3*8
Listek.
Društveni statistik — hvala mu! — nam je o zabavnih večerih ravno pretekle zimske dobe sestavil naslednji« pregled: Dne' 5. nov. 1887. je predsedoval g. dr. J. Vošnjak, predaval g. Ivan Zeleznikar »Epiharmove spomine« ; dne" 5. novembra 1887. je predsedoval g. Fr. Grbič in predaval g. Jr. yuvanec: »Ribniško blago;« dne 17. nov. 1887. je predsedoval g. kanonik K. Klun in pripovedovali so spomine svoje na Levstika gg. Drenik, Grasselli, Leveč, dr. Vošnjak, Tomšič in dr. ; dne 24. novembra 1887. je predsedoval g dr. V. Gregorič in predaval g. A. Trstenjak o nekaterih verzih Pre-širnovih; dne" 3. decembra 1887. je predsedoval g. prof. M. Pleteršnik in predaval g. prof. A. Raič prevod iz Amicisovega »Srca« ; dne" 10. decembra 1887. je predsedoval g. prof. A. Raič in predaval g. prof. Fr. Orožen o zgodovini pisem; dne" 17. decembra 1887. je predsedoval g. E. Lah in predaval g. prof. K. Pire o Falbovi teoriji; dn6 29. decembra 1887 je predsedoval prof. Leveč in predaval g. dr. pl. Milkovič o razvoji pisave; dne 5. jan. 1888. je predsedoval g. urednik Ig. Žitnik in predaval prof. Leveč o Matiji Valjavci; dne" 12. jan. je predsedoval g. I. Tomšič in predaval g. A- Trstenjak o Gunduliči; dne" 19. jan. je predsedoval g. Jakop Hafner in predaval g. prof. L. Pintar o Lukijanu, gg. dr. Vošnjak, Orožen in Leveč pa pripovedovali o Einspielerji; dne" 26. jan. je predsedoval g. prof. Fr. Orožen, a neki domoljub predaval o Pulji in njegov okolici; dnč 11. febr. je predsedoval in o Kitajcih predaval g. prof. L. Pintar; vrhu tega je tudi g. urednik Lg. Žitnik bral humoristično berilo; dne" 18. febr. je predsedoval g. dr. Bleiweis vitez Trsteniški in predaval g. prof. Pire o solnci, luni^in o vplivu obeh na plimovanje; dne 25. febr. je predsedoval g. A. Trstenjak in predaval g. J. Skofic o prosti volji zločinčevi; dne' 2. marcija je predsedoval g. župan P. Grasselli in predaval g. E. Lah statistične podatke o kranjski duhovščini ; dne" 9. marcija je predsedoval g. prof. K. Pire in predaval g. A. Trstenjak o slovenski stilistiki; dne" 17. marcija je bil Strossmajerjev večer; dne 7. aprila je predsedoval g. nadzornik And. Zumer in g. dr. Vošnjak je pojasnoval štiri nove slike Jurija Subica; dne 14. aprila je predsedoval in svoje spomine o Jurčiči pripovedoval g. LLugon lurk; vrhu tega je g. železniški načelnik Fr. Podkrajšek predaval o železnicah po Bosni in Hercegovini. — Naživahnejša udeležba je bila dne" 17. marcija pri Stro:smajerjevem večeru (92 udeležencev), najslabejša dnd II. februvarija (20 udeležencev); sicer se je zabavnega večera udeleževalo vedno po 25 — 30 gospodov.
Anton Mlakar f. Dne 27. marcija t. 1. ob '/2? uri zvečer je umrl v Ljubljani v svojem stanovanji v Soteski št. 8., pritlično, po dolgi mučni bolezni na sušici v največji bedi kipar Anton Mlakar, v dobi 53 let, 'zapustivši dva nepreskrbena sinova. Porojen je bil Mlakar Podgoro, v fari Št. Vid nad Ljubljano in prišel je še mlad deček v službo h kiparju Tomcu v Št. Vid, kjer pa je bilo Mlakarju le malo možno baviti se s kiparstvom, kajti rabili so ga v Tomčevi hiši skoraj samo za domača dela in za kolarski obrt, s katerim se je prva leta Tomec pečal več nego s kiparstvom. Šele ko je prišel Mlakar na Hrvaškem, slab kolar in po samouku boljši kipar, slučajno v Dobrovi v službo umetnega slikarja, kakor se sam nazivlje v svojih izpričalih Alojzija pl. Marchetija, dobil je pravi navod za kiparsko umetnost, v kateri je odslej vedno napredoval. Prepotoval je potem velik del Nemškega, bil je, kar je razvidno iz njegovega potovalnega lista potrdil, na Dunaji, v Berolinu, Brunšviku, Hanovru, Ahenu, Magdeburgu, Kolnu, Monakovem in v Freiburgu v Švici in naposled v Parizu. V vseh teh mestih je pri raznih kiparjih stopil v delo, tako da je potoval nad deset let. Proti letu 1860. vrnil se je v Ljubljano, a malo je bilo takrat še vnemanja za umetnost kiparsko; saj še ranjki Fran Zajec, katerega zapuščino, same modele, so zadnje dni po 5 in 10 kr. na javni eksekutivni   dražbi  prodajali,   ni tako  rekoč mogel ob svojem obrlu  živeti, dasi je bil že
Listek.
