PROSVETA GLASILO ST.OVENSKE NAR PODPORNE JEDNOTE IU„ petek, 2. septembra (Septemhf 2), 1932 , na« ari ^ "ort. t. 1M1. 'authom»4 - jI— M, m suh.cripiion *.oo dTEV.—NUMBER 208 lKT0-YgAB XXV, Izdelovalci i*rač zastavkali 3500 delavcev rtvoMlralo proti neanombn faameram Župan zagrozil Hey/.. iav o p f a THAT T/f/A/*-/. CATC H //v f fr/.,. i M-fA-M / THI3 /9 A SNA*. /ff#T.fJ i (iitenv svoj« pc jena proti ali flA&tfPu narodno korakali s priučenim korakom, srv*ialnpcra umevanja in kurtun*^ ^■■npf PEOSVETA BNLlOOnatMKVT na»oun» rooroa. Mr. —r ^rž^1 " 111 nu« « m^iniin «n ml tm-m Glasovi jz naselbin Za n Utira M is rasnih krajev - IMUU» v oktoMJU, M pri~*r »A««. II, IMI>. l**m M M IHiM« »MOTI. »•■ Ji • Utoinji Ulior Pay Labor day, praznik organiziranega delavstva v Združenih drtavah, ki Je vaško leto prvi pondeTjek v septembru, je bil pokJoitfen delsv-Wq6 njihovih vil jih. Ameriški kapiUUsti IU, da je dobro, če delavec po^vs sa v letu in deloma parsdira po ulicah z n rodno zaaUvo ns čelu ter posluša patriotičoe ovo;e, v katerih m naglašuje, ds morata "kale delo" biti aložna, ker ne moreta obaU-Ug brez drugega, ln v katerih ae poje slava ivim mišicam". »razoik Je torej pokloojen. "Dobri kapital" ustavi delo — in delavci morajo počivati, če hočejo ali nočejo; vaa deiela počiva. Delavca ns j* v parado, a dobro je, da as postavi io {iS je owd njim in kapiUlom "prijatelj-~HHftsrJe" Morda mu njegov bos« namigne k ds Je za delavca bolje, k ae ne skriva doma na svoj praznik ... In ker med fclaveem in boasom mora blU "prijateljsko rasmerje," js naravno, ds as delavec noče zameriti . . . Kadar so v Ameriki "dobri časi" in delavci V splošnem delajo, Je Labor day dobrodošel dsn počitks. Velika večins delsvcev se navadno isogne oficielnim programom unij — paradam ia shodom — in se Is zjutrsj odpelje kam na dadsle, ns izlete k vodi, kjer imsjo športne iffs, ribarjenje is druge Uke reči. Ker sU dva praznika, nedelja ia pondeijek, so odftli te ▼ soboto po dolu. Delavske unij« imajo navadno veliko piknike na svoj prasnik in posebni viski vozijo delavce ns "prasnovsnje". Gostij ia zabave je dosti, kadar so "dobri časi" v de- Pohod v Južni del Wtnob* CarUav^e. Dl -Meato ztyrali* |čs je bilo v Stauntons, BI. Tsm 1 smo se skuj a j sešli. Premogar-I Ji s severnega in centralnega Illinois*. 04 Um amo na avtih in trokih nadaljevaU tn^evo pol v južni del Illirioisa, z upanjem, da pršimo ondotne premogarje v naše vrst*, da m se skupaj zdrufcU 1® afcUPno Podeljevali boj proti aodanji leat-vjc|, ki jo hočejo nam vaUitl $ 80,000 broječo množico, ki se Je počasi razvila v 40 milj dolgo fronto, smo af pomikali proti omenjenemu teritoriju. Ob S. uri amo se približali predmeat-I ju Pincanville. Tam ao nas uaU-vile okrajne oblaati za nedoločen čas. Nato ao prišli državni policaji, ki ao nam zopet odprli pot. In tsko amo nadaljevali, upajoč, da ae ie enkrat pririnemo do malega mesU Dowell, ki nam j« na razpolago, da v njem Bili smo prevarani, bilo 9m takih teaih imajo delavci avte pa ni treba, da bi ie vai gnetli v vlakih, uMčnih vozovih in buaih; delavaki oče in delavska mati aU s otroki vred !n z zslogo provUnU zsaedls avoj for-dek In družina Je oddirjsla na deželo. Ut0M ps je drug*čf. Kakih trideset milijonov auverenih drtav-" vljaok ln njihovih otroj; Js ns Usti Dvanajat milijonov mot in iena prizadetih in osUli ao odvisni od ni k dolgo, v neštetih primerih fte dolgo, dolgo — in prssnik t« počitek aU vsak da*, k * to lshko imenuj«- prasnik ln počitek. Favdka k davno ni več; bančna vloga Je propadla la morda js k sadnji kredit isčrpsn. Brezposelni imsjo torej vsak dan "prasnik", ki jim je tudi — poklonjen od zgoraj. "Dobri kapital", kl je uaUvil obrat, ae ne briga, kaj bo i njegovo "neločljivo polovico" — delavcem — IU mora drugače Wtl složno na njegovi strani. Delavec mora biti složen a kapiUlom, ampak kapiUl ne posna nobene aloge, ko je trebs zapffti tovarne. Delavec naj si asm pomagal Kakino razpoloženje bodo brezpoaelnl de-lfVcf imeli na letošnji Labor day? Ali bodo zabili razliko me<( Um dnevom ln oaUlimi dnevi — nedeljami, prasniki in delavniki v letu, ko pa vae dnl^prasnpjejo"? Kakino koriat bodo imeli od delavakega praznika? Ali bodo paradirali po ulicah ln se katali lo-Idrkvnlm uradnikom? Čemu? Kaj pomeni za nje? Cemu je treba k tega podplate na čevljih, ko ao Jih k dovolj raztrgali a "paradi ran jem" od tovarn« do tovarne, od mesU do meaU, od ene krušne Unije do druge — dan za dnevom? Neumni bl bili, Uko neumni, da bi se jim lahko krave smejale. Mar bodo šli poslukt kakega aUrega senatorja, trdega ko mumija is KgipU, ki bo čvekal stara fraze o "slogi med kapiUlom in delom", o "vzajemni Ijubezal mod delom in kapiUlom", o "krepkem individualitmu, ki je Umelj veliki ameriški svobodi in demokraciji" io kako je ameriški delsvec "najbolje plačani delavec na svetu in kako je njegov življenjski aUndard najvišji na svetu" in da morajo delavci biti "predvsem dobri drUvljani, kl poznajo le eno veliko unijo in U Je Unija adruknih drkv ameriških!" To pojdejo poalušat? Vsekakor ne pojdejo. Ne pojdejo korakat in ne poslušat političnih mumij. To bodo storili le najeti hlapci kapitalizma In njihovi potegnjene!. Letošnji Labor day mine kakor v aak drugi "dar" Tako klavnrn ni bil "delavaki prasnik" k nikdar v svoji Sgodov i nI kot bo letoe. Simbol bo delavake mlaerije v bogati Ameriki! Delavci, kl mtaltjo s lasUimi možgani, naj U podarjeni "prasnik" porabijo ta agitacijo med svojimi nesrečnimi brsti — sa agitacijo, da jim odprejo zaspane oči. ah ooao kalnim ia naj to pon doc trgati izpadlo je vae drugače kot amo si mislili. Prvi, ki ao ae pribiiisll okraju Franklin, ao bili nspačno informirani. Pokazana jim Je bi-i la neka stranaka ppt, ki ao jo imenovali "mud trap." In Uko ae je pričela bitka med neobo-roženimi premogarji in šerifo-vimi gangeži, ki ao biU oboroženi od vrha do UI. Ranjenih Je bilo večje število oaeb. Precej | škode ao napravili tudi na avtih in trokih, ki ao bili preluknjani od atrojnlc. Razbili ao nam tudi šipe in obroče na avtih, tako da jih ao mnogi puatUi na meatu. | Tragedija. FronU Je bila raz pršena na vae kraje in obenem zapečaten naš cilj- Kskor ae ališi, bo v kratkem sranžiran drugi pohod, ki ps bo drugsče opremljen kot je bi" | prvi. Louia Mahkovtz. ■ Vojno atanje radarjev WHt. III — Dn* 24. avguaU j je bil določen dan sa pohod pre-mogarjev proti jugu v Weat Frankfort, V Wittu smo ae zbrali *jytrsj ob 8. uri in čakali na | naše brate iz Nokomisa, da skupino odkorakamo proti W. Frank-fortu. Ob 9. ao prišli nokomliki premogarji, iujksr amo pričeli | a pohodom. Premogarji, aUri in mlsdl, kne in otroci ln starčki pa ao naa veaelo pozdravljali in nas navduševali. Bilo je do 200 avtov. V vaald naselbini na na-Išipoti so as nsm pridružile no-| vfTudarske akupine. Trgovci ao psfo mnogo pomagali a potrebščinami. Ko ae je tsko nsš pohod pomikal naprej kakih sto milj v daljavo, je igledslo vae o. k. Prvič [ps amo bili uaUvljeni kakih 80 milj od Duquolns, nakar amo apet nadaljevali pot in bili apet I uaUvljeni v naaelblni Pinckney-I vlile. UsUvlla naa je drkvna policija. Ob meji franklinakega | okraja pa amo naleteli ob močno | »trato, kl je bila dobro oborožena. Pričela ae Je bitka. Nak skupina Je bila precej zadaj, zato amo šele ob 8. zvečer zvedeli, kaj af je zgodilo s prvo skupino ns fronti. Sli amo v mesto Duauoin, kjer so nas prebivalci lepo spre-I jell, meatnl možje pa naa črtijo, ker ao prid kontrolo premogo-|kopne družbe Pssbody. ■ In kje naj prenočujemo? V | mest nem parku nsm je bilo prepovedano prenočevati, vrhu tegs pa so nas napodili ven U nam zuBaj mesU odkazaU prostor, j Kmalu za tem pa je prišlo tretje povelje, da se moramo takoj u-maknlti is Uga okraja, bakce-|gs meja je bila oddaljena 80 milj. Povsod ao bile nsaUvljenc | proti nam atrojne puške, ml pa popolnoma neoboroženi. Krog Mnoči amo doepeli v naaelblno PJnfkneyville, kjer ao nam odkazaU gotovi proator za prenočišče na proaUm. Rilo nas je čes i dvs tlaoč. Zaprli so naa v neko {ograjo kot pohlevne ovčlce. Zjutraj amo dobili malo kave. ss deveto uro ps je bil napovedan masni shod v naaelbinl CoulUr-vitle, kl je 14 milj m, kar t>i bilo najboljk v da-lih razmerah, kajti Um so oboroženi do zob proti nam. Kro* 11. dop. so apet prišli drkv n cozakl in naa pregnali in ŠU amo t avtih proti domu. Ako bi nepristranski človek o- »1 vsa prizor in videl naš , ko ae borimo za naš ob-sUnek, bi« mu gotovo solze pritekle iz oči. Dragi delavci, kdaj nam se bodo odprle oči? Vaj pričakujemo od naših predpostavljenih? Drugega nič kot svinčene krogle. To je vae. Oni imajo vao moč na avoji strani in ao oboroženi. Mi pa imamo v naših rokah le glasovnice, ir te ao pravo orožje za naa, katerega lahko porabimo brez krvi. In to ravno letos meseca novem bra. Oddajmo vai kot eden naše glasove delavskim kandidatom kateri naa bodo v reanici zastopali v vseh ozirih. I^SJjl rojevali tako, da aem mUlil, da grbdo nad Japonce, ne nad revo® m neoborpžene premirje, ki so k prej naznanili, da ne bodo oboroženi. R>bro ai bomo zapopiniU tudi nafe trgovce, ki ao ae pokazali na atrani baronov proti delavcem. Ali ao Uko zabiti ali pa nevedni. Ali ne vedo. da živijo od naa premogar jev ?! Vai mali trgovci bi moraU biti z nami in nam pomagati. Be cele neki tevljekrpač je šel z njimi Df fronto proti maj nar je m. Ta šivi pri pošti, da boete vedeU. Naznanjam tudi to, da ao nam prepovedali lokalno zborovanje, menda največ radi tega, da ne bomo mogli ukrepati ia da se ne bomo mogli pridružiti oeUiim rudarjem. Na 25. avg. je priletel aeroplan a severa in je meUl letake, da amo Jih pobirali in či tali, ko amo šli na delo. Majnar jt so bUi žalostni in ao eden drugemu dajali brati leUke. Rekli msb nič; eden drugega ae bojijo. John Smodila. Jos. Hauptman" 8 količki po majnarjib! W. Frankfort, IM. — Na 20 avgusU ae je vršil rudar«k i shod v Zieglerju, 21..avg. pa tukaj. Udeležba bi bUa velika, da niso bili pripravljeni kozaki, da razbije jo ahod. Ze ob 1. pop. sc se ljudje zbrali skupaj, kozak pa ao bili v parku že prej. Oboroženi ao bili do zob. Imeli ac solzavke in druge Uke stvari Pretepali ao majnarje a količki ženake pa auvali. En cel blok od parka niaU smela niti dve akupaj atati. Ljuba svoboda Delavci je nimajo. Kar naa je maj nar jev v fran klinakem okraju naa drži želez na roka za vrat. Nikar naj naš bratje na severu ne mislijo, da amo mi za pogodbo. Mi ae ne atrinjamo a tem izdajalskim'de lom. Lahko Večem, da nas h skoro tri četrtine proti. Ali ka, hočemo. Ako bi vai do zadnjega oaUU doma, bi pa aeveda bilo drugače. Dobe ae namreč tkld, ki prfvijo, da gre vae, pa Če napravi 10 aU 100 dolarjev, pa gredo delat tudi za znikno mezdo. Taki aeveda moogo škodujejo napredku. Ti pa ao večinoma Amerikanci. Ce naa ostane tri četrtine doma, nihče al ne bo upal piketirati, kajti bi' ga ubili, de turojeni ai ne upajo, za tujezemce pa je k alabše. Najbolj kozaški Ue franklinski o-kraj. Dne 24. avguata je bila tulca mobilizacija pred meatno hišo proti našim bratom a severa, k ao bili namenjeni k nam, da bi nam pomagali dobiti vae majnarje na stavko, kajti vaem ae enaka krivica godi. Pa ao bili grdo napadeni po naših koza-kih. V W. Frankfortu ao ae obo- praktičeji Shod v Barbertonu Barberton, Ohio.