144. Številka.
U UaMiud. v torek, Z6. junija 1906.
nmieto.
uhi-a Tiak a*.i zvočer, izimši nedeljo m praznike, ter *«lj* po pošti prejeniart za avstro-ogrsao dežele za vse leto *b K, ca pol leta 19 K., sa 6etrt leta 6 K bO ti. za ea mesee t K 30 h. Za LJubljano a posipanjem na dom sa tb* let t J4"K, sa pol leta 12 K, za četrt leta 3 K, za en meeee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača <sa vse leto 23 K, za pol leta 11 K, sa 6etrt lota 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroČbt irez istodobne TpoŠiljatve naročnine te ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-Trste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po d h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — • ■€> ne vračalo. — Uredništvo in upravnćštvo H v Knaflovih olieah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., npravniŠtvo pa v pritličju. —  UpravniStvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvar!.
Uredništva telefon št. 34.
(Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravništva telefon št. 85.
Jioja jači, nesloga tlači,
ali
stoječo vodo se usmradi.
(Dopis iz Štajerske).
Lep je prvi, resničen drugi pregovor. Zelena Štajerska! Kako lepo ti doni ta vzklik, pri katerem si predstavljaš ubrano harmonijo najrazličnejših nijans očesu dopadajocega zelenja, a pod odejo pestrega tega zelenja mirno razvijajoče se življenje, napredovanje, cvetje in rast, a iz vsega tega si obetaš mnogoterni sad. Ne vidiš pa pod tem obetajočim zelenjem raznovrstnih bacilov, kateri se dvigajo iz mirne mlakuže, se razširjajo iz mlakuže po deblih, dosegajo že listje, katero bode polagoma uve-nelo in usahnilo. To je štajerska sloga, lepa, mnogo obetajoča na zunaj, gnila, vse razdirajoča na znotraj.
Mirno in trezno smo gledali dogodke zadnjih tednov, a v tihem gaju mnogo opevane sloge smo našli množico bacilov, kakor neodkritost, zavist, terorizem, zlorabo verskega narodovega prepričanja na eni strani, zlorabo danega zaupanja na drugi strani.
Opevano slogo, katera pa ni bila sloga, temveč stagnacija, uporabili so o pravem času Nemci. Le-ti so pravo pogodili, ko so pričeli svojo agitacijo s tem, da so proti ljudstvu identifi-kovali Slovenstvo s klerikalizmom, da niso bili nikdar proti, ampak vedno za ljudstvo in da so večinoma opravičeno ščuvali ljudstvo zoper „win-dischklerikale Pervakenu. Na podlagi *eh premic so počeli izdajati „Stajeroa" ter zasledujejo v njem svojo politiko, katera političnim neizobražencem mora ugajati. Dokaz: doseženi uspehi. Nemci so pa napredek in svobodno mišljenje podpirali in razširjali in tako je marsikdo vstopil v njih tabor, ker se je hotel otresti klerikalnega in nazadnjaškega jarma in robo tanj a. K uspehom Nemcev so pa največ pripomogli slovenski Časopisi, kateri so in še sedaj pišejo — vsaj izrazito klerikalni
— tako naivno, da si mora vsak misleči človek reči, beroč te novine, da ga je smatral dotični časnikar za bebca, in da ga hoče tudi vnaprej bebca obdržati. K uspehu so pripomogle tudi knjige, katere je ljudstvo bralo: Jurčiči, Levstiki, Stritarji in drugi so prokleti, ljudstvo je bralo in še bere knjige a la „Pridni Janezek in hudobni Mihec". Ni Čuda torej, da je videlo v Nemcih kaj več, ni čuda, da so naroduNemci imponirali in da pravijo danes Štajerčijanci: Saj smo tudi mi Slovenci, ali . . . na kar molče, a vsakdo si lahko pristavi: „klerikalci nečemo biti, terorizirati se ne damo !"
Vporabili so pa Nemci našo psev-doslogo še na drugi način. Svoj čas so bili Slovenci v rokah nemškega kapitala. Slovenci so to uvideli, sklenili so radi tega rešiti ljudstvo iz rok nemških kapitalistov in osnovali so denarne zavode in slovenski narod, kateri je moral plačevati Nemcem 41 2°/fl do 5°/„ obresti od posojil, plačujejo sedaj slovenskim denarnim zavodom 5" 0 do 7° 0 obresti. Denarni zavodi so bili glasom pričetnih para-3' grafov pravil osnovani, da ljudstvu pomagajo — a tega namena ne dosegajo, ker pomagajo le sebi in tistim, ki so v odborih in načelstvih, kmet pa je bil, je in bo molzna krava. To je racijonalno, bisaga se polni, narodovo premoženje pa prehaja v mrtve roke. Pri tem pa je ostalo. Narodnih podjetij, industrijskih in trgovskih, se naši niso zadostno poprijeli, razen častnih izjem, kjer pa mnogi posamezniki brezvestno izkoriščajo podporo ter svoje slovensko pokolenje, češ, ako sem Slovenec, me morajo denarni zavodi podpirati s posojili (katerih ne bom vrnil , ljudstvu pa blago lahko dražje prodajam, kakor moj nemški konkurent.
In Nemci se temu na tihem smejejo, saj ga ni lista, v katerem bi se moglo tako početje javno ožigosati.
Vse to početje se prikriva s plaščem hvalisane sloge, in izdajalec na-
roda je, kdor tako ravnanje kritikuje, on je Štajercijanec in nemškutar, kateri nima več prostora v „narodni" družbi.
Iz vsega navedenega je razvidno, da štajerski Slovenci potrebujemo nadzorstva, to pa dobimo s tem, ako gnilo slogo razderemo tudi dejanjski, ako ustanovimo nasprotno stranko, katero bodo imenovali črnuhi in njihovi priveski liberalno stranko, mi pa ce bodemo imenovali „čista slovenska stranka za Štajersko".
„Čista" slovenska stranka pa zato, ker se ne bodemo bratili z Nemci in se jim ne bodemo prilizovali, kakor to delajo naši duhovniki — nekaj častnih izjem je že — kateri so na deželi najhujši Slovenci, a imenujejo one, kateri berejo „Domovino", nem-škutarje, ko pridejo pa v mesto, jim je Nemec ljubši kakor Slovenec, samo da je klerikalnega kalibra.
Iztrebimo torej ljuljko iz svojega narodnega polja in storimo, kar nam veleva ljubezen do naroda in njegovega napredka, kar nam veleva naša vest: prosveto in svobodo. Naj pa ostanejo doma Besch\vichtigungshof-riite, katerim je opevana sloga kalna voda; v tej so ribmrili z uspehom svojih žepov dosedaj, vnaprej pa ne bodo več!
Nasvetovati je predvsem zaupen sestanek vseh svobodomislečih Slovencev na Štajerskem, katerim bi se ofl-cialno proglasil obstanek „Čiste slovenske stranke za Štajerske", volil izvrševalni strankin odbor ter končno sklepal o ustanovitvi lastne tiskarne in izdajanju strankinega glasila.
Somišljeniki so naprošeni, da izrazijo svoje mnenje v dnevnikih ali pa naj vsaj do 20. julija t. 1. prijavijo svoj pristop v stranko pod naslovom „Cista slovenska stranka za Štajersko" v Mariboru ali v Celju.
V nadi, da bode delavna in plodonosna nesloga premagala mirno in smrdečo vodo, pričakujemo mnogobrojne udeležbe ter kličemo: Naprej za svobodo in prosveto zelene Štajerske!
Državni zbor.
Dunaj, 25. junija. Današnja seja se je pričela šele po 7. uri zvečer. Na predlog poslanca dr. Svlvestra se je takoj začelo nujnim potom razpravljati o proračunskem provizoriju. Poročevalec posl. S k ene je povedal, da se je v zadnjih Šestih letih državni dolg pomnožil skoraj za celo milijardo. Izdatki za državne uradnike in sluge so se pomnožili od leta 1894 do 1904 za 170 milijonov K, a zadnji čas so se ti izdatki zopet pomnožili za 30 niilijonov K. Potem je govoril o regulaciji rek in gradnji kanalov ter povedal, koliko bodeta približno do-naŠala kanala Donava-Odra in Donava-Visla. Ta proračun pa je tak, da bi se v gospodarskem pogledu gradnja kanalov ne mogla zagovarjati. Nadalje je vprašal železniškega ministra zaradi zopetnega prekoračenja pri gradnji alpskih železnic; govorec o gradnjah v tržaškem pristanišču je izjavil, da noben član tozadevnega odseka ni nikoli dvomil nad dr. Kor-berjevo osebno nedotakljivostjo. Toda gotovo je, da so se zgodile velike gospodarske in tehnične zlorabe. — Posl. dr. Stransky je izjavil, da njegov klub ne more glasovati za proračun. Ministrstvo je že tri tedne na krmilu, a se še vedno ne ve, ali se je v ministrstvu med Pacakom in Pradejem že kaj storilo glede narodnostnega sporazumljenja. Sporazum-ljenje pa je mogoče le izven ministrstva ter se lahko dožene, ako se Cehom le dovolijo na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju tiste pravice, ki so jim zajamčene v državnih osnovnih zakonih. — Posl. B o -brzinski je izjavil v imenu poljskega kluba, da bo glasoval za proračunski provizorij. — Posl. Ellen-bogen je izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti proračunu, in sicer deloma zaradi svojega strankinega programa in zato, ker vlada ne
nastopa dovolj odločno za delo v volilnem odseku. Prihodnja seja bo jutri.
Volilna reforma.
Dunaj, 25. junija. Pred današnjo sejo so imeli nemški poslanci posvetovanje ter so sklenili, da bodo glasovali proti vsakemu zvišanju ga-liških mandatov. Le ako dovolijo Poljaki za Bialo Nemcem mandat, dovolijo tudi Nemci en novi mandat Poljakom. — V seji sami se je potem nadaljevala debata o Galiciji. Nemški posl. Herold je zahteval izločitev Galicije. Posl. Hruby je dokazoval, da je volilna reforma privilegij za Nemce. Posl. Glabinski je govoril o razmerah in kulturnih razlikah med Poljaki in Malorusi ter dokazoval, da plačujejo Malorusi le petino vseh davkov. Nemce je svaril, naj ne gredo v Galicijo na narodni plen ter naj ne kalijo dobrega lazmerja med Nemci in Poljaki. — Posl. Choc je nasvetoval sporazumljenje med Poljaki in Malorusi. Malorusom pristoji gotovo več mandatov, kakor jih jim dovolijo Poljaki. — Posl. Vasilko je zagovarjal nemški mandat v Galiciji ter se pritoževal, da se je Malorusom v Galiciji odkazalo le 8 mandatov, a pravico imajo pravzaprav do 42 mandatov. Ako se odsek ne bo oziral na želje Malorusov. sklepala bodeta odsek in parlament brez njih. — Prihodnja odsekova seja bo jutri popoldne.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 25. junija. Razpravlja se o vojnem proračunu. Vojni minister Pitreich je odgovarjal na interpelacijo posl. Biankinija glede direktne železniške zveze z Dalmacijo. Povedal je, da so se skupni ministri že v seji 25. novembra 1. L zedinili za progo Ogulin-Otočac-Gospić-GraČa ter se že v ministrstvih vrše tozadevne predpriprave. Nadalje je povedal, da je bilo v Kotoru izvršiti razne nove utrdbe, ker ima soseduja država (Italija) sedaj
LISTEK.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Pele je vojščakom označil osem-Indvajest oseb, da so jih pripeljali pred prelata in Nlikolaja. Nič posebnega sluteč so ti ljudje pokleknili in čakali, kaj da bo.
„Izrecite zdaj sodbo, milostivi gospod," je nagovarjal Pele prelata. .Kaj bi se s temi ničvrednimi ljudmi dolgo ukvarjali. Kar na kratko opravimo."
„Da, na kratko, k^r na kratko", je jecljal pijani prelat. „Pomagajte. mi da vstanem."
Pele in sluge so podprli prelata, da se je vzdignil z blazin. Razprostrl je roke in   s hripavim glasom rekel.:
^Bodite prokleti krivoverci; proklet bodi vaš kruh in vaša voda, proklete vase žene in vaši otroci, prokleta vaša polja vaše črede. A_nath-ema! Nikolaj Kolovški, izpolni svojo dolžnost".
Počasi je izgovoril pij stri prelat te besede. Jezik se mu je, / enomer zapletal.  Komaj je Uil k'   <al, že je
padel kakor snop nazaj na svoj sedež. Namesto njega pa je zdaj stopil v akcijo Nikolaj Kolovški, potegnil je svoj meč in z gromovitim glasom ukazal:
„Vojščaki — krivoverci so obsojena na smrt na vešalih. Izvršite sodbo, kar imajo krivoverci nepremičnega imetja, bodi vaša last."
Za trenotek je zavladala smrtna tihota. Ljudje se v prvem hipu niti jasno zavedali niso, kaj vse tc pomeni. Potem pa so zagnali bolesten in obupen krik in vik. Začeli so jokati, se metati na tla in prositi milost. Eni so se rotili, ga so nedolžni, drugj so klicali bo£6 pomoč, naj jih reši. Žene so se oklepale svojih mož, otroci svojih staršev, možje so stiskali pesti ali si ruvali lase. Vse vpitje in tulenje se je zlilo v en sam strašen krik, ki pa ni našel odmeva nikjer, ni pri ljudeh ne pri stvarniku.
