Poštnina plaćana v gotovini Leto LXXI., št. m Ljubljana, ponedeljek 8. avgusta 1938 Ji Cena Dfu L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — tnserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—» za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Atev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ta 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosamaverjeva ulica L telefon st_ 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v Ljubljani st. 10351 Pogajanja v Pragi: Delo za pomirjenje v češkoslovaški Sporazum za ureditev narodnostnih vprašanj v češkoslovaški bo mogoč le tedaj, če se izločijo zunanji politični vplivi Praga, 8. avg. d. >Prager Presse« je Dbjavila včeraj daljše razmotrivanje o položaju, ki je nastal po prihodu lorda Run. cjmana v Prago. Pri tem ugotavlja, da morejo že prvi dnevi njegovega bivanja v č?R močno vplivati na presojo vprašanj, ki jih hoče proučiti. Pokazalo se je namreč, da ima tako zvani »češkoslovaški oroblem« dve strani, notranjo in zunanjo P itično. Prvi morejo v Pragi ugoditi, druga pa nima nobifUe zveze z dobro voljo češkoslovaške vlade, pa tudi ne Nemcev, ki so češkoslovaški državljani- Dej-tvo je. da so se v zadnjih šestih tednih trije poleti nemških vojaških letal konča-globoko v notranjosti Češkoslovaške in = er s pristankom na letališčih v Plzr.u, Plana in celo v Kutni hori. ne da bi kdo 'iradi tega napadal sosedno državo. Angleži, ki proučujejo v Pragi vprašanje narodnostnih ma^išin v GSR. 30 Imeli vs kakor priliko spoznati že v teh dneh drugo stran, ki predstavlja brez dvoma tudi najtežavnejši nroblem. Imeli so tudi že priliko seznaniti &e na splošno z načeli in pr dlogi. ki so jih izdale na eni strani češkoslovaška vlada, na drugi pa narodnostne večine za novo ureditev narodnostnega vprašania. v prihodnjih dneh pa se bodo seznanili v osebnih razgovorih z merodajnimi politiki iz raznih taborov z raznimi načeli, na katerih so zasnovani. Kar se tiče * predlogov češkoslovaške vlade, je lordu Runcimanu na razpolago že ves kompleks zakonskih načrtov, ki jih je izdelala Jkupno z večinskimi strankami, da bi ustvarila v doslednem nadaljevanju dosedanjega češkoslovaške ga narodnostnega prava čim močnejša jamstva za najvišjo mero narodnostne pravičnosti ter poskrbela, da se zagotovi vsem državljanom republike ne glede na narodnost, raso ali politično naziranje popoln razvoj gospodarskih, kulturnih in političnih sposobnosti. Predlogi češkoslovaške vlad^> ne dopuščajo dvoma, da se niso pri njihovi izdelavi stalno upoštevale želje posameznih narodnostnih skupin in da s= je ni varovala brezpogojno meja. ki se tiče enotnosti republike, njene suverenosti in obrambne pripravljenosti, če kljub temu upoštevanju želja manjšin še vedno obstojajo znatne razlike med predlogi vlade in načrti manjšin, zlasti sudetskonem-ške stranke, je vzrok prav v tem, ker se ta meja ni mogla prekoračiti. V ostalem je češkoslovaška vlada vedno poudarjala, nazadnje v odgovoru min. predsednika dr. Hodže na pet vprašanj posl dr. Kundta, da svojih predlogov ne smatra za končne, pač pa za podlago pogajanj, v katerih naj bi se po možnosti doseg~l kompromis. Ce se spominjamo besed, ki jih je lord Run ciman izrekel ob prihodu v Prago zastopnikom tiska, v katerih je poudaril. da je po njegovih političnih izkušnjah mogoč trajen mir samo na podlagi medsebojnih sporazumov, za kar je potrebna predvsem dobra volja, potem se ne more dvomiti ,da ne obstojajo ti pogon na češkoslovaški strani, nič manj važen pogoj za ustvaritev potrebnih okoliščin za medsebojno sporazumevanje pa je tudi to, da se izločijo vsi poskusi vplivanja od zunaj. Češkoslovaška pričakuje, da bo našla njena pripravljenost za mir in sporazum tudi pri vseh drugih primeren odmev, da se bo lahko vprašanje, za čegar rešitev je Anglija ponudila po lordu Runcimanu svoje dobrohotno sodelovanje, v resnici tudi pravilno rešilo. Nad štiristo milijonov za obrambni fond Praga, 8. avg. d. Jubilejni fond za državno obrambo je dosegel doslej že vsoto 426.19S.197 Kč, število darovalcev pa se je povečalo na 161.861. To vsoto s© zbrali od 17. maja dalje, napovedani pa so še nadaljnji veliki darovi. tVj-~> ***-n*n \z Češke 6 milijonov. Med Rusijo in Japonsko Po mnenju evropskih političnih krogov ni nevarnosti za odkrito vojno med Japonsko in Sovjetsko unijo Pariz, 8. avg. d. Spopadi na mandžur- I sko.ruski meji Se nadaljujejo, vendar pa skušajo rusko-japonski spor poravnati po dj plomatski poti, kar predstavlja že precejšen korak k omiljen ju napetosti, ki je grozila, da se bo izrodila v pravcato vojno. Kakor znano, je japonski poslanik v Moskvi Sigemicu izrazil ruskemu komisarju za zunanje zadeve pripravljenost svoje vlade, da poravna spor pri čangku-f engu mirno kot lokalen dogodek, kar pomeni, da bi namestu generalov pričeli zopet govoriti diplomati. V Toki ju so predlagali ,naj bi se na obeh straneh ustavile sovražnosti, hi Litvino-v načelno ne odklanja tega predloga. Zahteva le, da ee umaknejo japonske čete z ozemlja, ki so £a protizakonito zasedle. Četudi se bodo debate o upravičenosti te zasedbe prihodnje ani nadaljevale, ker hočejo na obeh .straneh ohraniti svoj prestiž, in četudi se spopadi na mandžursko-ruski meji nadaljujejo, Se more vendar iz tega preokreta sklepati, da ne želi nobena izmed ve- bkih tekmovalk na Daljnem vzhodu v sedanjem trenutku vojne. Dasi se v Sovjetski uniji na protestnih shodih zelo vzpodbuja p roti japonsko razpoloženja in dasi so bile ruske obmejne straže pomnožene zadnje dni z znatnimi kontingenti redne vojske na Daljnem vzhodu, s tanki, tonovi in letali, vendar ni v Moskvi posebnih znamenj, da mislijo pričeti kako veliko vojno. Vojna poročila se sicer glase, kakor bi bili že sredi napovedane vojne, vendar pa je značilno, da SO ostale vojaške operacije omejene strogo na sporni obmejni kot zapadno cd Vladivostoka. Čeprav pa v Toki ju in Moskvi v Sedanjem trenutku niso