3 nč. ' 74. številka. Izdanje za soboto 21. junija. 1396 (v Trsta, v soboto zvečer dne 20 jan^a 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" izhaja po trikrat na teden t ieatih tadanjih ob tovkih, četrtkih in aobotAh. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : r.% )Qileu mesec . t, 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri meeeo . . „ 3.— , „ . 4,.i0 za pol let« . , . 6.— • « n a.— ».a vb« leto . . , 12,— . „ .18,— Naročnino Jo plačevati naprej na naroobe brez pilložene naročnine se uprava ne ozira. Posamične storilke se dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v lrsf.it po S nvč. izven Trata po S nvč. EDINOST Oglasi ae rađane po tarifa v oetitn; k« naslove t debelini črkami ae plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvalo, do mači oglasi itd.se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva nlloa Gaserma it. 13. Vsako pnimo moru biti frankovano, kor nefrankovana ae n« •prejimajo. Rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pie-colo hit. U. nadat. Naročnino in oglase je plačovati loco Trst. Odprte reklama cije ao pruate poAtninv. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „V' eMuoati J* m o«". Državljanska prava duhovnikov. (Zvršetek.) Naštejmo torej dalje vzglede o razliki v političkih in uradnih med duhovščino: c.) Razžalili bi naše čitatelje, ako bi jim hoteli pripovedovati, kar itak v6 sleherni politiški otrok v nas, ako bi Jim hoteli Se tolmačiti, kako daleč gredo narazen djakovskega in ljubljanskega Škofa pota po politiškem in narodnem polju! Kakor se voda in ogenj ne dasta družiti, istotako nemogoče je, da bi spravili v soglasje politiSke in narodne nazore Strossmayerjeve z nazori Missije-vimi v tem pogledu. Tu niti kompromis ne bi bil mogoč, ker si je vse naziranje dijamentralno na-sprotBtvo. Duhovnika in cerkvena dostojanstvenika sta pa vendar le oba. Mi nismo nikdar in bi si ne upali trditi, da škof Missia ni uzoren duhovnik in skrben viši pastir, a istotako bi hoteli videti onega, ki bi bil drzen dovolj, ki bi hotel reči slabo besedo o duhovniku in biskupu Strossmayeiju. Zato pa je tako, kakor pravimo mi: v jednaki gorečnosti v spolnjovanju svetega duhovskega poklica, v jednaki udanosti do cerkve, nikakor še ni izraženo soglasje v politiških nazorih. Zlasti v svoji sodbi o sedanjem sistemu v Avstriji in o opravičenosti narodnih stremljenj nenemških narodnosti v tej državi sta si Strossmayer in Missia prava antipoda. d.)Glavina-Flapp — Missia. Tu bodi naša opazka povsem kratka. Glavina-Flapp sta prepovedala duhovnikom utikati se v volilne borbe, Missia je toisto — priporočal. Od kodi to nesoglasje ? To je irelevantno, glavno je dejstvo, da je kričeče nesoglasje. Kajti: razlogi, ki sta jih navela Glavina-Flapp za neso-delovanje duhovščine o volitvah v Istri, isti razlogi bi morali veljati tudi za Kranjsko; ali pa narobe: isti razlogi, ki jih je navel škof Missia za sodelovanje na Kranjskem, morali bi veljati tudi za Istro! Mari ni tak6?! Pripoznano bodi, če hočete, tudi to, da so .narodnjaki" na Kranjskem res strašni brezverci, ali tega vendar PODLISTEK. ne more nikdo trditi, da so nevarneji za vero nego pa italijanska gospoda po I s tri — oboževatelji mlade Italije, sovražniki sv. Očeta!! Kje je torej povod nesoglasju ? Nikjer drugje, nego v politiških nazorih in — u p 1 i v i h! e.) Razmere v zbornici poslancev na Dunaju! Tu se nam posebno očitno kaže dejstvo, da je tudi med duhovniki razlika v nazorih. Saj jih vidimo, da stoje jedni v Hohenwartovem klubu, drugi v taboru krščanskih socijalistov, tretji pod praporom „ljudske stranke" barona Dipaulija. Tu vidimo duhovnikov, ki so odkritosrčni zagovorniki brezpogojne jednakopravnosti vseh narodnosti, zopet drugih, ki le platonski zagovarjajo to točko, in trećih, kojim ni baš neljuba germanizacija. Tu imamo duhovnikov, ki se vnemajo za splošno voljno pravo, in zopet drugih, ki smatrajo isto najhujšo nevarnostjo za prestol in oltar. Tu jih imamo, ki so glasovali za uravnavo valute, in imamo zopet družili, ki so se kar zgražali nad tem podjetjem, mene, da znači istu pravi zločin na blaginji narodov, v prilog — židovskemu kapitalizmu. V istem smislu se deli duhovščina tudi izven zbornice. Mi poznamo duhovnikov, ki niao le vestni, ampak pravi puritanci so, vendar ne stoje v taboru pok. kanonika Kluna, ampak v taboru krščanskega socijalista Scheiclierja. Kolika razlika n. pr. med kremenitim in agilnim patrom Stoja-lovskim in