Nikolajevi vojščaki so se zapodili med ljudstvo in je z meči kar hipoma razgnali, doČim so že v naprej določeni njihovi tovariši planili nad obsojence in jih zvezali ter potem odgnali na vrt, na čigar spodnjem koncu so bila pripravljena vešala. Vse to se je vsled izvežbanosti vojaštva čudovito hitro izvršilo, tako da je bil
v nekaj trenotkih izpraznjen prostor pred gradom. Samo iz daljave se je Še čulo obupno vpitje a ko se je vitez Pele ozrl na patrijarhovega zastopnika preleta Arsana, je videl, da je ta v svoji pijanosti mirno zaspal...
V tem, ko je krvnik na koncu grajskega vrta izvrševal svoj grozni posel in so Nikolajevi vojaki plenili po vasi ter ropali, kolikor se je dalo, se je v veliki grajščinski dvorani nadaljevala pojedina in vitez Pele seje trudil na vso moč, da bi svoje goste kar najbolje zabaval. Bilje vesel, da se je iznebil najmanj pokornih svojih kmetov in žrtvuje te rešil sebi vsaj svoje bogastvo, če ne tudi svoje življenje. Ponosen je bil na svojo prekanjen ost in se dobrohotno norčeval iz Nikolaja Kolovškega, Čigar srditi pogledi so mu pričali, da se čuti prevaranega in da ga muči jeza, ker bi se rad maščeval, a se ne more.
In popivanje se je nadaljevalo. Sluge so nosili vedno nove vrče vina na mizo, ki so jih gostje tako rekoč sproti praznili in pri tem vpili in peli in razgrajali in se smejali kakor na veseli svatbi. Samo Nikolaj Kolovški se je jezno držal in je komaj ustne zmočil v plemenito kapljo, s katero so se drogi vprav Živinsko zalivali.
Ko je pijanost zbrane družbe že dosegla svoj vrhunec in se je mengi-Ški grajščak Pele že komaj še vzdrževal na nogah, tedaj se je nenadoma dvignil Nikolaj Kolovški in poklical Peleta pred sebe.
„ Častivredni vitez — dovolite mi nekaj vprašanj" je porogljivo rekel Nikolaj. „Pokazali ste danes, da imate res izvrsten nos za krivoverce. Lepo število krivovercev je prišlo danes po vaši zaslugi na vešala, ne da bi bil jaz moral preliti le eno samo kapljico nedolžne krvi. Toda — zdaj bi vas prosil, da mi pojasnite neke tajnosti."
„Kaj — tajnosti ? Ali hočete mar vedeti, s čim si moja žena barva lase? Ne, danes vam ne bom razkrival tajnosti svoje žene."
„Ne šalim se, vitez Pele", je odurno odgovoril Nikolaj. „ Sicer imate tako prijetno življenje, da se ne Čudim vaši porednosti . . ."
„Kaj imam? Prijetno življenje? Jaz? Slišite, Nikolaj Kolovški, to je pa že preveč. Jaz trpim leto in dan kakor duša v vicah. Preganja me moja žena in me trpinči; kmetje me jeze ; posvetna in cerkvena gospoda mi dela vedne sitnosti in povrh še slabo prebavljam. In to imenujete vi pri-
jetno življenje! Dobro prebavljanje je vendar prvi pogoj sreče in jaz se tega nisem deležen. Ah zakaj ni Človek ustvarjen kakor štorklja, ki lahko sama sebe klistira."
Pele v svoji pijanosti] ni zapazil, daje med njegovim govorom vstopilo v sobo deset vojščakov z golimi meči v rokah. r>ele ko je končal, je zagledal vojšČake in prizor, ki se mu je nudil, ga je hipoma streznil.
„Kaj pa to pomeni, mogočni gospod Nikolaj Kolovški?" je vprašal prijazno in pohlevno. „Izvolite li uprizoriti malo šalo?"
„Ne, marveč le malo preiskavo. Prosim vas, vitez Pele in vas, milostivi gospod prelat, pojdita z menoj."
„Kaj se je pa zgodilo? Ali je kdo umrl ? Ali ste iztaknili kakega novega krivo ver ca ?"
„To se izkaže na licu mesta. Prosim gospod milostivi prelat — kliče vas sveta dolžnost."
Prelat Orsano bi bil raje ostal za mizo, ali Nikolajev opomin se je glasil tako resno, da se ni upal ugovarjati. Želel je postati škof in je vedel, da mu Nikolaj lahko vse pokvari če bi ga patrijarhu popisal takega, kakršen je bil v resnici.
(Dalje prih.)
težko artilerijo. Za obrambo dalmatinskega nabrežja pa bo treba napraviti med Puljem in Kotorom Se posebno varno trdnjavo. — Posl. Loser je dokazoval, da je vsled mirovne pogodbe med krono in ogrsko opozicijo zapečatena usoda skupne armade, zato je smešno dovoljevati stomilijone za skupno armado. — Posl. Klofac je zahteval, naj se armada modernizira, demokratizira in zbliža narodu. Protestiral je proti temu. da se armada rabi za germa-nizacijske namene in kot orodje reakcije. Pritoževal se je tudi o zapostavljanju nenemških narodnosti v armadi. — Posl. Steiner je opozarjal na nevarnost (?) za armado, ako bi se vzelo enotno nemško poveljevanje. TJrgiral je vojaški kazenski pravdni red, grajal je potratno življenje enoletnih prostovoljcev ter zahteval, naj se da revnim mladeničem, ki so služili tri leta, neka podpora iz vojaškega zaklada. — Prihodnja seja bo jutri.
Ogrska delegacija.
Dunaj, 25. junija. T razpravi je proračun ministrstva zunanjih zadev. Vsi govorniki so ostro kritikovali politiko grofa G o -luchowskega ter mu izražali nezaupanje. Za proračun pa so gla-' sovali le zaradi dogovora med vladarjem in koalicijo. Posl. Isekutz je dokazoval, da Avstrija porabi od svot, ki so dovoljene za skupne zadeve, mnogo večje svote, kakor jih dovoljuje kvota. V slučaju carinske ločitve bi pripadlo Ogrski najmanj polovica (?) carinskih dohodkov. Posl. Puzath je izjavil, da grof Goluchowski prezira madžarski narod, ker se ni hotel naučiti madžarščine. Posl. Thally je napadal grofa Goluchowskega zaradi njegovega postopanja pri maroški konferenci. Dokazoval je, da nimamo v Maroku trgovinskih interesov, temuč smo bili le trabanti Nemčije. — Posl. Pronav je očital zunanji politiki, da zanemarja gospodarske koristi in je zavozila balkansko politiko.
Pomnožitev   posadk ob ruski meji.
Dunaj, 25. junija. Med Avstrijo in Nemčijo se vrše pogajanja zaradi enakomernega postopanja ob ruski meji. Avstrija namerava zaradi dogodkov na Ruskem pomnožiti vojaške posadke ob ruski meji. Isto stori vsled dogovora tudi nemška vojna uprava na nemško-ruski meji.
Ruska državna duma.
P e t r o g r a d, 25. j unij a. Minister notranjih zadev Stolvpin je govoril o sredstvih zoper lakoto. Povedal je, da je vlada izdala za lajšanje bede nad 80 milijonov, a še letos bo treba najmanj 10 milijonov rubljev. Posl. Aladin je izjavil, da je vlada zakrivila uboštvo naroda. Predlagal je. naj se sestavi komisija iz poslancev, toda vladi, do katere duma nima zaupanja, naj se ne dovoli niti vinarja. Minister Stol}^pin je izjavil, da je pripravljen poslušati govornike dume, da zve njihove želje in pritožbe, toda govornikom na levici noče odgovarjati. Po teh besedah je nastal tak vrišč, da je moral minister bežati iz dvorane.
Vojaški punti na Ruskem.
V a r š a v a, 25 junija. Polk telesne straže Preobraženski je dobil nalog, odriniti v Peterhof kot carjeva straža. Vsi vojaki pa so soglasno izjavili, da ne marajo iti. Častniški zbor je brzo-javil dogodek velikemu knezu Nikolaju, kateremu so vojaki povedali, da zategadelj ne gredo; ker bi morali dumo razgnati. Šele na slovesno obljubo, da se kaj takega od njih ne bo zahtevalo, temuč da bodo stražili le carjev dvor, so se vojaki uklonili.*
Zarota zoper italijanskega kralja ?
Milan, 25 junija. Milanska policija je zasledila obsežno zaroto proti kralju Viktorju Emanuelu. Pri nekem anarhistu je policija dobila pismo, iz katerega je razvidno, da so hoteli anarhisti vreči bombo v vlak, ki bi peljal kralja in kraljico v Jakin (Ancona). Ako bi se atentat ponesrečil, ponovi se^v Jakinu.   Vsled   tega so
bile danes pri prihodu kraljeve dvojice najobsežnejše varnostne odredbe.
RevizijaDreyfusove pravde.
Pariz, 25.junija. Državni pravdni k je izjavil pri današnji razpravi, da je prepričan o Dreyfuso/i nedolžnosti. Revizija je neobhodno potrebna, a je ni treba več izročiti vojnemu sodišču. Državni pravdnik je dokazoval, da je usodni bordero brezdvomno sestavil Esterhazv.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26. junija.
— Očinski svet ima v sredo dne 27. junija ob šestih zvečer izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in finančnega in personalno-pravnega odseka poročilo v zadevi pogodbe z „Delniško družbo za plinovo razsvetljavo".
— Oosp. Ivan Hribar, župan ljubljanski je bil na izrednem občnem zboru izvoljen častnim Članom slovenskega akademičnega druŠt/a „Ilirija" v Pragi.
— Nauki knstoške slavnosti. V nedeljo smo imeli v Ljubljani zopet patrijotiČno slavnost. Stari vojaki so praznovali 401etnico onega dneva, ko so nesli svojo kožo na semenj, ne da bi vedeli čemu in zakaj. Možje najbrž še danes ne vedo, za kake principe se je šlo 1. 1866. A tega jim ni zamerito, saj tudi udeležniki bosanske okupacije niso vedeli, da je hotela Avstrija s to okupacijo zabiti klin v živo meso Jugoslovanov . . . Torej v nedeljo so udeležniki bitke pri Kustoci priredili patrijotiČno slavnost. V patrijotizmu se Slovenci vedno odlikujemo; bolj kot nas tepejo, bolj smo patrijotični. Razvilo se je celo patrijotiČno tekmovanje. Ljubljanski veteranci, med katerimi je največ takih, ki niso bili nikdar v nobeni vojni, so delali udeležnikom bitke pri Kustoci konkurenco, sitnosti in težave. V to tekmovanje je poseglo tudi stacijsko poveljništvo, ki ni dovolili, da bi vojaška godba spremila KustoČane v cerkev in da bi zastonj sodelovala pri koncertu na Koslerjevem vrtu. Zaradi tega je pa vladalo med bojevniki iz 1. 1866. silno ogorčenje. Stari vojaki so bili tako jezni, da so hoteli iti pred stacijsko poveljništvo in vsa okna pobiti ter svoje svetinje proč pometati. „ Slovenec" je dal temu ogorčenju krepkega izraza in stresel vso svojo jezo nad vojaškimi krogi, ker so celo slavnost demonstrativno prezrli. No, nam se zdi, da je le dobro in prav, da se je to zgodilo. Slovenci smo že tako veliko preveč patrijotični in zadnji čas je že, da se ta naša patri-jotična navdušenost malo ohladi. Tak patrijotizem, kakor vlada pri nas, imenujejo na Ruskem „telečjo zamaknjenost". To je izvrsten izraz, sicer drastičen, a tako točen, da bolj ne more biti. Nemci, Madjari, Poljaki in Čehi so najprej Nemci, Madjari, Čehi ali Poljaki in potem Šele Avstrijci, le mi smo najprej Avstrijci in potem šele Slovenci ter vedno pripravljeni slovenske in slovanske narodne koristi žrtvovati državi in dinastiji, dasi nam je država bila vedno in je tudi še danes kruta in neusmiljena mačeha. Ko bi nam bila država dobra, skrbna, ljubeča mati, bi bili naše koristi identični z njenimi koristmi in tedaj bi bilo v našem lastnem interesu gojiti in negovati patrijotizem, ker pa to ni, je naš patrijotizem res prava telečja zamaknjenost. To spoznanje seveda še dolgo ne postane splošno, dasi ima prav dobre posledice. V Trstu n. pr. so s Slovenci dolgo let neusmiljeno pometali; ko pa so Slovenci nehali s patrijotiČno zamaknjenostjo in so se postavili na stališče, „kakor postopa država proti nam, tako mi proti njej", so jih koj začeli respektirati in dosegli so marsikaj, na kar se prej niti misliti niso upali. To so nagibi, da nas vse veseli, kar more nekoliko pogasiti plamen našega avstrijskega patrijotizma in zato smo še hvaležni vojaškim krogom, da so kustoško slavnost ignorirali in odrekli celo godbo. Seveda je s tem še malo pomagano, zakaj mi storimo sami, kar je le mogoče, da gojimo telečjo zamaknjenost med Slovenci.   Pišemo in izdajamo knjige in
knjižice, ki imajo namen razpihovati avstrijski patrijotizem med nami, celo knjige, v katerih se proslavljajo avstrijske zmage, s katerimi se je slo-vanstvu in slovenstvu storila silna škoda, kakor n. pr. bosansko okupacijo. Andrassv se je ponašal, da je z bosansko okupacijo zabil mogočen klin v živo meso južnega Slovahstva in ugladil pot do Male Azije Nemcem in Madjarom, mi pa smo veseli, da smo pri tem sodelovali in se s tem še ponašamo. Telečja naša zamaknjenost se kaže tudi v tem, kako vedno in vedno bodrimo slovenske fante, naj bodo pogumni in požrtvovalni vojaki, naj potrpežljivo prenašajo težave vojaškega stanu in gredo z veseljem v boj in v smrt za dom in za cesarja. Kdor se vrne pohabljen, ima itak sijajno prihodnjost, ker sme z lajno beračit. Ali bi ne bilo pametneje in rodoljubneje, če bi učili slovenske vojake: storite vse to, kar morate storiti, a prav nič več, in Čisto nič ni treba, da se potegujete za brezpomembno priznanje, da ste izredno hrabri in neustrašni, vztrajni in potrpežljivi vojaki, ker to nič ne koristi ne vam ne slovenskemu narodu. Take in enake misli imamo sedaj spričo dogodkov pri kustoški slavnosti. Zapisali smo jih, da bo občinstvo umevalo, zakaj se tako malo vnemamo za patrijotične slavnosti in zakaj se Čisto nič ne razvnemamo zaradi dogodkov pri kustoški slavnosti.
