66. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. marca. XXIV. leto, 1891. Mil MOD. Ishaja vsak dan iveier, izimAi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeraan za avBtro-ogers ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vee leto 10 gld., za Četrt leta I gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnjo se od četiristopne petit-vrste pO »> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni'tvo in upravniStvoje v Gospodskih ulicah St. 12. U pravu i r. t v u naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V I,juhi Jani 23. marcu. Dočim v navadnem življenji često malobrojna društva praznujejo desetletnice obstanka svojega, završila se je desetletnica vladanja ruskega carja popolnoma tiho, brez vsake otieijalne in neoheijalne slavnosti in mi tem povodom nemamo druzega gradiva, nego članke v raznih časnikih, ki z večjo ali manjšo srečo in objektivnostjo poskušajo označiti, v koliko se je v tej dobi Rusija premenila, je li in v čem jo napredovala. Izmej različnih glasov zdi se nam posebno zanimiv oni „Novega Vremena", ki, naglašajoč koreniti preobrat in ozdravljenje države na vb6 strani, piše: „Tudi naš splošni položaj je tak, da ne treba želeti si boljšega. Daleč od vseh agresivnih teženj, a strogo in neodstopno držeč se mirne politike, umela je Rusija, ne samo osvoboditi se težkega jerobstva trojne zveze, čuvala je tudi jmlitisko ravnotežje Evrope pred upornimi navali od strani srednjeevropskih držav. Sedaj njo (Rusijo) vsi priznajo kot zaščitnico miru, znajo, da je toli močna, da nihče ne sme miru rušiti. Rusija ni nikomur pretila, ali ona je za vse strašna; ona se ni nikomur dobrikala, a vsi se sedaj trudijo, da so pazni proti njej; tudi sami neprijatelji njeni izkazujejo jej svoje spoštovanje." Rečeni list potem opisuje stanje 1. 1877—78., neugodne posledice Beroiinskega dogovora, pri katerem so se ruski državniki preverili, da gledd v/hodnega vprašanja nemajo zaveznika, in pa mnoge neuspehe na balkanskem poluotoku, zakrivljene 8 tem, da se je še vedno računalo na prijateljsko spo-razumljenje z dotičnimi državami. Omenja dalje, kako se je sklenila trojna zveza in kako so si jo izkoristile vlasti: Angleži vzeli so si Ei>ipt, Fran-cozje Tunis in Tonkin, Italijani kos vzhodne Afrike, kako so se srednje-evropske vlasti sporazumele z Angleško in Italijo, da so vkupuo ovirala rusko politiko v Bolgarski. „Vsled tega, piše „Novo Vreinja" nadalje, prenehale so vse iluzije o pravem smotru srednjeevropske politike na balkanskem poluotoku. Skušalo se je izključiti vsako utikauje Rusije na evropske dežele. Angleška je poskušala, kako bi Rusijo pritegnila na srednjo Azijo in pretila jej z LISTEK. »Glasbene Matice'' šolski koncert. Ko se je lansko leto opustil t.avadni Šolski koncert „Glasbenc Matice", bilo je mnogo prijateljev domače glasbe, ki so to obžalovali in izrekli željo, da bi se zopet prirejali taki koncerti, kakor prejšnja leta. Odbor ni bil gluh nasproti takim izraženim željam in sklenil je prirediti letos zopet tako javno produkcijo s šolskimi močmi. Sijajni uspeli zadnjega šolskega koncerta je najbolji dokaz, kako srečna je bila ta misel, pokazal se je velik napredek, katerega je storila „Glasbena Matica-. Zavod, ki more prirediti s samimi svojimi šolskimi močmi tako impozanten koncert, kakor je bil oni, ki amo ga čuli preteklo soboto v redutui dvorani, sme biti ponosen na svoje delovanje, a ponosni smejo biti tudi vsi oui domoljubi, ki ga podpirajo gmotno, ter tako pospešujejo napredek domačega glasbenega življenja. Predno se podamo v nadrobno opisovanje tega ures zanimivega koncerta in vseskozi dovršene izvršitve izbornega vsporeda, nam je pred vtem kon-fitatovati veselo prikazen, da fe društvu bilo mogoče vojno zaradi Afganistana. Odgovor na njena pre-tenja bilo je iztrebljenje onega oddelka ufganske vojske, kateremu so bili poveljniki častniki angleški. Bitka na Kušku završila je zajetje Merva in mejnih mu pokrajin. Neobhodno je bilo, razčistiti jedenkrat za vselej pravo Btanje stvarij." „L. 1887. podčrtano je rudečo v letopisih ruske politike. Ruske vlade odklon, da ne obnovi bivšega trojnega zaveza, završil je stoletno dobo dragovoljne io prekovoljne jtodrejenosti Ruske evropskemu zapadu v mejnarodnih zadevah. Izgubivši vero v zapnda pomoč, ki je vedno bila neiskrena in katera nas je drago stala in dovela do trpkih razočaranj, izjavila je Rusija, da Be ne zanaša več na tujo pomoč, in da neče služiti verolomnim zaveznikom ......" „Samo Francoska ni se hotela pridružiti za-padno-evropski ligi proti Rusiji. Bilo je poBkušenj, da bi se francoska vlada tesneje sporazumila z Angleško, celo tudi z Nemčijo, a te poskušnje se neso posrečile. Francosko javno mnenje se je vsekdar izrekalo za zvezo z Rusijo. V poslednjih treh letih dozoreval je in očiščeval se jirijateljski sporazum s Francosko, in sedaj je to odpor srednje evropski zvezi, in v trenutku nevarnosti ali o prikladnem fasu utegne se pretvoriti v zvezo s točno določenimi pogoji !a Zdelo se nam je potrebno, posneti navedene stavke, da se blagovoljni čitatelj more poučiti, kako piše odlično glasilo sosedne nam države o mejnarodnih zadevah, zlasti pa kako se izrecno poudarja ruske politike mirovi smoter. Tri ure slovenščine, — pa kako? Iz Celovca, dne 20. marca. Znano je, kako dolgo že in s kako pičlim uspehi.m se mi koroški Slovenci vojskujemo za slovensko šolo. Neprestane pritožbe slovenskih poslancev so gospoda mitičnega ministra vender toliko omehčale, da nam je nekoliko ustreči obljubil. Ko je zvedel, da slovenščina na šolah slovenskih občin še učni predmet ni, naročil je, naj so učni načrt tako prenaredi, da se bo slovenščina poučevala po tri ure na teden. nastopiti tako lepo in častno z domačim orkestrom, scHtavljcMimi popnlnoniH samo iz vajencev „Glasbene Matice" iu to po primerno kratkem obBtanku tro-bilne šole. Kako lej> sad je obrodila podpora, katero je dobilo društvo lani od ministerstva za nakup instrumentov za trobilno šolo, pokazalo se je baš