pa onimi duhovniki, ki sede, glasujejo in — ubogajo v poljskem Kolu ?! f.) Do danes se še ni oporekalo z nobene strani opisu ostrega prizora med kauonikom Čr-netom in novoimenovanim župnikom v Rojanu. Kako je moglo priti do tacega prizora, kako je moglo priti do pohujšanja, da je bil židovski „Piccolo" takoj obveščen o tem prizoru ?! Mirnim srcem lahko zapišemo : prišlo je tako vsled politiških in narodnih nazorov i z vestnih mladih duhovnikov italijanske narodnosti. In ker ti nazori o naro lnih odnošajih na tržaškem ozemlji niso nazori prečastitega gospoda kanonika Černeta, prišlo je do onega prizora. Povest — Spisal O. K. Srčdn. (Dalje). in. Srečni, ki ne ved6, kaj je gorjć! Gorjć razjeda čestokrat ljudem src6 ! Srečni, zopet ponavljam, stokrat srečni oni, ki je ne poznajo! Taka sta bila Mdrica in Milan. Po oni osode-polni dogodbi sta se shajala skoro sleherni (lan in si delala naklepe o srečni bodočnosti. Zorislava pa je kakor dober angelj posredovala med njima. Tudi Milan seje veselo poprijel kmetijstva, misle med delom na njo, na MArico. Kajti delal je v nadi, 4a dela za M&rico. Krivec se je jako postaral in dejal nekega dne Milanu : „Vidiš, dragi Milan, postaral sem se in le težko še gospodarim. Namenil sem, da tebi oddam kmetijstvo, toda sam ne bodeš mogel opravljati vsega in zato ti je treba žene. Jaz ti je ne bom izbiral, izberi si jo sam po svoji volji*. Milan je molčal nekaj časa, kajti ni se nadejal, da pride tako hitro vse to. Naposled se je ujunačil, rekši: „Ako si jo moram sam izvoliti, naj ' S bo moja žena — Mdrica Dolinova". O teh besedah oblila ga je rudečica. „Tudi dobro", rekel je starec, »toda vprašanje je, je-li privoli Dolin. — Pripravi se, jutri pojdeva snubil!" To rekši odšel je v sobo, pustivši Milana samega. .Torej pride vendar zaželjeni čas!", je vskliknil le-ta. Drugi dan sta šla. Pred hišo stal je Dolin in gledal po griču. V tem je zapazil prihajajoča. Lice se mu je zmračilo in tiho je spregovoril sam seboj: .Kaj za vraga išče Krivec pri meni ? Tega ne morem videti in maščujem se kakor je Bog v nebesih!" A kmalu je izpremenil svoj obraz in dokaj prijazno je rekel došlemu Krivcu: .Kaj je pa va9 prhelo k meni ?M .Važne reči imam govoriti z vami in zatoraj prosim, da bi šli v sobo". — Dolin ni odgovoril na to nič, marveč ju je odvedel v sobo. Tukai sta sćla Dolin in Krivec na stola, a njima nasproti Milan. Krivec je začel: „Jaz sem že star in sklenil sem izročiti Milanu svoje posestvo... .1, kaj to briga mene ?", mu je presekal govor Dolin. Toda Krivec se ni dal motiti in je nadaljeval : g.) Le še jeden vzgled, da ne bomo predolgi. Ta vzgled smo si prihranili za nazadnje kakor klasično pričo! Ta priča je — goriški .Primorski list"!!! Blagopokojni kanonik in poslanec K1 u n je bil informator glavnega glasila slovenskih konservativcev, je bil voditelj naših konservativnih poslancev na Dunaju, je bil zaupnik škofa Missie, je bil predsednik konservativnega političnega društva na Kranjskem, bil je torej, to lahko rečemo: poklicani tolmač mišljenja in čutstvovanja slovenske duhovščine! In tega duhovnika in voditelja slovenske duhovščine je u e -dolgo temu napal .Primorski list*, tako hudo, kakor ga nismo mi nikdar, ko vendar nismo nikoli skrivali svoje nesoglasje s politiko Klunovo. Ergo ? Gg. duhovniki okolo .Primorskega lista" sodijo drugače o politiških odnošajih, nego je sodil blagopokojni kanonik Klun. Le-ti vzgledi kažejo dovolj jasno, kako vsakdanji dogodki in nrav politiškega življenja neizprosno logiko dovajajo ad absurdum trditev, da sta nerazdružno spojena verski Čut in politiško mišljenje. Naša izpoved je torej taka-le: Z vso silo in vso odločnostjo se bodemo vsikdar upirali zahtevanju — in naj pride isto od katere koli strani —, da je duhovnika izključiti iz politiškega življenja. To pa ne le vsled uver-jenja, da je duhovščina važen činitelj v našem narodnem življenju, ampak tudi v zmislu zares liberalnega načela, da gredo duhovniku vsa državljanska prava, kakor vsakemu drugemu državljanu! Z druge straui pa istotako ne bi hoteli pripoznati, da je kdo poklican voditeljem naroda že zato, ker je duhovnik. Zgornji vzgledi kažejo, da je absurdno tako zalitevanje. Za duhovnika zahtevamo vsa državljanska prava, ali duhovnik na drugi strani ne sme pozabiti, da je izpostavljen javni kritiki, kadar koli vrši svoje javne politiške pravice. Kakor za vsakogar druzega tako velja tudi za duhovnika pravilo: da je njega usposob-ljenje za politiško vodstvo zavisno od njega po- „A mojemu sinu treba žene, delavne in poštene žene, in spoznal sem, da bi bila Milan in Mdrica lep par !" Ni še izrekel vsega, že je ustal Dolin, temnega obličja, ter je zakričal: .Kaj, svojo hčer naj bi jaz dajal sinu onega, ki mi je odvzel nevesto; ne, nikdar ne !