 1982, 2010, 2017, 2035, 2052, 2077, 2093, 2151, 2234, 2244, 2315, 2404, 2417, 2422, 2432, 2450, 2453, 24G4, 2600, 2582, 2G11, 2612, 2689, 2667, 2748, 2832, 2841, 2842, 2S48 in 2888. Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, drže se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4%ni eskomptni pristojbini. — (Mejnarodna panorama) fotografij na steklu razstavila bode samo še štiri serije in sicer danes in jutri avstrijske pokrajine Razstava sklene se 12. t. m. na kar se opozarjajo posestniki kart v abonemeutu, da jih pravočasno porabijo, ker se razstava ne bode podaljšala. — (Prepovedani lovski čas,) po zakonu za Kranjsko z dne 22. avgusta 1889, je zdaj za : jelene samce in damjake samce, divje kozle, divje koze, divje kozličke in kozice, srne, srnjačke in srnice, divje peteline, divje kokoši, sušovce in su-šovke, poljske jerebice in prepelice, a od 16. januvarja tudi za poljske in planinske zajce. Svari se tako divjačino kupovati. — (Viško-Glinške čitalnice) veselica v nedeljo 3. t. m. obnesla se je prav dobro — žal, da so bili gostje iz Ljubljane tako redki. Culi smo dobro izvežbane domaČe pevke in pevce ter jim radi priznamo, da so bili kos postavljeni jim ualogi. K uspehu je tudi veliko pripomogla kita vrlih Slavcev, ki nas je zabavala z lepim ubranim petjem. Tudi burka: »Nemški ne znajo" je zadoščala. Koren je bil mož stare korenine, malo prezgovoren. Rezika je svojo nalogo dobro proučila i jo tudi z razumom igrala. Bila je ljubka Županova hčerka. Grilec pak je bil itak na svojem mestu. Robat, uradni sluga, zadovoljil nam je popolnoma, za kar je žel tudi pohvalo. Janez, Jože in Tone bili bo pravi vaščanje, bahajoči Be s svojo šepavo nemščino. Poročnik in občinski sčl ugajala sta vseskozi, če omenimo Še tombolo, točno postrežbo in pa jako lepe prostore v g. J. Travna mlitiu, kjer se je veselica vršila, povedali smo vse. Želeti bi bilo, da se kmalo kaj jednacega priredi. — (Občni zbor Viško-Glinške čitalnice) bode v nedeljo, 10. prosinca t. 1. ob G. uri zvečer v čitalniških prostorih na Viču. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Por očilo blagajnikovo. 4. Poročilo knjižničarjeVo. 5. Volitev novega odbora. G. Razni nasveti. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — (Narodna čitalnica v Kamniku) je imela dnč 20. decembra p. 1. svoj redni občni zbor, pri katerem se je odbor sestavil tako-le: Predsednik: g. Josip Močnik; podpredsednik g. dr. Julij Derenni; blagajnik: g. Alojzij Podboj; tajnik: g. Vekoslav B en kovic; odborniki: gg. Jože Bari e, Fran FI e r i n, Janko G r a š e k, Matija Koželj in Ljudevit Stiasny. — (Strajk rudarjev.) Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Ker menda lastniki rudokopov niso hoteli spolniti o božičnih praznikih sklenjenih terjatev, začeli so premogarji v Trbovljah že v soboto dne 2. t. m. strajk. Naši premogarji so šli ta dan še na delo, a okoli Voli. ure dopoludne pa pride preko 400 premogarjev iz Trbovelj in so šli naravnost v Kisovec ter poslali v jamo naznanilo, da se mora delo takoj ustaviti, kar se je se ve tudi zgodilo; potem so šli tudi v cinkarnico in steklarno, kjer so morali delavci tudi precej delo popustiti. Danes razven steklarne, katero vojaki stražijo, delo povsod stoji. Imamo tukaj 2 oddelka vojakov in 25 