posebno zavzeti za vojno, bi bilo vendar napačno presojati spopad? pri Cang^kufengu z enako mero kaker neštete dosedanje incidente na dolgi rusko-mandžursid meji. Da ti dogodki niso podrejenega pomena, dokazuje že to, da se v zadnjih dneh neprestano posvetujejo v To kiju vodilni člani vlade z zastopniki generalnega štaba, pa tudi z mika-dom. S strateškega stališča je gričevje pri Car gkufengu za Ruse izrednega pomena. To gričevje je 75 km daleč od Posjedske-ga zaliva, ki ga nameravajo boje izpre-menit: v vojaško oporišče. Ce bodo Rusi ostali na teh višinah, po katerih gTebenn poteka baje meja, bodo mogli ogrožati japonsko pomorsko oporišče v Rašinu na severni Koreji, tik ob ruski meji, ter nadzirati zveze odtod v Mandžurijo, ki 90 važne za transporte vojaštva. Ce pritiska Rusija v času, ko prihaja Japonska do spe znanja, da zahteva njena vojna na Kitajskem podporo vsega njenega narod-neera gospodarstva, na tako občutljivi toč£i. je razumljiva velika nervoznost, ki ^e nastala v japonski javnosti zadnje dni. Nevarnost, da bi krajevni vojaški poveljniki v Mandžuriji, ki dobro poznajo kočljivi položaj v Mandžuriji tn ofaspiranih krajih seveme Kitajske, »Kusali samovoljno uveljaviti dozdevne japonske interese proti Rusiji, je to nervoznost^ japon-sfce javnosti ki 0*0*0™* * de še bolj povečala. Tudi diplomatski krogi v Washingtonu so mnenja, da so spopade okoli Cangkufenga izzvali krajevni vojaški poveljniki brez navodil iz Toki j a. Dejstvo je, da si Japonska ne more dovoliti v sedanjem trenutku vojne na dveh frontah, Ce sta vlada v Tokiju ali poveljstvo japonske vojske v Kvantungu kljub temu poskusila udarec proti Rusiji mor- da na podlagi informacij ruskega generala Ljuškova, ki je pobegnil na Japonsko, sta bržkone domnevala, da se še ni treba bati prave vojne z Rusijo. Ce pa se na eni strani Japonska sedaj še mora odreči odkritemu obračunu z Rusijo, se mu na drugi strani Rusija še moro odreči. Za Sovjetsko unijo ni v sedanjem trenutku nobenega nujnega, vzroka, da bi započela kako večjo vojno na Daljnem vzhodu. Rusija more še prav dolgo čakati, da se Japonska še bolj izčrpa v svoji vojni proti Kitajski, ki jO lahko s podpiranjem maršala CangkajŠka zavlačuje v nedo. glednost V Kremlju se bodo tudi tem rajši odr:kli neposredni vojni z Japonsko, ker vežejo na drugi strani močno njihovo pozornost dogodki v zapadni Evropi. Posebni vlaki k proslavi 20 letnice Jugoslavije v Maribora * Maribor, 8. avgusta. Iz Kamnika mesto dne 13. VIII. ob 21.20 „ Jarš Mengesa m „ 21.43 „ Domžal „ „ 21.51 „ Ljubljane gL koL „_ n 22.40 Prihod v Maribor gl. kol. 14. Vili. ob 1.45 S tem vlakom potujejo iz Ljubljane tndi Dolenjci in Notranjci. Z Jesenic dne 13. Vin. ob 21.00 Iz Žirovnice „ „ 21.14 „ Lesc Bleda „ „ 21.22 m Podnarta Krope „ „ 21.45 m Kranja „ „ 22.01 „ Škofje Loke m m 22.14 „ Ljubljana gl kol. „_ „ 23.00 Prihod v Maribor gl. kol 14. VTIL ob 1.55 Iz Trbovelj dne 14. Vm. ob 3.30 Iz Hrastnika dne 14. V111. ob 3-38 Prihod v Maribor gl kol. 14. Vin. ob 5.86 Iz Celja dne 14. Vin. ob 4.30 Prihod v Maribor gl. kol 14. vm. ob 5.46 Iz Šoštanja dne 14. vm. ob 3.40 * 3.59 „ 4.08 ^ 4.15 » ■ 4.23 i „ 4.27 - 4.48 Smartna ob Pa ki Polzele Braslovč St Peter v Sav dol Žalca Petrove Celja Prihod v Maribor gl kol. 14. VTII. ob 6.20 Iz 2reč dne 14. vTJL ob 3.55 Iz Slov. Konjic „ „ 4.18 Razen tega bo vozil Se redni potniški vlak št 8231, ki odhaja iz Slov. Konjic ob 4.58 in prihaja v Porjčane ob 5.45____ Iz Poljčan dne 14. VTII. ob 5.90 Iz Slov. Bistrice »_ „ 6-00 Prihod v Maribor gl kol 14. Vm. ob 6.28 dne 14. VTII. ob 3.40 m n 3.50 m ** 3.56 „ 4.03 „ 4.12 r n 4.30 „ 4.57 „ 5.07 „ „ 5.25 rt tr 5.32 Iz Brežic „ Videm Krško „ Rajhenburg „ Blanca „ Sevnica „ Radeče „ Rimske Toplice „ Laško „ Store Sv. Jurij Prihod v Maribor gl kol 14 vm. ob 6.38 Iz Rogatca dne 14. VITI. ob 4.40 „ Rogaška Slatina „ Kostrivnica Podplat „ Mestinje „ Šmarje pri Jelšah „ St. Vid pri Grotoetaem „ Grobemo „ Ponikva v Maribor gl „ 4.53 .. 5.07 „ 5.11 „ 5.27 „ 5.40 „ 5.56 „ 6.08 0t> 606 Iz Ljubljane gl koi. dne 14. VITI. ob 3.30 „ Dev. Marija v Polju . „ 3.37 - Zalog „ „ 3.41 n Kresnice „ m 4X0 m Lrtija ■_ » 4.10 Prihod v Maribor gl koL r4- Vili. ob 6.46 Iz Ljubljane gl k. dne 14. VTIL ob 3.50 Prihod v Maribor gl kol 14. VTIL ob 7.14 Iz Ptuja dne 14. VTIL ob 4.35 „ Hajdina „ m 4.42 m Sv. Lovrenc* na Drav. polju „ 4.53 „ Ch-kovce dne 14. Vm. ob 4.58 Prihod v Maribor kor. k. 14. VTIT. ob 5.29 Iz Murske Sobote dne 14. VUL ob 3.12 . Beltinci „ m 3.24 m Dokležovje . „ 3.31 r, Veržej „ 3.38 Prihod v Maribor kor. k. 14. VTTL ob 6.04 Iz Gornje Radgone dno 14. VUL ob 3.38 w Slatina Radenci „ „ 3.48 n Hrastje Mota m m 3.5« „ Bučecovd „ „ 4.03 „ Križevd pri Ljutomeru „ 4.12 „ Ljutomer „ „ 4^2 „ Zerovinci „ 4.53 „ Ivankovci n m 5.03 „ Pavlovci m m 5.11 „ Pusonci „ „ 5.15 „ Ormož w „ 5.25 Prihod v Maribor kor. k. 14. vm. ob 6.33 Iz Čakovca dne 14. vm. ob 5.10 „ SrediSče m „ 5^6 „ Velika Nedelja „ m 5.47 n Osluševci w „ 5.54 „ Moškanjci n „ 6.02 Prihod v Maribor kor. k. 14. VTTI. ob 7.05 Iz Preval j dne 14. Vm. ob 4.SO „ CuStanj Ravne „ „ 4.36 Prihod v Maribor kor. k. M. VTIT. ob 6.08 Iz Velenja dne 14. vTTT ob 3.55 „ Gornji DoliC „ „ 425 „ Mislinja „ „ 4.33 n Dovže „ „ 4.41 M Slovenj Gradec „ „ 5.01 m Dravograd Meža „_ „ 557 Prihod v Maribor kor. k. 14. VTTL ob 6 JI Udeleženci s proge Trbonje do Rus uporabljajo redni potniSki vlak St. 9011, ki odhaja iz Dravograda Mefe ob 5.99 in prihaja v Maribor kor. kol ob 7.22. Udeleženci s proge St. TJ]—Pesnica upo-rabfjo redni potniški vlak »t 9611, ki odhaja iz St. Uja ob 7.12 in prihaja v Maribor gl kol ob 7.38. Skupina Koroških bmUev putuje fz > Ljubljane glav. kol 14. VTTL z vlakom Stavka, pogajanja, odpovedi Vse kaže, da bo letos skoraj prav toliko mezdnih gibanj Ljubljana, 8. cvgusta Val mezdnega gibanja zavzema čedalje večji obseg. Zdi se, da bo letos skoraj prav toliko mezdnih gibanj kakor leta 1936, ki je