Ste*. 60.
V Trsku, v torek 99. februarja 116.
Letn k XII.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega St 20, I. nadstr. — Val ilopfsf naj se pobijajo uredništvu lista. Nefranklrana pisma se n«
sprejemajo in rokopisi »e ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortif lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge £ omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. FranđJk« A»i5kega it 20.
Telefon uredništva in uprave Itev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto .....••K 34.—
7i pol leta .........................IX—
ra Irl mesece.................
za nedeljsko Izdajo za celo leto ....... 5.9
za pol leta.......... ...... ZoO
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po S vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računao na milimetre v širo?;otfl er»e kolone.
Cene; Oglasi trgovtev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnic zavodov . . . ...........mn po 20 vfn.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst .......K 20.--
vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 2.—
Mal i oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinost:-. Narobi!« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno (• upravi .Edinosti*. — Plača in toži ss v Trstu.
Uprava tn inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Prn*I5lra AsUkega sL 20. - Požtnohranllničnl račun St. 84I.65">
Pregled najnovejših dosodkov.
Zapadno bojišče. — Živahni topovski bo«i na mnogih točkah fronte. V Sampanji zavzeli Nemci na obeh straneh ceste Sommes-Py—Sonain 1600 m francoske postojanke, ujeli nad 1000 mož in uplenili 9 strojnih pušk. Pri Verdunu se nadalju-jeio brezuspešni napadi francoskih mas na utrdbo Douaumont in na Hardaumont. Nemška črta se je pomaknila proti Vache-rauviflu in Brasu. V nižini Woevre prispeli Nemci na več točkah do vznožja Cotes Lorraines.
Ruska bojišča. — Nikjer nobenih važnih dogodkov.
Balkansko bojišče. — Naše čete uplenile v Draču 23 topov, nad 10.000 pušk in 17 jadrnic in parni ko v. Italijani pobegnili v največji naglici.
Italijanska fronta. — Nič novega.
Turško bojišče. — Z nobenega bojišča nobenih poročil o kaki važni izpremembi.
tlemlUD urntino poročilo.
BERLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan,
28. februarja 19!6.
Zapadno bojišče. — Topovski boji so dosegli na več krajih veliko srditost. Na fronti severno Arrasa neprestano živahno delovanje z minami. Z razstrelbo smo uničili okoli 40 m sovražne postojanke. V Sam panji so prešle naše čete po uspešni topovski pripravi v napad na o-beh straneh ceste Somnies - Py - Souain. Osvojile so selo Navarin in na obeh straneh odtod francosko postojanko v širini 1600 m, ujele 26 oficirjev in 1009 mož "n uplenile 9 strojnih pušk in eno minovko.
V	ozemlju Verduna so se novo privedene sovražne mase zopet izčrpavale v brezuspešnih napadnih poizkusih proti našim posiojankam v utrdbi in pri utrdbi Douau-jnont kakor tudi na Harđaumontu. Pomaknili smo našo črto dalje v smeri proti Vacherauvitlu in Brasu. Polotok Champ-oeuville v Mozi smo očistili sovražnika.
V	WoevrI smo z vzhodne strani na več točkah dospeli do vznožja Cotes Lorraines.
Vzhodno in balkansko bojišče. — Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bitka pri Verduna.
gARiZ. 26. (Kor.) »Temps« piše k bitki severno Verduna: V razvoju se nahajajoča bitka je izredno resna. Ako bi sovražnik zavzel višino med Poivre in gozdom La Bauche, pote*:: bi nas našel morda še krepkejše na črti Croix - Terre - Douaumont. kjer se prično prave utrdbene naprave. Ta črta je popolnoma posejana z artilerijskimi postojankami. Znaimo, da Nemci ne oblegajo, ampak so se spustili v bitko z eno naših armad. Garnizija Verduna in njegove utrdbe tvorijo le oporišče. Težki sovražni topovi bodo sicer zainogli razrušiti utrdbo Douaumont, ne Ua bi dosegli kaj drugega, kakor uničenje betonskih mas. List zaključuje: Mi popolnoma zaupamo v končni izid. Polkovnik Rousset piše v »Liberte<-: Po zadnjih poročilih ne kaže naše armadno vodstvo ni-kakega nemira. Našim rezervam še ni treba nastopati.
fioše uradno poročilo.
DUNAJ, 28. (Kor.) Uradno se objavlja: 28. februarja 1916, opoldne.
Rusko in italijansko bojišče.— Nobenih posebnih dogodkov.