* Tako je kričal razdraženi Dolin; v tem je pritekla Mdrica in vprašala : .Kaj vam pa je, oče ?" Ko je zagledala Krivca in Milana, porudečela je, kajti takoj ji je prišlo na um, zakaj da sta prišla ta dva k Dolinu. .Kaj mi je, vprašaš; i, nič ni, samo tebe nočem dati temu", pokazal je na Milana, „in sedaj z Bogom ! Le pojdita !" Milan je pogledoval sedaj Krivca, sedaj Marico. Slednjič je rekel Krivec: .Poidiva, Milan; saj vidiš, da ne da hčere!" — Milan je odšel kakor brez uma za svojim očetom, pustivši v sobi le jokajočo Milico, kajti Dolin je bil itak že poprej odšel iz sobe. Razburjenost Dolinova se je zdela čudna tudi Milanu in Marici. Samo stari Krivec ui bil videti razburjen; le med potjo je miniral med zobmi: „Saj sem vedel, da pride tako!" (Pride še). sebnih političkih in narodnih nazorov. Mi pozdravljamo radostnim srcem vsakega bojevnika duhov-skega stanu v naših narodnih vrstah, ali predno smo mu poverili mandat, moramo vendar poznati njega osebne nazore o raznih vpraša-n j i h, z a n i m a j o č i h nag narod. Ne le po stanu, ampak tudi osebno mora biti dotičnik vspo-sobljen za narodnega voditelja. To velja za nižjo duhovščino in to velja tudi za — škofe, saj nam škofje prihajajo iz vrst nižje duhovščine. In tega si ne moremo misliti, da bi se izobražen človek mogel kar hkratu iznebiti svojih ukoreninjenih poli tiskih nazorov, kakor hitro se je povspel višje. Zavarovati pa se moramo pioti temu, da bi kdo hotel izvajati iz tega, da smo sploh nasprotniki politiškega vodstva v rokah škofov. Kaj še: ampak mi molimo Boga, da bi nam dal samih takih škofov, ki bi bili po svojem mišljenju in Čutsvo-vanju osebno usposobljeni za političko vodstvo našega naroda. A piiori in brezpogojuo pa ne moremo niti duhovnikov pnpoznati politiškimi voditelji. Gospoda goriška, čujte naš posredovahu predlog! Dajte, razpišite nekakov plebiscit med istrsko duhovščino, da vidimo, koliko hrvatskih in slovenskih duhovnikov bi si želeli Flappa svojim političkim in narodnim vodileljem ! Ako se večina med njimi izreče zanj, potem se uklonemo tudi mi va8im teorijam. Ako pa se večina izreče proti njemu, potem že celo ne smete zahtevati od lajikov, da ga pripo-znajo svojim politiškim voditeljem. Narod mora zahtevati toraj za svojo duhovščino — v zmislu izvajanj dra. teologije in profesorja cerkvenega prava, dr. Scheicherja — popolno svobodo in samostalnost v izvrševanja državljanskih pravic, kajti le tako more narod spoznavati in izbirati si na vse strani usposobljenih voditeljev med duhovščino. Poiitiike vesti. V TRSTU, dne 20. junija 189«. Madjarsko nasilje in — socijalna demokraciju. O bistvu sedanje socijalne demokracije smo, tako vsaj menimo mi, že davno na jasnem. Socijalna demokracija, kakoršna je danes v Avstriji in na Nemškem, ni druzega nego orodje v židovskih rokah. In to ne le stvarno, ampak tudi že formalno. Na čelu nemške socijalne demokracije stoji Žid in milijonar Singer, na čelu dunajske pa židje Adler, Ellenbogen in družba. Demokracija in židovstvo — siromaštvo in plutokracija, uprežena v jeden in isti voz, to je sicer nekaj absurdnega, nesmiselnega nenaravnega: ali ta gorostasni nezmisel je vendar postal tu resnica. Židovstvo je — ta poklon mu moramo napraviti — izboren kalkulator. Mislilo si je: socijalna demokracija je tu. Gospodarski in socijalni odnošaji, kakor jih je ustvaril lažili-beralizem, bodo tudi v bodočnosti le povspeševali množenje socijalne demokracije. Ta mogočna struja se obrne gotovo v prvi vrsti proti velikemu kapitalu — a ta je po velikem delu identičen z židovstvom —, ako jo bodo vodili prizadeti delavci sami. Tako razmišljevaje so si mislili židje: pa postavimo se mi na čelo temu gibanju 1 Posrečilo se jim kakor so si le mogli želeti; iz nevarne socijalne demokracije postala je slepa služkinja židovstvu. Le z židovskega stališča motri ta karikatura prave delavske stranke vsako vprašanje in tako tudi odnošaje na Ogerskem. In zato hita od zmote v zmoto, tako zatajuje ob vsakem koraku zares de-mokratiška načela, načela jednakopravnosti in pravice. V zmislu tega tesnega prijateljstva do židovstva je naša socijalna demokracija verna prijateljica Židomatljarom. Le-to