pri tem koncertu. Ako se pomisli, da so sodelovali v orkestru nekateri vajenci, ki še le prvo leto obiskujejo trobilno šolo, katera Be je mogla osnovati na širši podlagi baš vsled omenjene podpore, moramo se res le pohvalno izreči o vodstvu zavoda sploh iu o marljivosti gg. učiteljev. Prva točka programa bila je Mozartova ouver-tura iz opere „Unos iz Serajla". Orkester Matične glasbene šole, v katerem je sodelovalo nad 30 mladih vajencev, sviral je to točko pod vodstvom gosp. prof. Gerbiča tako korektno in točno, da smelo izrečemo, da kaj jednacega nesmo pričakovali, posebno ako jemljemo ozir na kratek čas, da obstoji trobilna šola. Luhko je izvajati take točke s pri -pomočjo strokovnih, izvežbanih glasbenikov, ali tu so sodelovali izključno le vajenci sami, in to treba je ponebno poudarjati. Občinstvo je pa tudi z živahnim odobravanjem izrazilo svojo posebno zado-voljnost. Kolikor smo do zdaj zvedeli, je deželni šolski svet tako določil: 1. Slovenščina se ne upelje na vseh šolah, ki so namenjene za slovenske otroke, ampak le na tako imenovauih „utrakvističnih" ali dvojezičnih, kjer se je že zda j vsaj v prvem letu otrokom po -kazal slovenski ABC. Na tistih šolah pa, ki so „nemško uravnane" (kakor n. pr. v Celovški okolici), ostane vse pri starem, t. j. vse trdo nemško. 2. V svojem maternein jeziku, t. j. v slovenščini se bodo poučevali le tisti otroci, ki se prostovoljno za to oglasijo. 3. Nemški pouk se zavoljo teh dveh ur nič ne okrajša, ampak tisti slovenski otroci, ki se hočejo tega pouka udeležiti, morajo tri ure več v šoli ostati vsaki teden. Torej bodo imeli slovenski otroci tri šolske ure na teden več, ko nemški! 4. Slovenske ure morajo biti vselej skrajne ali poslednje. (Kedar so otroci Že utrujeni, da bi se ne mogli veliko slovenščine naučiti.) 5. Še te tri slovenske ure naj bi se nekoliko porabile za p o n e m č e v a n j e. Kajti po sklejiu c. kr. dež. šol. sveta od 26. sept. 1890, št. 1623, se je sestavil učni načrt za slovenščino, v katerem beremo za prvi razred: „An dieten In sloveniBcher Sjirache behaudelten Auscbauungsstoll kniipfen sich svstematiseh geordnete deutsche SprachUbun-g e n behllfi EiufUhruug in die deutsche Sprache au. — Emfiihrung der Laute und deren Zeicben in sloveniHcher und deutscher Schreib- umi Druckschrift.* Vsled tega bode nastala nevolja zoper to novotarijo, in ministrov ukaz bo d» le na papirji ostal. Da se pomnoži število učnih ur, tega ne bodo veseli ne učitelji, ne otroci, ne st a riši Da ima slovenska ura biti poslednja, to ne bode uspešno za pouk. Prvič bodo otroci v zadnji uri že utrujeni in slovenska ura jim bo nadležna iu z o p e r u a ; drugič pa bodo tudi stariši nevoljni, ker bodo otroci prepozno iz šole domov prihajali, >u reklo se bo: „Slovenska ura je tega kriva, proč ž njo!" Tretjič bodo otroci zadnjo uro že utrujeui in se ne bodo dosti slovenščine naučili. Smetanovo jako težavno in karakteristično simfonično skladbo za klavir „Veltava" igrala sta čveteroročno gospica Iv. Meden in g. Vid. Ravnikar prav spretno in bila odlikovana z živahnim aplav/.om. Moški zbor Matičine glasbene šole, broječ kacih 80 mladih jieveev, zapel je potem Nedvčdovo „Di-jaško". Bilo je veselje, poslušati mlade jievce, s kako preciznost|o in naudušenostjo so peli lepo skladbo. V samospevu za tenor odlikoval se je g Pavšek b simpatičnim svojim glasom in korektnim pred naša-njem. Zbor, kakor tudi soliBt žela sta zasluženo burno pohvalo. Naj bi mladi pevci vedno v življenji spominjali se lepih besed, ki bo nam jih v soboto tuko krepko in naudušeno zapeli! Gospica F. Verhunc bila nam je Že znana iz domačih koncertov „Glasbene Matice" v omejenih prostorih šolskih. Včeraj pozdravili smo jo radoBtno na koncertnem odru. Thomasovo nežno in težavno romanco iz opere „Mignon" pela je z globokim čutom in lepim prednašanjem. Gospica Vrhunc ima zares lep kapital v simpatičnem svojem obsežnem mezzo-sopranu, katerega naj bi prav marljivo negovala. Vivaldijevo sonato za gosli in klavir igrala sta g. K Pertl in gospica Ana Lukmau prav dobro. S tem pa, da se slovenščina upelje samo v nekatere šole slovenskih občin (kjer so upeljane tako imenovane „utrakvistične" šole), in da je še v teh otrokom na prosto voljo dano, ali se hočejo slovenskega pouka udeležiti ali ne, — odbito je takorekoč celemu sodčeku dno. In da se m i n i -strova volja popolnoma v nič razkadi, zato bodo že učitelji skrbeli. V dokaz naj služi sledeča dogodba: Učitelj Kusternik v llrjaucah je rekel otrokom: „Zdaj se bomo tudi „kranjsko" učili; vsaj tuko hočejo vaši (?) duhovniki. Kdo se hoče „kranjsko" učiti? En sam deček se je oglasil. Učitelj pa ga je bojda začel pestiti: „Zdaj boš „ Kranjec". Ali te ne bo sram, ko bodo vsi drugi Korošci, ti boš pa „Kranjec" ?s Potem je dal isti učitelj otrokom .sledečo „naiekbo", da jo od besede do besede prepisujejo in Be je na pamet naučijo: ,, N a r e k b a. Vrafi veleva boleštniku lek. Selan je j>ri-moran, ramne štibre platiti. Cvetko vesti z žolčem iu rusoiu ua srepkem kolu črepe. Svetozor terati lisko, belce rižan in Oernko na pašnik. Ljuboslav razaiplje mavec na ral. Slinovce dajo tečno pičo." Zdaj pa prašumo, ali je to „slovensko" V — ali je „kranjsko" V To je Kusternik iz kakih hrvaških šolskih bukev prepisal in najbrž je še najbolj nerazumljive besede in stavke izbral. Kdaj sum pa mi prosili za hrvaške šole. Kako se predrzne g. Kusteruik otrokom reči, da je to ^kranjsko" ali „slovensko", ko on veuder dobro ve, du je hrvaško! Njegov namen se lahko s prsti potipa; on hoče slovenski pouk otrokom ji r i s t u d i t i , pri s t a r i Š i h pa nevoljo zbuditi ! Seveda bodo godrnjali in rekli: „Čemu pa zdaj na enkrat tu „hrvaška špraha"? Naj se otroci rajSi nemško učijo !tt Ko bi ta zvijača ne bila prišla na dan (po otrocih samih), poročal bi bil morda. Kusternik čez en mesec v Celovec: „Začel sem slovenske ore, jia ljudje vsi godrnjajo in pravijo, da to ni slovensko, ampak hrvaško/ Dež. šol. svet bi to poročilo ua Dunaj naznanil, minister