—Vabilo oa iSod, ki ga bo priredi! »ociali stični klub št. 232 v dvorani drut štva Domovina na 14. ceati na iS. septembra ob 8. zvečer. Go* vprll bo Jožko Oven iz Chicaga. PoHlužite se te prilike, kajti Joško Oven je izvrateo govornik in za smeh nam bo tudi kakšno povedal. Vstopnina bo proaU za vae; vabljeni ste tudi iz drugih bližnjih naaelbin. Pridite in pokajte, da amo tudi tukajšnji Sloveči za preobrat. Čim prej ae bomo združili in organizirali, tem' prej bo delavstvo gospodar svojih produktov, katere sedaj produciramo za nikdar site kapir tafiftte. Delavci, stopite v avojo delavsko stranko in pomagajte ši ritf delavsko zavednost med vse ižkoriftčane delavce. Cim prej naš bo večina organizirana v socialistični stranki, tem prej nam je zmaga zagotovljena.' Se enkrat: pridite vai omenjeni večer in se boste sami prepričali kaj je prav.—Za odbor, John Jankovlch. •" n ■ F. C." Elizabetb, N. J.—"Recon-struetion Finance Corporation" (okrajšano "R. F. C.") ima za svpje načelo, da preafcrbi ter nadzoruje poeojila, katera so namenjena v pomoč finančnim institucijam in privatnim interesom v aplošnem. Te ao večinoma we prizadete v teh kritičnih ča-zaradi rezerv, ki ao "zmrzr nflte." Predaednik in kongrea ata a tem nameravala preprečit ekonomake neprilike, ki ao apra-vlle privatne interese v zadrego. 1 Blaginja ameriškega naroda he; pa blaginja privatnih ustanov je bil kajpada namen te R. F: korporacije (vsaj Uko nam tolmači kapitflJMtfpf tiak). cUj bodo dali jav-časa do ča«L kako napntflUBfo a svojim "plernenitnlm" delom itd., to je teiko Razumeti. Razumljivo pa je. da kreditno ata- nje prosilcev nadlegovalo javnost. Kapitalisti ^ tega Uotf, PS menda ne bo t^a kritik* usrtna- Hoover je proteatiral, ko jc bila U provizija dofcaa k tem predlogom, pa Js vzlfc njegovim protestom prišla v pp|tev, zato, ker jebilo to ugodno Garnerju. Op je smatra} la sestavek W praktičen in neobhodno potreben. Ena\teb točk določa, da mora R. F- C. Prebiti avoj mesečni račun in poročilo predsedniku, senatu in poslanski zbornici. Kadar kongres ne zboruje, se pošljejo poročila Jfnat-nemu tajniku in- pomočniku v zbornici. Tudi je določeno, da ae v zapiskih zabeleži imena prosilcev in druge informacije tikajoče ae traneakcije- Pomočnik v zbprnki ima navodila, da mora. dati zadevna po- PETEK, 2. SEPTE^ui > individualizina louia Advmti (Nadaljevanje.) vredna tega naziva, Civilizacija, ^ ^va, y fivUenjski sistem, ki bi sj v njem vw lu vitno k nepraaUno ae množeče število valatva L) moglo privoščiti gmotno udobju varnottt, pripadajoča mji po naravni pravici,^ aamo kdaj pa Kdaj, temveč ne^estano ud rl Hva do ^proba, ia 2.) ki bi nudil Uudem pJu možnost, udej^tv^atij io UAVUati ^ kakorm am, katnm .. ^ 1 ali neposredno 'redno, usr«. lovršen, raSSj no v oda tvo," lojena ^ l)i n\ogla ustvj^ ^ iivUeojiaki sistem. & I lndividusJiati^. vodgtvo" v okrilju i demokracije, katen i Harding, Harry Daughcrtr in CooHdge, Henry Ford, ki Herbert Hoover. no, an kapi ročene sUjen^ po zakonu, da to atori. drew . V demokrate no-induatrialni joni kopalnic, t , _ pravega ali trajnega udobja in varnosti, nitli one ne, ki ap bili na razmeroma ugodnih tir. tjenjridh postajah. Njen gospodarski TafiS js mogel vsak čaa skočiti lz tira ter pahniti Uvidu* leru« *Yjmi njenimi ^ )tornih vozil itd. ni bilo | Fakt pa Je, da nekateri ft^ tisoče in milijone svojih negovancev med h«, zbornice so oakionjem tej ideji j&>m u truščem 8 celo množico drugih obrcu. io ae je poslužujejo, kakor da cev niz atrmec. Kaj Ukega je bilo vedno u- je to Želja zbornice kot celote. Kako posluje R. F. C. i/i kdo dobiva pomoč od nje, je delavskim masam dobro znano. One gotovo ne dobijo nobene pomoči. Moraš poprej postati kapi-talist, ako k niai! Vakmu vladajočemu sistemu je devsU briga, kako in v kakem pok&aju ae delavaki avet nahaja. Pa zakaj vse to jamranje? Ali niamo mi delavci aami krivi tega? Kadar se bo delavec zbudil iz svojega dolgega spanja in ko bodo vai pripadali k strokovnim unijam io ko poaUoe vas delsv-ski avet aktiveo v socialiatiČ-nem gibanju, potem in kle tedaj bo lahko zahteval svoje pravice, in mu bodo dali vae pravice, ki bi jih moral imstL Pri a topite v socialistično atranko in pomagajte, da ae cilj zavednega delavca doaeže. Anton Turk. , v _ f , I " ■ v .11»* . ., »ti VabUp na Piknik ^ Wis.—Društvo "Slovenec" št. 88 SNPJ priredi piknik v nedeljo 4. aeptembrs. Vršil se bo ns prostoru na River-side rd., ki je čet*t milje severno od za. Poleg običajnih Kaj takega je bilo vedno m* goče, slednji trenutek ae je bilo bati tega. Zgolj mehanična, otipljiva oprema in mite stvarce niso vodile k areči. 04 1. 