je te dni posebno povdarjal znani apostol socijalne demokracije dr. Kronawetter, rekši: „Madjari zaslužijo našo podporo, in mi ne sme dopustiti nikakor, da bi prišle v nevarnost njih svobodno-stue ustanove". Tako nizko je zlezla ta socijalna demokracija, da še hvali iu proslavlja najguusniše moralno in materijalno nasilje, da označuje kakor svobodomiselne razne madjarske ustanove, namenjene v to, da večina prebivalstva ostane brezpravna masa v politiškem in narodnem pogledu. Liberalna se vidi naši socijalni demokraciji država, v koji se materam tako rekoč iz naročja tržejo otroci, ki se potem pomočjo najnemo- ralnejih sredstev mečejo v žrelo nasilnega raznarodovanja. Liberalna da je taka država, v koji se vrši toli nemoralni in vnebovpijoči lov na duše ?! Liberalna da je taka država, v kateri je velika večina prebivalstva izključena iz narodnega zastopa ?! Liberalna da je taka država, kjer se mečejo v zapor oni, ki se drznejo povdar-jati javno svojo ljubezen do svoje krvi in ako se drznejo izreči le besedico najrahleje kritike na grozni korupciji, ki izpodjeda in gloje na javni blaginji ? ! To vse se vidi liberafno naši socijalni demokraciji. A ta socijalna demokracija naj se nikar ne čudi, ako jo danes ali jutri zadene usoda kakoršno — zasluži. Taki pojavi so le na sramoto ideji poštenega demokvatizma. Antisemitski „Deut-sches Volksblatt" opaža prav dobro: „Kdor je pravi demokrat, kdor je res svobodomiseln, t a mora podpirati tlačene nemadjaške narodnosti in ue njih mučitelje v". Italijanska zbornica poslancev. V seji dne 17. t. m. je bilo prišlo do burnega prizora, ko je zahteval znani poslanec Cavalotti, naj se mu mn povedo vzroki, zakaj so se v oficijelni brzojavki o oproščenju generala Baratierija potajiie one besede, ki so govorile o tem, da je Baratieri navel kakor vzrok, da se je odločil za bitko pri Aba Garima, tudi to, da je vlada pritiskala nanj. Vojni minister Riccoti je vzel nase vso odgovornost na izpuSčenju onih besed. Rekel je, da je storil to iz pravicoljubja nasproti prejšnjemu mini-sterstvu, kajti počakati je hotel na besedilo razsodbe, iz kojega je hotel posneti, da-li so osnovane one besede. Foloženje na Kreti. Iz Aten javljajo, da je Turčija pomnožila svoje sile ob meji. V Rethymo pribegli so napadli vojaško pekarno, ker jim je popolnoma nedostojalo kruha. Nadalje poročajo, da se regularni turški vojaki napadli neko vas na Kreti, opustošili hiše, razrušili Štiri cerkve ter da so skrunili mrliče na pokopališču. Te vesti sta potrdila tudi poveljnik angleškega križarja (vojne ladije) in angleški konsul. Uradni list Grški je objavil dekret, ki privo-Ijuje vladi kredit 300.000 frankov za begune s Krete. Zvršetek vojne v Eritreji. V današnjem zjutranjem izdanju zabeležili smo zasebno vest, glasom katere je kralj Umberto podpisal naredbo, ki odpravlja vojno stanje v Eritreji. To vest potrjuje včerajšnji rimski službeni list „La Gazzetta ufficiale" priobčivši omenjeno kraljevo naredbo. Ta naredba ima datum 18. t. m. Različne vesti. Odgovor mladim reformatorjem okolo lističa „L' Amico" »Naša Sloga" je nedavno — tudi mi smo ponatisnili ono zasluženo obsodbo — okrcala po prstih one mlade duhovnike, ki se zbirajo okolo katoliškega lističa „L' Aiuico", ker niti ob smrti župnika Thalerja — torej mnogo mnogo starejšega jim duhovskega tovariša — niso mogli brzdati svoje narodne jednostranosti. Na lekcijo, ki so jo prejeli od „Naše Sloge", odgovarja „katoliški" „L* Amico* na dolgo in široko. Na vsa ta zvijanja replicira „Naša Sloga" : „Ali veste, česa so se oni bali ? Resnice, ki smo jo povedali mi in kojo bi bili morali priznati tudi oni sami, ako bi bili hoteli ponatisniti vso našo vest. Ti nazovi-katoliki zvijajo se kakor ljuta kača, prevračajo naše besede in bljuvaje na nas svoj „reformatorski* strup, ali na srečo nas ta strup ne more doseči. Mi poznamo dobro te „p r e o b r n j e n e" pisune, one glasovite pritlikavce, kojim se smejajo deca po ulicah, in ki so si drznili trditi, da smo se mi tožili na pisune okolo „Amica", ker niso zapeli slavospeva blagopokojnomu župniku Thalerju. To je prosto obrekovanje in groba laž. Mi smo se potožili jedino radi tega na „mlade reformatorje", namišljeno najuzorneje katoliške duhovnike, ker nimajo niti toliko kršćanske ljubezni, da bi bili v svojem listu vskliknili pobožnemu in velezaslužnemu duhovniku: Bog te pomiluj!, kar bi bilo storilo vsako krščansko bitje že po svoji naravi. Niti na misli nam ni bilo, da bi hoteli