bi vse verjel m odpravil bi bil morda še t«- t vi ure ! Slovenski stariši, posebno pa Vi slovenski možje, ki ste voljeni v krajue šolske svete, vsi na stražo! Vi imate prvo besedo o tem najnovejšem načrtu spregovoriti in sklepati, ali Vašim otrokom ugaja a.! ne. Povejte okrajnemu šolskemu svetu in c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Celovci naravno in odkritosrčno, da se taka uravnava nikdar ne ujema z Vašimi postavnimi terjatvami in terjajte odločno, da se Vaši slovenski otroci poučujejo po vseh razredih v vseh predmetih izključno le na jiodlugi svojega materinega slovenskega jeziku. Poliiirni razgled. A.'o Iran j 4» dežele« V Ljubljani, 23. marca. Itržaviiozhot w ke I 'ol i t ve končale so se s sobotno volitvijo jednega poslanca za veliko posestvo v Dalmaciji. Vršile se bodo samo še naknadne volitve za nekatera poslaniška mesta, ki so se izpraznila po smrti ali pa po odpovedi dotičuih izvoljenih poslancev, potem bode zbornica kompletna. Grofa Taaffea dogovor s Poljaki. Te dni bode se grof Taaffa dogovarjal z voditeljem Poljakov, predsednikom poljskega kluba poslancem Javorskim. Kakor smo že poročali, izrazil se je Javorski precej odločno proti ožji zvezi z nemško levico. Ker ima jako veliko upliva, bole bržkone merodajni del poljskih politikov njegovega mnenja. Levičarski listi se tolažijo sicer s tem, da se sem ter tja oglaša kak posamični poljski glas, ki zagovarja zvezo z levičarji, ter poudarjajo, da Poljakom obstanek Taaftejevega sistema ni neobhodno potreben, ker prav za prav nema avtonomi-stičnega značaja. Peticija v tiskovnih zadevali. Gremij knjigotiskarjev in črkolivcev v Pragi predložil bode pred državni zbor obširno utemeljeno peticijo, v kateri se prosi, da bi se sklenile nekatere postave, s katerimi bi se odplavila časnikarska kavcija, dovolila javna kolportaža časopisov in neperiodičnih tiskovin, odpravilo objektivno postopanje in konfiskacije, ter odpravila ona po Stavna odredba, po kateri sme politična oblast vzeti tiskarsko koncesijo. Dalje se prosi v j»eticiji, da se odpravi kolek pri časnikih in koledarjih. Kakor bi zares želeli, da bi se prosilcem ustreglo, imamo le malo upanja, da se bode dalo to tako hitro doseči. Dobro pa je, da Be vsaj razpravlja zopet o breme nih, ki teže časnikarstvo. Reforme uprave na Of/erskem. Upravni odsek ogerske zbornice juičel je generalno debato o načrtu zakona za uravnavo uprave in avtonomije komitatov. Dardei navajal je, da bistvo predloge je v imenovanji uradnikov. Priporočil je, da se V sprejme zakon. Ministeiski predsednik Szajiarv razlagal je principi je načrta. Če bi so želelo, da se uradniki ne udeležujejo političnih dru Štev in shodov, nema nič proti temu. Grof Aj»pouyi je rekel, da vs prej me načrt kot podlagi specijalni debati, da pa bode nasvetoval nekatere spremembe. Predloga vsprejela se bode bržkone z veliko večino v odseku, kakor tudi v zbornici. Avstro- Ogerska in nemška trt/o vinska zveza je predmet daljše razprave, katero prinaša nemški „R-ichsanzeiger". List jmudarja veliko važnost, ka-tero ima ta zveza za daljni razvoj evropskih gospodarskih razmer. Članek navaja dalje, kako prohibitivne tendence v inozemstvu zahtevajo, da se gospodarsko tesneje združijo srednoevropske države, in da bi avstro-ogerako nemška tarifna pogodha, ki bi bila lebko središče drugim takim pogodbam, lahko bila sredstvo proti preteči nevarnosti. V teh posledicah za razvoj evropskih trgovinskih razmer leži glavni pomen vršečih se obravnav. V nanje ilrzavc. lieskrlpt rnskega carja, ki s« pričakuje te dni, izrazil bode, kakor se poroča iz dobro poučenih krogov, da hoče neoniahljivo držati se ustave finske. Ob jednom pa se bode izrazilo veliko presenečenje, katero je vzbudilo neopravičeno gibanje, ki se javlja v novejšem času v Finlandiji. Vovo zarota v llolijari)i. Kakor se poroča „Times" preko Dunaja, bolgarska vlada zvedela za novo zaroto majorja Ben-dereva, ki hoče prouzročiti ustajo v Bolgariji, Ben-derev je nabiral zarotnike, da bi upadli v Bolgarijo. Stambulov ve baje za vse podrobnosti te zarote. Koliko je resnice na tem, ne vemo. Prvi pokazal se je nadarjenega učenca v svoji stroki, drugo pa že poznamo kot jako spretno, iz-vr.-tno igralko. Da je občinstvo g Verhunčevo, kakor tudi g. IVrtla in g. Lukmanovo odlikovalo z živahnim odobravanjem ni nam treba posebno navajati. Jako zanimiva točka vsporeda bila je lepa skladba Rubiušteitiova „Uusalka", katero ju pel ženski zbor Matičine glasbene šele s spremljevanjem ua glasoviru, samospev pa je pela g. Vrhunčeva. Dražestne mlade pevke podale so nam s točno izvršitvijo te lepe slovanske skladbe poseben užitek, katerega je pomnožila gospica Vrhunc z izbornim svojim samospevom. Vendar se nam dozdeva, da je gospica bolj mezzoHopran, nego alt, pri veliki njeni mladosti pa se glas še razvija istotako na globino, kakor ua visočino. Spremljevanje ua glasoviru pri lej točki, kakor tudi pri vseh druzih, izvršil je z znano spretnostjo g. llofuieiater. Čajkovskega „Valčik" in Smetane „Slopička" iz čeških plesov igrala je ua klavirji gospica J ob. Čelešuik prav spretno in točno, ter je občinstvo mlado igralko posebno živahno odlikovalo za njeno zares dobro izvršitev omenjenih točk. Najimpozautneja točka bila je zadnja: Mendels-Holma uvodni zbor iz oratorija „Afhalija", mešan zbor s samospevi e spremljevanjem šolskega orkestra iu klavirja. Mešani zbor in pa orkester glasbene šole skupaj kacih 150 mladih moči izvršila sta to klasično skladbo pod vodstvom g. prof. Gerbiča s tako preciznostjo, da je bil le jeden glas pohvale. V samospevih odlikovala se je zopet g. Vrhunčeva jjoleg nje pa še gospiei Alb. Sark in M. Moob. Mogočno so doneli akordi veličastne skladbe iz ust pevcev in iz godalov orkestra po dvorani, da se nam je kar smejalo srce, pomislivšim, da kaj tacega se izvršuje izključno z mladimi šolskimi močmi. V prijetno dolžuost si štejemo tu javno izreči srčno hvalo vsem dotičnim učiteljem zavoda, ki so pripomogli k tako sijajnemu uspehu koncerta, posebno |>a gre prva zasluga nenmorno delujočemu vodji in učitelju petja prof. Gerbiču, kateremu v prvi vrsti imamo zahvaliti izredni užitek, ki ga nam je podal ta koncert. V plačilo za preobilni trud njegov naj mu bode zavest, da je njegov trud obrodil sijajen sad, da glasbo ljubeče občinstvo ve" ceniti njegove zasluge, kar je pokazalo pri vseh točkah z živahnim odobrava nje m. Sijajni uspeh tega koucerta naj bi privabil „Glusbeni Matici" vedno več novih podpornikov, ker društvo, ki tako vrlo deluje, zasluži, da je podpira vsak zavedui domoljub J. N. Mumunsko ministerstvo JBtorescu nadaljuje z iztiravanjem emigrantov na željo ruske vlade brez ugovora. Dozdaj so izgnali nekega Vo-lanskv-Bjelova in inženerja Filipova in pa že imenovanega agenta Jakobsona. Skrajna levica italijanske zbornice glasovala je v zadnji seji iz gospodarskih ozirov za vladno politiko, akopram se sploh ne strinja ž njo. Posvetovanje bilo je jako burno, in še le Cavallot-tiju posrečilo se je pridobiti svoje tovariše za to glasovanje. Trdil je namreč, da ininist.er.stvo Rudi-nijevo ne bode obnovilo trojne zveze, da je torej patriotična dolžnost, podpirati je. Italijansko vojno b rodov je v sredozemskem morji, dobilo je baje — Če se smo verovati poročilom — skrivna povelja, ki se zma-trajo kot v ozki dotiki s krvavimi dogodki, ki so se vršili v Nevv-OHeansu. Italijanska vlada je baje pripravljena pričeti energično akcijo. Od druge strani pa se temu oporeka. Trdi se pa tudi, da umorjeni Italijani niti neso biti podložniki Italijanski, ker so bili že naturalizovani Američani, torej odpade vsako zavzemanje italijanske vlade za njih. Aemčija in Francoska. Glasovi o bližnjem odzvanji francoskega poslanika Herbette se v Berolino. ne verujejo. Sprememba v osebi značila bi v tem trenotku le to, da se namerava spremeniti tudi dosedanja pomirljiva politika, katero zagovarja Herbette. Liga /Hitrijotov v Parizu je, dala te dni zojiet dosti govoriti o sebi. Na podlagi zakona O skrivnih društvih se je namreč odredila hišna preiskavo pri razuih bivših članih razpuščeuega društva, da bi se dognalo, je li ne obstala društvo še tajno naprej. Našla so se baje važna pisma. V parlamentarnih krogih se govori, da bode DeVouledo v zbornici interpelovul zaradi teh hišnih preiskava n j, ter izjavil, da liga patriotov ne obstoji več. Kolonizacija ob Amnvji. Ruska vlada se hoče resno lotiti kolonizacije ob Amurji iu Usurji, ter vabi iz evropske Rusijo izseljence. Sprva misli naseliti bližnje kraje ob tihem oceanu okoli Vladivostoka, kjer se bode začela graditi sibirska Železnica. Poslala so se vabila ribičem Arhnnuelskini, kakor onim ob Volgi in ob Kaspiškem morji. Prvi so odrekli, iz zadnjih dveh okrajev pa bodo poslali svoje pooblaščence, da pregledajo kraje. Ruska vlada da izseljencem prosto vožnjo, potrebni denar iu orodje. V Vladivostok odpeljejo se iz Odeso s prvo ladijo prostovoljnega hrodovja. Tudi od Črnega in Azovskega morja se upa pridobiti izseljencev. Ustanek v Chile. Kakor se poroča v „World" je prestopila posadka v Valparaiso s tojiovi, orožjem in strelivom na stran ustašev. Pravda Einspieler-Foresti. Iz Celovca, 15. marca. (Daljo in konoc.j Dr. Porzer: „Tukaj so vedno govorio političnem umoru in uboji, in veuder še ui znano, kdo je Sbjerja usmrti), ali se je to zgodilo z namenom, ali v hrambi, ali po naklučbi. Sodnijska preiskava ni mogla nič na dan spraviti, iu tisti, ki je bil obdolžen, bil je od porotuikov oproščen. Ža-lostuo je res, če rodbinski oče v cvetu svojega življenja tako siluostuo konec stori in zapusti nepreskrbljeno družino. Pa isto tako žalostno je, če se tak slučaj zlorabi z a p o I i t, i č n o a g i-t a c i j o in se čast j e m 1 j e p o š t e n o m u možu, ki je pri tem čisto nedolžen. Ravno ob času volitev je take orožje nevarno, lahko bi nastali grozni neredi Nekje se je jedenkrat zgodilo, da so hudobni leziki raztrosili vest, da so zdravniki vodnjake zastrupili. Neumni ljudje so to verjeli iu pali po zdravnikih, svojih dobrotnikih, in teklo je mnogo nedolžno krvi. Foresti v svojem članku na konci sam pripozna, da ima njegova pisarija le političen namen: pozivlje namreč volilce Velikovskega okraja, da zdaj Einspielerja ne sinejo voliti, ko so č U jejo o njem take reči! In v tak namen je moral poštenega mož« kot morilca naslikati in ljudem kot. strašilen izgled pred oči postaviti! Gospod Eiuspieler je bil pa veuder izvoljen, to je dokaz, da ljudstvo tem lažem ni vrjelo. Toda Einspieler ni bil s tem zadovoljen, da so mu volilci ohranili svojo zaupauje; on je hotel svojo čast rešiti in neomadeževano ohraniti pred celim svetom, zato je bil primoran, uložiti tožbo proti uredniku Forestiju Žalibog se je posrečilo zatožencu in njegovemu zagovorniku, c e 1 i pravdi utisniti politični pečat, in moje svarilo je bilo zaman! Kako se je Foresti zagovarjal ? Oo zvrača vso odgovornost na župana Gruma in notarja Rainerja, ki sta se mu /dela vrjetni priči. Pa kakošni priči sta to, ki nesrečnega dogodka sama uesta videla ? Ta dva sta tudi lun-spielerjeva politična nas|>rotnika, iu kar sta Forestiju povedala, izvedela sta od svojih političnih pristašev. Taki izgovori ao piškavi. Kdor koga javno in po časnikih napade, mora tudi dokazati, kar je rekel; tu ne zadostuje, sklicati se na druge, če so še tako pošteni. Lahko bi tudi o meni kdo rekel, da sem srebrne žlice kradel, in če bi ga jaz tožil, bi se izgovarjal, „to mi je pravil ta iu ta, in on je vender pošten človek". Če bi to veljalo, potem je vsakega poštenjaka čast v nevarnosti Foresti se nadalje prišteva liberalni ali svobodomiselni stranki. Pa kakošni svobodnjaki so ti ljudje? Za sebe bi radi vsako prostost, za druge so pa popolni absolutisti. Eoresti naj bi smel brez kazni ljudi celo umora dolžiti; pa Einspieler ne sme ne časnikov izdajati, ne od doma se ganiti, ne volilnih shodov obiskovati itd.! Ko bi Foresti oblast za to imel, Einspielerja bi najrajši v Sibirijo poslal. Einspielerja kaže Foresti v tako strašni luči, da je policijsko nad/.orstvo