1924. dol 1928. je bilo v Združenih državah na tisoče ii milijone ljudi, ki so imeli avte, radijske napr». ve itd. in jim" ni bilo za udobno življenje po-trebno storiti nič drugega, kakor izstriči v«, ko četrtletje enkrat kupone svojih vrednostni papirjev — a v Los Angelesu je bila baje neb banka, ki je "uslužno" nudUa svojim klijeK tom celo olajšavo te težke naloge! Tods n* vzdolž in povprek so bili vai ti ljudje — cvd našega gospodarskega in socialnega sistema -vse prej kakor srečni, najsi jih je človek glebi | kakorkoli Že. Prav malo dostojanstva sem mo- rl opaziti v življenju onih, ki sem se seznari; njimi. BiU so na koncu avoje življenjski i poti. Na višku Coolidgeove dobe aem često zalajal med te "z uspehom ovenčane" ljudi v Ld Angelesu, Paaadeni in fianti Barbari, v njihoa hiše, podeželake irt primorake klube in sem opazoval njihovo patetično življenje. Bili so v* *boma ljudje od vzhoda in arednjega zapidt Med njimi sem seveda naletel tudi na moieii žene, k so svoje bogastvo s fino M Velika ara 18 Us Umeri e Zv«h|, Ubia 23 čevljev, »uip je vissb 818 čevljev, ro znanega Ho pi razvedril bo na več govornikov, v slovenskem jeziku, vsbimo vae bližnje in oddsljene rojake in rojakinje, da ae našega piknika v nedeljo gotovo udeležijo. F. Slana. Poslednji piknik Mihrsukee.—Valed nepovolj-nega vremena je bil piknik ju-goslovenskega orcheatra pre-aUvljen na nedeljo 4. aept. na istem prostoru v Kozmuthovem vrtu. V tem prijetnem slovenskem vrtu ae boste prsv po domače sabsvsli ob svokih fine slovenske godbe, raznih iger, tekme hi prvovrstne postrežbe od strani pevcev ln dUetantov. Njih mlada srca bodo prav vesela, če jih poeetite v velikem številu. To bo ssdnjs letošnje priredi-tav v prosti nsravi. Prav toplo se ysm priporoča CMbefo Ms r Peaai ss asfep-^^ ? HkosboUšalo Harr^aburg, Pa. — Aktivnosti! v gradbeni industriji so v juliju narasle s* en odstotek v prime-poroča drkvni de-ment, izplačane me-padle ss &JS%. Torej več dsls ps msnj za- tedenaka plača ti-b delavcev, ki Ima-je v juliju znakla oktobra lansko leto pa ka AU. — Jetnfcške, v drkvl Alabama, Id šil rimi leti potegnile is premogovnikov in I uposlUe v baaibsdBlh ih tovarnah, eo v akr-prsd kratkim aprajek-ona, ki pra-poMUanje kasnilni- v druga drkv jetnikom prati veil- cioznostjo in okusom, toda le4i so bili izjena Večina "boljših" Američanov, ki so mi pri* pred oko,, in ti so po mojem mnenju predrta?-'iali avoj aloj iiroan vaeh Združenih držsv.s iti prav- Uko doma aredi svojega izobilja, 1» ..or bi bila doma krava v cvetličarni. Vsi ti ljudje — vaealtozi krepki individu* Sti - ao bili v svojih najinih letih ki so zaaužnjevali in izkoriščali svoje bliznj«. kovali denar in delali dobičke pred svetova vojno, med njo in po nji, ai gradili trgovine a račun drugih trgovin, zanemarjali svoje kaa in otroke (razen v gmotnem oziru), puš» znemar skoraj vse, kar # *>Uo v neposredS zvezi z njihovimi podjetji, puj^J^JJj osnovne i življenja, globljega — .i—l i' ' idealizma; zanimali so ae le za lokslno in w cionaino politiko, ne da bl kedaj utegni M bili voljni pogledati atvari do dna; pridobntf so ai meato in članstvo klubov, ker je kaaa da je to traba . . ., in tudi delali, tM ti in strameU ao aamo ssto, ker je kszalo, m* to v Ameriki potrebno. Premagati svojP • bližnjega! Obdajati ae a popuUmo spr«J«t» simboli uspeha 1 Isiivljatl ae v vaem tem w i triotičnem, prerivajočem se, atremuškem w - Unju, polnem muh in aikanja, Uko d« ne ■ imel nihče nič zoper tol . . . Toda pod ^ ' njoatjo ao le bili vfl nekaki nezadovoljni ^ bitU, boječ ae drug drugega, boječ ae iebe drugih, boječ ae, da ne bi uapeU; uviW one redke, ki ao ae a trudom in težavo in uj hitreje vzpenjali po goapodaraki in s«1* lestvici. _... j. In ko ae je g. Coolidge v Beli hiši mr*odl£ ; kremžil, premišljujoč aimbolično njihov^J parjenoat in notranjo čemernoat, ao ti duševno propadali, postajali in dukvno plehki. nsdo?a«U SJ katcrokoU^ - Modro«! rosirih pregovor Kdor mnogo ve, ae hitro postsrs. ^ Za bedaka ni zakona^ lK Z enega vola lahko oderaš ssmo eno ^ e Ns bresribju šr rak velja ss ribo. lis40 Na brezijudju js k Tomsž (tip""' ' ima) plemič. C« ai gob, pojdsš ti t MtOBTIT« gli gasilci fo.mf1®' domačini, tt jim je ufi\ ir hi&? nekaj pohištvi kasneje izpuščen lil atavlj«« Pod polici jako nadzorstvo. Človek, ki ni Slovanu no ame, kor driavi nevarni. Kar pa merilkih driavljanov po rojstvu. pafeta suha toča dobre pol uae, spremljana od silovitega viharja. V krajih Bu-hovcih, Stojnclh in v Dotaavi je uničeno prav vso. Ka hišah ao pobite skoraj vse šipe In ni t mnogih vaseh niti enega zelenega drevesa. Pijani ron|ar|i Zavrč, 20."av)guRta.(—V savski o sto- Amfa* V svoji stari domovini n Jft vab, aa amarlAe preveden M i Aaienkoatnhni <»* 'M 0%mann, aa točno drtal tlot. rtM^I. mo TMOVne Vtlfl. Ponekod rad pretirava; dn*od podce«jijk_*I M JW& m sredi Atlantskega ocasna "Ts obisk v domovini me skrbi.* '^Opazila sem, da te nekaj vsneimrja," je rekla. "Ceipu pa£trf * ' -No," sem ji pričel pojaenje- I ralf'< mini8tr,Tjtd. lfr»j U>~^|marji Uredno mnifo pili uradi StfffSS »e« ,p» »t. res lepa . pc«, leto-1 nl.Wh.een »In. .n ie J. e5£ v bil ip^.f.' Upred stro- mdustrializlranjem st^ vsega Krvave* Ma najbri Se mnogo lepša. d| je l€| Požar zaradi jMbto jj^rtM t poškod- je uničil stanovanjsko bl*o mla-ao *a na- <|ega posestnika Ludvika K<£ni-" faut ka na Dolgem vrb« v I.ied i*oi»rate.,ifni Američani *udll se mi nekako sdl, da je bilo šele »anim.nj. yj Ararifej čingr Jih predvčerajšnjim. Selo mlad aam SSCTiLf?ŽtJE u^SSl bn Mm ta »di * tni, da sem sa ** w iS? ^ Ca^S^v I odtohmal preeej - bistveno - a»trM4tyi tagpt, i i" | T----11 Vse moje čuvOtvono r— |#tva rr«vaUnica. Hiša * bila krita a alama E^t1^0* in 1 viharju!^ urQ Aninim vzhodom | ™ , nikamor, eno uro pred solnčnim Ptuj, 20.» avgusta.