udarjati po uredniku — po imenu samo — Petronio, ki gleda, da si tudi tem načinom zaiuži koji goldinarček, da pošteno preživlja svojo obitelj, ampak hoteli smo le poka-, zati, kako se boje junaški „reformatorji* priti na dan se svojimi imeni, ter se po kukavičje skrivajo za ledja častivrednega rokodelca. Ali se morda bojite izložiti svetu na ogled one krasne „figure" vaše ? Da nimate prave krščanske ljubezni, kaže sam naslov vašemu listu, s katerim hočete dokazati, da je Jezus umrl samo za katolike — Italijane. Saj, ako bi imel kaj dobrega v sebi ta vaš listič, skrbeti bi morali, da ga čitajo in se po njem ravnajo tudi katoliki Neitalijani — v kolikor ga razumejo. Ali da, vam je katolicizem deveta briga, vam je do italijanske politike iu do nič druzega. V koliko da je naš list glasilom „šizme", o tem ne pristoja sodba vam, o „zelena" gospoda. Naš list čitajo in podpirajo škofje in naj-uzorneji duhovniki Primorja, kojim niste vredni vi, da otresete prah z njih čevljev; in dokler nas ne obsodijo oni, se mi le smejemo vašemu mrzkeum obrekovanju. Vi bi niti ne izdajali svojega lista, ako bi vam ne bilo do židovsko-liberalne politike v Primorju. Za veča politiška podjetja zatekate se k lažiliberalnemu „Indipendenteju" ter k židovskemu „P i c c o 1 u", a za manje take spletke je dober tudi vaš list „L4Amico"! Ali vas ni oblila rudečica srama, ko ste napisali nedavno, da je v rojanski župniji dvakrat toliko Italijanov, kakor Slovanov, ko je bil po liberalnem občinskem zastopu imenovan tamošnjim župnikom „Italijau" J u r i z z a, kojemu pojete slavo do devetega neba ? Kje vam je sram, kje vam je človeški obraz, dični in zelen naši reformatorji ? Vam je prav, da je slovenski župniji usiljen vaš p o 1 i ti 3 k i somišljenik, in naj se pri tem tudi pogube vse duše te župnije. Vi govorite največo neresnico, ko trdite, da se borite za vero in moralo, čemur utegne verovati le koja po vas zaslepljena svetohlinka. Pod krinko vere, bodi pravo ali krivo, zagovarjate, branite in širite Italijanstvo v Primorju, grdč in psuje javno in tajno vse, kar je našega, kakor delajo tako tudi vaši — vsakako odkritosrčneji — 1 a ž i 1 i -beralni in židovski tovariši iu — prijatelji. Sv. mala zaduinica za pok. nadvojvodo Maksimilijana. Vesti, ki smo jo priobčili pod tem za-glavjein v današnjem zjutranjem izdanju, dodati nam je, da je to službo božjo v kapelici Miramar-skega gradu daroval preč. g. župnik s Kontovelja, prisostvovalo pa je sv. maši vse službiusko osebje grada. Pridružil se jim je tudi poštami sodni sluga tukajšnjega sodišča Fran Marusič, ki se je bil udeležil vojne v Meksiki pod pokojnim cesarjem Maksimilijanom. Ta meksikanski veteran prihaja vsako leto redno — letos že v šestič — k zadušnici v Miramar, da moli za blagega svojega pokojnega gospoda. Imenovanja. Minister za vnanje stvari imenoval Je naslovnega policijskega višega komisarja v Trstu Ernesta Z e k e 1 y - j a pravim policijskim komisarjem za Trst. (Policijski komisar Mihalj Pertot, kojega imenovanje smo objavili med najnovejšimi vestmi v danasjem zjutranjem izdanju, ostane dodeljen i nadalje okrajnemu glavarstvu v Spljetu). — Deželno više sodišče v Trstu podelilo je pravnemu vežbeniku na deželnem sodišču v Trstu, Viktorju Stegti, službo avskultauta. Potrjena zaplena. Dno 23. maja t. 1. je zaplenilo tukajšnje državno pravdništvo list „L'lndi-pendente" zaradi članka „Le imposizioni di alcuni pri vati". To /apleno potrdilo je tukajšnje deželno, kakor tiskovno sodišče. Odgovorni urednik tega lista pritožil se je proti tej razsodbi na prizivno sodišče, toda isto je v včerajšnji razpravi potrdilo zapleno, obsodivši list na sodne stroške. Nekoliko pevcev druitva „Kolo" v Trstu priredilo je minolo nedeljo, t. j. 14. t. m., izlet v Herpelje. Izleta udeležilo se je 26 pevcev pod vodstvom pevovodje g. A. Ražema in lepo število prijateljev društva. Došedši po železnici v Herpelje, podali so se izletniki v gostilno k „Baši" (Barčenki), v čije dvorani se je takoj pričela pevska zabava. Pevci so zapeli nekatere pesmi, ki so naravnost očarale poslušalce. Dovoljeno mi bodi, da navedem nekoliko teh pesnij: „Eno devo", „Slovenca dom", „Ti osrečiti jo hoti" itd. O odmoru nazdravil e g. K. društvu, naglasivši, da dobro zna, da ima „Kolou v Trstu marsikojega nasprotnika, ki želi pogin mlademu društvu. No, dejstva pa kažejo, da ao vsi ti napori zaman. Govornik je izrazil svojo radost na vstrajnosti društva, naglasivši, da baš mladina naj se