zanj še premalo. Očita se mu ve-loizdajstvo, motenje javnega miru itd. Kuj so pa priče vedele o njem tako strašnega povedati? Da izduja časnik, da obiskuje politične shode, da včasih kam potuje, da je podpisal nek telegram. Ali so res to tako grozne reči? Ali je to kaj protipostavuega? — Ni res, da je g. Einspieler v občini nemir naredil. Priče so povedale, da ste bili že pred njegovim prihodom v občini dve stranki, in da je konservativna jedenkrat celo zmagala. — Očita se mu tudi, da je kriv umora. Pri pravdi zoper Ulbinga se je pa državni pravdnik sam izrekel, in on je vender v tem avtoriteta, da g. Einspieler z umorom ni v nobeni dotiki in da tudi ni govoril o »nemških psdi". Ali je g. Einspieler v svojem li stu kedaj rekel, da je umor dovoljen? Zakaj Foresti ni kaj tacega na dan »pruvil, če že g. Fin spielerju podtika tako hudobne namene? Kar so pričo povedale pri prvi m Bedenji obravnavi, ni najmanjšega dokaza, da bi bil g. Einspieler kriv umora. S Šojerjem je g. Einspieler govoril mej šti rimi oči in mirno. Iz tega pogovora se pretep ni začel. Jednu sama priča, točarica Pavlic, je okrog govorila, da je g. EiiiBpieler nekaj govoril, naj se dva v zemljo pogrezneta. Ne vem, če gre tej žeiiHki toliko verjeti, saj je danes zopet drugače govorila, kakor pri prvi pravdi, in še sama se ne ve več spominjati, kaj je rekla gospodu Maierju in njegovi ženi. Pa če bi prav kaj na tem bilo. govoril je to proti njej sami, proti ženski, ki ni volilka. torej je tudi razburiti ui mogel. Da hi bil g. Einspieler rabil besedo „uemški psi", to nikakor ni dokazano. Ona sama se ne ve Več spominjati, da bi bila to komu pravila. — Gosp. Eiiisjnelerju se je tudi očitalo, /akaj je prej odšel, zakaj ni rajši osfal in razburjene duhove miril. Pa zdaj, ko je že vse minilo, je lahko vsakemu mirno o tem soditi. Pa v takih kritičnih trenutkih človek nema čass, vse tako hladnokrvno preudariti. Morda je zanj še sreča, da je prej odšel, še zdaj, ko g. žujmika Einspielerja ni bilo na mestu ob času nesreče, dolži ga Foresti, da je on moralični morilec; ako bi bil g Einspieler ostal, najbrž bi ga dolžil, da prav župnik sam je Šojerja zabodel. — V drugem članku najdemo naj-j»rej psovko „zloglasni hujskač". Pri psovkah nič ne velja dokaz resnice, če komu rečem nosel", se m kažnjiv, ako prav dokažem, da je bedast Cio-v ek ; ljudje se ne smejo psovati. Torej je vse ji razno in nepotrebno delo, kar se je storilo, da bi .se dokazalo, da je g Einspieler res „hujskač". Pribrali so se v ta namen celo govori iz deželnega zbora. Sicer pa to ni Še nobeno „bujskanjt•", če kdo \olilue shode obiskuje itd. Tudi g. dr. Abuja je poslanec, in se morda včasih predstavi svojim vnlilceru. Pa nihče mu zavoljo tega ne bo rekel, da je hujskač." — Svojih dolžnosti) g. Einspieler ni zanemarjal. Če je kom odpotoval, vselej je skrbel za namestnika. Očitata se mu sicer dva t-luča a: jeden-krat se je neki otrok krstil v drugi fari, drugikrat pu je bil nek človek, ki že več dni j prej ni bil pri zavesti, jeden dan pozneje djan v sv. olje. Tisti otrok je bil zdrav, in se za krst ui tako mudilo; v sili pa more sploh vsak človek krstiti. Kriva je bila stranka sama, ker krsta ni napovedala, sicer bi bil g. župnik že skrbel, da bi bil otrok krščen ob določeni uri. Zastran druzega slučaja jui je omeniti, da se je dogodil Še le 2. oktobra 1890, tedaj ob času, ko je bil Foresti jev članek že davno tiskan. Kakor so priče povedale, tisti mož ui bil prav pri pameti, in že prvi dan ui bil več pri zavesti, ko je prišlo poročilo v žujini dvor, tako da se tudi tisti dan ne bi bil mogel spovedati. — Vsakemu očividna krivica pa se je g. župniku zgodila s tem, da se mu je očitalo po krivici, da ni hotel priti k umirajočemu Šojerju, da bi mu podelil poslednjo duhovno pomoč, iu da je bil tako brezsrčen, da še mrtvaškega zvončka ni pustil zvoniti. Prva trditev ni z ničem dokazana. Župan Grum je sicer pravil, da se je slišal „neki glaBa, ki je to pravil, vsi so se na župana sklicevali, da je ou to pravil, in on sam ne ve druzega povedati, ko o nekem „neznanjem glasu". To je pač žalostno dokazovanje! Zaradi zvoueuja pa so vse priče priznale, da mrtvaški zvonček Podkloštrom ni v navadi. In vendar se je župuiku na podlagi neresnične trditve očitala brezsrčnost! — Zvijača je nadalje, da se zdaj, ko sta Grum in Rainer tožbe rešena, vse na njih rame vali. Urednik je odgovoren za svoj list in tej odgovornosti j»o postavi ne more ubežati. Tudi ne velja govoriti: „to sem slišal od ljudi j tako praviti". S takim izgovorom bi časniki lahko vsakemu čast uničili, in urednik di imel dober kup izgovor: „sem pač slišal tako govoriti". Po pravici terja torej poBtava od urednika dokaz resnice, Prosim vas, gospodje porotniki, pustite poli- tiko na struni , in sodite stvarno! Ali morete oprostiti človeka, ki je poštenega moža po nedolžnem dolžil umora? Foresti sam pravi, da se je že leta 1848. udeležil političuega gibanja. No, takrat se je tudi storil politični umor, pa v resnici, ne pa kakor tukaj, kjer se še ne ve kdo in zakaj je Šojerja umoril. Takrat so puntarii na Dunaju umorili ministra Latourja. Kaj bi Foresti rekel, če bi mu jaz očital, da je tudi on kriv tega umora? — Slednjič omenim, da je bil Foresti Že šeskrat kaznovan, večinoma zaradi žaljenja ča>ti. Iz tega se vidi, da on v tem oziru jako površno piše in da mu ni dosti na tem, fie koga ruzžali. V tem slučaji je še posebno okazai svoj odločni namen, g. Eienspielerja žaliti, ker je pustil dotično število trikrat natisniti. Foresti zahteva izjemno stanje za duhovnike. ]>a on bi bil tega bolj potreben, ter očitno vidimo, kako zlorabi tiskovni svobodo! Jaz pa n^ zahtevam zanj izjemnega stanja, ampak le to, da se kaznuje po obstoječih postavali". Dr. Abuja je zdaj začel resnici nos vihati in pretiravati, da je že nezasliš.