— Na kresni veselici ljubljanskega „Sokola11 ni bilo niti enega ljubljanskega duhovnika razen gospoda župnika Berceta, niti sploh kakega količkaj veljavnega klerikalnega moža, dasi je bila veselica določena v tak dobrodelen naroden namen, da bi se je moral udeležiti vsak Slovenec. To jasno dokazuje, kako breznarodni so naši duhovniki, torej tisti ljudje, ki se vedno ponosno bijejo po tolstih prsih, kako požrtvovalni so za narodov blagor. Koroški Slovenci, ki so prišli na veselico, si gotovo zapomnijo te svoje „prijatelje", ki se večkrat ne morejo načuditi, kako morejo biti Korošci tako kratkovidni, da kranjskim klerikalcem ne zaupajo dosti več.
— Slovensko pozdravljanje v
Domžalah. Ni jih hujših nestrpnežev, nego so domžalski Tirolci, tisti ljudje, ki žive od slovenskih žuljev in ki nosijo v svoji domovini gnoj v koših. Jezilo jih je in še jih jezi, da se Slovenci v Domžalah pozdravljajo slovenski in da zlasti na kolodvoru, kamor prihaja zlasti ob nedeljah in praznikih vse polno ljudi, done „Živio" in „Na zdar"-klici. Tirolci so že večkrat poskušali spraviti Slovence v kak konflikt z zakoni, izzivali, kot znajo le pravi germanski sinovi, ki so se preobjedli slovanskega kruha, a njihov namen se jim ni hotel posrečiti. Da bi preprečili slovensko pozdravljanje na kolodvoru, so se. obrnili na politično oblast. Zgodilo se je, kar bi se drugod nikjer ne zgodilo. Pomnoženo orožništvo je imelo pri vsakem osebnem vlaku službo na kolodvoru, da ne bi slovenski pozdravi kakemu šovinističnemu Tirolcu škodovali na njegovih vročih možganih. Ker so vkljub orožniški azistenci na domžalskem kolodvoru še vedno doneli slovenski pozdravi, izmislili so si Tirolci nov načrt. Železniško ravnateljstvo so zaprosili, naj zapre vhod na kolodvoru in dovoli vhod le proti peronskim kartam. Silno veselje je vladalo v kazini, ko so izvedeli, da je njihovi prošnji ugodeno, veliko razočaranje jih je pa doletelo, ko je postajena-čelnik iztiral s perona vse Nemce in tudi tovarnarja Ladstiitterja, ker si niso omislili peronskega listka. Tirolci so upali, da se bodo peronski listki izdajali le Slovencem, dočim bodo oni kot „Edelvolk" lepo zastonj hodili na peron, kadar se jim bo zljubilo. Pa je privandrane može nekoliko goljufalo! S takim postopanjem Tirolcev se slovenska zavest v Domžalah krepi in prišel bo še čas, ko bodo Tirolci britko občutili svojo sitnost, če se ne bodo prej spametovali, česar pa ni pričakovati.
— 0 imenovanju uradnikov aa MVO ielezniOO je vse nekam skrito in tajno. Odkar je Derschatta minister, so se poslabšale Šanse za
slovenske uradnike, da bi prišli na novo progo. Na novi progi zahtevamo kar le mogoče slovenskih uradnikov in sicer nižjih in višjih. Kako se bagatelizuje naš jezik pri železnici, se vidi iz razpisov, kjer se zahteva znanje slovenščine le od nižjih uradnikov, od višjih pa ne! Nova železnica v naši deželi ne sme biti po-nemčevalnica.
— Sodnijski svetnik Mulley V Celju, ki je bil pred leti iz Ljubljane prestavljen, je stopil v stal ni pokoj. Slovenski poslanci naj po-skrbe, da bo njegov nsslednik Slovenec, saj je naravnost škandal, da je v Celju nemških sodnih uradnikov štiri petine, dočim se slovenski uradniki lahko preštejejo na prstih ene roke.
— Dunajski župan dr. Lueger toži. V Beljaku se je v petek vršila kazenska razprava o tožbi dunajskega župana dr. Luegerja proti sprevodniku južne železnice Francu Ružižki, ker je ta imenoval Luegerja „oberlumpa". Krščanski socijalist Lueger je smel delavce zmerjati z „lumpi", Ružižka je bil pa obsojen na 10 K globe, ker je psoval Luegerja kot političnega nasprotnika. Lueger je poslal zastopnika z Dunaja v Beljak, da napravi sprevodniku obilno stroškov.
— Odvetniški izpit je napravil včeraj v Trstu g. dr. Fran Novak, koncipijent pri dr. Trillerju.'$
— Železniška vest. Postajena-čelnik g. Karel Sajovic v Hrastniku je premeščen v Ljubljano kot prometni kontrolor. Nemcem in nein-škutarjem hrastniškim je bil silno v želodcu.
— Imenovanja pri železnici.
Asistentje južne železnice gg. Fran Borštnar, Rudolf Klopčar in FranPlaninšek so imenovani za adjunkte.
— Spremembe pri državni Železnici. Premeščena sta oneijal Herman Muller z Jesenic v Celovec in aspirant Josip D olinar iz Podnarta v Reifling.
— Avanzma poštnih uradnikov. S 1. julijem se popolnijo sledeča izpraznjena ali nanovo ustanovljena mesta: 73 uradniških služb 8. Činovnega reda, 120 poštnih oskrb-nikv, 57 višjih poštnih kontrolorjev, 3 glavni blagajničarji, 13 poštnih kontrolorjev, 102 višja oficijala, 205 oricijalov in 200 asistentov.
— V deželni šolski svet go-
riško-gradiščanski so imenovani: prost dr. Faidutti. dr. Hilarij Z o r n, učitelj veronauka, Miroslav Simčič, ravnatelj gimnazije, Šolski svetnik Štefan Križnic, ravnatelj ženskega učiteljišča. Funkcijska doba traja 6 let.
— Odvetniška zbornica kranjska je imela v nedeljo dopoldne letni občni zbor, ki se ga je udeležilo precejšnje število odvetnikov. Zbornični predsednik g. dr. Maj ar on je otvoril zborovanje z nagovorom, v katerem se je toplo spominjal med letom odstopivšega drja. Munde ter zamrlih odvetnikov drja. Pfetiererja in drja. Ahazhizha. Tema v spomin so se zborovalci dvignili raz sedežev. O drugih dogodkih zborničnih je podal odbor pismeno poročilo, katero je prečital g. dr. Kokalj. Po tem poročilo je došlo v preteklem upravnem letu na zbornico 349 vlog za rešitev. Število odvetnikov se je skrčilo za dva, tako da jih je sedaj na Kranjskem 38, in sicer 26 v Ljubljani, 12 pa izven Ljubljane. Odvetniški kandidati so se pomnožili in jih je sedaj i9. Brezplačnih kazenskih zagovorov so opravili ljubljanski odvetniki in kandidatje 118, torej 33 več, kakor prejšnje leto. Raznih zastopnikov za civilne slučaje je bilo imenovati 27krat. Nadalje govori poročilo o rešenih disciplinarnih slučajih ter o pritožbah, katere je imel rešiti odbor. Zbor je vzel celo poročilo brez ugovora na znanje, ravno tako tudi odobril predložene pismene račune ter sklenil, da se bode za tekoče upravno leto pobiral zbornični prispevek v znesku 20 K. — Vršile so se potem dopolnilne volitve in so bili izvoljeni skoraj soglasno v odbor gg. dr. Tavčar in dr. Tekavčič za člana, g. dr. Božidar V o duše k za namestnika, v disciplinarni svet gg. dr. Stempihar in dr. Tril-ler za Člana, gg. dr. Schegula in dr. JamŠek za namestnika. — Pri „slučajnostah" je bila živahna razprava o jezikovni ravnopravnosti, o sredstvih proti zakotnemu pisaštvu in o sodelovanju pri reformi odvetniškega reda. Udeležili so se je opeto-
vano gg. dr. Triller, dr. Krisper, dr. Tekavčič, dr. Maj ar on in dr. Kušar. Rešitev nasvetov se je prepustila odboru. Ob l1/., uri je predsednik zaključil zborovanje in zahvalil za udeležbe zlasti vnanje člane.
— Minister dr. Pacak pa „81,
Pravnik". Sedanji češki minister-rojak je bil v letih 1881.—1883. jako marljiv sotrudnik našega „Slovenskoga Pravnika". Tedaj je bil odvetniški kandidat in je „Slov. Pravniku -pošiljal zanimive slučaje iz Češke prakse; podpisoval je svoje doneske s popolnim imenom „dr. Miroslav Pacak". Tako je on ume val in izvrševal češko - slovensko vzajemnost v času, ko se slovenski juristi niso skoraj nič brigali za svoje glasilo m dopustili, da je „Slov. Pravnik" moral koncem leta 1883. začasno prenehati. To resnico beleži zadnji „Slovenski Pravnik "
— Pravdo mestne občine ljubljanske z društvom „Casino" je začel avtentično prijavljati „Slov. Pravnik", ki je izšel v soboto.
— Očanec Smovc se je pri zadnji razpravi o sorski aferi pokazal jako premetenega možaka. {Smovc je bil poklican kot priča. Poštena priča izpove golo resnico, izpove po pravici in po resnici, kar ve, in zato ji nič mar, kaj in kako govore druge priče. Oča Smovc pa se je menda hudo bal, da bi druge priče kaj drugače pričale kakor on: silno pa je bil radoveden, kaj in kako bodo govorile druge priče. Po postavi bi seveda tega ne smel slišati, zakaj nepošteni ljudje to lahko zlorabljajo. Smovc pa se tudi zdaj ni zmenil za postavo. Vtihotapil se je v razpravno dvoran. Misleč, da ga nihče ne pozna, se je možakar pred razpravo usedel zrav l nekega Ljubljančana in z najnedolž-nejšim obrazom začel izpraševati. kakšna obravnava bo dane>. da je toliko ljudi navzočih, Če bod morda kakega ki e r i k al c a note] potegnili. A Smovc jo je skupil Ko je stavil svoja vprašanja, prft je v njegovo bližino neki Sorau, k: je poklical slugo, da je pokaz^ Smovcu vrata, skozi katera je moral ljubljenec ljubljanskega škofa tak<>j oditi med splošnim smehom in piskanjem navzočih. Spodnja ustni se je Smovcu pri tem grozovito po-besila. Zato je potem pri zaslišanj i vedel toliko govoriti o hujskanju p< Medvodah in Sori!
— Slovenski pisatelj Ksaver
MeŠko V ČeŠČini. „Edinost" poroča, da se v Čehih ravnokar pripravlja izdanje Meškovih del v Češkem prevodu, ki ga je oskrbel rilozof Jo^p Pata v Pragi. Prevod se zdaj nahaja v rokah profesorja dr. M a c h al a, ki predava na češki univerzi o moderni češki literaturi in uživa glas najboljšega češkega literarnega kritika sedanje dobe. Machal bo napisal k MeŠkovi... spisom daljši uvod, v katerem kritično očrta njih literarno ceno ter oznaC: paralelo med Meškom in češkimi pisatelji istega žanra. Za sedaj izide 1. knjiga in sicer „Slike in povesti-, ki jih je pred leti izdala „Mati a Slovenska". „Slike in povesti" izide j V „Ottove svetove knihovn-kot prvi prevod iz slovenščine v Ottovi svetovni knjižnici, ki je tak razširjena med češkim ljudstvom k I Reclamova med nemškim. Za n«»\ leto se pripravlja celotna češka izdaja „Ob tihih večerih". Zvezki Ottove svetovne knjižnice so po 50 v.
— Posebni vlak za »Slavcev" izlet v Opatijo-Volosko je zagotovljen. Vozni listki za ta vlak se dobe še vse te dni v trgovini Jernej Bahovec Sv. Petra o< št. 2, pri gosp. M. Oblaku, Vegove ulice št. 12 in v trafiki g. Sel ar k a v Šelenburgovih ulicah ter ua praznik sv. Petra in Pavla dne 21*. t. ni. pred odhodom vlaka na južnem kolodvoru. Vlak odhaja točno ob 1 uri 20 minut in se prosijo vsi udeležniki, da pridejo sigurno ob polu-š tir i h na kolodvor, ker posebr.: vlak ne more in ne sme čakati.