-TorkovaLahodom pa mora biti spet vi _ f v družbo ta se je podija preko sv. Barbare Slovencev na Hrvatsko. Opustošenl pas sestoji v dveh tretjinah it polj- j ^ 'jugoaiavi^, so gA* takoj nogradov/ Vinogradi so ižbp » novarno o^čenih ^—-y ncev ter govori celo z ne- rTJrr, •• ; w se ie vrnil pred Va^kim V tek devetnajstih letih aami Ma Kranjakem imam štW postal Amarišan; v resnkl aem brata ln pot Mater. Sedam od pogosto menil, da sem boU anA- & ^ M »vetu * J**1 riški nego večina znanih mi a-1 dsvatnajatia»i leti. Dva sU aa pozneje. O teh dvth sa« vam prav ničeaar, rasen Ina Jo4e in Aniaa in I Ijen j a — za Ide-1 da jima ja sedemnajst, osivoma oče v ameriškem I petnajst lat. Drugih sa šPoai-nacionalnem raavoju, za giba- niam aamo nejasno, kakrlnl so nja, težnje in oaebnosti, za teh- bili l 1018. Jias som bil po litih nogradov V^nogračU so Uil^M U* " I Zil^eC* ^rt JBliTuU. P«d Sb tfLa Sa pa bow5r?- JeČe-, v ^ spodarske in politične probleme, menoj «0 umril). Druga ^ nekaj dn? K ^odpadejo J^T^Z " ^.t^vito in vihar- po litih, Tončka, Jelm^todjU nn&knrinvAni neclii in listie Po- Uk dn® lZ' w , g no dramo Novaga sveta. trinajit let. Prvi brat «a mano, ffiuSb ^IVno^^n, je M ^Z« ^ »dev. SUn, Je Imel KTRnA poškodovani peclji in listje tO, da ne bdX [SKfŽŽSf H ^ffiS brez vseh Tmo" W Jdaj ^ ropTti Oškodovanih U M v .vezi |li so vpliva m ULu W lp niki, ki so ponovno škropiti vinogradov, i Relativno največjo škodo' so utrpeli sadovnjaki,1 Neštete stotine 60 ln več let starih sadnih dreves je iiruval orkan iz zemlje. Najbolj žalosten pogled nudt sadovnjak posestnika Moja na, Mestnem vrhu, ki mu je orkani Mn0t in izruval 100 najlepših dreves. iagledftl uvsfise mtiio«^ Leopold in 5 letni Gvidon. Sin» » ^ > Leopo^ ja b U pod ppUpUakim jtefj Bregau^oyik, ali k doma. Bregantovi so tt Je r Zahtevajo proiahavo faM-iHčnih akllvneaH razumeti, kaj je s menoj, da MM* v svoji kmečki potrpMUlvaatl ln v svo-em kmečkem ponosu, (ki če se trav spominjam, ne pada na kolena niti pred člani lastne drušl-nu) qie tudi oni aiao proaM kak-|i# pojaauil in oJibova pisma peni so bila roaluop prav takp kakor moja njim. Od-arjali so mi navadno — bo-mati ali pa kafori bratov ali sester —, da fo takisto zdravi, hvala Bogu. Ob tej aH drugi po-seb^i prfUM so mi sporočili kakšno novico, n. pr. da se je Tončka omojtUa aH da ima otroka, da je moral Stan ali An te od-rtalti k Rojakom, da j« Mini po-stala redovnica — zgolj suha d*)stv*. i* vič. Potemtakem ne vem, kaj bom p^šal doma. Niti pojma nimam, ki^o se jim godi v gospodarskem pogledu. Ko sem odpotoval v Afriko, je bil moj oče premožen kmet v vasi. Danes jo pa, če ja kaj verjeti amerl-škemu časopisju, vsa Evropa v gospodarski stiski, pa ne vem, kako je s mojimi ljudmi. Po-imeti na umu tudi to, da prihajam ia Vmerike, In o človeku, ki se vrata la Ame-rlke, pričakujejo ljudje, da bo prinesel s aabpj poln krneč de-narja ln bo pomagal onim, ki ao ostali doma jas imam pa sa* mo tp (Žugfenhelmovov ustanovo, ki bo Horo«j zadoščala, da se bova lato d|nl vadriala v K v ropi." Stella jo bfla optimistična. "Namarfk pa tte bo tako hudo kakor se bojiš. Morda so tvoji ljudi« prav tako v skrbeh aate — kaj da je Amerika napravila a taboj, kakšno dsklš a al vaal aa laso — kakor skrbi tebe, kako je « lUM ^ Je teh devetnajst let storilo z njimi,' "Prav lahko fno|oče/' sem pripomnil. tefc # inalo boljdeoa, toda ne dosti In ne * dolgo časa. (Daljo prihodnji!.) Dva olrtošena - (FP) UU- va Ne Yor s hi Šestnajst let nisem bil dejansko] v bližnjem itiku * rojnkM«*' onci svoje nar^ostl. Tri le-vojak v ameRlš>ti H {TJ ima ava o t iU ^vajafš. Pruga sa. j7 * mojem tri madi. Po svetovni vojni oi prepotoval dobro polovlco Zdru- «in sm mr Ob li Sadno drevje je bflo zelo lep^|genikUt Zer obloženo in Ja pričakoval kmet L^j^nja baš od izkupička za jabolka ne- prerivanja, v Katerem pa je "mmriškjR ' d6V# amari kaj denarja. Večina sadja je na« h. gunll Bregantovo ženo ,tako, if» , *T tleh, kar pa je še na drevju, je & T^g^Ut dobi^ ne- ^ «* ** Uko obtolčeno, da ae bo dalo 7Z rJl f Ta. JK^k VaT^loženil z Američanko. WMklngUn. C — Izjavljajoč, da sta junaka podkunzula v k« — Augusto J GiuMppe Caradoai — ve ŠistU !no drhal proti ^mfrl4k|m državljanom, ki ao priredili spominske svečanosti Garibaldi-ju, velikemu Italijanskemu patriotu in oavoboditaUu* so štiri talijanske organizacija poslale skupni protest državnemu tajniku Stimsonu. Protest so podpisali v imenu avojih organizacij Charles Fama, Gluaeppe Li-bertl, Girolamo Velantl in tgna-do Geracl. Slednji je član e-kaakutlve Lige za človeške pra-vloa. V oroteatnem ulsmu opisuj«« iHtdrobnoatl fašističnega napada na antifašisU, pni kafram je bil S^lvatore Arena ubit ln več ranjeplfe. Don^ulco Trombat-ta, uradnik fašističnega Uete, kl ja ao^oval pri napadu, je bil kasneje obtožen, }oda IU1I-janska podkomula, kUta organizirala napad, Š* vedno uilva-lomaisko imuninteto s strani ameriške vlada. J« w$«no protestu. Zastopniki protifašističnih organizacij zahtevajo od atinMona, naj uvede preiskavo ln oni so pripravljeni pre41pttti evidepco. Kaakriv^o^ko^Ja v New New Vork. ~ Avtoritete so odra^Ui preiskavo, ko i« "AVorld-Telegram" objavil ob-tožba, da ** oafb, kl imajo Us-ne iveaa a damokratiko organizacijo v Brooklynu, prajama 4e-narno podpm-o ia sklada sa bres-poatlne. Dokazalo se j«, da sta dva politika, ki imatf služba, prakmala do |8Q na teden vsak. Nokaiiri drugi ipiajo svoja hiše ln avtomobila, a so vsaeno prejemali denarno podporo ia omonJtompa »^ada, H—— I I "II . I | I " ...... srcu, da je planil ii na hodnik in se pognal na dvo- nik, ki pa se sploh ne da vpričo |'g rišče. nizkih cen vina prodati. Rogaška Slatina alavi jubilej. je uničena 40 do — Rogaška 81atina je znano na- ajda vaa, kolikor fte kopališče z več zdravilnimi vrelci. Tam stoje velika zdraviliška poslopja, urejeni so parki - in tako je postala Rogaška Slatina največje letovišče v državi. Izviri zdravilne vode v Rogaški Slatini so stari. 