-.no. Ce le jedna priča na pol kaj trdi, to je njemu že dokazano. Na svojem klientu seveda ne najde črne pičice. Ou (Foresti) je v vseh rečeh, ki se mu očitajo, čisto nedolžen, kakor novorojeno dete. Začel je s tem, da je hvalil svobodo tiHka. Potem je trdil, da je treba proti javnim, više stoječim osebam bolj ostro pisati. Foresti ni mislil, da krivico dela, ampak da le „kritizira". On si neresnice ni bil svest, toraj je nekriv. Članek ni samo zoper Einspielerja obrnen, amj»ak je kritika cele slov tiske stranke. Če kdo i^aj neresničnega piše v dobri veri, da je resnično, tak ni kažnjiv. ?) Beseda „Gewa]tth&tigkeita cika le na tepež Podkloštrom. Na dalje dr. Abuja opira Forestiju s tem, da vse na Gruma in Rainerja t^šči, Emspielerju pa očita, zakaj je tožbo zoper ta dva bojazljivo umaknil. (Take besede jiač niso lepe v ustih g. dr. A b u j e, ker on sam dobro ve, zakaj so je tožba zoper ta d v a u m a k n i I a , k e r je pri tem sam posredoval!) Rekel je tudi, „da so se dogodki nalašč bolj živo slikali, da se je za udovo več nabralo. (!!) Ta je lepa, tedaj cela de žela se sme naščuvati na jeduega poštenega moža in na vse koroške Slovence, da Be nabere en par borih stotakov! Gospod doktor, če nematd boliih argumentov, ta vam ne bo slave pridobil !) Dr Abuja je vse trdil, kar ni bilo nikjer dokazano, govoril je celo uro, pa nam se ni ljubilo, zapisovati njegovih smelih skokov; šo to, kar buio zapisali, smo okrajšali. Dr. Por ser se je še enkrat oglasil in rekel, da bi imel dr Abu|i mnogo odgovoriti; ker pa so porotniki Že utrujeni in je ura že pozna, hoče le jedno reč omenimo. Dr. Abuja je trdil, da je ured nik nekaznjiv, ako je pisal v dobri veri, da piše resnico, in se zamore sklicati na poštene poročevalce To je pa čisto kra misel, ki v postavi ui utemeljena. Naj bodo poročevalci kakoršai ho čejo, urednik mora dokazati, kar je pisal, sicer je kažnjiv. Predsednik je dal zdaj porotnikom običajni pouk in med drugim tudi omenil, da se g. dr. Abuja moti, in da ima g. dr. Porzer jirav, da postava od urednika res dokazov terja. Porotnikom se je predložilo 13 vprašanj, katera se vse jed no g I a s n o z an i kal i. Urednik Foresti je torej oproščen, tožnik, g Gr. Einspieler pa obsojen v stroške Izid te pravde zopet jasno priča, kako žalostno stanje imamo Slovenci Koroškem Nasprotniki smejo rabiti vsako, tudi najnesramnejše orožje zoper nas. Tužno! Domače stvari. — (Dnevni red s c j i o b č i n s k e g a s v e t a Ljubljanskega) v torek 24. dan marca 1891. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Oznanila pred-sodstva. 2 Finančnega odseka poročilo o mestnem proračunu za 1891. I. — (Kalan pred k a s a c i j h k i m sodiščem.) Dne 20. t. m bila je pred kasueijskiin sodiščem na Du.iaji obravnava o ničnostni pritožbi, katero je uložii gosp kapelan Kalan proti tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča obsodbi, b ka tero je bil zaradi kupovanja glasov obsojen na 14 dnij zapora. Kalana zastopal je dr. Porzer, generalno prokuraturo dvorni svetnik dr. Schrott. Dasi se je poslednji pridružil razlogom hranitelja, je veuder kasacijsko sodišče ničnosti pritožbo popolnoma zavrglo. Proti obsodbi Kalanovi ni torej nobenega pravnega sredstva več. Ob jednem s Kalanom bila je zavržena tudi J. J e v c a ničnosti pritožba. — (K volitvam v Dalmaciji) Pri sobotni volitvi veleposestvaa bil je izvoljen kandidat srbsko-italijauske stranke grof Bon d a s 238 glasovi. Hrvatski protikandidat dr. KI a i ć dobil je samo 197 glasov. Ta izid je neugoden, ker je sad nenaravne zveze Srbov z Italijani, obžalovati pu je tembolj, ker je dr. Klaić bil doslej vodja dalmatinske državnozborske delegacije. — („Rimski Katolik") je na tukajšnji gimnaziji in v Alojzijevišči prepovedan. Kdor je Mahničevo glasilo čitat, pritrdil bode, da je popolnoma umestna ta prejioved, ki je ob jednem najboljša kritika vseh onih adres, ki so se iz raznih krajev pošiljalo laži — proroka v Gorico. — (Na vseučilišči Dunajskem) bil je dne 10. t. m. doktorjem modroslovja promoviran naš rojak g. Vatroslav Oblak. — (Na Dunajski ž i v i n o z d r a v n i š n ic i) bili so živinozdravniki diplomovani gg. Seb. RabiČ, Anton K o ro š e c , Fran S m e r e k a r in R. S c h I e i m e r. — (Vojaške vesti.) (lesar imenoval j e ruskega velikega kneza Pavla Aleksandroviča polkovnikom li ulanskega polka in vrhovnim iine-teljem (>o. peŠpolka; generalnega kenijskega nadzornika fcm Silis-Soglio vrhovnim imetoljem 76. pešpolka. Polkovnik Alfonz baron Cirheimb premeščen je od 47. k 42. pešpolku, Evgen Konachegg, stotnik prve vrste, premeščen je k aktivni deželni hrambi. Major Ilija Divjak imenovan je ženijskim ravnateljem v Trnlentu, major Fran vitez Babic od generalnega štaba jo umirovljen in podeljen mu je „ad honores" značaj podpolkovnika — (Šolski koncert „ G1 a s b e n e Matice") v soboto izvršil se je prav sijajno. Obširno govorimo o njem v današnjem listku — (Iz št. Vida nad Vipavo) se nam pifle: Tukajšnji nadučitelj g. Anton Požar praznoval bode dne 25. t. m. petindvajsetletniCO svojega službovanja. Čestitamo ! — (P oseb e n vlak na Praško r a z-s ta v o.) Kakor čujemo, osnoval se je odbor raznih slovanskih akud. društev ua Dunaj i z namenom, da priredi zabaven vlak na razstavo v Pragi. Podrobnosti] nam do sedaj še ni znanih. — (Slovensko gledališče.) Z včeranjo 22. predstavo zaključilo je dramatično društvo prav dostojno svojo letošnjo saisono. Po veliki noči pridejo ua vrsto benefične predstave nekaterih najbolj zaslužnih članov našega igralnega osebja, o katerih bodemo govorili o priliki. Ker nameravamo obširneje govoriti ob baš končani saisoni, naj za danes zadostujejo le nekatere besede o včersnjl predstavi. Da se je seglo nazaj po dotii stareji igri, katera Be od i. 1876 ni več igrala, je bila srečna misel. Saj se tudi mej starejimi igrami nahaja mnogo dobrega. Kolika razlika mej včeranjo »gro in ono Bircbpfeiferijado od četrtka. Tu so risani ljudje, kakor so v resnici, vzeti i/, dejanskega življenja, z upravo francosko spretnostjo, a ne marijonete, kakor so se rodile v fantaziji nemškega „hlnustrumpfa", katere se vidijo Se tem čudueje, če Be jmi skuša dati domače lice, katerega nikakor