. — Iz Šiške. K razvitju zastave v Šiški, prihodnjo nedeljo, so dosedaj udeležbo in sodelovanje — korporativno ali po deputaciji — priglasili: Ljubljanski „Sokolu ; pevska društva: „Slavec", „Ljubljana", „Zvon"; telu-vadska društva: „Sokol" iz Brežic. Tržiča, Voloske, iz Kranja, Kamnik i. Zagorja in Jesenic.
— »Ker ne služi več Mariji".
Franja R. v Iški Loki je bila Marijina hčerka. V borbi za vsakdanji kruh je odšla proti volji duhovnega voditelja Marijinih hčera v Ljubljano služit ter postala natakarica. Na Telovo jo obiskala svojce in se pri tej krili-ki udeležila na Igu telovske procesije in sicer v družbi svojih so vrstnic Marijinih devic. „Duhovni voditelj" Marijine družbe kaplan M. Drojc, ki bi moral pri procesiji biti „pobožno zbran v molitvi^., je opazil bivšo Marijino hčer v družbi svojih devic, kar gaje tako razljutilo, da je napravil o dekletu dolgo prMigo, v kateri jo je sra-
.   IV* Daljo " prilogi ~9M
triioga „siovensKemn Maroaa" si. M4, aae ze. inmja iau&.
notil pred vso župnijo, jo imenoval prešnico — natakarico, ki zaradi te-^a ne spada več v bližino Marijinih kcera, ker ne služi več — Mariji. Na-Pelovoje torej iški kaplan v propo-vedi, mesto da bi oznanjal velikemu prazniku primerno božjo besedo, blatil in sramotil s prižnice ubogo dekle, ki si ne more pomagati, ter jo slikal pred zbrano občino, kakor da bi bila kaka javna gresnica ali vlačuga, to pa je storil samo radi tega, ker se mu ni hotela pokoriti, da bi ostala iloma in da bi on ščitil njeno devi-stvo. Tako se dandanes pri nas o-znanja božja beseda, kaj čuda potem, ako res peša vera! Dekletu, ki jo je grdo javno napadal iški kaplan in jo sramotil, svetujemo, naj popa toži radi razžaljenja časti, potem ga bo že sodišče naučilo, da se sme z pviž-nice oznanjevati samo božja beseda.
— Obrežne varnostne zgradbe Ob Savi. Gosp. Fran Hren, lastnik graščine v Ponoviču pri Litiji, je zahteval na kompetentnom mestu, da se zgrade v najkrajšem času obrežne varnostne zgradbe ob Savi pri Ponovil u. Komisij onalni ogled na licu mesta se vrši 3. julija.
— Surovost. V nedeljo teden je nastal v Gornjem Kašlju v neki gostilni prepir med fanti Francetom Klemeneieem, Fr. Petričem, Miho Fle-:;arjeni in Viktorjem Rodetom na eni -trani in Alojzijem Bučarjem na drugi strani. Ker je Bučarju pretila nevarnost, skril se je pod posteljo, a fantje so ga potegnili izpod nje in ga vlekli k bližnjemu vodnjaku, kjer so toliko časa vlivali vodo nanj, da je bil docela premočen. Raztrgali so mu tudi pokrivalo.
— Iz Žužemberka se nam piše: kakšen surovež je tukajšnji kaplan Zavbi, pokazal je sam zopet na praznik Rešujega Telesa. Ni mu zadosti, Ja naravnost napada z lece poštene ljudi, kakor je bil storil pred par leti, ampak je moral svojo vrlo Čednost pokazati na dan gori imenovanega praznika tudi dejanski. Pri običajni procesiji tega dne bile so zakopane seveda tudi tukajšnje Marijine device in med njimi hči Jožeta špeea iz Reber št. 13 — Angela Špec. A mogočna roka njega — Janeza /lavbija — hotela je pred nekaj časom, da se Angela Spec izbriše iz statusa slavnih žužemberskih marina-ric, ne da bi se bilo dekletu tega kaj povedalo. Seveda je izbrisana vseeno ..ausrikala" z blesketajočo se „kompanijo". Pri tretjem evengeliju pa se nagne ena devic k redarju procesije — Žavbiju, češ. da gre z devicami ona, uh! ona Angela Spec. V sveti svoji jezi plane, kakor tiger ta vzor-duhovnik k dekletu, strga raz nje trak, noseč znamenje „naših". A ker je bil trak menda prišit k obleki, raztrgale so tudi obleko njegove blagoslovljene pesti, pehajoče jo iz vrste: Seveda je dekle jokalo in jokalo, ter si na sredi ceste želelo — raje smrti, kakor pa, da se ji prigodi kaj takega. Oče dekleta, — dasiravno klerikalec po mišljenju, — postopal bode sod-nijsko proti Žavbiju. — Upati je, da mu oblasti malo ostreje stopijo na prste, kakor onemu radi sličnega slučaja kaznovanemu — iz Hinj.
— Čebelarski shod v Ilirski
Bistrici bo dne 29. junija pri vzornem uljnjaku g. Znideršica. Predavati se bo pričelo ob deveti uri dopoldne m se bo predavalo ves dan. Preda vali bodo najboljši kranjski čebelarji. Kdor si hoče ogledati velikansko čebelarstvo g. Žnidaršiča, naj se to pot }'u dvi z a, kesal se ne bo ! — Iz Ljubljane odide brzovlak ob pol šestih zjutraj
— Surovost. 24. t. m. ponoči je doslej neznan surovež vrgel v briv-aico gosp. Bartola Pirea v Bo-lnnjski Bistrici dva čez kilogram težka kamna. Pokvaril je s tem okno hi razbil tri šipe ter seveda provzro-til v hiši velik strah.
— Vlom. V četrtek zvečer je vlomil neznan tat v pisarno ostro-;kega rudokopa v Hrastniku in odnesel 700 K denarja in pete.
— Nemški J ur ček. V Celju je naredil neki sodni sluga strašno nesrečo: nekemu Nemcu je rekel „Juri" mesto „Georg". „Vahtarica" stoka radi tega, kot bi se moralo podreti ( elje, Če se kakega nemškutarja pokliče tako, kot so ga klicali, ko je še pred par leti gnoj kidal v celjski okolici. Kako smešno-neumni so celjski nemškutarski kričači!
— Vlak je zgrabil 381etno Antonijo Cingljek v Teharjih m je vlekel kakih 100 metrov seboj, (ia je dobila hude poškodbe.
— Nova posojilnica. Dne 1. julija bo pri županu g. J u v a n č i č u &a Zidanem mostu posvetovanje zaradi ustanovitve hranilnice in posojilnice za županije Loka, Razbor, ^irje, Sv. Marjeta in Jurklošter.
— Nekaj odgovora v zadevi »Divjega lovca11 v Ptuju. rKaj je z
Divjim lovcem v Ptuju? Ali si je zlomil nogo, ker še ni prišel na — oder ?!" povprašuje nekdo v Nov. Slov. Štajercu štev. 15 z dne 20. junija 1900. Divji lovec si ni zlomil noge, ne šepa svedra, kakor si domišlja radoved-
než, ampak nima niti veselja, niti volje peš iti v Ptuj, ker bi moral vzpričo znane požrtvovalnosti, brez-merne naklonjenosti in prevelike gorečnosti ptujskega slovenskega občinstva za dramatične predstave brez cvenka in plenka pes nazaj krevsati na Kranjsko. Divji lovec se je namreč izmodril po škodi drugih, zatorej ne pojde na led. ćital je v „Slovenskom Narodu", kako so se slavni „Le-gijonarji" pri reprizi v Ptuju opekli, kako je Šaljivi „Brat Sokol" ostal na cedilu. Čul je iz zasebnega vira, kako se je odrezal eden najimovitejših ptujskih gospodov na vabilo k reprizi „Legijonarjev" : „Kaj pa mislite, dvakrat bomo hodili tisto igro gledat, kam pa pridemo, to ne gre!" Isti bogati in akademiČno izobraženi gospod je res prišel zvečer v čitalnico, pa ne k reprizi, ampak po pustne krofe! U borni učitelji in učiteljice s svojimi pičlimi in sramotnimi plačami naj žrtvujejo čas, zdravje in krvavo zaslužene krajcarje za slovenske predstave, gospodje, ki se valjajo v tisočakih, pa še ne zmorejo borne krone! Sramota! In kaj še tista neopravičljiva občutljivost od strani duhovščine ! Neki nedolžni dovtip v „Legij onarjih", mereč na duhovski stan, je mlademu poglaj enemu in dobro rej enemu ton-zurirancu tako razburil zalite živce, da je stekel domov, zgrabil za leme-natarski svoj cepec ter udaril v „Slovencu" po „Legijonarjih" in diletantih, pozivajoč duhovščino na bojkot predstav, ki jih prirejajo v Ptuju učiteljski diletantje. Dosegel je popoln uspeh. Ćudno je samo to, da pri igri prisotni ptujski prost ni imel nobenega povoda zgražati se nad nedolžnim dovtipom in tudi slučajno pri predstavi navzoči dr. Korošec iz Maribora se ni spod-tikal v oceni nad avtorjevo šalo! „Divji lovec" zahteva za uprizoritev več osobja, čisto nove kulise in posebno scenerijo, kar pa stane denar, česar pa ptujsko slovensko občinstvo ne uvidi, zatorej pa ne ume ceniti ne premijer in ne repriz slovenskih narodnih iger. Učiteljski diletantje so pokazali zmožnost in sposobnost za uprizarjanje narodnih iger, ponosni so na dosegli uspeh v moralnem, četudi ne v gmotnem oziru, razočarani pa so v marsičem ter končno veseli, da se je našel blag mož, ki je vsled krivde razsodnega in hvaležnega občinstva pri reprizi „Legijonarjev" nastali deficit veledušno pokril iz svojega. Učiteljski diletantje so pokazali, kaj znajo in kaj premorejo, zdaj pa prosijo, naj nastopijo njihovi kri ti-kastri ter uprizore kmalu „Divjega lovca", glavno vlogo Janeza naj poverijo onemu kritiku v „Slovencu", ki je svojo objektivno kritiko za „Slovenca" skrpucal, še predno je brivec lepotilo zmil predstavljaj očim in sodelujočim učiteljicam; ta kritik bo tudi najbolje pogodil, katera dama bo „sodila" za vlogo Majde. Torej na noge klevetniki, zabavljači in kritiki, pokažite iz svojih moči, kaj znate in premorete, polnoštevilne udeležbe od strani duhovščine ste gotovi, ker je igro „Divji lovec" spisal sobrat duhovnik, pa tudi učiteljski diletantje vas že vnaprej zagotavljajo mnogo-brojnega poseta, ker bi se tudi radi enkrat od srca zabavali, kakor so doslej rabotali. Torej na veselo svidenje pri predstavi „Divjega lovca" ! Na zdar! Doprinesite dokaz : Kri tik o-vati je težko, delati lahko!
— Iz Drave so potegnili 70-
letnega Jožefa Škofa iz Zimice pri Sv. Barbari na Štajerskem. Škof je bil preje priden veleposestnik, ko je pa izročil posestvo sinu, ga je si-naha vedno grdo gledala, da se je stari mož vsled nehvaležnosti vdal pijači in se najbrž v obupu končal.
Nemški roparji v Šoštanju
in Velenju. V petek zvečer sta poleg nemške hiše v Šoštanju napadla nekega Slovenca dva moža in ga tako ranila na glavi in nogi, da je prišel komaj domov. — Predsnočnjim so pa v Velenju družmirskim fantom, ki so se peljali z izleta na Dobrni in ustavili pred neko gostilno, pobrali nemški fakini kline pri oseh na kolesih, da bi se bila zgodila lahko velika nesreča, če bi fantje ne bili oprezni. Taka je nemška fakinažaj
— Oornjegrajsko učiteljsko
društvo priredi ob priliki zborovanja v Lučah dne 28. t. m. večdnevni izlet v Lcgarsko dobno, eventualno na planine. Okrajni šolski svet je dovolil, da je v soboto, dne 30. t. m. šole prost dan, zato pa bode pouk prihodnji četrtek, dne 5. julija. Poučnega izleta se lahko kot gostje udeležijo tudi neučitelji. Odhod iz Ljub-nega ob pol 8. uri zjutraj dne 28. t. m. Ob 10. v LuČah zborovanje, ob 2. popoldan odhod v Solčavo in naprej !
— Občinska zastopa v Veliki
Pirešici in v Petrovčah je vlada
razpustila, ker je med obema občinama nastal hud prepir radi občinske meje. Za vladne komisarje sta imenovana dosedanja župana.
— Strela j« zažgala v nedeljo, dne 24. t. m. v Framu hišo in gospodarsko poslopje Fr. Kotnika. Zgorelo je tudi nekaj živine in 1200 K
denarja, ki ga je imela žena po zanikrni kmetski navadi v postelji shranjenega.