Jugovzhodno bojišče. — Naše čete so uplenile dosedaj v Draču: 23 topov, med njimi 6 obrežnih topov, 10.000 pušk, mnogo artiljerijske municije, velike zaloge blaga in 17 jadrnic in parnikov. Po vseh znakih se je vršil beg Italijanov na vojne ladje v največjem neredu in v največji naglici.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Zauzme Dračo.
DUNAJ, 28. (Kor.) Vest o zasedenju albanskega glavnega mesta je vzbudila na Dunaju zelo globok vtis in veselo zadoščenje.
LUGANO, 27. (Kor.) Čeprav v Italiji dunajska poročila o dogodkih pri Draču in berlinska poročila o bojih pri Verdunu niso bila objavljena, so vendar italijanska in francoska uradna poročila zadostovala za mučno presenečenje in vznemirjenje italijanske javnosti. Časopisi prinašajo zavite, šablonske razprave, a ne zakrivajo bridke resnosti dogodkov. Glede Drača naglašajo predvsem listi, da so zamogli Italijani ubežati kljub hudemu pritisku sovražnika. »Giornale d' Italia« izraža mnenje, da bi bilo pravzaprav z estetičnega in moraličnega stališča bolje oditi, še predno je bilo mogoče priti v stike s sovražnikom. Vsekakor pa so se italijanske čete in ladje dobro obnesle in zaslužijo občudovanje vsega sveta. Vendar pa list ne more navesti, v kaki zvezi bo sedaj od Sonnina v zadnji seji zbornice napovedana organizacija srbskih čet v Albaniji s<
predstoječim protiudarcem Avstrije in Bolgarske in zagotavlja zato dalje, da je vsled italijanske spretnosti 150.000 Srbov zopet sposobnih za boj- »Tribuna«, »Cor-riere della Sera« in »Secolo« trdijo, da italijanska vlada ni imela v načrtu obdr-žanja Drača, ampak je posvetila glavno pozornost na Valono. Savonska brigada, ki spada med najboljše čete italijanske armade, odide v Valono, kjer bodo koncentrirane vse v Albanijo odposlane italijanske čete, posebno ker je treba Valono ohraniti ob vseh okoliščinah. »Corriere della Sera« izraža nejevoljo, da niso bile akcije v Albaniji prepuščene le pristojnemu Cadorni, ki vojuje veliko vojno, od katere izida je odvisna usoda Albanije, ampak bile zaupane vojnemu ministru, ki ima reševati dovolj drugih težavnih vprašanj. Cadorna mora edini in sam odločevati o vporabljanju vseh danih sil.
ftftflli (Mirne.
DUNAJ, 28. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Ca-dorne 26. februarja.
Na vsej fronti večje delovanje pehote. Naša i>ehota je alarmirala sovražnika na več točkah njegove fronte, nakar je pritegnil ojačenja, ki jih je potem naša artiljerija uspešno obstreljevala. Uspešni boji za nas so se vršili po došlih poročilih severno Morija, v oddelku Rombona in na pobočjih Pevme. Na slednji točki so vdrli manjši sovražni oddelki nepričakovano v en naš jarek, a so bili tako zopet pregnani s težkimi izgubami. Na severnih pobočjih gore sv. Mihela je en naš oddelek drzno prodrl v neki sovražni jarek, ga zasedel in ujel tamkaj 46 mož in 1 oficirja. Postojanka je kljub koncentričnemu sovražnemu topovskemu ognju ostala v naši po§£Sti.
Nerednosti v Sicilijanski banki.
LUGANO, 27. (Kor.) Zaradi nerednosti v emisijski banki »Banca di Sicilia« je bil odstavljen generalni ravnatelj in raz-puščen upravni svet.
Essad paša v Italiji.
LUGANO, 27. (Kor.) Z Essad pašo je prispel v Rim tudi pred kratkim ostenta-tivno v Drač kot zastopnik Italije odposlani poslanec Piacentini. Essad in bivši zastopnik Italije v Albaniji Aliotti sta kon-ierirala z ministrom za vnanje zadeve Sonninom.__
Predstojeća ruska ofenziva?
LONDON, 27. (Kor.) Korespondent »Daily Telegrapha« v Rimu brzojavlja, da poročajo depeše iz Rusije o predstojeći novi ruski ofenzivi v Galiciji in na Poljskem. Z balkanskih front se poroča o pripravah za predstoječo ofenzivo. Neki diplomat je izrazil mnenje, da bodo morda v marcu odločilni dogodki. Vsekakor bo ta mesec zelo bogat na dogodkih.
S turihlh mit
CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih front nI prispelo nobeno poročilo o kaki važni izpremembi.
Pašič in prestolonaslednik Aleksander odpotujeta v Pariz.