žandarjev. Kako dolgo bode strajk trajal, se danes še ne ve, kajti čuti je tako od vodstva, kakor od premogarjev glas: Mi se ne udarno 1 Kdo se bode slednjič vender le udal, kakov izid in nasledke bode imel strajk, na to je vse radovedno. Izgredov do danes še ni bilo. — (Obsojen napadalec.) Pred sodiščem v Gorici obsojen je bil trgovec Janez Godina, ker je napadel javno urednika „Nove Soče". A kopnim je tudi Godina uložil tožbo, ker ga je urednik „Nove. Noče" braneč se lopnil z debelo palico po hrbtu, bil je urednik oproščeu popoluorna, na padalec Godina pa obBojen ua 30 gld. globe oziroma na G dnij zapora. — (Nov list.) V Varaždinu izšla je te dni prva številka novega lista „Prvi hrvatsko slavonsko dalmatinski lovački list", ki utegne zanimati tudi slovenske prijatelje lova, ki so vešči hrvatskega jezika. — (V Zagrebu umrl) je v nedeljo koralist stolne cerkve, bivši član hrvatske opere Štefan pl. Kneževič. |Bil je z lepim basovim glasom nadarjen in je z uspehom sodeloval pri operi in v raznih koncertih. Imel je še le 28 let. — (Madjarsko gospodarstvo na Hrvatskem) osvetljuje naslednji čin ogerske vlade: Tekom 1. 1891 nameravala je ogerska vlada pod roko prodati velikansk gozd ter dobila za to tudi kupca, ki je ponudil 2,800.000 gld. o tej nakani zvedelo je pa opozicijsko časopisje ter začelo stvar razmotravati in poudarjalo je, da jb g0zd veliko več vreden; zahtevalo bo je ob jednem, naj se prodaja razpiše in naj se gozd proda javnim potom. Po dolgem premišljevanji je ogerska vlada naposled vender odredila cenitev gozda, pri kateri se je vredooBt gozda cenila na 3,342.000 gld. Te dni vršila se je v Vinkovcih javna dražba, pri kateri je bil omenjeni gozd prodan za 4.250.000 gld. Ogerska vlada hotela je torej prodati gozd za polovico cene, ki se je dosegla na javni dražbi. Pri takem postopanji vlade se baš ni čuditi, da opozicija narašča, dasi tudi pri volitvah ne dobi še pravega duška. — (Klimatično zdravišče v Lošinju.) Blizu Velega sela (Lussin graude) ua otoku Lošinju kupil je nadvojvoda Karol Štefan veliko zemljišče na podnožji gore sv. Ivana ter ga dal pretvoriti v prekrasen perivoj (park). Že več tednov dela nad sto delavcev in zravnuje zemljišče, koplje nove poti in sadi drevje. Mej tem ni le naše igličasto in list-nasto drevje, ampak tudi južno, vedno zeleno, n. pr. pomaranče, citrone, lavor, palme, manjelije, agare in celo libanonske cedre ter banane. Ves nov perivoj so razprostira celo do starega „ Pod javor i" debelo uro daleč. Po ukazu nadvojvode sta oba perivoja odprta občinstvu in tako imajo sedaj zimski goBtje najlepše sprehode, ki so pred vetrom popolnoma zavarovani. IzveBtno je, da se bode sedaj mnogo več tujcev oglašalo v Lošinji, ker za bivanje v dražestni Opatiji nema vsakdo zadosti materijalnih sredstev, a poduebne razmere so v Lošinju morda še ugodnejše, nego v Opatiji. Lošinj ima tudi redno parniško zvezo s Trstom, Puljem in Reko. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 4. januvarja. Lloydov parobrod „Juno" obtičal je blizu otoka Longpoint na suhcin. Poslali so mu na pomoč dva parobroda. LiVOV 4. januvarja. Predstavljanje s prvo ceno nagrajenega igrokaza „Kraj" prepovedalo je namestništvo zaradi njegove Rusiji sovražne tendence. Sofija 4. januvarja. Kot odgovor na verbalno noto porte odposlala je bolgarska vlada svojemu zastopniku Vulkoviću v Carigradu obširen memoire o aferi Chadourneovi. Na konci izreka se nada, da bode Francija zopet pričela diplomatično občevanje z Bolgarijo. Peterburg 4. januvarja, Sibirske železnice projekt je dogotovljen; železnica bode dolga 1200 vrat. Pariz 4. januvarja. Dopisnik v „Times" javlja, da je došel neki ruski tinancier v Pariz, da takoj sklene novo posojilo. Budimpešta 5. januvarja. Prestolni govor, s katerim se je zaključil danes ob 11. uri zjutraj državni zbor, konstatuje z zadoščenjem prijateljske odnošaje z vsemi državami brez izjeme, poudarjajoč zveze, ki so porok vzdržanja miru iu odstranjujejo vse nevarnosti, katere bi pretile evropskemu miru. Jamstvo svojih interesov zahteva primerni razvoj orožne sile, ki, hvala modrosti zakonodavstva, vedno napreduje. Trgovske pogodbe ojačile bodo politično zvezo s sosednima državama in zajamčile občno željo po miru ter osigurale trgovske zveze srednje Evrope. S sosedi na jugu in jugovzhodu sklenili bodemo skoro gotovo kmalu trgovske pogodbe in nam ne bode nedostajalo dobre volje, da tudi tu sklenemo trajne zveze. Dalje omenja prestolni govor, da se je doseglo ravnotežje v državnem gospodarstvu, katero treba vzdržati, Naloga vlade bode z novim parlamentom izvesti upravne reforme in zbolj-šati pravosodje. Uzrok razpuščenju državnega zbora je želja, da bi novi zbor mirno kar preje mogoče brez zadržkov pričel obravnavo o pripravljenih načrtih za reformo. Prestolni go vor bil je vsprejet z velikim odobravanjem in bil cesar pri dohodu in odhodu burno pozdravljen. Razne vesti. * (Grad cesarice Elizabete n a o t o k u K rfu) bode vet električno razsvetljen. Y*8ega skup je 300 električnih svetilk v perivoji pa sta dve veliki svetilki ki dajeti svetlobe za 2000 sveč in se videti na dve uri daleč. * (Mor bus Viennensis.) Dolgo časa je imel Do naj prvenstvo zarad umrlih na tuberkuiosi, tako, da se je ta bolezen krstila „morbus viennesis*. Zdaj' pa je neki profesor Fodor konstatoval, da mej vsemi velikimi mesti največ osob umrje na tuberkulozi v Budimpešti in sicer 500 — 600 slučajev na leto na 100 000 prebivalcev. Povsod zmanjšuje ae umrljivost viled zboljšanih sanitarnih razmer, Je v Budimpešti je prav mal razloček čutiti. * (Hripa) se razširja precej v Italiji. Patrijarh Beneški, kardinal Agostini, zbolel je nevarno na hripi. V nekaterih mestih je polovica prebivalstva bolna in so morali zarad bolezai zapreti gledališča. V Milanu je Število umrlih trikrat tako veliko kakor običajno v tem času. * (V črnovcih neso prijatelji sred-nje-evrepskega časa.) Bukovinska deželna vlada ustavila je sklep mestnega zastopa, da se vse ure v Črnovcih ravnajo po sredoje-evropskem času. S tem sklepom je baje mestni zastop preko račil svoj delokrog. Za zdaj torej ostane pri starem. * (Konec štrajka nemških tiskarjev.) Strajkujoči tiskarji v Berolinu so se izjavili, da hočejo brezpogojno zopet začeti delati. Jednako so se izjavili tudi tiskarji v L'pskem. * (Trideset osob otrovanih) je bilo v Msstertonu v Avstraliji pri neki svatbi in so nekatere umrle, druge pa so v nevarnosti, da tudi umro. Nekdo nasul je arsenika mej jedi in tako provzročil nesrečo. * (Volkovi požrli) so v Bjelini v Bosni necegu topega ubožca Hafiz Sehiča. Nesrečnež zbežal