2e leta 1665 je zdravnik dr. Benedikt Gruendel napisal v latinskem jeziku knjigo "Roi v kateri slavi zdravilno moč teh vrelcev. Na DtinsiJu so prav ta-Uce, da dapefc krpat ko zdravniki priporočal! zdrav- strehe nad glavo. o; proso, ki je zelo lepo kazalo, ^ 4 In 20 dni, Angelo je zabito v zemljo. Popolnoma h€ bi| obsojen na 1 leto, štiri uničeni so vrtovi, ostal je edino mesece in io dni, Ivan na 6 me-krompir pod zemljo, a se bodo geceVf Gvidon pa je bil oproščen, tudi na njem pokazali učinki ne- ko. Najhujša nezgoda poleg toče je v tem, da ja vihar podrl v tem paau okoli 80 gospodarskih poslopij ter odjpil mnogo lii- Toča Je pobila mnogo pp^ HLl Ijen je mnogih bolezni z rogaško vodo. Vodo Ja prodajal župnik plačati na opeke, ne delaveev! mJnJ^M^ ^UtTlCMonaka J glavah dejjUv ^ ^ 100 odstotkov; kratko otf:M« to malo, kar sem I prlpjjij\mm im je še suši ^Lg Breg^Te dobTHoto dovai o. , *** o bo brtkona aalo aanlmi-vo(" Ja opomnila Sfclla. MSM bili S12BT DRŽAV rvv m vasi i« hiši. m Ji J« ndaio "kakor dru*il» v povest". Toliko da »i Ja verja- ^ svojcem, kar , la. Nji aam bU vedno Amarišnn me riški armadi, a oni so bili v od glave do pele. Avetrljl. Dve, tri leta po vojn ln zdaj naj bi sa okorletila s i0 bili moje razmere taka; da ml v* krompirjev-1PREBIV A1OTVO ZD^^MH | tt-J-JJf^JTt firn pMnft odpotoval v Evropo. oaem ali devet let aem redno pi- Heki IM v aprilu Je dajala L^ domov viakm š^af mesecev Stella: "Obiskala bova kajpadaL^at — kako razfUdpico al ■i I. ■ I U^M _ ______________■ H lil 'Ob, seveda," se» Odvrnil (nl Sv. Križa pri Rogaški Slatl- Posebno bud je položaj še zaradi L^v. ' "fleveda," mm ponovil ni. potem razni trgovci, ki ao tega, ker'ne morejo kmetje niti Prebivalstvo Združenih držav Mm pri atbi. Nato aam dodal dvigali cene slatini vzporedno z tvojih morebitnih akromnih pri- j* dna 1. aprila 1990 štelo: 108,- glasno: "Samo na kratek oblik ra t JO reklame zanjo. Zato Ja hrankov, ki ^p jih nalošili v ijlekožcev, 11 J>1.163 pojava, kajpada - noroara za nar Ferdinand III. določil neke- nifoicah, dvigniti, kaj šele, da bi T,4tt^BS Mehikaneev dobili od kakšnega denarnega! (iju preureditvi aamo dunajak l< karnarjl prodali okrog 20,000 "♦Plenic. Napravili ao torej do-l»ro kupčijo. In v zahvalo zanjo postavili pri vrelcu Tempsl j"P avetegs Janeza Nepomuka. i« bilo leta 1782. Zdaj tore i* t. ga že 200 let. Čeden Jublle. ,n HftgaSka Slatine ni zamudila, ;U rip bl u alučaj IzrabHa za re- akušali v teh hudih čaaib I klamo, u proslavo. Pred 200 letil urgamziraU pomoč, v kolikor bo1 Opomnila Je: "Takoj aam sil mlatila kij takega, ko al tni pri-povedovfft, da *olm Umi - v štarafjoli (to ima mi iek> W I K prijeta« dreni) — tn sdaj sami 12.8 odeto (oziroma okroglo 18,-1 radovedne, kaj Ja t njimi — 966,000) tujerodeev. Izmed dru- kakšni ao il ljudje." M gih plemen ao iiMfrodcI tvorili j ^Tudi Jaa sem radoveden," str£e v dal xola. I.abko ^V -----T -V,.. razumeli; |Mfk#j, njevatl in takp dšfkj pišf- Ponlanec ptiUskega sreza Lov- Jed^i (»datotek: črnci manj ket ^ ro Petovar Je včeraj akupno a areakim podnsčelnikom dr. Bra-tino in sreekim kmetijskim referentom g. Josipom Zupancem obiskal vse prisadeU občine ter pregledal izredno hudo škodo. Popoldne Je 'prispe! Iz marlbor-ekega okraja, ki Je tudi btdo prizadet, g. ban dr. Maruši* v spremstvu svojega Ujnika dr. Brollha Ur ogledal najlx»lj prisadeU kraje. G. ban Je dal na razpolago sa najnujnejše potrebe sa mariborski s rea 10.000 Din, sa ptujskega pa 80.000 Din. Pri sroskih načelstvlh sa bodo usUnovili nomožnl odbori, ki en odsto, Mehikanci 48 odato, dijanci 1 odeto, KiUjri 00 odeto Japonci 60 odeU, dočlm ao akoraj vsi Filipine! rodili isven kontinenUlnih Združenih dr Uv. Kar se tiče staršev tukaj rojenih Amerika ncev, izmed Mr 4*7*00 tukaj rojenih bolokoi-eev, 78.4 oda to se Je rodilo od tukaj rojenih staršev. To ni, da »A% ' bi\alat\a txori generacijo pria<»ljenri»v rekel! ^d dasi prav aa prav aanjevat . niUkem ne b{ bilo s°n-H oekiT Tp n»'v»e " kr^fa -rokar Juvm roj. 00 toda J o df.rotah si nlll mate sovarlte v svoal . modu proojater ae f«k voaeUa.. '.»ouaa rj^sits^is, vhfi in al Ja Igrate 1*6 Utea Aaaorlaa Od kar Jo haj^ oosaj u - - JiiSJ>lTSl 00 danof Atevoho ek nošaj Halo asrsvnoga isrra^ui xstu, niraM ^trrjsss M*ifno mlade, kot Jih kaše fofraJI «bria imetji"! sa prthalate ftkfMarOkm eo avojl ohUbl sNarH|gi P****^ aje peofco IteoU a allanonjoei so#nl»Šiv ob vrhu roka« te tako dal« emJnSm a| eaao na obeh ^mnoh anrodaj te aadal, di »aem-pakm, llroh« ,M,prmlJe ln M Hsf«m. raaleaaje V inMtebeo Ogareisl »UheefMo. ravni Iril u Upton ..." procerffco mm mm Trdil! to. d« Jt politlkt nektj gnilega, politik •bi v eni urini minuti ve« pokvaril kot bl dober voditelj v enem letu lahko itbranli. Skllee-vali ao ae pri tem n* nemške množinske socialiste. iidajalee socializma. Tudi v American Cttyjo eo bili ljodje, ki to ea imenovali aoctall-«1 ter ao proletarce nameravali »vabiti v enako past •i v tem boju pa ae niao zadovoljili aamo i mnenji obe krili aoctaliatične organizacije tU tt 'napadali a ardito jezo. "Politiki" ao zaaramo-S^neNtruj^e" in jih nalivali "anarhiste." Kaaprotnv*tranka je bila razburjeni in uta-Skaa' in, I« obdottevala avoje irnsprotnlki, da io v aKS^bi vlade. Peter je McGlvneyJq