— Rogaška Slatina. Deževje
prvih dveh tretjin junija je vsem kopališčem dosti škodilo in precej omejilo predsesijski obisk. Tudi Rogaška Slatina je imela med tem časom nekaj deževnih dni, obisk se je pa proti enaki dobi lanskega leta še bistveno zboljŠal, kar je dokaz za izredno privlačnost tega kopališča. Zadnji zdraviliški list izkazuje blizu 1000 gostov in med njimi mnogo imen najboljše družbe, n. pr. baron Zois s soprogo z Brda, cesar Ferdinandove severne železnice centralni ravnatelj Blau s soprogo z Dunaja, generalni konzul Vojteh Merk z rodo vino iz Pittsburga (Zvezne države), grof Lodron-Late-rano iz Sovodja, grof Rudolf Nor-mann-Ehrenfels s soprogo iz Valpa, veleposestnik, baron Ottenfels iz Bezaneca, grof Cristaluigg iz Slov. Bistrice, baron Liittgendorf s soprogo iz Gradca, drž. posl. dr. Daranvi iz Buda-Pešte, veleindustrijec ing. Jucko Grahor iz Zagreba, dvorni svetnik prof.  dr. Varadi iz Buda-Pešte. itd.
— Poskusen samomor vojaka.
V Celovcu se je ustrelil neki domobranec, ko je prišel iz garnizijske bolnice, v kateri je bil dalje časa. Rana je sicer nevarna, vendar upajo, da bo Še okreval.
— Obesila Se je 191etna hči nekega cestnega mojstra v Celovcu. OČe jo je našel privezano v podstrešju. Vzrok samomora ni znan.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih   akademikov „Sava"
na Dunaju priredi III. redni občni zbor dne 28. junija t. 1. v prostorih rest. Krautstofrl, Rathausstrasse s sledečim dnevnim redom: 1. hitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo leg. odseka. 4. Sprejemanje članov. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli!
— Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju je založilo pretečeno leto legitimacijski listek za slovenska društva in korporacije v prid družbi sv. Cirila in Metoda, hoteč pridobiti družbi trajen in dober vir dohodkov. Poživljalo se jih je večkrat v vseh slovenskih časopisih. Ali slovenska društva so ostala gluha in niso segla po listku, čeprav je cena v primeru z namenom minimalna, tako da Slovencem ni nikakor v čast, da na tak način kažejo svojo narodno brezbrižnost in mlačnost. Dogodil se je celo slučaj, da so listek naroČili, a ga poslali nazaj. Oziraje se na to moramo z žalostjo konstatirati, da se tujci bolj zanimajo za družbo in so pripravljeni več za njo žrtvovati, kakor pa domačini Slovenci. Tako imamo priliko, kar si štejemo v sveto dolžnost, objaviti v Časopisih veselo vest, da je „Prva češka delniška družba za zavarovanje na življenje v Pragi", katere zastopstvo za slovenske dežele je v Trstu, iz svoje lastne inicijative definitivno vpeljala naš legitimacij ski listek, katerega plačuje društvu po 1 K komad, ne pa, kakor je navadna cena 20 vin. Kako družba pojmi pomen družbe sv. Cirila in Metoda, in da je res pripravljena žrtvovati mnogo za njo, osvetljuje najbolj pismo (27. maja 1906), katero je družba društvu pisala, in iz katerega hočemo navesti nekaj odstavkov: „ . . . Zahvaljujoč se Vam za Vaše cenjeno pismo od 22. t. m. nas je jako razveselilo, da odobravate našo idejo glede podpore družbe sv. Cirila in Metoda, katero želimo sistematično upeljati, da pokažemo ravno s tem činom vsemu slovenskemu narodu, da je naš zavod v narodnih rokah in je toraj tudi on vreden največje podpore s strani našega naroda. NaŠ zavod ima namen izbac-niti vse tujerodne zavode te stroke, da ne bo več Slovenec zalagal s svojim denarjem naših narodnih nasprotnikov, ki nas potem v zahvalo raz-narodujejo, teptajo in zaničujejo — proč torej s tujimi zavodi." „Naš namen je dajati družbi sv. Cirila in Metoda redno podporo, ki bo tem večja, čim več zavarovanj bomo sklepali v našem narodu. To dosežemo na ta način, da kolekujemo vsako polico in sicer s kolekom po 1 krono, ker pa ne moremo dobiti ko-lekov, bi pač radi vpeljali Vaš legitimacij ski listek, katerega bi prilagali vsaki polici, da ga res vsaki zavarovanec vidi." — „Listke bi Vam plačeval naš zavod po 1 K iz svojega in ga ne bi računal svojim zavarovancem, ker želi sam iz svojega podpirati našo dr. sv. C. i. M. Vsako priporočilo Slovencem od naše strani se nam zdi popolnoma odveč. Kdor čita navedene odstavke,\ mora priti v istem trenutku do pre- * pričanja, da družba zasluži, da se jo vsestransko podpira. Klic „Svoji k svojim" naj pride do veljave tudi napram tej družbi, če ne bi imela drugega namena, kakor da skuša gmotno uničiti naše narodne nasprotnike. Ali ona si je stavila še drugi smoter, podpirati za slovenski narod tako pomembno družbo sv. C in M.
V ta namen je že naroČila 210 kom. Odseku, ki ima v društvu upravo listka, se vidi veliko bolj potrebno podrezati nekoliko v sršenovo gnezdo pri slov. podjetjih, društvih, čitalnicah itd. Cena listka, kakor že omenjeno, je tako nizka, da se nam zdi neumevno, zakaj se Slovenci drže tako reservirano. V očigled dejstvu, da na Slovenskem mrgoli društev, ki so po številu članov splošno močna, ni težko uvideti, kaka podpora bi bila to za družbo sv. C. in M., pri Čemur bi pa gmotno ne bil noben Član uničen. Enako je na Slovenskem dovolj slovenskih podjetij, ki dobro uspevajo in bi si lahko omislila listke. Listek je sam na sebi jako pripraven, da vzbudi in dvigne narodno zavest; to velja v prvi vrsti — ne da bi hoteli biti optimisti — za društva na deželi. Društvo samo ne išče nikakega dobička, ker se preveč zaveda pomena družbe sv. C. in M. za slovenski narod in ni zmožno, da bi porabilo zase vinar, ki je namenjen družbi. Ako društvo dosedaj Še ni poslalo nikakega prispevka, ni krivo ono, ampak mlačnost Slovencev. Dokaz naj bo to, da prva zaloga, ki je bila zaradi nabave klišejev zelo draga, Še danes ni razpečana in so se tako v teku enega leta komaj ti stroški pokrili. Društvo, oziroma odsek je vedno pripravljen dati drage volje pojasnila in poslati vzorce. — Prepričani, da je listek, kakor vse drugo podjetje, namenjeno v korist družbi sv. C. in M. vreden, da se ga naroči in se društvo pri tem podjetju vsestransko podpira, upamo, da ta opomin ne bo brezuspešen, kakor se je to dogajalo do sedaj, ampak da bodo slovenska društva v bodoče pokazala več zanimanja za listek in pridno po njem segala. — Za upravni odsek! phil. Ivan Svetlin, t. Č. načelnik; Rado PavliČ, t. č. blagajnik, Dunaj, XVII. Schellhammergasse 4.
— Oslepela je na Dunaju neka Marija Kovač na sledeči način. Bila je prodajalka sadja. Pred dobrim mesecem je prišel kupit k njej mlad fant, ki ji je stisnil v roke bakren denar in odšel s kupljenim sadjem. Kovač je bakreni denar držala nekaj časa v roki, potem pa se s prsti dotične roke premencala oči. Posledica tega je bila, da si jo oči takoj začele boleti in je te dni oslepela, dasi se je kmalu obrnila na zdravnika, ki je izjavil, da ima okužene oči.
— Javno telefonsko govorilnico Odpro V Sežani. Spadala bo k lokalnemu omrežju v Trst.
— Pritožbo dr. Staniča zoper urednika „11 Lavaratore" je kasacij-ski dvor zavrnil. Urednik je bil dvakrat oproščen.
— Na Trsat je prišla bivša cesarica Evgenija molit na grob Nu-genta.
— Dijaške demonstracije na
Sušaki pri Reki. V nedeljo so javno demonstrirali na Sušaku dijaki VTIL razreda pred stanovanji nekaterih profesorjev, ker so bili ti prestrogi pri maturi.
— Samomor šivilje. V Zagrebu se je ustrelila 191etna šivilja Anka Štroman iz Križevca. Vzrok samomoru nesrečna ljubezen. Dekle je bilo izredno lepo.
— Dinamitno patrono je za-
Žgal v Zagrebu 231etni Ivan Ar min c iz Brežic na verandi neke gostilne. Detonacija je bila tako velikanska, da je bilo razbitih 28 šip in da je kamenje letelo s tal v zidove verande. Neki gost se je tako prestrašil, da je padel s stola na tla. Arminc je hotel po Činu, ki ga je napravil iz same razposajenosti, pobegniti, a so ga še o pravem času prijeli. Ker je njegova mati po prihitelih stražnikih tolkla z lesenim drogom, aretovali so seveda oba.
— Šivanko je požrla 91etna Ljubica Jakus v Dolnji Topli-čici na Hrvatskem. Ni brez vsega upanja, da bi deklice ne bilo mogoče ohraniti pri življenju.
— Panorama-kosmorama na
Dvornem trgu nam kaže ta teden Alzacijo in Lotrinško, nemški pokrajini na meji proti Francoski. Tukaj vidimo predvsem znamenitosti mest Strassburg, Metz in Kolmar. Omenjamo le svetovnoznano veličastno katedralo strassburško, ki so jo zidali 424 let in ki ima 142 metrov visok zvonik. Vredna je serija, da si jo vsak ogleda. Prihodnji teden zanimivosti Istre.
— Je slabo naletel. V nedeljo je prišel „kresno veselico" počastit s svojim obiskom tudi nevarni tat Ivan Brunšek, rojen leta 1862. v Trebelje-vem in tja pristojen. Najprvo je mož vriskal in pel, občudoval umetalni ogenj, se sukal z drugimi gosti okoli paviljonov, okoli plesišča in vrtiljakov — toda s tem vendar še ni dosegel cilj svojega poseta. Brunšek namreč ni prišel na veselico z rodoljubnim, marveč s sebičnim namenom. Ko so se posetniki veselice utrudili, so posedli po klopeh, in baš te prilike je Brunšek komaj čakal. Ko je opazil, vsaj tako se mu je dozdevalo, da neki gost nekoliko „kima", se mu naglo pridruži in začne preiskovati njegove
žepe. Gost je napravil kratek proces. Nekoliko se je navidezno vzdramil in Brunšek je že čutil krepko zaušnico, potem jo je pa ubral, kolikor so ga nesle pete, gost pa za njim. Ker so pa egoista pri teku zmotile žarnice, ni videl, da teče proti policijskemu stražniku, ki ga je seveda z veseljem sprejel in odpeljal za omrežje. Brunšek je bil zaradi tatvine in drugih kažnjivih dejanj že osemkrat kaznovan in ima za mesto tudi prepovedan po-vratek. Najmanjša njegova kazen je bila 5 dni, največja pa dve leti, druge pa so razdeljene na tedne in mesece. Ker se ni pri njem ničesar dobilo, sodijo, da ni nikogar oškodoval in je bil menda to prvi poskus, ki se mu je pa takoj izjalovil.
— Šaljiv prizor se je nudil včeraj okoli šeste ure zvečer občinstvu pred južnim kolodvorom. Po cesti na južno železnico je mirno koračil neki domobranec, na vsaki strani pa je imel po eno žensko. Njemu je bilo to všeč, ne pa ženskama. Ker nista vedeli, za katero njegovo srce bolj koprni, sta postali ljubosumni in se začele zmerjati in obdajati z najfinejšimi priimki. To pa vojaka ni spravilo iz ravnotežja. Mirno je šel z njima proti Dunajski cesti, od tam pa so zavili v Sodnijske ulice. Psovanje in regljanje ljubosumnic je trajalo ves čas in bolj ko se je občinstvo babnicam smejalo, bolj so se obdajale. Kje in kako se je scena končala, očividec ne more poročati, najbrže jih je pa Amor tako razkačil, da sta si skočile v lase in pravico do vojaka je imela potem zmagovalka. Nasledki bodo tožbe zaradi razžaljenja časti.
— Nagajivec. V mestu se je pojavilo nekaj nepridipravov, ki zvone zvečer po raznih vežah in pokvarjajo vezne zvonce. Eden se je že ujel, ostali pa pridejo sčasoma tudi na vrsto. Kdor bi kakega zasačil, naj ga brez pardona naznani policiji.
— Aretovan je bil danes dopoldne delavec Fran Prelovšek, rojen leta 1878. v Trzinu, ker je včeraj z nekega dvorišča na Dunajski cesti ukradel dvokolnico in jo spravil na dvorišču neke žganj arije. Navedenee je obhajal „plaumontag" in ker mu je zmanjkalo drobiža za jeruš, je hotel priti do njega na nepošten način, ki mu je pa izpodletel. Prelovški so silno nevarni tatovi in so bili že večkrat kaznovani.
— Poskusen samomor. 25letni
rudar Konrad Mastnak, rodom iz Oj-strega pri Hrastniku, je bil od obla-stev zasledovan zaradi tatvine. Ko je to izvedel njegov brat in mu potem povedal, se je Mastnak tako prestrašil, da si je doma zapodil v glavo kroglo. Ker ni bil takoj mrtev, so ga pripeljali v deželno bolnišnico, toda je malo upanja, da bi okreval.
— Kolo je ukradel včeraj popoldne dosedaj še neznan tat trgovcu g. Jožefu Jebačinu v Florjanskih ulicah št. 37. Kolo je stalo v veži in je vredno 140 K.