bilo posebno nemirno. Poročali smo že o mezdnem gibanju kamnolomniškega delavstva, zaposlenega v velikih pohorskih kamnolomih. Poročilo moramo zdaj dopolniti, da kamnolomniško delavstvo že stavka od četrtka. V pohorskih kamnolomih zaposljujeta-delavstvo podjetji ing. Lenarčič in Anton Res iz Zagreba. Pri ing. lenarčiču je bilo doslej zaposlenih okrog 110 delavcev, pri Resu pa 157. Delavska organizacija se je zavzela za delavce, da bi dobili kolektivno pogodbo in da bi jim podjetji zvišali mezde 20 do 25%. Delavci so zaslužili najmanj 15 din, povprečno pa po 20 do 25 din na dan pri 8urnem delu. Podjetji se aploh nista hoteli pogajati z zastopniki delavstva in sta zavračali vse delavske zahteve. Zato je delavstvo 29. julija sklenilo, da nastopi stavko, a tedaj iz taktičnih razlogov še ni napovedalo, kdaj začne stavkati. Stavka se je začela v četrtek in je popolna. Poizkusa sporazuma med delavstvom in podjetjima doslej še ni bilo. Organizacija stavbnih delavcev v Ljubljani je nedavno tudi začela voditi akcijo za sklenitev kolektivne pogodbe za pecarske pomočnike, ki jih je pri ljubljanskih mojstrih zaposlenih okrog 60. Organizacija je predlagala zvišanje mezd za 20°/e. Pe-čarski mojstri se sklicanega sestanka niso udeležili, zato je delavska organizacija zaprosila uradno obravnavo, ki pa še ni bila določena. V soboto je podjetje »Alpeko« odpusti- lo ve« svoje delavstvo. V tovarni je bilo zaposlenih okrog 40 delavcev, ki so se nedavno organizirali v Zvezi stavbnih delavcev Jugoslavije, podružnice v Ljubljani. Zveza je poslala podjetju predloge z zahtevami po ureditvi delovnih pogojev m sklenitvi kolektivne pogodbe. Organizacija je zahtevala, naj jo podjetje prizna, kakor tudi priznanje delavskih zaupnikov, nadalje zvišanje mezd m upoštevanje socialne zakonodaje. Ob koncu julija je podjetje odpovedalo delo večini delavstva. V četrtek je bil sestanek podjetnika z zastopniki delavstva v Delavski zbornici. Podjetnik je navajal, da ne more več zaposlovati takšnih delavcev, češ da so med njimi sa-boterji ter da ni zadovoljen z njihovim delom. V svojih zahtevah, kakšna naj bi bila storitev delavstva, je navajal, da zahteva od svojih delavcev 80°/o storitve delavstva v Nemčiji in Italiji z enakimi stroji. Podjetnik priznava delavske zaupnike, a pri njihovi izbiri hoče rudi sam odločati. Za sklenitev kolektivne pogodbe pa je pripravljen pogajati se z Jugoslovansko strokovno zvezo. Delavstvo pa zavrača podjetnikove -*b-dolžitve in trdi, da njegove mezoe atflO dosegle niti po naredbi o minimalnih mezdah določene višine. Nadalje trdi, da ni prejemalo nadurne plače in da so bile celo ženske zaposlene pri nočnem deiu. Podjetje je v soboto odpustilo vse delavce. Delavstvo je postavilo pred tovarno straže. Organizacija je zaprosila oblast: za posredovanje, ker je mnenja, da je odpust delavstva izprtje, ki zanj določa uredba o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb in arbitraži kazni. Iz slovenskega Korotana Znani in priljubljeni župnik g. Vinko Poljanec iz Skocijana, ki je bil že dalje ca^a v bolnišnici pri celovških e liza.betin-kah, je 2. t m. zapustil bolnišnico in se vrnil v svojo bivšo škocijansko faro nazaj Njegova bolezen je zelo resna, vendar je upanje, da bo med svojimi dragimi rojaki kmalu okreval. Slovenska pre svetna zveza je priredila 31. julija popo:rln Sogtarjevem vrtu v Globasnici slovenski dan s sličicami iz slovenskega kulturnega življenja oa Ko-rodkem. Nad tisocgtevl množici slovenskega rjudstva iz Pocrjune in okolice je *a pozdravnimi besedami zap 1 skupni moški zbor pod votftvom g. Hartmanna. Zadonela je slovenska ^a »Nmav ćriez jizaro«. Tej sta sledili >Pastir6ek< In >Planinska«. Nato so nastopila vrla podjunska dekleta v zboru pod voatvotn gdč. Milke Hartmarmove. Slavnosten govor je imel profesor Tisler in navajal težave koroških Slovencev. Stovnostnemu govoru 00 sledili se razni nastopi, » katerimi so pokazali podjuneid tairtje, ostudi so komaj odložili svoje kose, in pel dekleta zdravih rdečih lic, kaj da znajo lepega podati vsem onim, ki hočejo svojo narodnost hraniti kot najdražji spomin na svoje prednike in skrbeti začaet svojega rodu. Pri prireditvi je igrala tudi SmiheLaka godba. Slovensko ljudstvo v Glohasniei je narodno zavedno, kar mn je le v fest. Smrt slovitega igralca Stani&lavskega Moskva, 8. avg. e. Danes Je tu umrl v 75. letu starosti znameniti Igralec in režiser Hudoiestveneiga Umit ■ Stanislavski. Konstantin Sergejevič Aleksejev, pozneje Konstantin Stanislavski. je bil rojen 18. januarja 1863 v Moskvi, kjer je bil njegov oče premožen trgovec. Njegova mati je bila hčerka Rusa in Francozinje, znamenite igralke Varleveve. Po svoji babici je Stanislavski podedoval dar za gledališko umetnost, ki se ji je posvetil z vsem srcem že v mladih letih. Leta 1897 se je seznanil z znamenitim dramatikom Dančenkom in oba moža sta oklenila ustanoviti neodvisno gledališče. Tako je nastal znameniti moskovski HtJdožestveni teater, ki je postal kmalu vodilni med vsemi odri v Rusiji. Posebna značilnost hudožestvenikov je bilo stremljenje po realnosti in resnici pri izvajanju ter železna disciplina napram igralcem. Največ uspehov so imeli hudožestveniki s Čehovimi dramami, pa tudi z deli drugih slovitih dramatikov. Leta 1906 je Stanislavski gostoval v Berlinu, kjer je Žel velike uspehe. Po vojni je Ta j rov, ki je uveljavil nova pota v gledališki umetnosti, za nekaj časa zasenčil Stanislavskega, potem pa je znova prodrla šola Stanislavskega, ki mu je 1. 