poro-škandalih, ki ao jih povzročili lokalni ji in o dolgoveznih govorih v organizad-»4jhf pri katerih tt Jt pottbno izkazal - neki Shorty Gunton. - Shorty Gunton je bil postopač, atavtc in potujoči agitator, kl je priporočal direktno ak-gijo in mu je bilo vaeeno, ali ga Ja kdo potlušal aH ne. "8 ailo Jt trebt dokončati", Jt navadno govoril. "Koliko ltt at naj ftt uktanjaniokaplta-lizmu, takaj al nt poizkusimo priboriti svoje pravice? Seveda, tajiti moramo moč. dokler r#an nismo dovolj modni In nt napravimo koraka." £ ' ' gr iBMItrai Z« MJI« ' American CltrJu. Potneje pa, ko at J t spomnil 'slučaji t Jot Angelom, ker fttlt tedaj to at ' »U odprlt oči, at mu Jt dozdevala, da Ja 8horty ; prav tako taja! agtnt kakor on tam. . Njegove domneve to tt polagoma potrjevale. tLtvo krilo tt Jt odcepilo od ftranka la atatarilo avojo akupino, ki at jt poznaja zopet raadtlila l komunistično in delavtko komunistično stranko. Ravno, ko sta bili ti dvt stranki v Ksvoju. jo McGivney sporočil Petru, da st jt vladi potlačilo vtihotapiti v komunistično ita svojega agenta. V njihov program gkfivaj vstavili tiskaj stavkov, t pomočjo Ih bodo lahko vsakega člana, ki bo ta pro-primal, ožigosali kot zločinca in jih bo-takoj spravili v Ječo. Seveda. stavki morn-blti skrbno Ubrani, vssbovatl morajo obilne komunistične fraze in pri tem dtlu bl bil H lahko fltlo koristen, .sr jt piavstl določeno mu nalogo. Par potem Ja Peter čltal v časopisu poročilo o Dvltvl nove stranke. (Na ustanovnem ob-zboru ao prtdloftlll tvojo resolucijo, kaliva pa Shortyju ni ugajala. Z ognjevitim nagovorom Ja podšgal avoje pristaši in aprs-Jell to njtgovo manjšlntko resolucijo. Ntkall-ko m ss mar pozneje, ko Jt vlada pričata zasledovati komunistične člana. Jt bil arttiran tudi Shorty Gunton. Po par { < OQh ustnega deja-ina. Guffey-lall, da Ja sa-za povedal taj-,J še litTvsčtr priuči govorjenja rdtčkarjav in m . podajo v glavni stan. Kmalu nato Ja bil eden izmed njth tajnik okrožno skupint In dvakrat tedensko jt Petru prlntttl točno poročilo o dalo vanju ln snovanju rdečkarjev. Pater ln Glad? tta snovala novo aaroto, da bl • tam opozorila vse ottalt aa ntvarno početje teh ljudi. Njuna sataova st ni uporabita, kar ntfctga dne Jt Ptter zvedel, da mu Ja tračno naključja It ročllo njtgovo sovrstnika. , V oddaljenem mtttu Cantralljl so napadli niku okrožne tkupint IWWt skliče sestanek in pratioAi resolucijo a vsebino, da so časopisna poročila Centralije napačna in potvorJena. Istočasna se jt vršil sestanek "Ameriške legije"- Predsedoval ji je neki bivši oficir, eden izmed Gufftyjtvtga moštva, ki je še vadno nosil uniformo. 8 svojim Šču-valnlm govorom jt mladeniče pripravil, da to st kmalu po dtvetl url oborožili s žtltznlml drogovi in napadli glavni stan IWWcjcev. 8 svojimi železnimi bati to udrihali po glavah tvojih nasprotnikov la nekatere priiMll, da so skočili skozi okno, pri čemer so ai polomili noga. Naslednje jutro jt "Tlmts" sprejtla nočni napad f vzradoščenim tuljenjem la državni pravdnlk Burhard jt oflciolno iijavil. da hrabri vojaki nt bodo obsojtni. Skupina IWWtJctv Jt vtdno gglitevala direktno akcijo in sedaj bo menda zadovoljna, ko te jim Je izpolnita želja . .. Opogumljeni vsled splošnega odobravanja ln ml po Guffeyjtvtm bivšem častniku so č "Ameriške legljt" navalili na vm zbirališča rafikalcev. Lotl)i so se re: ji "Trobente", glkvnega stena socialistična itrankt in lapltnill našteto knjig in tpltov. Navalili so na vst knjigarno ter pretakali vse časopisne kiokst v mestu. Kjer so našli kaj socialističnih časopisov kakor "Nation" ali "Ntw Rep ubile", so izvode raztrgali ln prodaja letm grozili t zaporom. Vdrli so v dvorano Litiftričnt drušbt v "Ruski klub", katerega to navadno oblikovalo ljubeznive, mirne stare damt. 8 svojim nadtopom so jih tako prestrašili, da so jih popadli histerični krči. Pozneje so št tvtdtli za "klub Rusov", katerega to do sedaj puščali v miru, ksr jt bil to ntkak ruski ptdagogičnl institut. Pa aeveda, v teh časih st nobenemu Rusu ni smtlo zaupati — vsi so bili boljštvikl, ali pa ftt bodo poitall, kar jt skoro isto. Zato Ja Guffty organliiral napad na poslopji. Kakth dvesto Rutov so skoro do smrti prttepll ter jih »metali po stopnicah In skoti okna. Nekomu starejšemu matematlč-ntmu profesorju io sdrobUl lobanjo, ntktmu pivtkamu učitelj« pa izd ril zobe. Filipov Ičsvo in te umo U spoštovanja do njegesrega kmečke-ga pokolsnja. AU po dveh me-ih tmn imel dovolj. In ko ml Ji končno Ivan Fili-povič prinesel obesšno epično pesnitev, ali ie bila—hudič ss naj sporo*—morda balada, aem končnovsljavno naredil konec. * ssm rekel, "najbrž pe-tenuaf | je dobrosrčno potrdil Ivan PI|ipovič^*Paaračiln tt mi Jt jpKuica-t* « Dva dni Jo piaaL Kakor pribit" "Kako /tor * 1 % Pgta vem, cenjeni tadrug. Na-vdibnenje ... Pisal tem in pital. da Ji nekdo vodil mojo roko. Inaplracijet'. * ." > ■ "Inspiracija," sem JakeL "Verze pišeš. Dalal bl iajše. Sodrug, razumeš? Ce bi ti, bratec, tako v sončni vročini lomil kamenje, takoj bi bil . . ." Ivan Fillpovič Je od veselja zatulil < 1 ■ "Dajte mi dela," j t rekel. "Ce imate kakšno delo, takoj mi ga dajte. Prosim in molidujtm vat to. Pomanjkanji mt trpinči št dovolj dolgo. Dva leti se že mučim brez dela, ftfVitko dalo vam bom hvaležen ." "Kako to,", aem rekel. "In ptt*Htovaajtr j L "Hudič ga vzemi," Je mrmral Ivan Fllfpavfč. "Clovtk mora jesti. PaMikovanje ... Ne aamo a pttnikavanjem, t vtem, cenjeni sodrug, bi bil sporazu- (Dalja frlkodajlš.) Im t* IM. Is ruščina sa