319
znan po Ljubljani. Pokojni vitez Strahl, kateri je zbral v svoji graščini v Stari Loki veliko umetnih in starinskih proizvodov, spoznal je izredno nadarjenost Mlakarjevo in mu I. 1879. naročil izdelati izrezljano šatulo, ki je res lep umotvor in se hrani zdaj v zbirkah pl. Strahla. Podpiral ga je potem g. Ferdinand Souvan, kateremu je izdelal dokaj lepih izrezljanih okvirov od raznega lesa; 1. 1883. izdelal je Mlakar za »Matico Slovensko« krasno šatulo, v kateri je odbor izročil cesarju po »Matici« izdani slavnostni spomenik; za sv. Jakopa župno cerkev zvršil je krasni friz, za farno cerkev na Crnovčah mnogo ornamentov, še 1. 1S87. za frančiškansko cerkev vse modele za krasne svetilnike, katere je izdelal pasar g. Tratnik; za tržaško razstavo 1. 1883. za g.Mathiana vse bogate okraske lesorezne za razstavljeno hišno orodje, in mnogo druzih večjih in manjših del. L. 1873. podelila mu je kranjska trgovinska in obrtna zbornica ustanovo, da je obiskal dunajsko svetovno razstavo. Pospeti se pa do večjega umotvora ranjki Mlakar ni mogel, kajti ne-dostajalo mu je tacega naročila, gmotne razmere pa so mu vedno grenile življenje. Vse-kako pa je zapustil po svojih delih lep, dasi skromen spomenik kiparske svoje umetnosti.
A. A.
Se nekaj o baronu Cehovinu. V »Slov. Nar.« sem lansko leto na drobno opisal življenje in delovanje slavnega slovenskega junaka Andreja Cehovina. Ni dolgo, da sem doznal, da je vojno ministerstvo ob svojih troških napravilo slavnemu našemu junaku na pokopališči badenskem dostojen spomenik. O tem mi je pisal ljubeznivi g. major Fenner v 23. dan marcija t. 1. iz Badna naslednje pismo :
»Euer Wohlgeboren!  Ihrem Wunsche entsprechend theile ich  folgendes mit:
Das k. k. Reichs-Kriegs-Ministerium hat sich gegen Ende des Jahres 1886 ver-anlasst gefunden, fiir den verstorbenen, vor dem Feinde hervorragend ausgezeichneten Hauptmann Andreas Freiherrn von Zbehovini, welcher in einem bereits aufgelassenen Friedhofe begraben und dessen Grabstein auch schon ganz verfallen ist, eine Gedenk-tafel im Innern des gegenwartigen Friedhofes in Baden anbringen zu lassen und diesfalls das hiesige Militar-Stations-Commando zur Antragstellung anzuweisen.
Demzufolge wurde auf hierseitigen Antrag ein Denkmal unmittelbar beim Ein-gange des neuen Friedhofes gesetzt mit folgender Inschrift:
»Andreas Freiherr von Zhehovini, Hauptmann des k. k. Feld-Artillerie-Regimentes Nr. 8, geboren 1810 zu Breinozo*) im Kiistenlande; fiir besondere Tapferkeit Aller-hochst ausgezeichnet als Ober-Feuenverker am 29. Mai 1848 bei Montanara mit der sil-bernen Tapferkeits-Medaille 1. Classe, am 25. Juli 1848 bei Somma campagna mit der gol-deneu Tapferkeits-Medaille, als Unterlieutenant in den Schlachten bei Mortara und Novara am 21. und 23. Marž 1849 mit dem Ritterkreutze des Militar-Maria-Theresien-Ordens. Gestorben zu Baden, am   to.  September  1855.«
Der Sockel   des Denkmals wurde mit der "VVidmung:   »Fortitudini patria«   versehen.
Der Kostenaufwand hiefiir betrug 182 fl. 60 kr., welcher aus einem besonderen Fonde vom k.  k.  Reichs-Kriegs-Ministerium berichtigt wurde.«
To je lepo, da celd vojinsko ministerstvo priznava zasluge našega rojaka ter na tak način slavi njegov spomin. A kaj smo storili mi Slovenci, navlasti ožji njegovi rojaki, do zdaj v proslavo vrlega moža? Žalostno je res, da opomin moj v lanskem tečaji »Slov. Naroda« ni toliko izdal, da bi se slavnemu možu postavila na njegovem rojstvenem domu skromna spominska plošča!    Poboljšajmo se ter   skoraj   izvršimo,   kar   smo   zamudili!  —
Konečno še omenjam, da sem sestavil tudi nemški životopis Cehovinov.
Janko Leban.
*) Bran i ca mora stati, ne Breinozo. Ni čuda, da Cehovina potem štejejo za Italijana!                                                                                                                             Pis.