1928 ob SOletniei proslave hudožestvenikov moskovska vlada v priznanje zaslug naklonila častno doživljenjsko rento. O V 8. v+g. d. Liste. ^TWnpnW in »Argos* poročata, da je prispel v Bukarešto novi smerflki trgovinski ataše Gord-ner Richardsoo, ki je bil do priključitve Avstrijo k Nemčiji smerMki Imoniimil sklenila, da premesti vse svoje taju^kalno a—iupatiu s Dunaja v Bukarešto, kjer bo pričelo poslovati v začetku septanbra. To je obenem dokez, da so se Zodiojene dr-Ssve pvR&ele zacmnats 9tL razvoj trgovinskih odnosov * Ramami jo. Obenem poudar-juSo, da tferife emerflko trtgovineko oantrefirijalo v svo-odnosaje % vsemi to da bo sedaj ta skenm zsstopstv« v Bukarešti. Listi poročajo, da se ta ameriška akcija razvija sporedno z gospodarsko akcijo, ki so jo pri-čeli v Londonu in Parizu. Na Poljskem podirajo pravoslavne cerkve 8. avg. €L Sedanji potjski režim je začel neizprosno borbo proti pravoslavni cerkvi, da na ta način onemogoči vsak narodnostni pokret Belorusov, Veli korusov in Ukrajincev. Na Poljskem je 22,000.000 rimskih katolikov, 3,245.000 gr-§ko-katoliških unija tov in 1,400.000 pravoslavnih. Poljaki hočejo pravoslavne spraviti v grsko-katollsko cerkev in ker zlepa ničesar ne dosežejo, so zaceli ručfti pra- voslavne cerkve in preganjati njihove1 župnike. Tako je bOo doslej samo v kjb-ljanski vojvodini porušenih 114 cerkev. Med prebivalstvom je to povzročilo vetflco razburjenje. V zvezi s tem so pravoslavni Škofje izdali posebno spomenico, v kateri pozivajo prebivalstvo, naj ohrani mirno kri, da ne bo prišlo do aretacij ta depor-taerj. čeprav je spomenica poti dr & vame vsebine, jo je vlada vseeno zaplerrfla. poti ▼ Itatlfo 8. avgusta. AA. Na poO v Ita-Mjo se je danes bolgarski krafj Boris peljal skozi Beograd. Nakupov ait)e zlata v Anggfl lAidoo, 8- avgusta, w. Kadamji nakupi «b*a v vrednosti 750.000 fantov so zsklju- borzni todten s nakupom zlata v viimi 13^ mftf>ana fantov, kar se fe dolgo m UEBodilo, V bauaugj krogih je to firvahnopo* slovanje — noseisMi ob sobotah, ko js v primerih % ostalimi dnevi razmeroma mir« no — a—h fe Borzna poročita a auujuabL BuuMaad a».—, Partz 1L0D, London TIJO, mm Tork 437, Bru-ser>T3.92S, HDan tt«, Amatjerdam Bubbu^ XTO.4^^J&ma^ O, 15.08, Var- '111'11 s^eeeeeeeseea+seM iiimmn>n>> Postani In ostani Član Vodnikov* drnibel Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 8. 176 Delovanje Kmetijske % dražbe Občni rhar KD je pokazal, kako zelo je potrefeoo, da se kmetje oklenejo svoje na] Ljutrfjarm, 8. avg. Na včerajšnjem občnem aboru naše najstarejše kmetijske organizacije te je izkazalo, da je Kmetijska družba prestala vse viharje ter da kljub vsem težko-čam zmagovito napreduje v korist kmetijstva. Za občni zbor je vladalo posebno zanimanje, zlasti zaradi revizijskega poročila, ki ga je po uvodnih formalnostih prečital revizor Zveze slovenskih zadrug Rože. Revizor je ugotovil v poslovanju Kmetijske družbe vzoren red; navedel je le nekatere neznatne formalne pomanjkljivosti ter predlagal reforme za olajšanje in poenostavljenje poslovanja. Izguba 261.564 din, ki jo izkazuje računski zaključek za 1. 1937, je nastala predvsem pri kupčij-fkem poslovanju z zdravilnimi zelišči prejšnja leta, delno pa izvira iz izgub posameznih podružnic in skladišč. K temu je treba pripomniti, da je v blagovnem prometu centrala dosegla letos 437.000 din prebitka, lani pa samo 4000 din. Vse ob-dolžitve, ki so jih nekateri širili z letaki, so bile zlobno izmišljene. KD je lani odplačala vse dolgove pri denarnih zavodih ter si bo prihranila na samih obrestih nad 100.000 din. Tz poročila glavnega odbora (ravnatelj KD ing. Ferlinc) v resnici lahko sklepamo, da pomeni poslovno leto 1937 dobo notranje konsolidacije zadruge. N-a lanskem občnem zboru je bila podana izčrpna slika o premoženjskih razmerah zadruge in odbor je izrekel prepričanje, da bo s strogim varčevanjem in previdnim gospodarstvom mogoče premagati vse težave. Toda ob tej priliki je treba ugotoviti, da ni bilo primernih pogojev za konstruktivho delo, KD lani ni imela niti dneva za nemoteno trgovsko poslovanje. Premoženje zadruge je investirano v zalogah in nepremičninah ter zadruga ritma obratnega kapitala, zato se je morala poslužiti kredita, ki ga je dobila proti zastavitvi nepremičnin. Na prvem mestu je vknjižen Kreditni zavod za milijon »Ifn kot rednim kreditom in za 500.000 din l"ot izrednim kreditom. Na drugem mestu }e Kmečki hranilni in posojilni dom za žiro kredita pri Narodni banki za 700.000 din Ker zadruga trguje s pomočjo najetih denarnih sredstev, ki jih je treba obrestovati po 109r, ne more računati z večjim dobičkom kakor le 5Ct brutto. Trgovanje bi bilo rentabilno le pri velikem obratu. Zato je bilo jasno, da bo zadruga odpcodsjti del svojih nepremičnin in tafco povečati obratni kapital. Začetek je bil storjen leta 1936, ko so prodali zemljišče v Trnovem. Zaradi nezanesljivega pravnega stanja zadruge ae odbor ni mogel odloČiti za prodaje lani ter je bil prisiljen obratovati še vse lansko leto in letos do maja z najetim kapitalom Lani so znašale obresti 291.780.81 din. Ce bi zadruga lahko prodala hišo pred letom, bi si prihranila na obrestih najmanj 190.000 din. Največjo škodo je pa KD pretrpela, ker je izgubila mnogo kupcev, ki so prej kupovali pri nii. Med kupci so izgubili . * 1 1, *, kar je pomenilo ra- zen gmotne tudi moralno škodo. Z razsodbo državnega sveta je bila končno potrjena pravilnost sklepov bivšega društva, ki je sklenil razpust prejšnje Kmetijske družbe in predajo premoženja novi zadrugi. Zadruga je lani pri vsem zelo varčevala ter so se zlasti znižali režijski stroški. Kosmati dobiček pri blagovnem prometu centrale znaša 276.420.82 din. Po poslovnem poročilu je poročal v imenu verifikacijskega odbora -poslanec Mravlje. Razvila se -je stvarna debata, ki so se je udeležili številni delegati. V imenu nadzornega odbora je poročal ing. Teržan in predlagal, naj izgubo krijejo z odpisom pri rezervnem fondu. Predlog je bil sprejet z večino glasov. Trije so glasovali proti. Med številnimi koristnimi predlogi je treba zlasti omeniti predlog L. Petovarja, ki je predlagal, naj občni zbor v obliki resolucije zahteva uvedbo obveznega zavarovanja proti toči, nadalje, naj na pristojnih mestih ukrenejo vse potrebno za pocenitev poljedelskih potrebščin in zlasti kemičnih sredstev za