vadi v petju, kajti petje vzbuja narodno čustvovanje, in narodno zavednost. Napil je društvu kakor vzgojevalcu mladine. Tej napitnici so prisotni — dvorana bila je polna ljudstva — pritrjevali živahnim odobravanjem. — Zatem je pozdravil društvo učitelj g. Š i š k o v i č. Izrazil je svoje veselje na tem, da je priredilo društvo svoj izlet baš v Herpeljc in željo, da bi društvo tak6 napredovalo, kakor je pričelo: vstrajno, nevstrašeno. V imenu domačinov pristavil je nadejo, da „Kolo" skoro zopet obišče Herpelje, a prihodnjič da nastopi že oficijelno. Pesem se je vrstila za pesmijo, napitnica za napitnico. Čas je naglo potekel. Težko so *e izletniki ločili od domačinov, kjer so našli toli prijateljski vsprejem. Ta izlet bodi v spodbujo „Kolu", da stopi pogumno v javnost. Poskuien samomor. 30letni težak Emil Bensaja iz Sicilije, stanujoči v hiši št. 9 ulice Malcantou, zavdal se je sinoči s fosforjem, katerega si je pridobil s tem, da je razstopil glavice žepljenic v vinu. Izpivši to brozgo, sel je iz hiše, toda na ulici prišlo mu je zlo. Mimoidoči ljudje so hiteli po Trevesa, ki je odpeljal moža v bolnišnico. Tam so mu izprali želodec in s tem odklonili vso nevarnost. Bensaja je hotel umreti baj6 radi tega, ker se mu je izneverila ljubica. Nezgoda ali poskuien samomor ? Sinoči izvlekli so iz morja moža, ki je padel ali skočil v vodo raz pomol št. 4 v novem pristanišču. Prihi-tevši zdravnik iz zdravniške postaje dal ga je prevesti v bolnišnico. Mož je bil rnzburjen. Povedal je, da je 681etni težak Ivan Kurelič, službujoči na južni železnici. Izjavil je, da se je hotel utopiti, to svojo izjavo pa je opozval v bolnišnici, rekši, da je le po naključju padel v morje. Ha]duštvo na Turikem. Iz Sredca javljajo včerajšnjega dne: Nekaj dni sćm slišati je streljanje ob bolgarsko-turški meji. V gorovju namreč je mnogo turških tolovajev, ki plenijo vse, kar jim pade v roke. Stanovniki sela Kiševa v vilajetu Solunskem izjavili so na kratko vallju dotičnega okraja, da se bodo znali sami ubraniti tolovajev, ker se oblasti ne brigajo za hajduštvo. Zatorej streljanje. Ogenj. Včeraj okolu poludne jelo je goreti v prodajalnici steklenine tvrdke M. Hoge v ulici S. Antonio hšt. 4. Ogenj je navstal vsled tega, ker se je bila po naključu prevrnila goreča svetiljka na petrolej, se razbila in se je vnel petrolej. Plamen se je seveda polotil slame, v kojo so bile povite posamične posode. Gasilci so se trudili jedno dobro uro, dokler se jim ni posrečilo vdušiti ogenj. Škode je par sto goldinarjev, toda blago bilo je zavarovano. Najstarejši general ruske vojske. Te dni je umrl v Peterburgu najstarejši vojak ruske vojske, generalni poročnik A. J. Imškenerskij, 109 let star, Italija in Francoska. V včerajšnji seji italijanske zbornice poslancev izjavil je minister za poljedelstvo, da je vlada sklenila službeno udeležiti se svetovne razstave, ki bode leta 1900 v Parizu. Na to udeležbo pozvala je bila francoska vlada italijansko posebnim vabilom. Preosnovana ura z zvezdami kovo ho žepna ura iz fan-gon-zlata, kakoršno imamo pred seboj. Da ne bili obveščeni v naprej, smatrali bi bili to uro pristno zlato, tako elegantno in efektno so kaže. Toda ne le zunanjost; stroj te ure, ki je sestavljen po novein sistemu, je takć točen in natanjk, da sodimo, da preosnovana ura b« v kratkem priljubi našemu občinstvu. — Preosnovane ure z zvezdami Ha rt ford Watch C°- razpošilja poznana Dunajska tvrdke za ure iAnton Rix & firuder, Dunaj, II. Poblize je razvideti z oglasa, uvrščenega v današnjem izdanju, Tvgov^nulve bvaojnvke in veatl. JiaalmcbBti. Paenioa za jenon 6.«1 79 kil. « 6.30—6.90.. od 80 kil. f. 6.85—6.95 od 81. kil. i. 6-90 — 7-—, od kil. for. 6.85 - . 6.95 —.— proso 6*10—tt-40. Pšenica: Trg nespremenjen, povprašanje bolje. Prodaja 25,000 met. stut. Oves stalno. Rž, ječmen in koruza mlačno. Vretno: lepo. ?Taga. Noruuiiiriuii sladkor for. 13.60, oktober-december 13,55. Prag*. Centrifugal novi, p«>»tavljne v Trat a carino vred odpošiljata presni f, 35'— —.— Concae*e 37.50—38. Četvorni 3775—38. V gla/ali («odih) 39.49—.50 Havre. Khvu Rniito* good za juni 70*75 rn oktober 69.— Malo bolje. Hamburg. H»nto» good »v^rnee 7» juli 58.75 za sept mber 58.— za december 56.— neodločeno. dunajska boran 20 Junija dane« včeraj Državni dolg v papirju . . 101.35 101.30 n . V HTM lir II AvHirijt-ka rf>i>;a v zlatu 101-45 101.35 122.85 122.86 . ^ v Vrctiah . . 101.20 101.20 Kreditne rtkt-ije..... . . 349.75 35025 Loudon 10L»t. . . . 