je bil na neko drevo, ki pa je bilo prenizko, da so ga volkovi za noge zlekli doli in požrli. Na drevesu videti so b li Se sledovi volčjih zob. * (Pes in mačka,) si nesta vedno tako sovražna, kakor trdi star pregovor. Dokaz temu je dogodbica, ki se je nedavno pripetila v Švici. Neko mačko, katere so se hoteli znebiti, dejali so v vrečo ter vrgli v vodo. Domači pes gledal je to, a kmalu potem prikazala sta se pes in mačka oba vsa premočena zopet doma. Pes skočil je bil v vodo in izvlekel vrečo na suho, jo pregrizel in tako rešil mačku življenje. Ta pasja rahločutnost omehčala je tudi ljudem trda srca in maček sprehajal se je še na dalje skupaj s svojim rešiteljem po hiši. Osnsno domaoe zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Mo)l-ovega Seidlitz praska1, ki ae dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna škatljica 1 gld. a. v. Po poStnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekir A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuuh-lauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh skatljie se ne pošilja. (ID—i) isn******i*ntiif ti»4«nn«« #■>■ »LJUBLJANSKI ZVOK" •toji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Darila za „Narodni Dom4*. ALVI. i»kux „li ntjcnrMk^ o**. Pronesek . . . 10571 gld. 44 kr Doneski za mesce oktober; plačali so: 4 naročniki u 5 gld. 20 gld. — kr. ♦i naročnikov n 3 „ 18 „ — „ 6 „ ai 2 „ 19 „ — „ i0 » » 1 i. MU „ — -„ 0 n ii 60 kr. 4 . 50 „ a 5 gld. 20 gld. — a 3 „ 18 „ - *2 „ 12 „ - a 1 „ 20 „ — a 50 kr. 4 . 50 Krajcarska družba v Pragi (poverjenik K. JU kuj. St. 458 ....... Doneski za meseo november; plaoali so I 4 naročniki & 5 gld. 20 gld. — kr. »i naročnikov « 20 *___________ Za „Narodni papir" v zadnjem četrtletji Doneski za mesec itocember; plačali so: 4 naredniki a 5 gld. 20 gld. — kr. 1 uaročnikov a 3 „ 21 „ — „ «? " 1 2 ■ H » — « 2i - » 1 . 24 „ - „ o ■ a 50 kr. 4 , — ,. Matija Plevel, slnKft banke „Slavijota Pri^ Hilvestrovi veselici v „Ljubljanski Čitalnici" za prodano sliko .... 74 12 50 74 58 50 39 85 3 25 . Skupaj . . I 101*03 g hI. 83 kr. Opomba: Tudi v zadnjem letu se je z vstraj-nostjo toliko doseglo, da so se doneski „Krajcarsko družbe" pomnožili sa 1157 gld. 40 kr. Vsem onim,'ki eo na ta ali oni način pripomogli k tej, sa naše skromno razmere venderle znatni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in proinjo, da blagovnic z mirni tako lepo vstrajati tudi a.) v prihodnjo. V Ljubljani, duč 4. januvarja 1892. Odbor „Krajcarsk* družbe". ^ OPERETA! liiiii»il<:«* «Mtttli*Iot>. MESEČNICA. Komična opereta v jednem dejanji. Uglasbil Iv. pl. Zaje. Kapelnik gospčd Fran OeibiC. Režiser gospod Fran Bučar. os o B K: Mnrkeza Fourgon d' Enfer, udova--gospica Nigrinova. Inocent, nje sin, 17 let star---gospica Daneseva. Dominik, sluga —-------gospod Perdan. Peter, vrtnar--------gospod Stamcar. Lizika, njegova unuka-----gospa Gerbieeva. Dejanje: Pri markezi blizu Versailla. V zatetku : POPOLNA ŽENA. Veseloigra v jednem dejanji. — Spisal Karol Gorlitz. — Preložil * * *• Režiser gospod Ignacij Horštnik. o s o B k: Vrabelj, upokojen uradnik — — gospod BoiStnik. Pavel Zdrav, zdravnik, njegov bratranec — — — — — gospod Danilo. Lujiza, njegova lena — — — — g. BorStnik-Zvonarjeva. Minka, služabnica — —--— gospa Danilova. Dejanje vrsi