vinogradnike; uvesti bi bilo tudi treba starostno zavarovanje kmečkega prebivalstva: lovski zakon je treba spremeniti, da ne bo več ščitil največjega škodljivca kmetijskih panog, zajca. V debati o odnosih Kmetijske družbe in Kmetijske zbornice je ravnatelj KD pojasnil, da je banska uprava odrekla družbi pravico do delegata v zbornici. Pritožbo proti temu odloku je kmetijsko ministrstvo zavrnilo. Občni zbor, ki je trajal tri ure. je pokazal, kako zelo rjotrebno je. da se kmetje oklenejo svoje najstarejše gospodarske organizacije. Slavje Sokola Ljubljana-IVioste Razvitje naraščaj sitega prapora, ki mu je kumoval kraljevič Tomislav — Lepa javna telovadba Ljubljana, 8. avgusta Sokolsko društvo Ljubljana-Moste, spadajoče med tista društva, ustanovljena v burnem letu 1908, ko je tekla slovenska kri po ljubljanskih ulicah, je v soboto in včeraj svečano proslavilo 301etnico svojega obstoja z razvitjem naraščajskega prapora, ki mu je kumoval Nj. Vis. kraljevič Tomislav, in otvoritvijo novega letnega telo-vadišča, ki spada med najlepša v ljubljanski okolici. Obširno zemljišče so marljivi in požrtvovalni člani sami splanirali in uredili. V okviru Petrove petletnice pa si je društvo nadelo nalogo, zgraditi na tem idealnem telovadnem prostoru prepotrebni sokolski dom. Kljub vsem težkočam. s katerimi se mora boriti moščanski Sokol, je proslava jubileja vsestransko uspela, društvo je dokazalo, da je ni sile, ki bi mogla preprečiti silen raamah Tvrševe misli v tem predmestju Ljubljane, ki ni bilo nikdar sokolski ideji naklonjeno. Kot uvod v jubilejne svečanosti je bila v soboto ob 21. na telovadišču lepa pie-tetna svečanost v spomin umrlih bratov in sester, štiri štafete članov in naraščaja so stekle ob 20. iz pokopališča v Polju in pri Sv. Križu, ter izpred sokolskih domov na Taboru in v štepanji vasi z gorečimi baklami na telovadišce v Mostah, kjer se je zbrala velika množica sokolskega članstva in drugega občinstva. Ko so skoraj istočasno pritekle vse štiri štafete na telovadišce, so zažgale ogromen kres, nakar je imel lep in pomemben govor član društvene uprave kapetan br. Deretić, ki je napravil na vse prisotne zelo globok vtis. končno je imel še lep programatični govor načelnik br. Pavlica, nakar je bila lepa svečanost zak^učena. Včerajšnje slavje, ki se je pričelo ob 15-, bi bilo malone preprečilo neurje, ki se je baš v prvih popoldanskih urah razbesnelo nad Ljubljano in bližnjo okolico. Toda kakor vselej, tako je tudi včeraj pokazal nebeški vremenar sokol s t vu svojo naklonjenost. Vreme se je ustalilo in tako se je mogla slovesnost izvršiti točno po določenem sporedu. Že po 14. uri so prihajale sokolske edinice v kroju in s prapori na okusno okrašeno letno telovadišce. Slavja so se udeležila v večjem ali manjšem številu bratska društva Ljubljanski Sokol, Sokol I. Sokol H, Šiška, Vič, štepanja vas, Polje. Laverca, Domžale, St. Vid, Jezica, Medvode in odsek ruskega Sokola v Ljubljani. Ob 15. se je pripeljal zastopnik visokega kuma podpolkovnik br. Ilija Golović v spremstvu zastopnika džvizionarja podpolkovnika br. Radojkovića, ki ju je sprejel starosta br. Baloh, Na častni tribuni so med tem zavzeli svoja mesta Se mestni podžupan br. dr. Vladimir Kavni tiar, zastopnika župe br. ini. Deve in Pire, kuirrica prapora s. Leoa&iJĐva, sastopnira ženske podružnice CMD ga Potočnikova, predsednica kluba Filmu«*. gs~ Maša Gromova, zastopnik ruskega Sokola br. Losev, staroste ljubljanskih in ofcottSklh društev in v velikem številu nase narodno Jenafcvo. Seveda so se udeležfrl slavja tudi oddelki ljubljanske posadke s avujhni častniki, ki jih je občinstvo naredasmo pozdravilo. Ob zvokih mfjJMuj kmuguke je prinesla na telovadBfie aiiht in deca državno trobolasoo. ki je tPa med igranjem državne Mrane dsrtgn^ena na visok jambor. Za sam sp vsi telovadni oddelki s 6 prapori, nakar se je pričelo razvitje prapora. Starosta br. Baloh je najprej pozdravil zastopnika visokega kuma kraljeviča Tomislava, podpolkovnika br. Golovića in vse ostale goste, ki jih je občinstvo toplo pozdravilo. Po pozdravu br. staroste je nagovorila sokolske \Tste kumica s. Lenasijeva. ki je najprej čestitala društvu k jubileju, sokolsko mladino pa pozvala, da se zb^ra pod novim sokolskim praporom v ponoh kralja in močne Jugoslavije. Z željo, da bi ostal prapor čist in neomadeževan, izročam ta prapor moščanskemu naraščaju. Brat starosta se je zahvalil s. kumici za darilo moščanskih Kolašic in ga izročil zastopniku visokega kuma, ki je prapor razvil z željo, da bi vedno plapolal v dobro kralja in visokega kuma kraljeviča Tomislava. Brat Golović je nato privezal na prapor krasen moder svilen trak z napisom »Tomislav«. Brat starosta pa je prosil zastopnika kuma, naj bo tolmač hvaležnosti moSčanskega Sokola na najvišjem mestu, naraščajnica Pavčičeva pa je v imenu naraščaja poklonila br. Goloviču krasen šopek rdečih nageljnov. Brat starosta je zatem izročil prapor naraščajniku Mušiču, ki je obljubil, da bo nosil prapor s častjo in ga neomade- . ževanega izročil svojemu nasledniku. V imenu vsega naraščaja se je v lepem govoru zahvalil za krasen dar še naraščajnik Robič. ki je poklonil kumici s. Lenasijevi krasen šopek rdečih nageljnov. Po razvitju je kratko in jedrnato orisal tridesetletno delovanje društva podstarosta brat Gostič, potem pa je čestital v imenu župne uprave podstarosta br. inž. Lado Bevc, ki je ob koncu svojega pozdrava pozval moščanske Sokole, da vztrajajo v borbi za sokolske ideale in v delu, ki ojeklenjuje moč sokolske organizacije in povzdiguje pomen sokolske misi L Vsem govornikom se je iskreno zahvalil starosta brat Baloh, nakar je bila med navdušenimi ovacijami odposlana vdanostna brzojavka mlademu kralju Petru H. Novi prapor in ostale prapore so nato okrasile članice z lipovimi venci, nakar je sledilo pobratimstvo novega prapora z drugimi, s čemer je bila slav-nost razvitja zaključena. Po razvitju je bila javna telovadba ob izredno veliki udeležbi narodnega občinstva. Tako velikega števila gledalcev moščanski Sokol še ne pomni. Javno telovadbo, ki sta jo vodila vzorno br. Pavlica in s. Kruharjeva, je otvoru moški (34) in ženski (26) naraščaj s praškimi prostimi vajami, ki so dobro uspele. Manj posrečen je bH nastop najmlajše ženske dece (15) s praporci m spremijevanjem harmonike. Sledil je nastop vseh oddelkov moSčanskega Sokola (42), ki so najprej izvajali razgibalne vaje, potem pa nastopili na vseh glavnih orodjih in z igrami. 