119.90 119.90 Nnf"»l«oni ...... . 9.52«/, 9.52 ao ninrk . ... 11.75 11.75 100 ttalj. lir . . 4l50 •14*55 Najnovejše vesti. Dunaj 19. Čevljar Josip Kotek proglasil je sebe in ženo brez vere. Magistratni okrajni urad je odredil, da hčere morajo obiskovati rimskokatoliški veronauk. To navedbo sta potrdila na-mestništvo in ministerstvo. Kotek se je pritožil proti tej odredbi na upravno sodišče. Le to pa je odbilo naredbo, ker le o menjanju vere imajo sta-riši pravico določiti otrokom veroizpovedanje. Carigrad 20 V Houvanu so nastali neredi. Druži so uničili tri kompanije. Francoski poslanik je obnovil svoje korake radi Krete, zahtevni je. da se imenuje krščanski guverner in d« se zopet skliče deželni zbor. Nekoji drugi poslaniki so se že pridružili tem korakom, drugi čakajo na navodila. Podpisani zahvaljuje se v svojem, kakor tudi v imenu svojih nerio-letnih otročiCev in drugih sorodnikov vsem blagim prijateljem in znancem, ki bo se nas spomnili na katerikoli način o priliki nase velike žalosti na zgubi soproge oziroma matere bodisi dejanskim sodelovanjem pri pogrebu, bodisi izražanji sočutja. Bog plati stotero ! TRST, 20. junija 1896. Fran Kenda. Rrat'O Rihorift izdelovntelji oglja v sv. Petru, Dl ClljD mucu IO, priporočajo svoje zttloce v Trstu: Vin 1'ondarea it. 1, Plazza della Valle 2, via Madonnina 2, Piazzetta Cordaiuoli 2, z uhodom tudi v ulici lorrente po najnižjih, oenah. Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metre Itd. Nnročbe se npremljejo tudi z dopisnico. Nfl fllaonviril p°duČovala na svojem domu tjKMUvll U kakor zunaj učenka prve učiteljice. Zmerno plačilo. Ograda 477 (Vrdela pri hv Ivanu). H^Eii3li^[i»g^CTUH3GiiaGiigina| GjjilGin) lltidGflgG^lniillnrihiillniiltnBGiiaiiiHfBl Zaloga pohlitva tvrdke Aleaadndro Levi Minzt Trat, Via Rlborgo, 21 in Plazza Veochla it. 2, nasproti prehodlšču pod ljudsko Solo v starem mestu. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. igRagnuoiSBEiSSSBSSS&SSSSl SSSS |19ISS5SSS5S555Si;ipi0S5S9fiiE Vla Nuova na vogalu via S. Lazzaro Nove naročbe najmodernejšega blaga za 8pomtadno sezono so nam užo prispele in jH ho: Perkali, sateni, g^jS t volnene tkanine za 7 gospe in gospodo. Ve- liki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in velikosti. Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarke. Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obiBk tako meščanom, okoličanom in zti-najnirn naročnikom se priporočata udana Alte & Zadnik- Franjo Toman podobar in pozlatar, Križevniški trg it. I. Ljubljana, se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima sv. ltazpelu, okvire (Goldleisten) slike, cdfe, kroglice za vrvi itd. Pekarija in sladčičarna ulica Stadion, 20. Trikrat na dan sve£ (frišen kruh. — Prevzem i domači kruh v peko Raznaša no kruh po stanovih, krčmah in gostilnah, oddajalci dobe odbitek. Moke navadne in fine na debelo in na drobuo Raznovrstne nladčicu ukusne in po ceni, biskote ZALOGA OGLJA in DRV Danijel Pillin, v Trstu, ulica Scussa. Bukovo oglje I. vrsto 10> kgr. gld. 3.- ; drobno oglje gld. 2.— I • O kgr. — Kok i i občinske plinarne Tržaške po gM. 2.— 10O kgr., gld. 1,— 50 kgr. - petrolej po 16 nvč. Postrežba točna, tudi na drobno. Liniment. Capsici comp. a sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečin« lilažeče mazilo; dobiva ho po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh le-karmih.Zahtova naj ko blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo i a kratko kot Richterjev liniment s „sita" tor naj se previdnostno v sprejmejo lo take steklenice kor pristne, ki imajo znano varstveno znamko „sidro". Richterjeva lekarna „ Pri zlatem levuM v Pragi. G. T6nnies Ljubljana. tovarna strojev in kovačnica za kotle. ----- Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa Anton Košir v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah Štev. 39, poleg juž. kolodvora priporoča svojo zalogo izvrstnih jermenov za a*x>oje kilt od f- 2,(10 d> 3.30 potem Jermena za šivati in vezati. Cenike na /.alitevanjo zastonj. jGF Kovčekl „en gros" gg. tovarskih cenah. trgovcem po najnižih „Tržaška posojilnica in hranilnica" (regis trovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSTU, Via Molin piccolo št. 1, I. nadstropje. (blizu mtitga puitnega puiiU>n/a) Daje posojila na vknjižbo po S'/."