nemajo. Igri „Materin blagoslov" ne poznaše tolika starost njena, ker taki ljudje nahajajo se vedno 1 resnici, sentimentalnost ne prevlada, ker je vse dejanje jako srečno prepleteno z izbornim, skrajno realističnim tipom vesele „(jhoncbon" iu se gledalcu življenje kaže tako, kakor je v resnici. Za dostojno uprizor-jenje te igre storilo je dramatično društvo z napravo zares lepih In elegantnih novih kostumov prav veliko žrtev, kar treba priznavati. Prvi del podpore, katero je dovolil deželni zbor za garderobo, uporabilo je zares pra? dobro. O igralcih izreči se nam je prav pohvalno, kajti tekmovali 80 drug z drugim, da se je igra res prav dovršeno predstavljala, zato jih je pa tudi mnogobrojno občinstvo prav naudušeno odlikovalo z zasluženo pohvalo Na -slovuo ulogo „nove Chonchon" igrala je g. B o r š t n i k-Zvonarjeva prav i/borno io imela prav lepe in ganljive momente. Vrla ta naša prva dramatična igralka je zares vse pohvale vredna, ker se vsake uloge poprime z jednako vestnostjo in naudušenostjo. Občinstvo jej je to tudi opetovano priznalo. Jako srečna je bila g. N igri nov a v ulogi vesele, realistične „Chonchon" in jo jo občinstvo odobravalo posebno po dveh pevskih ulogah, katerih jedno je zložil g. Fdrster. G. Danilova je, kakor rojena za uloge „visocih dam". Sicer manjo svojo ulogo ponosne markize izvršila je tako mojstersko, da si ne moremo želeti nič boljega. Občiustvo jo tudi njo odlikovalo z zasluženo pohvalo. Rogate in fine toalete njene, kakor tudi oue jako okusne iu elegantne g. Borštnikove in g. Nigrinovo zdi se nam potrebno posebno omenjati, ker prizadevajo vrlim našim igralkam mnogo materijelnih žrtev in truda. G. Slavčeva izvršila je prav dobro ulogo matere s hvalevrednim zatajevanjem si'me sebe. Komandir pl. Boislleuri bil je jeden onih izvrstnih tipov, kakor nam jih ume podajati le g. Borštnik. Kako je zadovoljil vse, temu je najbolji dokaz da je občinstvo pri odprti sceni poklicalo njega in g. Danilovo, ne glede na druge aplavze po končanih aktih. G. Danilo, neutrudljivi naš prvi ljubimec, igral je prav dobro mladega markiza, in je tudi njega občinstvo odlikovalo večkrat s prav živahno zasluženo polivalo. G. Perdan izvel je precej veliko ulogo Pierrota s hvalevrednim trudom, istotako g. V e r o v g e k ulogo očeta, posebno posrečil se mu je lepi prizor s hčerjo. Gosp. Sršen kot župnik zadostoval je popolnoma. Uložena dva zbora pola sta se dobro, le Skoda, da pri zadnjem, ki ga je zložil g. Fbrster, se je pokazala neka mala negotovost. Manjše uloge in en-8embli bili so prav povoljni, in je občinstvo navzlic temu, da je predstava trajala nad tri ure, prav pazno sledilo do konca, in tudi na konci igre izrazilo popolno svojo zadovoljnost —i. — (Premembe v lavantinski škofiji.) Gosp. kapelan Anton Aškerc premeščen je od Št. Lovrenca v Slov. goricah v Vitanje. Na njegovo mesto pride g. Jakob Očgerl, provizor pri sv. Tomaži pri Veliki Nedelji. G. kapelan Vinceucij Cepin premeščen je z Rečice v Zreče; g. kap. Fran Ka-kuška od sv. Kungete na Pohorji v Rečico in Josip Zagajšek iz Murnbrega kot 2. kapelan k Sv. Magdaleni v Mariboru. — (Vreme) bilo je te dni zelo neugodno. V soboto je močno deževalo, včeraj pa snežilo, da je bilo vse belo. Danes popoludno se je zjasnilo in sijalo 8oluce. — [Kranjska obrtniška družba) ima, kakor znano, največ gozdov na Gorenjskem, ter na-meruva, kakor poročajo, prodati vse gozde pri Ja-vorniku in pri Jesenicah, državi, s katero se že dlje časa vodi [o dotični dogovori. — (Vojna pomorska postaja na Re k i.) V madjarski zbornici interpeloval je Imre Szalaj vlado, vprašaje, zakaj na Reki ni vojne pomorske poBtaje, ter naglašal, da zahteva to samostalnost madjarske polovice naše države, da je tudi Reka vojna pomorska postaja. Ministerski predsednik ui še nič odgovoril. — (Trst z okolico) ima po zadnjem štetji 157 6*48 prebivalcev. Na mesto samo Bpade 121.976 duš (mej temi je 1483 vojakov), na predmestja 27.404 (512 vojakov) in na pravo okolico 8268 prebivalcev. Ta velikansk razloček glede ua štetje 1 loiO, ko je štela okolica 11.825 iu predmestja 58.475 prebivalcev, se mora pripisati novi teritorijalni razdelitvi, ki se je upeljala s zakonom od 1. aprila 1882. Toliko v popravek iu dopolnilo podatkov v sobotni številki Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bukurešt 23. marca. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi v senat, konservativci neso glasovali. Izvoljen je Demeter Bratiano, jedini liberalni kandidat. London 23. marca. „Standardu" javlja se iz Sofije: Vlada srbska pretrgala pogajanja za uravnavo meje z Bolgarsko malo pred sklepom, češ, da novo ministerstvo hoče poprej pregledati in pretresati navodila, katera je prejšnje ministerstvo sojini posredovalcem dalo. TifilS 22. marca. Princ Ludovik Napoleon odpotoval je v četrtek preko Batuma na dopust. Buenos Ayres 23. marca. Iz Oila se javlja: Ustaši boinbardujejo Autofogasto. Razne vesti. * (Toleranten župnik.) V vasi Kaptol pri Požegi umrlo je minuli teden židovsko dete, a ker ondu židje nemaju svojega pokojiabšča, določil je ondotni, jako priljubljeni župnik g Tomaž No-vakovic, da se pokoplje ua katoliškem pokopališči to židovsko dele. * ( A f r i š k a železnica.) Podjetni francoski inženir M. Blune bavi se vsled naloga francoske vlade s trasovanjem železnice preko Sahare in po* sebuo pazno s pripravami proti nezgodam po svizci * (Ladja „Utopia" se je potopila.) Iz Trsta odplula je prve dni meseca marca ladja „Utopia", s katero se je odpeljalo nad 800 izseljencev v Ameriko Blizu Gibraltarja trčila je .Uto-pia" ob dve angleški ladji oklojinici ,Asnonu iu „Roduty" ter se potopim. Po najnovejšh poročilih rešilo se je od potopljene ladje „Utopia" 292 izseljencev, 24 pomorščakov in vsi potniki prvih razredov, 576 izseljencev in ostali del pomorščakov pa se je potopili. * (Ruskim vojakom) prepovedalo se je pušenje na ulici. * (Angleška ekscentričnost.) Mlada Angleškiuja, ims.s Chaledon, odpeljala se je zadnje dni v Afriko ter hoče peš