Pvesvsto prrr»d.l I vaa Vek III. MttANA SOLATA Imena tega samouka ln kmečkega pesnika ti št vtč dobro ne spomlnjtm. Sdl ti ml, da ae je pisal Ovčlnikov In tudi krstno Ime in očetovo jt bilo čteto pri-prosto—Ivsn Fillpovič. Ivta Fillpovič mt Ji oblakal trikrft na teden, včaaih tudi vsak dan. Popolnoma aekomplldrane zadeve so ga vodile k meni. S tihim, brezizraznim glasom ml Js čltal svoje kmečks pssmi ln kis prosil, naj Jih Čimprej mogoče, seveda Ik čistega prljttelj-stvs, objavim v ktkšnemkoli tedniku sil dnsvnlku. "Ce bl tt samo en del natisnil," je rtktl Ivan Filipovi*, "bl me ratvettlllo. Rad bl aamo videl, kako to itgieda tiskano." Včaaih Ji ttdtl Ivta Fillpovič na moji postelji In ml govoril vsdlhajoč: "Pttnlkofcstl, cenjeni sodrug. me vltšt, po pravici povedano, ti Urtnt mladoati. b otroških Drugi otroci, saj ma razumete, st smtjtjo ali ribtrijo ali al Igrajo to In ono. a Jaz, saj razumite, jat sem aaglidtl oslički tli oblak In Mm to došivtl . , , Lepota, saj mumete. ml Je govorila takortkoč . . . Obtačok jt govoril, vtter, oallčtk . . . Vm to, Mnjtnl sodrug, ml jt gltsno govorilo." Nt gltdt na okolš^tao, da ji govorU Ivta FUIpovt^ oblačtk ln otllčtk celo glavno, m bili njegovi v trti pod vtako kritiko. Slabtjšlh bl ti človak komaj predstavljal. Njih edlnl znak Ja bil, da m bili absolutno bias vsake rime. "Vertov s rimo nt flštm," i jt ispovedal Ivan Fillpovič. "Zakaj t lato s rimami it popolna bedarija. Z njimi m Jt trtba aamo dalj čaaa mučltklp m sato manj napiše. A honorar s rimo sli brez rime Je enaVl* V začetku najinega znaatva sem pošteno oblakal uredništvo aa uredništvom in krmil urednike a peemaml. Ali Mto Mm prenehal nadlegovati Jih In st- ivan Fillpovič Je prišel zgodaj ' zjutraj k meni, sedel na poate-Ijo ln rekel: "Kako Je to? Ne sprejemajo r "Ne sprejemajo. Ivan Filipu- vlč." .. I^Kako ae vendar izgovarjajo? let. čutim lepoto in Mrtvo . . n AH morda, kako bl rekel, »umi)A o mojem po^tlu? Nai n* auml Sem jed pv^-*- 1 t Lahko prav od Jo. 6em jedrtjst |mtt poveste uradnikom: i luga. Kmtt atnt po rodMlov i. Dedak je bil kmet in oče ja bil kmet—stari dtdtk, naravno, tudi—vsi kmetje. In štnlll m st Ovčinlkovi tudi vtdno s kmtč-klml dekleti. Ctttna Otb poamthovtll m m nam radi taga. *Zakaj m štnlte vtdno i kmečkimi dektatl? Ženite m, m govorili Ijudjt, 'vendar krat s drugimi . . 'Na,' m odgovorili Ovčinlkovi. 'mi vtmo kaj dilemo.' CMtna bstsds, cenjeni sodrug t Ni trtbt urednikom dvomiti , • "Ne grt M to, Ivan Fillpovič. Nt iprejmejo, Msumite vtndar* Pttmi, govora, m odgovarjajo ritmu epohe." "Ah, to Ja nctMliftano." šila snejevoljll Ivan Fillpovič. «*V tej potmi nI ritma? Meša I Jim v glavi P NI ritma, ko vendar tako It rane mladoati tako globoko občutim naravo? In oblačtk ml govori In oallček . . . Zakaj, Mnjtnl aodrug, odklanjajo? Naj vtndar povedo! Saj m ar nt more človeka brez vsroka pretirati. Naj bi vsaj ntkaj sprejeli. Dvt dolga misict sem potr-p^žljivo prenašal ptaidkovo vsiljivost »vt dolga meeeca ssm prenašal, nervoten in bolan Čla» PBOBVE kvadratni meter? je odgovorila na vpra-kla: brezposeln in gladu-eš, ti lahko dam Is usmiljsnja n is dobrosrčnosti delo." "Kakšno delo?" sem vprašal. "Namreč," je relcla, "m zvodnika." "Sprejmem," sem rekel. <'Ras-ofti mi na kratko." "Je čisto priprosto," je rekla. "Ce pridem Mina v kavarno ali rMtavracljo, imam tako in tako takso. Ce pa pridem • . < Zalo energično ml Ji Ivta Fillpovič prosil, da mO Posodim tri ga* jih in jt rublje. Dal bdšcL ■in teden poznejt ssm mu našel mMto aa urednikovega pomočnika. Opustil je ptaanje verzov. Ia sedaj se potica pri meni neki prtjšni tobačni delavec— pesnik tovarne. ? Kaj Mm mar poiredovslec dela? Kaj? . ;■ ko. . , »•- -t, Ii sliki' , . narsvno, dragi moj strašno sam se ustrašil. Naravnost otrpnil sem. In pri tem je aparat "išt nagnil. Glt dam. Pada. Ah, ssm pomislil izgubljen sam. *. Zagrabil sem roko m okVlr in alsttl v globino ... Glodam. Caitna beseda, letim. Ah, Mm pomislil, dobro ji pMti s padalom. AH brts padala, strašno, prevožnjo, 5268 Wishington, Austin 8888.—(Adv.) Ali ate ntročtni na dnevnik Trosvito'? Podpirajte tvoj ttrtt m staro zlatnini m State Strt« mm)vii* ifetaii*. tm^M. U rmm »Ui), m*frltfr mm m *MtemlM ■tete 4ra#* «ter» ikUlM. THE BASCH CO. 21S g. Stat« St., Cklesfo. IIL POJASNILO Valed deprulje ln ogrosoi krlst, kl Jt zadela tudi sik članstvo tatraaa naročnike sa štga Usta Prssvsta, Jt potrebe^ da pojisntaso tajnikom It za* stopniksm Protvete, ds takkt vsamejo od naročnikov m M Protveta niročnino tudi aamo u pol Ista ia kjtr nl dragičs ts« tuas m čstrt Ista. Vsemltato m dobiti ksr razmera zahte vajo to. Ltot Prosveta je uk prizadet v ti kriti in zato apeli-ramo na tajniki In naročaka, da tkašaJo kjerkoU mogoč« a M dnevnik. mročnikt, da aaj čt It M^t poravnajo avojo naročniM is k al mogoče ptačitl celoletno pl» čijtt polletna naročnini, aai da at ohrani Itet ftt nadalje kal Pk. Godlna. upravitelj. S. N. P. J. SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča vodstvo tiskarne apelira na članstvo &npj M na tbkovma nakoCA V svoji tiskarni I V 'K^sHRPV"' M, Vm pojaanila dala vodstvs Vm m Ja slllnlo skozi: Kako Ja dtklt, ko m Ja Jaio daniti, pri-ImjkJesžele-jlftnrpilt pivo In ktko Jt • kapalhrji m denar aat urejevala. Vm ■ bilo skoti tltno slišno, samo tarat abrata al kil vldtn. In nekega dna vdtaae dtklt ta vdari t peetjo fb tteno. "Ht, men ehtr." Jt rakku "tU . ..linam — ^"o ^^ t plinom, dniegsnjr to?** • . - ^ . ^ —— t i •• .* .7* •