/., menjice po 0%,zastave po »'/»%• Sprejema hranilne vloge in jo obrestuje po — Uradne uro so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vnaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deloži ho lahko plaču-jojo v mesečnih obrokih po 1 gld. tor znaša v*aki delež 10 gld. » Izdelovanje orijentalskih cukrovin A. Maršner - v Pragi, EraL VinoMj „PlMa." - Varovati se |o ponarejevan]! — Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz) ulica Mofelli 17 ae priporoma p r e ć. duhovMini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: mon* Strane, knlihov, itd. itd. po najnižji ceni ▼ najnovejših in lepih oblikah. Stare reii. popravim ter jih v ognju poarohrim in pozlatim. Da si zaraurajo tudi menj premožne orkve omisliti razne crkvene ntvari, ne bodo po želji prečantitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! 2—24 Tovarniško izdelovanje strojev in vsakovrstnih aparatov Ivan Schindler, Dunaj, Himben Aparati in stroji za poljedelstvo, vinarstvo, kavarne sla d-Sčičarne, gostilničarje, mesarje, likarje, sedlarje, tapetar je Mor tndi za gospodinjstvo, po .najnižih tOTarapi cenah. Katalogi v slovenskem ali hrvatskem jezita z nad lodobami na zahtevanje zastonj in Ho, Obrniti se je naravnost do lastnika: m IVAN SCHINDLER Dun^J . Hlmbarg. Le 2 gld, 10 nč. Naia Dunajska tvrdka naročila nam je, da povpem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Radi tega razprodaj amo 40 zel6 lepih in koristnih predmetov v ceno, kakoršne Se nikdar ni bilo, za samo 2 gld. 10 nč. in sicer: pozlaćeno uro, urejeno na minuto, o čemer jamčimo za jedno leto ; pozlačeno verižico, koje zaradi nje Bijajnc vnanjonosti ni razločiti oil prave zlate ; komadov dvostrokofinih robcev ; zelo lepo žepno zrcalo slino brušenim steklom; krasno svilnato ovratnico, najnovejSoga kroja; jako fino naprmio iglo z umeteljnimi briljanti; krasno častniško usnjato novčarko iz zelo finega usnja; komade jako finih naprsnih gumbov iz po-narejenega zlata iu umeteljnimi briljanti; 2 komada zapestnih gumbov iz ponarejenega zlata z mehaničko patentovano zatvornico ; 1 zelo elegantno pariško zapono za goBpti ; 1 flnn torbico za smotko ; 1 fin ustnik za smotke ; 10 komadov linoga angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih angleških kuvert. Vseh teh 40 krasnih predmetov vkupo z uro vred stane le 2 goldinarja 10 nč. Z nnročbami treba seje kolikor možno požuriti ker zaloga no traja dolgo in se nikdar več v življenju no pojavi tako ugodna prilika. Razpošilja po postnem povzetju Krakovska ekspedicija za ure F. WINDISCH Krakovo, št. 7 NB. Kar ne ugaja, v«pr«Jme bm takoj nuzaj. 1 m gostilničar v Trstu, ulica Solitario št. 12 priporoča gospodom krCmarjem v Trstu in v Gorici kakor tudi okoličanom Goriškim in Tržaškim ter posamičnim obitelj em svoje izborno vipavsko vino in pa izvrsten risling iz lastne svfje zaloge v PRVAČINI štev. 94 in v TRSTU, ulica Solitario štev 12. Srebrno kolajno odlikovana pariška Luizina Crema Cena I gld. Navod za porabo j vsaki šknt-ljici. Pošiljatev na doielo, ne da bi se označila vsebina. deluje takoj, polt polahko napenjaje, delajo belo, gladko in odpravlja nelepi hle-k popolnoma in trajneje nego najboljši prašek.vsled česar jo je smatrati prevažnim toaletnim sredstvom za gledališča plesi itd. Poskusimo samo in ugladimo nekoliko kožo. Ista pokaže nam se takoj gladki-jfto in svežejšo. Poglejmo svežo, krasno polt mladenstveiiega obličja. Taka polt je vedno že po naravi napeta. Ako ti te la»tnosti nedontaje, imajo povsem mladi že velo, vsuhnelo polt, podobna koži Btarcev. Kozmetiki so doslej vedno nastojiili temu odpomoči s tem, da so polt poskušali napraviti ilnejšo, da bi ji podelili l«*p kolorit; na to pa doslej ni mislil nihče, da bi sestavil popolno ko* »metiiki preparat ki bi vzdržaval polt vedno nekoliko napeto, ■ Čemer bi le-ta pridobila vse. Uradno Izkušena, neškodljivost zajamčena. Glavno zalogo za Avstrgo ima [«j slAma r Pragi, na Kralj. Vinogradih, Palackeho nI it. 7. N0TOT! C_______ gin. NOVOST! Reformovana ura z zvezdami od Hartford Watch Company izpodrine Švicarske ure popolnoma. Ta reformovana ura, katera ima popolnoma nov listam, je gledd natančnosti in točnosti edina svoje vrste. Ta reformovana ura dopošilja se v umetno cizeliranih masivnih okrovih iz zlata, „fa<;on". Zlato fapon je nova zlato-barvena kovinska zmes amerikanskega izvora in nikakor ne Bamo zunanjo pozlačenje ali platiranje, marveč jednaka zlata barva kakor zunaj gre skozi vso kovino ter ae lato zdrži proti kislinam ravno tako, kakor pravo zlato. Vsled popolnoma nove posebne kovinske zlitvine ne dajo se te reformovane ure razločiti cel