— Nesreča. Snoči ob polu 8. je šla 571etna mestna uboga Terezija Požgajeva na obrežje Grubarjevega prekopa spirat neko cunjo. Pri tem ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je izpahnila desno nogo. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Od svojega mojstra je pobegnil dne 19. t. m. 141etni črevljar-ski vajenec Jožef Štefan. Baje je šel gledat Adrijansko morje.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 27 Hrvatov in 14 Slovencev. 16 Hrvatov je prišlo s Pruskega, 35 iz Bregenca, 28 pa iz Merana.
— Izgubljene in najdene reči.
Pri kresni veselici je izgubila neka šivilja črno, usnjato, ročno torbico, v kateri je imela denarnico, rokavice in ključ. — Isto tam je bila najdena srebrna tobačnica. Lastnik jo dobi na magistratu.
— Kvartet ljubljanskih šram-ljev koncertuje danes zvečer v kavarni „P r ešer en". Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
— Jugoslovanske  vesti. —
Shod hrvatske napredne stranke v Valpovem. V nedeljo je priredila hrvatska ljudska napredna stranka v Valpovem shod, na katerem je govoril dr. Lorkovic kot kandidat za sabor v valpovskem okraju. Ta okraj je bil dosedaj nepreporna madžarska domenu in opozioija v tem okraju niti ni postavljala svojih kandidatov. Šele pri zadnjih volitvah je nastopil proti madžaronu grofu Normanu kot protikandidat dr. Lorkovič, ki bi bil takoj prvič zmagal, ako bi se ne delalo za Normana z vsemi sredstvi terorizma in nasilstva. Ker je v volilni borbi zmagala opozicija in je madžaronska stranka i zgubi i a ves svoj vpliv, je grof Norman odložil svoj mandat, vsled česar so se razpisale naknadne volitve 28. t. m. Dr. Lorkovič je naravno zopet prijavil svojo kandidaturo. Proti njemu so se sedaj dvignili klerikalci in skušali preprečiti njegovo izvolitev. Toda narod se ni dal zavesti, to je najbolj dokazal nedeljski shod. Na shodu se je zbralo  okoli 3000 ljudi, udeležili
so se shoda tudi poslanci dr. Gjuro Šurmin, Šandor Gjalski, dr. Franko PotoČnjak, Svetozar Pribičević in Jovan Banjanin. Za predsednika skupščine je bil izvoljen trgovec Oačinović. Kot prvi je govoril dr. Lorković. V svojem izvrstnem govoru je razpravljal o glavnih ciljih hrvatsko-srbske koalicije in o dolžnosti sabora, da zagotovi Hrvatski nujno potrebne ustavne svoboščine. Koncem svojega govora je pobijal klerikalne napade na napredno stranko in dokazoval, da naprednjak! niso sovražniki vere. Narod je priredil govorniku, ko je končal, silne ovacije. Nato so poslanci dr. Šurmin Gjalski, dr. PotoČnjak, Pribičević in Banjanin v dalj -ših govorih toplo priporočali Lorko-vićevo kandidaturo. Na shodu sta bila navzoča popa dr. Rittig in Ru-spini iz Djakova. Ruspini se je oglasil k besedi ter v daljšem govoru kritikova! načela napredne stranke. Nato je govoril pravoslavni pop J o-van Magaraševič, ki je priporočal kandidaturo drja. Lorkovića ter se izrekel za to, da se škofom in samostanom odvzamejo veleposestva in serazdele med narod. Zboro-valci so ta govor poslušali z zanimanjem in prirejali temu poštenemu duhovniku iskrene ovacije. Nato je še govoril furtimaš Rittig. Velikansko veselost je izzvala njegova trditev, da so fiirtimaši (klerikalci) sinovi Strossmaverjevi. Klerikalnim izvajanjem je odgovarjal dr. Lorkovič, nakar se je shod zaključil. Ta shod v Valpovem znači popolno zmago napredne stranke nad klerikalci in izvolitev drja. Lorkovića je zagotovljena.
— „D ruštvo hrvatskih književnika" v Zagrebu ima jutri zvečer zborovanje, na katerem se bo razpravljaio o sodelovanju hrvatskih književnikov in časnikarjev na jugoslovanskem književniškem in časnikarskem kongresu in pri otvoritvi II. jugoslov. umetniške razstave v Sofiji. Kakor čujemo, nameravajo Hrvati skupno s Slovenci potovati v Sofijo.
— Klerikalci so povsod enaki! „Hrvatstvo" priobčuje odkrito pismo varaždinskega kanonika Lehpamerja na predsednika rHrv. ljudske napredne stranke" dr j a. Lorkovića, ki se glasi tako-le: rKo bi po Vašim socijalnodemokratskem nauku in vroči želji bilo graščinsko posestvo djakovske škofije razdeljeno med narod na pr. 1. 1868.. izvolite vprašati enega izmed kolegov ali so-učencev Vašega blagopokojnega očeta Blaža Lorkovića to-le: Ali bi mogel Vaš oče obiskovati visoke šole in biti usposobljen za vzvišeno službo vseuciliškega profesorja — brez denarne podpore mecena Strossmaverja iz dohodkov, ki jih daje škofijsko graščinskojposestvo*. Ker je gosp. dr. Lorkovićev oče dobival za časa svojih študij podporo od škofa Strossmaverja, ki pa ni bil, kar je treba zlasti poudarjati, klerikalec, bi moral biti sedaj njegov sin najponižnejši sluga rimskih popov.
— Krščanski socijalisti na Hrvatskem. Zadnje „Hrvatstvo" priobčuje Članek, v katerem poživlja krščanske socijaliste na Hrvatskem, naj se organizujejo za energično borbo proti združenim naprednjakom in socijalnim demokratom, ki se zbirajo okoli „Pokreta", „Novega Lista" in „Hrv, Naroda".
* N a jno ve jše novice Poljaki in Malorusi. V Skolu (vzhodna Galicija) je poljski Sokol obhajal obletnico ustanovitve. Ker pa smatrajo kraj Malorusi za svojo zemljo, podrli so ponoči vse slavoloke ter ubili čuvaja, ki je str azil slavoloke. Zaprli so 20 Malorusov, večinoma iz krogov razumništva.
— Klanje v ječ i. V Mona-stdrjn je neki turški kaznjevec narisal na stranišču križ na smešen način, vsled česar so katoliki naskočili mo-hamedane. Prihiteli so vojaki z nasajenimi bajoneti ter so štiri kaznjence usmrtili, Šest hudo in 30 lahko ranili.
— Duhovnika je zabodel. V Rimu je anarhist Desanctis brez vzroka zaklal na ulici 841etnega duhovnika Corsinija. Morilec je priznal, da duhovnika niti poznal ni.
* Za odpravo celibata. Pobožen Francoz, prednik tretjega reda sv. Frančiška, J. Laclotte, je spisal spomenico o potrebnih reformah v katoliški cerkvi in o sredstvih, kako odpomoči sedanjemu „žalostnemu položaju cerkve in duhovnikov na Francoskem." Spomenico je poslal papežu in vsem francoskim škofom. Med reformami, ki so potrebne, da se ugled in gmotni položaj katoliškim duhovnikom povzdigne, navaja na prvem mestu odpravo celibata, vpeljavo materinegajje-zika v liturgijo in odpravo t al ar j a, „tega vrabčevega strašila", kaker pravi Leclotte. O celibatu piše papežu: „Moja vest mi nalaga dolžnost, poučiti Vašo svetost o duhovni-
škem celibatu, katerega odpravo nujno zahteva cela Francija. Te zahteve pa ne gojijo samo lajiki, temuč tisoči duhovnikov skoraj soglasno. Ako bi se vprašalo rodbinske očete cele Francije, ne našlo bi se jih niti sto, ki bi bili proti odpravi celibata. (Že vedo zakaj!) V istem smislu bi se izreklo tudi naših 40.000 duhovnikov. Povsod je razširjeno mnenje, dakasta, ki sestoji iz celibatarjev,"ne more prav soditi o dejanskih razmerah niti prav voditi moža, žen in otrok. Tudi naši zdravniki in učenjaki so proti celibatu."
* Hijene. Pri Sopronu je grobnica grofovske rodbine Szechenyi. Med pokopanimi grofi je narodu grof Štefan Szechen3Ti, pred 1501eti umrli nadškof v Kalači, nek svetnik, narodni mučenik. Nedavno so ponoči neznani zlikovci vlomili v grobnico, odnesli obleko grofa Štefana ter odprli tudi druge krste, išČoČ zlatnine in srebr-nine. Truplom so potrgali ušesa in izbili zobe. Razen obleke so odnesli tudi zlato^ uro, ki je Dila pokopana z grofom Štefanom. Grobar je slišal opolnoči trkanje v grobnici, a si ni upal iti pogledat.
* 4000 milijonov za dobrodelne namene so darovali ameriški milijonarji v zadnjih 13 letih. In pri tem še niso vštete vsote, ki so se darovale ob priliki raznih elementarnih nezgod. Povprečno so darovali na leto po 240 milijonov za vseučilišča, muzeje, biblioteke, bolnišnice, cerkve in za dobrodelne prireditve. Največ je daroval znani večkratni milijonar Carnegie, ki si je zastavil nalogo, svoje ogromno premoženje porabiti za dobrodelne namene. Do oktobra 1. 1. je podaril sam 460,460.000 mark. Zadnje leto je dal 78 milijonov. Rockefeller je podaril preteklo leto nad 4*> milijonov.
* Cesar Viljem  — potomec
nadškofa. Neki berolinski časopis je dognal, da je nemški cesar potomec nadškofa v Munstru, Adolfa. To senzacijo je odkril dr. Sauerland, marljivi raziskovalec rimskega arhiva. Po njegovih virih se je imenovani nadškof kot 301etni mož odpovedal nadškofijski stolici ter se oženil (1. 1964) z grofico Kleve. Njuna potomka prin-cezinja Marija Eleonora se je omo-žila s pruskim nadvojvodo Friderikom.
* Ljubezen pod varuštvom.
Parlament države Louisiana je sprejel zakonski načrt, ki prepoveduje mladim gospodom pod 24. letom dvoriti mladim damam, ki so še v oblasti svojih staršev. Ako ima mladenič resne namene, sporočiti mora to staršem ali oskrbniku svoje izvoljenke ter priseči pred mirovnim sodnikom, da ima le resne namene. Mlade dame v tej državi imajo namreč slabe izkušnje o ljubimkanju vrtoglavih mladeničev.
* Žensko — vojaki. V Petro-gradu sta prišla nedavno v kopel za boljše ženstvo dva vojaka: eden podčastnik s hrabrostno svetinjo, drugi pa prostak. Kopajoče dame so se hudo razburile, ko sta se začela vojaka pri njih slačiti. Strežnice so začele vpiti in groziti s policijo. Tedaj jih je podčastnik pomiril ter jim dokazal, da sta ravno tako ženskega spola kakor one. Po kopanju so ju potem lame slovesno spremile do vojašnice.
* Nov bacil. Dr. Lewis Foy Frissell v New Yorku razglaša, da je po 181etnem raziskovanju naše i bacila, ki provzroča revmatizem. 1 Jacila je dobil pri neki gospe, ki je bila 11 let bolna za revmatizmom. I Jacila je vcepil kuncem, ki so vsi postali revmatični.
* Kronane glave imajo svoje karakteristične navade, pravzaprav razvade. Angleški kralj Edvard se pri razmišljanju gladi s palcem po bradi, nemški cesar si energično suče brke, italijanski kralj si samo nalahko gladi brke, cesar Franc Jožef si gladi z dlanjo zalizce kvišku, ruski car se gladi po temenu, belgijski kralj si suče svojo dolgo brado, švedski kralj si položi kazalec na nos, novi norveški kralj potegne piskaje sapo skozi nos, ako ga kaj razburi, španski kralj vleče pri razmišljanju s kaztlcem ho-risontalno po čelu, angleška kraljica razkorači prste na roki, nizozemska kraljica pa pomoli jezik izmed ustne.
* Svet lota 2006. Baron Roussel piše v „Daily Express", da bo svet leta 2006 tak: Vse sobe bodo okrogle, da se bo lažje čistil prah. Naši nasledniki bodo rekli, da smo bili mi umazanci in zato nesrečniki. Vsa postrežba bo nepotrebna in slug ne bode več Treba bo samo na gumb pritisniti, pa se bodo odprli zidovi in približala se bo miza, stoli, kopel — sploh vse, kar bo človek želel. Hiše ne bodo imele stopnic, ampak vzpe-nj ace. Sčeti ne bo več: zato bodo pnevmatični aparati. Časopisi bodo poročali sproti najnovejše dogodke in obenem tudi žive slike.
* Kača na balkonu. V Parizu
na boulevardu Saint Michel je priletela k nekemu redarju lepa mlada vdova vsa prestrašena, proseča ga za pomoč, ČeŠ, da je na njenem balkonu med cvetlicami velika kača. Redar je
poklical Še dva tovariša, da so šli skupno na usodni balkon. Tam so res zagledali med palmami se solnčiti nad dva metra dolgo kačo. Nobeden policajev pa se ni upal latiti nevarnega sovražnika, temuč so poslali po nadzornika zverinjaka, kije kačo vjel ter je odnesel živo v zoološko zbirko. Kačo je najbrž spravil na balkon iz maščevanje kak odklonjeni snubaČ.