se v velikem mestu. Tujci: 4. januvarja. Pri Malici: Tiachler. Heller, Kauder t Dunija. — Persohe iz Litije. — Vovk is Pottojiue. — Kalischuik it Tržiča. — Fink iz Koč vja. — Štefani ti Veroue. — L*u-ritseh iz Trsta. Pri Mi "nit : Tioger, — Wahsermant -- Stern, iz Gradca. — Weis«. Rosenberg z Kuke. — Fischer iz Budimpešte. — Božič iz Novegatneita. — Hardach i« Lvova. — Carl de Reja u Beljaka. — Penca \i Mokronoga. — Oršnlek iz Črnomlja. — Drnitrovic ii Trbiža. — Scholl-m»yr s Snežnika. — Zeikovic is Vel. Kanite. Pri Juiueui kolodvoru : Spiriottl iz Trsta. — Saje z Vrhnike. Pri avMtrljmUoim eeaarjn: Predovic z Roke. — Pintar iz Srednje v«si. Pri bavarHkrin «lvorn ; Vidmar li Ljubljane. Umrli so v Ibjtitoljaiil: 1. januvarja: Ivan Smolo. Jćrevlfarjev Bin l1/, leta, Opekarska cesta fit. 9, morbilli. — Anton Lavrin, delavcev sin, 7 mesecev, Reber it. 7, jetika. — Franc Miiller, pisarjev sin, 17 mesecev, Poljske ulico 38, morbilli, — Matija Jarc. bajterjev sin, 5 let, Crna vaa st. 51, bronechitis ca-pillanis. — Jurij Gaugl, prisiljenec, 51 let, PoljauBki nasip fit. 60, pljučnica. — Angela Mehle, kondukterjeva hči, 7 mesecev, Dunajska cesta st. 21, ospice. — Jožef SIcerjanc, delavcev sin, 10 mesecev, Hrenov« ulice St. 20, oipic*. 2. januvarja : Viktor Soriak, krojačev sin. 3 mesece, Dunajska cesta št. 38, catarbus mitust. — Miklavž Fei-lič, kontrolorjev sin, 5 let, Emunska cesta it 5. ošpice. — Magdalena Anžič, bajterjeva žena, 32 let, Ilovca st. 40, jetika. — Pavel BcT:ek, delavčev sin, l1/« leta, Opekarska cesta št. 8, ošpice. 3. januvarja: Vincenc Marinka, kramarjev sin, 3 mesece, Stari trg št. 19. ošpice. — Andrej Breskvar, posestnikov sin, 6 let, Krakovske ulicu št. 25, ošpice. — Matevž Hribar, sodar, 71 let, Gradiške ulico št. 22, ruaraa iniiB. — Marija Lebon, pjstreščekova hii, 15 mesecev, Florjansku ulice it. 24, ošpice. 4. januvarja: Fran Mrak, pekov sin, 5 let, Poljanska cesta št. '27, bronchit's capiil. — Marija Perko, kurjaOtva hči, 2 leta, Einnnska cesta fit. 9, božjast. — Jožefa Kui-t/.ar, mizarjeva hči, 2 leti, Streliške ulicu št, 11, ospice. — Friderika Hvala, delavčeva hči, 8 mesecev, Tržaška cesta fit. 24, ošpice. V d e ž o I n i bolnici: 2. januvarja: Rudoilina Jiivan, nožtrjeva hči, 7 let, fikarlatica. 3. januvarja: Maripuia Seme, delavka, 28 let, le^ar. — Janez Križnar, delavec, 26 let, legar. — Anton Klu-čevšek, kajžsr, GO let, pljuči.Ica. Meteorologično poročilo. 1 Čas opa-■ovauja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. J 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 735-1 mm. 733'4 mm. 733 8 mm. —«»-8" C i brezv. -.$ 'J° C si.»ah. —3 6y C si. zah. i megla d. jas. obl. 0 00 mm.! 1 Srednja temperatura —4'5*, xa 1-7" pod uorm-ilom. IDvLinaJslrsL borza doc 5 jauuvarja t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 92'95 — gld. 9320 Srebrna renta.....„ 92-55 — „ 92*85 Zlata renta......„ H>y5u — „ 11050 5°/0 marčna renta ... „ 10210 — „ 102 (JO Akcije narodne banko . . „ 1013*— — n 1014*— Kreditne akcije.....2H2-75 — „ 292-75 London.......n 117 95 — „ 117*0 Srebro.......„ —'— — , —'— Napol........„ 9 35»/, — „ 9 35 C. kr. cekini....., 5 59 — „ 5 50 Nemške marke .... „ 57-!»7'/| — » 57-92»/, 47„ državne Brečko iz 1 1854 . 250 gld. 135 gld. 25 kr. Državne srečke iz 1. 