49 dečkov je zatem prav dobro opravilo župne proste vaje, s palicami, nakar so nastopili člani Sokola I na drogu, med društvena vrsta na krogih in bradlji, vrsta moškega naraščaja domačega društva pa s preskoki čes konja. Vse vrste so pokazale prav lepe sestave in žele navdušeno pohvalo gledalcev. Po orodni telovadbi je 48 deklic župne proste vaje izvedlo prav dobro-in skladno v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Pod vodstvom br. žitnika je 12 starejših bratov te Stepanje vasi strumno in skladno opravilo proste vaje med viharnimi ovaei- | lami občinstva. 2kk> so ugajale tudi praske proste vaje članov (36) in članic (32), nakar sta nastopili vrsti naraščajnlkov Sokola I aa krogih, Ljubljanskega Sokola pa na bradlji m bili dslažni aa svoje izborno izvedene vaje nedeljive pohvale občinstva. Za zaključek je sledila simbolična slika >Staro in novo sokolstvo«. Najprej so naraščajnik! in narašča jnice lepo izvedli Nah-likovo telovadno skladno »Pod prapori«, potem pa so sledile na recitacijo posamezne slike is sokolskega življenja, ki so napravile na prisotne globok vtis. Na telovadišce so prišli vsi telovadni oddelki s češkoslovaško, bolgarsko, jugoslovansko in poljsko sestavo in s sokolskim! prapori in se med igranjem vani« poklonili slovanski ideji, med js bila spuščena državne sastava, U Jp deca spet odnesla na mirni vzkliki in petjem »Le naagjg miru... < so zapusdtt 1< Inpsdni oddelki m članstvo telovadišce, nakar Je telovadba zaključena. Ob vefiki in med neumornim igranjem sokolska godbe je bila na telovadišču prijetna nabava, ki je potekla v splošno zadovoljstvo vseh številnih posetnikov. Mošcanskemn Sokolu k aoietnemu jubileju tudi nase čestitke! Le krepko po zacrtani pod prej ... Bogat Je bil včeraj športni spored Včeraj bo me športniki udejstvovali v - V nogometni H«! so zmagali favoriti (Ilirija) dvojni državni prvak v tenisu Ljubljana, 7. avgusta. Včerajšnja nedelja je bila izredno pestra po športnih dogodkih. Nogometaši so vstopili v novo prvenstveno sezono, na Bledu je bilo državno prvenstvo kajakov, v Mariboru mednarodno motociklistično prvenstvo, v Celju so proslavili 401etnico on-dotnega kolesarskega kluba z jubileznimi dirkami, v Zagrebu se je končalo državno teniško prvenstvo, v Ljubljani pa smo imeli razen ženskega nogometa še nastop lahkoatletov. Otvoritev nogometne sezone v ligi je prinesla na celi črti zmage favoritov. Ljubljana je igrala v Beogradu nasproti Jugoslaviji. V prvem polčasu so nudili domačini izvrstno igro in je bilo na igrišču le eno moštvo. V tem delu je Jugoslavija dosegla 2 gola, s čemer je bil tudi že postavljen končni rezultat. Po odmoru so Ljubljančani prišli nekoliko bolj do izraza, a jim ni uspelo zmanjšati razlike. Gostje s svojo igro niso zadovoljili in vse kaže, da se bodo morali tudi v tej sezoni boriti za obstanek v ligi. Drugo srečanje v Beogradu je prineslo srečno zmago BSK nad sarajevsko Slavijo v razmerju 4:1 (2:1). Slavija je igrala dobro in nikakor ni zaslužila tolikšnega poraza. Onstran Donave, v Zemunu, je novi ligaš Sparta, imela v gostih Bask. Do odmora nobena stranka ni mogla doseči gola, po menjanju strani pa se je uveljavila večja rutina Beograjčanov, ki so zmagali 1:0. Hajduk imel nasproti skopljan?kemu Gradjanske-mu lahko delo. Gostje mu nikakor niso bili kos in so podlegli 1:4 (0:2>. Prepričevalen je bil start Gradianskega. Na svojem igrišču je dal Jedinstvu lekcijo v nogometni igri in brez truda zmagal 5:0. Tudi tretji novinec v ligi, varaždinska Slavlja, je v prvem kolu ostala brez točke. Na domačin tleh je sprejela v goste državnega prvaka Haška, ki pa je zmagal šele po ostri borbi 2:1 (1:1). Državno kajaško prvenstvo na mirnih vodah na Bledu je bilo v znamenju dvoboja med Zagrebom in Ljubljano. V eno-sedežnih kajakih so prevladovali Zagrebčani, v dvosedežnih pa Ljubljančani. V enojki je Vincenc Mirko (Maraton, Zagreb) slavil lahko zmago v 56:45.2, ker se je njegov najnevarnejši tekmec, Stopar od ljubljanskega kluba, prekucnil in odstopil-Tudi drugo mesto je pripadlo Zagrebčanom in si ga je osvojil Vincencov brat Božo, 4 minute za zmagovalcem. Naslednji je bil Drovenik (Ljubljana). Pri dvojki sta prepričevalno zmagala Gabrščik— Malahovskv (Ljubljana! v najboljšem *asu dneva 53:26.2 pred Gluhakom in Hartlom (Maraton. Zagreb) ki sta potrebovala 54:54.7 Slednja sta vodila hudo borbo s Ten-'nn in Deutschmannom (Ljubljana), ki r*s zaostala le za 4 sekunde. Proga je bila dolga 10 km in je vodila dvakrat okoli jezera Organizacija, ki je bila v rokah Ljubljančanov, je bila brezhibna. Mariborčani so bili priča mednarodnega državnega cestnega prvenstva motocikli- stov. Tekmovali so na krožni progi Maribor—Kamnica, dolgi 6.8 km. Tekmovanja so se v precejšnjem številu udeležili tudi Gradčani, ki so dosegli prav lepe uspehe in zmagali v skoraj vseh kategorijah. Zlasti se je uveljavil Milenkovich na DKW motorju. Državni prvak je postal Mariborčan inž. Lotz. Pri dirki je bilo več nesreč. Klub slovenskih kolesarjev v Celju je v proslavo 401etnega obstoja priredil zvezdno dirko v Celje. Na progi Ljubljana—Celje (75 km) je zmagal Krušič (Hermes) v času 2:13:05, na progi Maribor— Celje (62 km) Rozman (Železničar) v času 2:02:18, na cesti Slovenj Gradec—Celje (51 km) Gregorič (Mislinja) v času 1:27:50.2. Člani jubilanta so vozili iz Celja v Konjice in nazaj (50 km) ter je zmagal Pla-ninšek v času 1:29:45. Državno teniško prvenstvo je prineslo Ilirijanu Smerduju dva lepa uspeha. V finalu juniorjev je premagal Mariborčana Blankeja 4:6, 6:1, 6:1, v finalu B kategorije pa Beograjčana Berto 6:1. 