* Nenavadna pravdni Pred sodiščem v St. Louisu se vrsi nenavadna pravda za ločitev zakona. Tožitelj toženka in toženec so vsi trije slepi. Tožitelj je znani virtouz na glasovirju in skladatelj Baileg. Oslepel je v mladosti. Pozneje si je našel za ženo slepo hčerko predsednika narodne banke v St. Lovisu. Pred letom pa je postal mož ljubosumen na svojo ženo, ker je začela ljubkovati s slepcem Reavejom, vsled česer tudi mož zahteva ločitev zakona
• Dekleta ne smejo biti za
natakarico. Angleški škof v Soutli-warku namerava predlagati v zbornici lordov, da se mora prepovedati ženskam, zlasti dekletom, da bi bile natakarice in prodajale pijače ter delale kratek čas pivcem in jih k pijančevanju zapeljevale. Ako zbornica lordov ta predlog potrdi, bode prizadetih 40.000 deklet, ki so sedaj nastavljene po raznih salonih za natakarice na Angleškem. Škof Southe-\vark je'našteval razne slabe posledice, katere trpe dekleta, ki so nastavljene za natakarice. Ko so mu nekateri ugovarjali in odsvetovali predlagati v zbornici nameravan predlog, je dejal: Mogoče je, da bodo odškodovana dekleta, ako bodo morala odložiti delo, toda moralna dobrota, katero bodo uživale vsled tega, bode nadkriljevala vsa škodo, katera bode zadela dekleta vsled odložitve dela za natakarice."
Bik osvetnik in ubijalec.
V občini Marchfeld je posestnik in bivši župan Jakob Eder prodal občini bika, ki ga je sam izredil. Bika so izgnali na pašo. Na paši pa mu ni ugajalo, bil je plašljiv, a drugi dan je zdivjal, pobegnil s paše ter tekel naravnost pred hišo svojega prvotnega gospodarja. Takoj se je lotil Ederjevega sina, hoteč ga pre-bosti z rogovi, toda sin se je spretno zgrabil za roga ter kričal na pomoč. Prihitel je oče, da reši sina, toda bik se raztogoten zapodi vanj, da ga prehode. Starec je bežal po vasi, bik pa za njim. Štirikrat ga je podil okoli cerkve, a ko se je mož upehan zgrudil na tla, ga je žival nasadila na roge ter ga s tako silo butnila ob zid, da se mu je razbila glava in je na mestu izdihnil. Ko pa je videl bik svojega gospodarja mrtvega, se je takoj pomiril in počasi odkorakal v hlev na svoje staro mesto, kjer se je pustil mirno zvezati.
Telefonska in ur^jauna poročila.
Idrija 26. junija. Napredni vc-lilci so včeraj v 3 razredu popolnoma porazili klerikalce, doslej odbornika tega razreda. Veselje je splošno. Zvečer je svirala godba in so bili javni govori. Slava napredni Idriji!
Idrija   26. junija. Včerajšnji poraz je klerikalce popolnoma po tri.   Volitve v 2 razred se niso udeležili,  zato  so  zmagali brez boja napredni kandidatje.
Idrija 26 junija. Napredni vo-lilci so zmagali tudi  v prvem razredu.   Klerikalci so torej po polnoma poraženi.
Dunaj 26. junija. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o budgetnem provizoriju. Grof Sternberg je rekel, da je razmerje med parlamentom in med vlado danes tako, kakor dan poroke med ne-nesto in ženinom. Nevesta je v skrbeli, če bo ženin poten ten in to isto vprašuje tudi parlament. Sternberg je bil trikrat k redu poklican. Češki poslanec PraČek je napadal dr. Pacaka, ker je vstopil v ministrstvo. Govorila sta še Hagenhofer in Wolf, potem pa se je seja zaključila zaradi pogreba dr. Byka.
Dunaj 26 junija. Korošec je danes interpeliral vlado zaradi postopanja slovenjegraške občine proti slovenski zastavi.
Dunaj 26. junija. Avstrijska delegacija razpravlja danes o proračunu vojnega ministrstva. Proti Vsenemcem je ostro nastopil knez S c h 6 n b u r g. Po daljšem prepiru se je določilo, da bo prihodnja seja v četrtek.
Praga 26. junija. Cesar pride šele oktobra ali novembra meseca semkaj.
Praga 26. junija. Cesar je v Libercah melanholično rekel, da bo zve? a z Ogrsko trajala pač še 12 let, da pa mu dela mnogo skrbi, kaj bo pozneje, dasi ne misli, da bi še doživel ta čas.
Brno 26 junija. Volitve v moravski deželni zbor bodo meseca novembra.
Belgrad 26 junija. Končni rezultat volitev v narodno skupščino je naslednji: Radi-Kalci so dobili 84 mandatov, sa-mostalci 49, nacionalci 14, konservativci 3 in socialni demokratje 1 mandat. Kmetska stranka ni dobila nobene a poslanca. Za 9 mestnih mandatov je treba ožjih volitev, ki bodo v nedeljo. Radi-kalci imajo že sedaj v skupščini absolutno večino, ki se pri ožjih volitvah še poveča. Volitve so se izvršile povsem mirno. Izvoljeni so tudi vsi člani kabineta Paši6.
— u t.
strjeno in ler\cče
napravijo, l^ožo
belo in nežno.
Dobi se povsod.
ova
bo za odrasle kakor za otroke najnežnejše starosti Izvrstno čistilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra, Schauta, Fruhwald, Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 886—4
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 25. junija 1906.
Nalolbeni papirji.
4-2°, majska renta. 4-2°/0 srebrna renta
4°/o 4<7„
avstr. kronska renta. zlata „
4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0     „ zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4t/,°/o posojilo mesta Spljet 4«/,°/.      - r, Zadar
4Vi°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902  .   . . 4«/„ Češka dež. banka k. o.
n Ž. O.
, zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4V,°''o pešt. kom. k. o. z
10u, pr......
zast.  pisma Innerst.
4
m /o
li o; t c
Al 0
* /» /o
41; o
4°
^ /o
40;
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
4l/t°/0 z- pis- °Sr- hip- ban-47i°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . 3°/o prior. juž. žel. kup. 1 t*/i 4'/,°, avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860%  .   . . 9    od 1. 1864 .   .   . .
„ tizske......
_    zem. kred. I. emisije 11
m ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100 — n turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne ■ ...
Inomoške » ...
Krakovske , ...
Ljubljanske        „ ...
Avstr. rdeč. križa „ ...
Ogr.     „     „   ,    .  . .
Rudolfove m    .  . .
SalcburŠke „     .   . -
Dunajske kom.   „ ...
Dtlnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     „ „       . -
Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Va.utc.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke   . .......
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolaiji........
Denar	B'ogo
99 7U	99 90
9905	j   99 85
9q 70	99 90
118	; 118 20
95 35	95 55
11375	! 113 95
99 15	10015
100-50	101 50
99 70	100 70
1 100 75	' 101-75
'\ 99 50	100 30
^99 60	100 10
10035	101-35
105 60	106-60
100 20	106 70
ICO —	1 100 25
100 —	100 40
100-	101 —
100-50	101-50
99 90	
99-50	100 -
1 321-	.323-
100 10	10110
208 50	210 50
28050	282 50
166 26	158 25
284--	295 —
290 —	296 —
2c2 50	268 70
98 —	104-50
161 75	162 75
23 —	25 —
469 —	479 —
78 —	84--
8&—	92 —
68---	63 -
49 75	51 75
30-75	32 75
68-—	63 -
70-	76- -
524 —	634 -
163 10	164 10
67475	675 75
1686 -	1696 —
664 75	665 75
806 —	807 —
242-	242 50
680 -	683 -
572 25	573 25
2725	2735 50
571 —	672 —
273 —	277 —
588 -	592 -
142 50	u7-—
1134	11-38
19-12	19 15
2347	2365
2397	2405
117-32	117 62
9560	958'j
262'-	253 -
484	6-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 26. junua 1906. Termin.
Pšenica za oktober . . za  50 kg K 7 89
Rž        , oktober .  .   9   10 m m 660
Koruza   . julij    ...   „   50 ,  9 660
» maj ca I. 1907 .   bO m „ 641
Oves
oktober Efektiv.
6 vin. ceneje.
60
671
Umrli so v Ljubljani.
Dne 23. juuija:   Franc Koch, zasebnik, 77 let, Nunske ulice 10, Arterio selerosis. -Ciril Košir, delavčev sin, 2 leti, Sv. Petra cesta 101. Rhachitis.
V hiralnici: Dne 24. junija: Marjeta Bizovičar, delavka, 50 let, Tabes, Paralvsis cordis.
V deželni bolnici:
Dne 18. junija: Iv. Novak, hlapec, 37 I., srčna hiba. — Jernej Križnik, dninar, 52 let, Gangraena intest.
Dne 19. junija: N. N., neznan mož, približno 50 let, Apoplexia cerebri.
Dne 21 junija: Andrej Zalokar, dninar, 31 let, Dementia pl.
Dne 22. junija: Feliks Štrukel, mizar, 28 let, jetika. — Jurij Korošec, gostač, 68 I , pljučnica. — Valentin Kunaver, 46 let, Apo-plexia cerebri. Marija Horvat, služkinja, 20 let, Paralvsis cordis.
Neteorologlčno poročilo.
vtiina uftd morjem  08-2.  Srednji sraćni tlak 736.0 mm
Juni ,1	Čaa opazovanja	' Stanje barometra v mm	2 u ■ o. > B *	Vetrovi	Nebo
	9 EV.	739 6	20 c	si. avzahod	del. oblač.
26.	7. Ti	740 R	18 4	si. nvzhod	del. oblač.
	2. pop.	739 5	27 6	sr.jug	jasno
Sreduia včerajšnja temperatura: 20 3', nor-male: 18 7°. — Padavina v mm 00
t
Državnega pravdnika vdova Marija   GallĆ  roj.   Papež   naznanja v svojem imena in  v imenu svojih so rodnikov, da je njen - i u
JOSIP GALLfi
v starosti 35 let, po dolgi bolezni v Gradcn umrl. '2301
V Ljubljani, 25. junija 1906.
Zahvala.
Za vse tolažbepolno sočutje povodom bolezni in smrti svojega očeta, oziroma starega očeta, gospoda
Frančiška Kocha
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in poklonitev krasnih vencev izreka tem potom vsem najsrčnejšo zahvalo
Ciril M. Koch
v lastnem imenu ter v imenu sorodnikov. 2315
isa
ki je v njej gostilna in prodajalna, sc proda iz proste roke.
Več se izve v pos'ilni „Pri smreki4' v Spodnji Šiški št. 88.        2313 1
Na vrtu
grand hotela Union
V Ljltt>lj*llli 2311
(Ravnateljstvo A. Kamposch).
Danes, dne 26. potem 27., 28. in 29. junija
uariete.
Začetek ob 8.    Vstopnina 40 kr.
Boljše službe
se z največjim uspehom iščejo z oglašanjem v našem
kolektivnem oglasniku
„Neue Freie Presse"
in v
„Neues VViener Tagblatt".
Tudi za naznanila
kupovanj
ali za pridobitev zveze s
kapitalisti
je njegova poraba prav primerna. Prospekti zttatonj,
L DUKES nasl.
anončna ekspedicija
za vso Časopise tuzemstva in inozemstva na   Dnnafn M',.
FS
Mladenič
iz boljše hiše, vešč slovenskega in nemškega jezika se sprejme kot vajenee pri zobozdravniku dr. E. Bretlu v Ljubljani, Francovo nabrežje. 2308
Lepo stanovanje
v Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju -pri kamniti
mizi** v Zgornji Šiški. 1779—14
v Novem Vodmatu št. 70 pri Zeleni jami z dvoje stanovanji in prostorom za gostilno, ki se prepusti tndi v najem, se proda. Prostor je pripraven tudi za pekari jo.
Več se zve ravnotam. 2304 1
Mlin i
v dobrem stanju in z velikim zaslužkom dam vsled pomanjkanja delavskih moči v najem oz. ga tudi prodam.
Franjo IVTarotti
Obrov V Istri (pri 11. Podgradu).
Gospodična
zmožna samostojne slovenske in nemške korespondence, izvežbana v knjigovodstvu in ki se zamore izkazati že z nekoliko prakse, se sprejme najkasneje do 1. avgusta t. 1. v manu :akturno trgoviuo ua debelo. A
^   Ponudbe z referencami so poslati
na naslov Franc Wokač, Kandija, Novo mesto. 2302
Št 52.597.
2309—1
-ra Razpis, -gg
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je razdeliti 400 kron med petero ubogih vdov ljubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor je vlagati pri mestnem magistratu do 20. julija 1906.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 21. junija 1906.
Od 1. julija do 1. septembra t. 1.
se odda v najem
11 iša
s Šestimi, deloma meblovanimi sobami, injo i. t. d., z brezplačno vporabo klavirja, zaprtega kopališča in vrta.
Hiša je oddaljena 25 minut od ! Domžal. Cena mesečno K 90*—.
Naslov se iz-e v upravn. rSlov. j Naroda". 5316—1 '
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
CELOVCU.
vnte rent, nastavnih pisem, prioritet, manainih obligacij, srečk, delnic, varat, no
in devin.
ko-novcev
Promoso Izdaj« k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
papirje vnoveojo napale kupone.
VinkuJuja in devinkuluje
In
roji
proti ima*TLlol« tke tenitnlnske kavcije.
He>
SPLJETU.
vloge sprejema
v tekočem računa ali na vloSne knjižice proti □godnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje ođ dne vloge do dne vndiga. 3—72
Promet s čeki In nakaznloaml.
za Čuvaja! ki bi straŽil tudi ponoči. Prednost imajo upokojeni orožniki ali podobni upokojenci.