18G4 . . ion „ 17'.» „ 50 n Ogerska zlata renta 4"/,.......1(7 , 25 „ Ogerska papirna renta 6°/„......102 n — „ Dunava reg. Brečke 5°/0 • • . 100 gld. — „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4,/i°/0 *lati zast. listi . . 115 n — „ Kreditne srečke......100 gld. — . — , Rudolfu ve srečke. . . • . . 10 n tO , — B Akcij« anglo-avstr. banke . . . 120 , 158 „ 20 „ Tramway-druit. velj. 170 gld. a. v..... 237 „ — „ Sf9T~ 2>Ta. prodaj so ~W pLjublj. Zvona4 letniki 81, 82,83,84,85,86,87,88. „Slovanau letniki 85, 86, 87. Zbrani spisi Stritarja, zvezki i., 3., 4., 5., 6. - vse v elegantno vezanih platnicah. - Natačneje podatke da in se dobe pod Šifro (17—1) M. X.. Stadion 33. Trst. V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izšla je knjiga: Kazne pripovedke. iTajg-rorso-viteJša, xaa.-u.lEa. jselclenelca,. Spisal Catulie Mendčs; provel Vinko. — TJrioinel. Hpisal Sevnićan. — SIl-vaaitroTT- otroilielc- Kaliforn-ska povest. Spisal Bret Harte; poslovenil Vinko. — TJnl-ženo ž3.-vljeaa.j©. Čefiki spisal Strouoežnicky j preložil V i n k o. — Cena 4<) kr., po posti 45 kr. Trgovsk pomoćnik živahen prodajalec, i/irjen v trgovini z mešanim blagom, ■/.iiHi/eii slovenskega in nemAkcga jezika, vitprejine ae tnkoj pri -V ud. E31 *il m < - li er- i it v I.i*h1*«'ih tr«u ua Štujurnltom. (10—1) za trgovino \c8ča slovenskega in nemškega jezika, dobra prodajalka, in z dobrimi spričnli, lUGva Mliižhc v memlu tsll na deželi. — Ponudbe pod Črkama A. H. vsprcjuma iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (15—1) Mejnarodna PANORAMA (i4_i) v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. Vsi o pni mi za osebo 20 kr. U ustopnic se dobi za 1IO kr. Otroci lO kr. Duhom v torek dne .">. in jutri v Nretlo đne ti. j »n livarja 1S02: VI serija: Avstrija. puškar v ltorov Ijnh (IVrlaeli) na l4or«»Nkeut lldoluje in prodaja VSakovnitM nove piiMlte in revolverje ter fN lovmke priprave« patrone ter drugo HlrelJIvo po najnižjih ctMiab. — fuikti so vso pre-hkiiMeue na ces. kr. izkttšavnlidči ter 7.a/.uaiuenovaue z /.naiuko te^a zavoda. (175—-bd) Za izbornost blaga jamci izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. Dr. Friderika I.viikiel-a Brezov balzam. /■■ sam rastlinski sok, kateri teĆQ ti breze, ako se navita njeno dohlo, je od paintiveka znan kot najtlVTttnojN lepotilo; ako ae pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako so namaže zvečer l iijiin obraz ali drugi deli polti, .oel|o Ne *e «1 ru k i «lau uc-Kiiatne lunklue o«l polsl, ki poaiMit« VMle«l te^a eidto hela In nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube iu ko-zave piko tur mu dajo mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rndečino, zajedce in drugo noBitažnosti ua polti. — Cena vrču z navodom vred »iti. i .50. (119—20) Dr. Friderika Lengiel-a BENZOE-MILO. NitjinilojBe in najdobrodejnejAe milo, za kožo nalasA pripravljeno, 1 komad «»« kr. Dobiva su v LJubljani v Ub. pl. Tniko.ccy-ja lekarni in v vseti večjih lekarnah. — 1'oštna naročila ' sprejoma IV. lleuu, IIuiimJ. X. W//2 (13—2) PAVEL SEEMANN v Lepo meblovana so"ba v St iidoutovMkl li ulicah 9 z razgledom na Vtilvnvor-l«-> trg* «lnj«» m«> takoj v najem. — Već v Ntinlon-Lovskih iiiicnk Ht. 2a II. nadstropje, ali pa pri oprav- otitVD „Slovenskoga Naroda". (16 — 1) izurjen kovač za kovanje konj iu voz, najboljše ako jo riotičnik tudi živiuoxiiraviilk« da bi vzel v najem na dobrom mestu ležečo ko« ličnico v. \h» pripruvo. — Ponudbe naj ho polljejo mi posestni co X/iaoft$0 s~»t*}š«.