prepotovati celo južno Afriko, a za spremstvo bode imela svojo sobarico in 40 murov. * (Sinagoga v Tunisu) v Afriki podrla se je mej duhovuim opravilom iu je poginilo mnogo navzočuih, osobito otrok. * (I z dogodkov New -Orleanski h) znani državni pravduik, advokat dr. Dunn, ki je zastopal obtožbo v pravdi proti umorjenim Italijanom, spri se je dne 18. t. m. — kakor se poroča telegrafično — na ulici z žurualistom Waters oni, kateri se je grajaje izrekel o „lincbovanji". Potegnila sta revolverje ter začela streljati. Waters ostal je mrtev, Dunn j »a je na smrt ranjen. * (Američanske zabave.) V Kilgore, nekem malem gorskem mesteci v Kentukv, nastal je mej plesal no zabavo prepir mej dvema plesalcema, katerih jeden je ustrelil svojega nasprotnika. Prijatelji obeh začeli so ua to z revolverji streljati drug po drugem. Bilo je splošno streljanje mej tem, ko so dame zbežale iu luči pogasile. Naštelo se je kucih 200 strelov. Ko se je dvorana zopet razsvetlila, ležalo je ua tleh 6 teško ranjenih in 3 mrtvi, nad 30 pa je bilo lahko ranjenih. Javna zahvala. V akademičnem letu 1890/91 blagovolili so daljo darovati „Podpiralni zalogi slovenskih VBeučiliSč-nikov v G rad c i" i Slavno Hranilno in posojilno društvo na P t nji . . 100 gld. Slavni Okrajni zastop v Celji.......50 „ Gospod Josip Zeleni k, posestnik pri sv. Urbanu pri Ptuji............* . . . 20 „ Slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani..............10 , Gospod Ivan N. Resman, železniški načelnik v Nabrežini..............10 , Gospod dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradci . 5 „ Gospod dr. Fr. vitez Močnik, deželni Šolski nadzornik v pok. v Gradci......... 5 , Gospa Pavlina Resmanova v Nabrežini .... 5 . Gospod dr. Fr. Simonič, skriptor vseučiliftčno knjižnice na Dunaj i .... .... . . 6 » Gospod dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof. v Celovci 5 „ Gospod Luka Svetec, c. kr. notar in deželni poslanec v Litiji............. 5 „ Gospod Fran Zorman v Nabrežini ..... 5 „ Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vsenčiliščnikov v Gradci" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih vse-učilifičnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo. V Gradci, dne 18. sušca 1891. Dr. Gregorrj Krek c. kr. vsenčiliščni profesor in zastopnik akad. senata, predsednik in blagajnik, Bogomil Krek drd. iur., tajnik. Piccolijeva m o kri na za želodec ie nkimno in 1*ljaiii dne 21. marca t. I. Meteorologično poročilo. Pšenica, hktl, i lioi, Ječmen,* , I 0 'Url, , I Ajda, r Proso, n , sToruKa, . I Krompir, , I Leca. p I Grah, I Fižol, , ] Maslu, ! Mast, Rutft) tri Sen ■rt. kr •i »8 b 04 Sun 4 87 3 57 5 20 :> 80 r> 60 ■j r>9 10 - 10 - i il— kKr. . — «0 Slauia 6H ;-Lm Spali povojen, kg*-. • vo maslo, „ Jajce, jedno : . . . Mleko, liter . . . . Goveje meno, kjjr. Telečje Svinjsko „ „ KoiHruiHivi) , a Pijanec...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Drva trda, 4 rjuietr. u ish'i.'i. 4 , cl. kr! — 61 — 9o: -I 21 — 8 60 —1;4 — 66 — 40 — 70 — .Sil, 1 9J 2 83 1 6 «0 4,6U Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. | 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 724*6 mro. 7.11-9 mm. 721*0 mm. 3*4° C 6 0° C 5-6» C Sl. BVV. sl. zah. sl. zah. obl. del. dež. 2*20 mm. dežja. 22. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 724*0 mm. 7262 mm. 727*6 mm. 3*6° C l-4° C 0 2° C sl. zah. sl. svz. sl. svz. obl. obl. obl. 6 .'SO mu, dežja snega. Srednja temperatura 5*0° in 1"7° za 0-9" nad in 2-6° pod uormalom. dne 23. marca t. 1. (Izvirno tolegrafiČno poročilo.) včeraj — (lanen Papirna renta..... »fld. 92*90 — KM 99 85 92 90 — ( 92 95 11 t'60 111 25 f)*/0 marčna renta .... 101 S»5 108 — Akcije narodne banke . . o 985 — —— h 986 - Kreditni" akcijo..... 81185 311 25 London ...... l 15 35 _ 115 30 _ _•_ rt 9 16 — 9 14 CJ. kr. cekini .... • 42 — ft-48 Nemško marku..... m '6 62'/, — 56 62« /, 4°/0 državno nrečko i/. 1. I8b i 25o KU1. 189 ft-UI. 25 kr. Državne srečke iz 1. Isiit 100 , 179 n 50 , Ogerska papirna renta fi°/u . - 75 , . . 101 . 3> , Dunava rtg, arečke b°iu . . Kil) gld. 12<» , 50 , Zomlj. obč. uvstr. 4Vi"/„ xlati r.nat listi . . 113 n 5ll . 100 gld. 1H.S . 75 , 10 „ 20 n 75 [ Akcijo afiL,'lo-av ! i. banke 1 Si) . 1U7 . 40 , Tratnway-driist. velj. 170 KU\ . a. v 218 - 25 . Hiši na prodaj. HInm it. 51 ua Sv. Petra nasilpa v Ljubljani. s 3 stanovanji, davka oproščena, in lilSa At. 5tt ua Hv 1'ftru veatl, z 9 stanovanji in novim vodovodom, prodati se obe za 9000 glt> na j j 1 cmmi! velikansko peso, večno (Luzerner) in domačo deteljo, mnogovrstna ter zanesljivo kaljiva semena za vrte in travnike. (231—2) 20 hektolitrov dobre 1238— 1) po 58 ftl(l. hektolitov proda Fran Prijatelj v Trilidl, poAta Mokronog-. llojzij Korsika Glutua prodajalnka: Tržažka cesta 10 ]>olo|j O. kr. Klavno tu-ti i. m. tovarne. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v I- I ubija nI. Poddružnica: ŠclciiliurL'ovo iilirr. 1» m-.i ui g. kr. i>o*t. in ti-li-uTiif tirftdti. Podplsaneo M poolipo priporoča častitemu v, n. ob-činutvu za i »delovanje aveilh šopkov iu venoev za grobe ln mrliče, ■ trakovi mnogovrstnih barv in baz ter K napisi. Ima pa tudi veliko titlogo suhih venoev od najcentjAih do najfinojAib. Poaebno opozarja ua svojo veliko' aalogu vrtnih m poPjaklh semen, največ doma pritlela-pb, ali pridobljeuib iz tacili krajev, da jim naše podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od kod da je seme. ker sicer ne more jamčiti, čo ju za naše kraje. Pariška in francoska t-emeua splob umio za naše kraje. Podpisauec moru jamčiti, da SO semena njegova pristna ln kaljiva. Podpisanec prevzema tudi klndanje grobov in Bplob vsa dela, spadajoča v stroko njegovo, ter lili izvršuj.- hitro, fino in po najnižji osni. Pri "ieui dobivajo hv tudi raznovrstne rastline in ovetlloe t lonolh. Za obilno nai-učevauje pnpt>roča se (143—19, a odličnim spoitovanjem Alojxij Korsikai Izdajatelj Id odgovorni urednik: Josip NoIIi. Laatuiita in tiak „Narodne Tiakirne*. 0