6:3. Postal je torej dvakratni državni prvak. V sing-lu gospodov je seveda zmagal dosedanji prvak Punčec, ki je premagal Mitiča 6:2, 6:2, 4:6 6:2. Mitič je prej izločil Pallado v petih setih. V doublu sta postala državna prvaka Punčec—Kukuljevič. ki sta z lahkoto porazila beograjsko dvojico Radova-novič—Laslo 6:1, 6:3, 6:1. Finalista sta bila sicer Mitič in Pallada, a zaradi bolezni Pallade nista nastopila. Prvaka v mešanih parih sta Florijanova in Radova-novič. Zaradi odhoda Punčeca in Kukn-ljevica v Ameriko, bodo zastopali barve Jugoslavije v tekmovanju za srednjeevropski pokal v Varšavi Mitič, Pallada, Ra-dovanovič in Kukuljevič II. Rezervni igralec bo zmagovalec izločilne tekme med Smerdujem in Kovačem. Izbirna tekma bo danes. Na ljubljanskem stadionu je bil dvodnev ni lahkoatletski miting. Poleg povprečnih, so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati. Pleteršek (Primorje) je na 200 m zmagal v dobrem času 23 sek., še boljši pa je bil na 400 m, kjer je dosegel letošnji najboljši jugoslovenski rezultat 50.7. Dober je bil tudi BruČanov rezultat na 10 km s 33:57.3. Na igrišču Primorja sta se včeraj poizkusili dve ženski enajstorici iz Brna in Zagreba v nogometu. Rezultat je bil 2:2. Tekma je nazorno pokazala, da ta športna panoga ni za ženske. Na evropskem prvenstvu v plavanju v Londonu še ni bilo finalov m tudi naša zastopnika Cerer in Ziherl Še nista nastopila. Veliko presenečenje je bilo na 100 m .prosto, kjer je bil olimpijski zmagovalec dr. Csik v predteku s časom 1:00.5 šele četrti in je izpadel. V medtekih sta zmagala Nemca Fischer in Heibel. V water-polu je Madžarska visoko porazila Italijo 9:0, Nemčija Anglijo 6:0, Belgija m Nizozemska pa sta igrali 4:4. Težka avtomobilska nesreča pri Brezjah En potnik mrtev, pet ranjenih Se ena žrtev neprevidne Ljubljana, 8. avgusta. Včeraj zjutraj se je pripetila na ravni cesti nad klancem v Dobrem polju pri Brezjah strašna nesreča ki je zahtevala življenje 28 letnega posestnikovega sina Franca Grošlja iz Podgorja pri Kamniku, dočim leži pet ponesrečencev na kirurgič-nem oddelku v bolnici. Na kmečki tabor na Brezjah, se je namenila tudi skupina 26 Podgorjanov. Odpeljali so se zjutraj s Hočevarjevim tovornim avtom in prispeli okrog 6.30 že nad klanec do Dobrega polja. Tam pa je med drugimi privozil za njimi z osebnim avtom šofer Edvarda Jonkeja iz Zaplotnice. Nameraval je prehiteti tovorni avto s Pod-gorjani. Pri prehitevanju pa je zadel z zadnjim koncem avtomobila v prednji del tovornega avta, ki je vozil tik roba ceste in ga prevrnil v en meter globok obcestni jarek. Sunek je bil tako močan, da se je tovorni avto dvakrat prekopicnil. Po nesreči je bilo nekaj trenutkov vse tiho, potem pa, ko so pričeli ljudje vstajati, so ugotovili, da je eden obležal. Bil je to 28-letni posestnikov sin France Grošelj, ki je bil že v zadnjih zdihljajih. O bolečinah so jeli tožiti tudi nekateri drugi in slednjič so spravili v bližnjo hišo še pet ponesrečencev. Trije izmed njih in sicer 29-letni posestnikov sin Jože Pavlic, 77-letni posestnik Anton Vidic in 37-letni posestnik Mrak Jože so bili lažje poškodovani, posestnik Jože Zobec in 38-letna Frančiška Mrak pa težje. Z Dobrega polja so telefonično zaprosili za pomoč v Ljubljano, nakar so reševalci prepeljali ponesrečence v bolnico, truplo Franca Grošlja pa so prepeljali v mrtvašnico. Iz Radovljice je že dopoldne prispela na kraj nesreče sodna komisija in trije zdravniki. Naloga komisije je ugotoviti, kako je prišlo do usodne nesreče in kdo jo je zakrivil. Popoldne se je pa pripetila pri Brezjah še ena smrtna nesreča. Ko so korakali gasilci s tabora proti Mošnjam, se je neznan avto zaletel v 28-letnega reditelja Andreja Brinška s Spodnjega Otoka pri Mošnjah. Brinška je avto podrl, da je obležal z zevajočo rano na glavi. Brinška so takoj prepeljali z avtom v ljubljansko bolnico, kjer r>a je ob 18.30 umrl. Dva požara Smlednik, 8. avgusta V soboto dopoldne je nastal v Smledniku velik požar, ki je uničil domačijo po-sestnice Ivanke Blažunove. Blažunova. je v soboto dopoldne s hčerko Micko sejala na njivi daleč zunaj na polju repo. Preden sta šli ženski od doma, sta zakurili v štedilniku in pristavili velik lonec, v katerem se je kuhala krma za prašiče. Hišo sta zaklenili, zaradi varnosti pa sta pustili v hisi tudi domačega psa čuvaja. Ogenj je nastal zaradi tega, ker je v štedilniku pregorela železna plošča. Skozi odprtino je prešel plamen na leseno steno, nakar se je hitro razširil v podstrešje ter zajel vso hišo ki tudi gospodarsko poslopje. Ljudje, zaposleni po večini zunaj na polju, so hiteli preplašeni v vas nazaj, na mestu pa so bili hitro tudi gasilci. Ti so v prvem hipu napeljali cevi do bližnje jame z gnojnico, namestil da bi pričeli črpati vodo iz oddaljenejšega rezervoarja. Posledic« tega je bila, da so »e cevi kmalu za-maćile in je domača motorna brizgalna od-povedala. Smleski kaplan je medtem odhi- tel ne motornem kolesu po pomoč v bližnje Zapoge, kjer je obvestil o požaru gasilce. Ti so brez oklevanja odhiteli v Smlednik z motorko in po daljšem naporu s pomočjo domačih gasilcev omejili požar na že gorečo hišo. V nevarnosti sta bih namreč že tndi sosedni domačiji Dennastjeva in Jakčcva in so iz slednje že odnaša-! i pohištvo. Btažunova hiša je pogorela do tal, prav t^lrp tudi pod, šupa, svinjak in drvarnica. Ogenj je uničil rudi dva prašiča, zgorelo je pohištvo, vsa obleka, 1000 dan gotovine, žensko kok> in ves živež. Iz goreče hiše se ni mogel rešiti niti pes, ki sta ga ženski pred odhodom zaklenili v hišo. Skoda znaša okrog 50.000 din, ženski pa sta btti zavarovani samo za 12.000 din. Kranj. 