Ponudbe na naslov St. & C. Tau-zher v Ljubljani. 2213—4
K. $rof Strassoldo,
v Strasaoldu na Primorskem izpričuje, da je želodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti, odstranila edino le uporaba (tudi odvajalno) II 37i9 6
želodčne tinkture
C. Piccolija
lekarnarja
V Ljubljani, Dunajska cesta.
1 steklenica velja 2 1 vin. in se vnanja naročila izvršujejo z obratno pošto.
Iščem službe
sluge v kaki pisarni ali oskrbnika pri kakem večjem podjetju. Zmožen sem slovenskega in nemškega jedka in lahko položim kavcijo. — Nastopim lahko takoj.
Ponudbe pod  ,,100" upravništvu
„Slov. Naroda". 2312
v hiši na oglu Miklošičeve ceste in
Dalmatinovih Ulic se odda za avgustov termin elegantno
stanovanje
s 5 sobami, erkerjem in z razgledom na park. — Več se izve v Sodnijskih Ulicah Št. U, I. nadstr. is74 O
Išče se za neko lesno trgovino spreten
za veliko delo, spreten in zanesljiv, se takoj sprejme. Istotam se sprejme tudi
učenec. 2257—2
Franc Ko - o&ic, krojač v Radovljici, Gorenjsko.
KiBi,staraopeta,
se takoj po nizki ceni prodajo na Dunajski cesti št. 69, nasproti top-ničarske vojašnice. 2307 1
Proda se
ZE3Z ZE r3 m^ikm
ki ima 2 trgovini in 2 kleti ter več lepih sob. Zraven je lep vrt, vodnjak in velika drvarnica. Stoji na jako ugodnem kraju v bližini velikih tovarn, pripravna je za vsako obrt. Po dogovoru se tudi odda v najem. 2196 5
Kje, pove upr. „Sl. Nar.u.
Solicitator
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, spreten v izdelovanju listin|, zemljeknjižnih prošenj, vajen v 1 ust raci j i zemljiške knjige in vajen v občevanju s strankami in napravi manjših navadnih konceptov tožba in eksekntivnih predlogov se sprejme takoj, eventualno Čre& par tednov v odvetniško pisarno na deželi.
Plača po dogovoru in sposobnosti.
Kje  —  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 2314—1
1 Robert Smielovvski
S        = stavbnik =
i&j se priporoča
za prevzemanje vseh v stavbno st oko spa-dajočih del, n. pr. izdelovanje načrtov in preračunov stroškov, izvrševanje novih stavb, prezidav in dozidav ter popravil vseh vrst z zagotovilom solidne in točne postrežbe.
2305-1
Oznanilo. -^nH
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem po večletnem delu in izkušnjah pričel izvrševati pri novem pokopališču (tik za vrtnarjem Tomšičem)
kamnoseško obrt.
Izdelujem vsa v kamnoseško obrt spadajoča dela, kakor: nagrobne Spomenike od priprostih do najfinejših, plošče in robnike za zidane grobnice iz krastalskega kraškega in trpežnega nabrežinskega marmorja po najnižjih cenah in po želji si. občinstva. Prevzamem tudi napravo kompletnih grobnic. Za trpežnost kamenja jameim. Prestavljanje grobnic iz starega na novo pokopališče.
V nadi, da me si. občinstvo z obilimi  deli počasti,   belježim   z odličnim
apa5tovanj m Mihael Finžgar.
Istotam se sprejmejo finega dela zmožni kamnoseiki delavci.
22*4—8
„SLOVENSKI NAROD
66
ee prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bizjak L,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Blaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št. 14 Dolenc Jerica, Prešernove ul 52. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H.f Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Uniona. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J., Jurčičev trg št. 3. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št 12 Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10. Treo Julija, Sv Petra cesta št. 36 Ušeničnik Fr. Židovske ul. št. 1. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8. VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Meden I., trgovec v Šiški
Gllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34. Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: H o man Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled :
Knjigarna Fischer. Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik (Gorenjsko): Zor6 Lecpold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko) :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice:
Mesar J.,   posest, in gostilničar Sodražica:
Sesek Vekoslav, trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant.
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec: Rus J os., trgovec
Črni vrh nad Idrijo : Lampe Ivan, trgovec Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Kamoli na, trafikantinja
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31. Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od švara, trafika. Zidani most;
Peterman Mary, trafika na kole dvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem domu".
Celovec.
Sovva Josip, časopisni birč.
Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Satto št 43. Gabršek A., knjigotržnica. Hovanski Ivan, Via Corno št. 22. Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1. Leban Tereza, Corso G. Verdi št. 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Nabrežina:
Na koledvoru.
Divača: Na kolodvoru.
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št. 1.
Može Karolina, ulica Miramare št 1
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8.
Grado:
Gabršček A., Kiosk „Miramar".
Opatija:
Tomašić Anton, trafikant.
Pulj:
Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2. Sikič Gjuraj, trgovec, via An-
drassy št. 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Molo.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vin. Alserstrasse št. 9.
Razglas.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v 1. razred šolskega leta 1906 7 dne 14. Julija ob 1 ,10. ari dopoldne.
Učenci, ki Želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstva svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne S. Julija med V.,9. in 12." ur:> pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji uČenei se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasDO po poŠti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okr. glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu io Radovljici, ali ozemlju okr. sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronoga in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenja e. kr. deželnega šolskega sveta.
V Ljubljani, dne 26. junija 1906.
23ii-i Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
D7^^
Ljubljana O««.™«-!««*   t^^r»^ Ljubljana
Rimska cesta 2        ^ tt^Upi^ IX X   K* HO        Rimska cesta 2
IV sprejema naročila za vse tuzemske in inozemske časopise. 218^9
Najhitrejša in najtočnejša dostava na dom (takoj po prihodu vlakov) tudi ob nedeljah in praznikih.
Karel Planinšek
Prva ljubljanska u e 1 e ž $ a 1 n i c a za k a u o z električkim obratom ter specialna trgovina za kavo In čaj v LJubljani
samo na T)uoa}ski cesti, nasproti kavarne „Evropa" = (postajališče cestne železnice) =
os
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
Enonadstropnahiša
poleg cerkve, pripravna za vsako obrt, na trgu, z velikim 1600 □ metrov ob sežnim vrtom, gospodarskim poslopjem, hlevom, pralnico, z vodovod »m, 2 kletmi in 3 njivami z žetvijo, katere se lahko prodajo kot stavbišČa ker ho ob glavni cesti. Vrt je ob reki Rinži, osobito za strojarje pripraveu, ker ni druge strojarne v okraju ter so surovine poceni,   se proda  s prašiči in drugo živino vred.
Pojasnila daje lastnik v Kočevju, Glavni trg št. 90. 2005—10
Vinska dražba.
Pri podpisani upravi se bo prodajalo tudi letos 4. julija ob 11. dopoldne ca. 500 hI vina lastnega pridelka na prostovoljni dražbi.
Prodajala se bodo letošnja vina in tudi pridelki prejšnjih let in sicer namizna Jll obcdna Vinu po najrazličnejših cenah.
Pogoji se zvedo pri upravi. 2282—2
Železniška zveza: iz Ljubljane ob 5 uri 9 min. zjutraj; iz Celja ob 7 uri 27 min. zjutraj. Dohod v Brežice ob 10 uri 12 min.
Graščinska uprava dr. Ignacijafgrofo^Attemsa
v Brežicah ob Savi (Spodnje Štajersko).
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. junija 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz I. in II. raz.). Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Želi ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomo^ta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnogradn in Ino-mosta, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dc
9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Oanod ti Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o m pop ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazniki*". — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika.   Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o!
10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliah •« praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani !
2082—6
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
-o-o-o-o-  ob glavni cesti nasproti ljudski šoli -o-o-o-o-
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarčno pivo.
Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago.
Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro.
Za tujce novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K.
Jako ugodna prilika za letoviščarje, za katere se cena primerno zniža.
H Na razpolago so vsi domači listi. Hi
« **n«~ navadne!
Točna poairežbal
Z odličnim spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik.
TakoJ^želim oddati svoja zunanja dela
dimnikarskemu ponoćnih
z letno plačo 1100 kron.
Prednost imajo solidni, oženjem pomočniki. 2256—2
JVtetanija Berdušek v Belovaru na Hrvaškem.
jJEJggfeg letJ 1S42-
1» Z&KOSUKARJA, SLIKARJA *J 1 NdriSOV IN 3KBOV iJf
BRATA EBCRLI
£okali
primerni za prodajalne ali pisarne
oddajajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem.
Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pir ca, u a oglju Sod-nijskih in Cigaletovih ulic v Ljub'jani.
1936—10
Pozor! Pozor!
Slovenski trgovci!
Samo I. kranjska tovarna finih piškot v
ran jit
1 ^. DBi-anclt: v I
razpošilja
150 kosov finega peciva a 2 vin. za 2 krone 75     n j, »     » 4  »     »   2 krone
▼ krasnih kartonih po 1 ali 2 K. Večja naročila še ceneje. 1963 8
Komptoarist
spreten eoostavea knjigovodja, nemški in hrvaški korespondtnt, z večletno prakso, dobi v neki modni in manufakturni trgovini na HrvaŠkem trajne službe.
Ponube z navedbo dosedanjih služb, zahtevo plače in s priloženo fotografijo na   upravništvo   „Slov.   Naroda" pod
šitro „spreten". 2310 1
Restavracija Jarofl. flom"
3
w Iu{u1il|an1«
Vsak dan sveže
2054—9
plzensko
in termalno pivo
združenih pivovareu Žalec in Laški trg.
Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja.
==   Lep senčnat lipov vrt. =====
Za mnogoštevilni obisk se priporoča i*e»«tavrate
V novozidanem hotelu „Klotilda11 v Pečinah pri Sušaku tik morja z lastuim kopališčem se odda Še nekaj
elegantno urejenih sob
Stanovanje s hrano in prostim kopa liscem za osebo samo 5 K na dan. Jamči se za dobro hrano, najboljše vino in  pivo  v lastni restavraciji. Vožnja od postaje Reka sam ► 15 minut.
Za obilni obisk se priporoča
2273 - 2
Antonija Resch roj. Zupančič
lastnica „Kopališča Klotilda".
-m
Naznanilo. *K£
Slavnemu občinstvu, Častiti duhovščini in društvu „Abstinent" ^4 se vljudno naznanja, da ne bode v teku prihodnjega tedna otvorila prva jjp
I dUouuDumd lualdildLl d Ul Kdfdlud r
-H   UUUUUU11U1U 1UULUT1UU1|U 111 11UTU111U.
—Jfj        Dobilo Re bode zdravo in okusno kosilo od 12.-3. ure in
gorka večerja od 6.—10 ure zvečer. Mrzle jedi, kava in različne nealkoholne pijače so vedno na razpolago. — Za družbinske obede bode najboljše preskrbljeno. Na željo se da tudi hrana čez ulico.
Lepi prostori in vrt na razpolago.
Priporoča 8e g spoštovanjem
-^gj 2254-2 Alo)xij« Tratnik
Sv. Petra cesta št. 27.
Onctl le sprejmejo tudi jroM|»odl«iif* v pouk. v kulti.
T   T T
T
* T
2203-1
Naznanilo.
V konkurzoo maso Sanica & Zupan spadajoča
zalogu modnega in galanterijskega Nago
Z opravo vred, sodno cenjena na 2760 K 66 hr proda se ofertnim potom, kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količin 0.
Pismene ponudbe opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase najkasneje dne 5. julija t. 1. in ostanejo ponud niki vezani na nje do vštetega dne 12. julija t. 1.
Kupnino plačati ima ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe ko bo kupnina placaDa, se prodana zaloga izroči, in je izprazniti prodajalniške prostore v Selenburirovih ulicah št. 3, kjer se ista sedaj nahaja do dne 20. julija t r.
Inveuturni zapisnik je na vpogled na tukajšnjem c kr. deželnem sodiŠčn soba št. 108 ; kdor hoče zalogo ogledati, zglasi naj se pri podpisanem.
V Ljubljani, dne 25. junija 1906.
Odvetnik dr. Božidar Vodušek.
f Mm u Domžalah pri F. Pečnlbu. p|
naravno, impregnirano in glazirano
prve in druge vrste dobavlja
v vsakršni množini točno
Rudolf Oroszy
2105-4
Hotel »Triglav*
= na Bledu. =
o <y o o o o o-o o o-o-o o o o o -o -o-o-o--o-o-<
Podpisani naznanjam slavnemu  občinstvu,  da  otvorim v
nedeljo, dne 1. julija 1906 svoj novo zgrajen
hotel „Iriglov".
Za prenočevanje je na razpolago "22 sob s krasnim razgledom po jezeru.
Za najboljša pristna vina, Češko budejoviško pivo ter za oknsna gorka in mrzla jedila je preskrbljeno.
Popoldne koncertuje /nam kvartet ljubljanskih
šramljev. "M
Za obilen obisk se priporoča slavnemu občinstvu z vele-spoštovanjem
Jakob Peternel.
2300 — 1
Havarna in restavracija
Kotel Žalkan
Jfova zgradba, # 70 ele gantnih sob, # lift, # elek trična razsvetljava, # kopelji, * cene zmerne.
2110—7
počkaj in
Isd.j.teJj in odgovorni urednik: Rast o Pu.toil emiek.
Lwtnin. in tuk .Narodne tukun."
231323
10