*ii na Lukah, posta Zoicorj«*, pri Litiji. VU — 1) ras n I H 3 [ Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga idil r> šivalnih strojev. 1 Oulki, kdor jih želi, pošiljajo se • irankovano in brezplačno, Prernemba lokala. Žo Icl olisidjfcii i u dobro znana prva avstrgska anončna pisarna A. OPPELIK jo odslej naprej Diui.ij. meato. Gt*ttnaiiger&aMe lts (na oglu lekarne, SiugtirStrMSU 1">) in se priporoča v točno oskrbovanje iaseratov v.^ake vrste za vso Dunajske, tu- iu Inozemske liste, kolo-darje itd. itd. po olskih cenah. zzrz. 4'eniki in proračuni r.n*tou). - I 1 JURČIČEVI ZBRANI SPISI: X. ZVEZEK. Pričel 8C jc razpošiljati ter se dobiva pri vseh knjigotržcih. Cena bros. 80 kr., eleg. vezan 1 gld. S poštnino «5. ozir. 1 05 kr. .Narodna Tiskarna' v Ljubljani. I—r-t O 'S cd 2 Gosp. Rajmund Vidmar iz Ljubljane ni v naši službi in nima pravice za nas zavarovalnih pomidct), še manj pa denarja za \\as račun vsprejemati. (lf>) »Avstrijski Feniks" na Dunaji. Cirlla/v-lli ZaHtOp V I . j IS1 > 1 j ! a 11 i . Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva babica priporoča se castitim damam. Dame v drugem Btanu dobo za same 0 gld. dobro hrano in popolno oskrbovanje in sicer za 9 dnij. (1095—5) Z odličnim spoštovanjem Emilija Nasho nilovu, lici zdravnika, izpitnim babica, Gospodske nlice st. Ji uliotl in zvonec jo tudi v Židovskih ulicah št. 4. Sveži i pustni krofi p R? dobivajo ea od srede, dne 6. t. m , nnprej Sjj vNiiIt «laia pri (13—i) |Sj I Jakobu Zalaznik-u k jg na Starem trgu št. 21. K arrs frak: čuden priporora (18 — 1) svojo bogato zalogo zlatih in srebrnih, žepnih, kakor tudi raznovrstnih stenskih ur, zlatih, srebrnih in nikelnastih verižic, prstanov in druzih v to obrt spadajočih predmetov. Yn|»i*4»|ciiiuJo ,sc i u«li vhh popravila. Za mnogobrojna naročila priporočam se najuljudneje tudi za v bodoče ter obetam reelno postrežbo in nizko ceno. Vsako nedeljo in praznik sem navzoč v Trbovljah. i i J. KAPSCH juvelir na Prešernovem trgu v Ljubljani usoja se svojim castitim prejemnikom in slavnemu občinstvu naznaniti, da je avojo trgovino z zlatnino, srebrnino in dragocenostim! premoHt.il v tvojo lastno hiSo ii rt- Ir'reseriiovoin tt-gfii. Zabvaljuju hc. m dosedanjo naklonjenost itt za veliko zaupanje, priporoča se i ia nadalje v mnogobrojna naročila, zatrjujoo točno in vestno i .vrfiovanju. 1 Vsem svojim naručiteljem veselo novo letol HM— S spoštovanjem J. KAPSCH (1139—J) juvelir. DITMAR-SVETILKE najbogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja, j>i-i primeroma ii.•z.nii<■«i porabi petroleja, noj v«m". ji«, Mvotilnossit. Palilnik ima, svetilno moč 4 do 157 sveč. "VISEČE SVETILKE MIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE LESTENCI LAMPICE SVETILNE STOLPNE SVETILKE s čipkastim okriljem i.. SVETILKE S STOJALI R. DITMAR, c. kr. privikavana TOVARNA SVETILK na DUNAJI, Dilmar-jeve svetilke ima v z-alorji enaka holj&a trgovina s svetilkami 3 1. (8.")4 1B i _J Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No II i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 3V