8. avgusta V soboto dopokrne je pričela goreti stanovanjska hiša Jožeta Hrrsenielderja v Sred* njem Bitnju. Hiša je bffla zidane in krita s cementno opeko. Goreti je pričelo v pod* stresju. najbrže radi slabe električne napeljave. Hiša je razen zidovja pogorela do tal. rešili so le nekaj pohištva. Vasčani, ki so poleg bitenjskih gasilcev pomagati gasiti, so zlastri občudovati hiter nastop k poiaru da sd v — Ji treba gasiti so k. požaru ttfkoi as do_ . ki fc 0ftm2i. kr> so prisin-li tflSkrjfc krajev. n*w je Kranj, a ima pokoj? isše leseno zsradU). je nameščenih kakih 10 tkalskih ^ta^sg^ na katerih Skajo platno. Obetoiak >e veGka nevarnost, da se ogenj reaširi tu, a aa to tesano sgrarfbo, Domači ki krarvj, skl oaatlei pa č»o maglrjenje ognja prej J » Jo tonama ostala nepoškodovana tatooda ostale gasilske Se*e, ki ao prispele kpofaru. niso stopile ▼ akcijo. Skoda i*>. va*o6ana po požara bo luašaht približno ce, pfeno A 80 do 40.000. Kranjaki gasiK-JBTSMi kot povedano veliko '/.usrtugo s hitrim nastopom, da se oconj ni razširil. KOLEDAR Ponedeljek. 8. avgusta, katoličani: Orijak in T. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Pikova dania Kino Slogu: Charlie Chaplin v cirkusu Kino Union t Oolgota ljubezni Kino Šiška: Popolni zakon Kino Moste: >Usodno sorodstvo* in >Iz-đajalcU DNŽUBNELEKARNE Dane« Dr. Piceou, Tvrseva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste_ Zaloška cesta. 0sKtP*><$ s*e«t Tres faciunt cotlegium. To je pregovor. Ni pa nobenega pregovora, da se je ustanovilo društvo, če se peljejo na izlet štirje gospod k i in dve gospodični. Osebni vlak it Maribora proti Ljub! utrti je bil snoči nabito poln potniko\\ V vagonu št. 22.591 fe stal v k upe j u za osem potnikov gos pode k in imel je kupe od znotraj zaprt. Ko so potniki zahtevali, naj odpre, jim je odgovoril, da je kupe rezerviran za neko društvo. Potniki so se obrnili na sprevodnika. Dobili so isti odgovor. Gospodek v kupe ju je bil še vedno sanu Šele pozneje se mu je pridružilo še pet čluncn- ^društva«, trije gospod k i in dve gospodični. Tako jih je bilo v kupe ju šest, mest pa osem. Zaklenili so se i« skrbno zagrnili okenca na vratih, du bi radovedne oči rta hodniku stoječih potnikov ne motile njihove društvene udobnosti. Gospodični sta položili svoji trudni glavici go*pod-kom v naročja, nožice sta pa iztegnili v kot in tako je bilo društvo ustanovljeno. Potniki so pa stali na hodniku v gneči m razmišljali, po kateri zemlji se vozijo in kakšni zakoni veljajo v tej zemlji. Sprevodnik je hodil mimo, pa se mu ni zdelo potrebno, da bi odprl »društveni* kupe in opozoril v njem sedeče in ležeče dru-šrvo, da mora toliko in toliko potnikov na hodniku stati Kupe je bil kot rečeno rezerviran. V njem so se vozili baje člani SK Ilirije, menda ping-pongarji. Ker je ping pong sila utrudljiv sport, jim ne smemo zameriti, da so med vožnjo počivali in z božanjem brisali znojna čela gospod-ki gospodičnama, gospodični pa gos pod-kom. Zdaj pa vprašamo našo Železniško upravo, po katerem pravilniku si lahko štirje gospod ki in dve gospodični, proglašeni samovoljno za društvo, rezer\nrajo v nabito polnem vlaku cel kupe, da morajo potniki na hodniku stati? Če ne bomo dobili odgovora na to vprašanje, bomo naprosili generalno direkcijo državnih železnic, naj nam ona odgovori nanj. Upiavni odbor SK Ilirije pa prosimo, naj svoje mlade člane in članice pouči, kako se mora vesti pravi športnik, da ne dela sramr>te svojemu kluba. Oče in sin sta kradla ^rigova. 7. avtiik»ta Trgovec Senčar Metod v Štrikovi in m salo lepo urejeno trgovino, da je (*na prV^h v tem delu Medjimurja. Ker Je n>e#ova ir_ sovina zelo velika ter obsega špecerijo, uia* nufakturo in železndno, ima tudi obsežen tr-cjovsfri lokal, ki ima skoraj deljena prostora, enega za želoznino, drugega pa za ostalo blago. Senčar je knel v svoji trgovini že od začetka kot stalnega delavca izuoenega mehanika Ferda Sag a j m ki mu je večkrat pomagal v trgovini, sestavljal kolesa, iz* menjaval stare dele z novimi Itd. Bil je pri nisi kakor domač ki trgovec se je nanj v polni meri zanesel. Bil je pač v trgovini za vsako rabo, poleg tega je po potrebi opravljal tudi službo trgovčevega osebnega Šoferja. Nihče bi ne nristil da n: pošten, *op so ga vsi, tudi vaščasii, smatrali za poštenjaka in skromnega Človeka., ki si služi kruh z delom, da more preživljati ženo rn kletnega sinčka. Kakor več dtnri v tednu, je' bil Ferdo Sa-gaj tudi 4. avgusta pri SenČarju na delu. Proti večeru je prišel tja tudi njegov sinček, učenec II. razreda narodne sole. Fantek je pa imel nekam čudno napete žepe. Trgovec ga >e poklical k sebi, nakar mu je padel izpod predpaendika zvonec za kok>. Začel je fantke preiskavati ter je našel pri ni«-m različne malenkosti iz svoje trgovine. Fan* tek ie takoj priznal, da mu je deri to oče. Zadevo eo takoj sporočili OToznižtvu. ki je pri večerji sedečega Sagaja preiskalo ter našlo v suknji za podlogo dfucat Sipk za kolesa in še razne stvari, ki pridejo v po« štev za popravilo koles, s čimer se je Sa* gaj tudi bavii. Aretacija je sledila hižna preiskava, Jcjer so našli pri Sagaju velijc zaboj raznovrstnega blaga ukradenega v dveh letin iz Sen carjeve trgovine. Zaboj so od« prH in našli v njem sestavne defle koles, ki to vse dele razen kolesnega ogrodja. Od vsakega dela je bilo po pet in še več komadov, dalje mnogo različn ih ključev, mala, sv»čnikov. radiona, kase, robcev, klešč in drosrega, kar premore trgovina v vrednosti 5.000 dan. Med preiskavo so Sagaja in njegovo ženo aretirali, otroka pa so prevzeli ▼ oskrbo orožniki. Sagaj tatvino priznava in pravi, da je kradel že dve leti. Vprašanje je sedaj še, komu je dobavljal toliko sestav« nih delov koles in druee robe ki ie doma na mogvil nabiti._ HUMOR NA OPERACIJSKI MIZI Bolnik, ki mu nameravajo odrezati poškodovano desnico: — Gospod primarij, aii bi mi ne mogli namestu roke odrezati glavo? — Kako vam pa pride to na misel? — Bres flftarv* ae daoea mnogo ladte živi ' rjr .?> {»p .7 t -' f i? v* h H * = f + -