ŽENEVA, 28. (Kor.) Glasom poročila Agence Havas odpotujeta srbski prestolonaslednik Aleksander in ministrski predsednik Pašič na konferenco glede nadalj-nih zvez srbskih čet v Pariz.
Potopljeni parnild.
LONDON, 27. (Kor.) Angleški poštui parnik »Maloja« (12.800 ton) se je na višini Dovra potopil. Zadel je baje na mino. Imel je na krovu 57 potnikov in je bil na potu v Bombay. Neki drug parnik, ki je hitel ponesrečencem na pomoč, je istotako zadel na mino in se potopil.
LONDON, 27. (Kor.) Potopljeni parnik »Maloja« je bil poštni parnik z 12.431 tonami. Tri trupla so bila izkrcana v Dovru. Ranjenci so bili spravljeni na neko hospi-talsko ladjo. Parnik, ki je zadel na mino, ko je hotel »Maloji« na pomoč, je bil »Em-press of Fort William«, 2181 ton. Ladja se je potopila tekom pol ure. Posadka je bila izkrcana.
LONDON, 27. (Kor.) Švedski parnik »Birgit« se je potopil. 17 potnikov je bilo rešenih.
VLISSINGEN, 27. (Kor.) Poštni parnik »Mecklenburg« (2SS5 ton) — Zeeland Li-nie — je na potu v Vlissingen zadel na mino. Ladja je zgubljena. Zeeland Linie je dobila brzojavko, da so se potniki in posadka rešili na krov nizozemskega par-nika »Westerdyk«.
VLISSINGEN, 27. (Kor.) Potopljeni švedski parnik »Birgit« je imel 1117 ton.
VLISSINGEN, 27. (Kor.) O nesreči par-nika »Mecklenburg« se še poroča: Parnik je zapustil doke Tiibury kakor običajno zjutraj in je prispel ob 11'30 do galoper-skega ladijskega svetiljnika. Tam je zadel na mino in se potopil. Posadka je štela okoli 50 mož, potnikov je bilo 23. Po-skakali so vsi v rešilne čolne in se rešili na tri parnike, med njima »Westerdyk« in »Winters\vyk«. T^di pošto je bilo mogoče rešiti. Jutri ne odide iz Vlissingena noben
parnik. Govori se celo, da hoče Zeeland Linie popolnoma ustaviti promet za ne-kaj časa
LONDON, 27. (Kor.) Posadka poštnega parnlka »Maloja« je večji del rešena.
LONDON, 27. (Kor.) Francoski parnik »Trignac« se je v Severnem morju potopil. 5 mož je rešenih, 26 se jih pogreša.
LONDON. 28. (Kor.) Ruski parnik »Pe-čenga« (1647 ton) je bil potopljen. 15 oseb je bilo rešenih.
LONDON, 26. (Kor.) Penninsular and Company naznanja, da je bilo po dosedanjih poročilih od 119 potnikov, ki so se nahajali na krovu »Maloje«, rešenih 46. Skupno število rešenih, znaša 260. Upa pa se, da bo tekom dopoldne znanih še več imen rešenih. V splošnem se je nahajalo na krovu ladje 411 oseb.
Portugalski ministrski predsednik o
zaplembi nemških ladij.
LIZBONA, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ministrski predsednik Gosta je v zvezi z že naznanjenimi izvajanji glede zaplemle nemških in avstrijskih parnikov izjavil v zbornici, da so bile na več ladjah izvršene poškodbe. Parnik »Biilow« so hoteli razstreliti, kar pa je bilo ravno pravočasno preprečeno. Po njegovem mnenju naj Portugalska odpove pogodbo z Nemčijo, tako da preneha dne 15. junija 1917 in sicer, je rekel Gosta, v soglasju s portugalskimi interesi in iz vzrokov dostojnosti in koristi. Mi smo pripravljeni računati na vsako možnost, ki zamore nastati iz učinka naših pravic.
PARIZ, 28. (Kor.) Kakor poroča Agence Havas, znaša skupno število od Portugalske zaplenjenih ladij 80.
Avstrijski ministrski svet.
DUNAJ, 28. (Kor.) Danes popoldne se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Stiirgkha daljši ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi člani kabineta.	________
Generalska imenovanja.
DUNAJ, 28. (Ker.) Nj. Veličanstvo je blagovolilo izdati naslednja najvišja ročna pisma: »Ljubi general pehote grof Beck! Med možmi, katerih delovanje je že pred dolgimi leti zelo vplivalo na razvoj Mojc obrambne sile in katerim gre zato zasluga na tako razveseljivih uspehih na vseh frontah, zavzemate Vi, ljubi grof Beck. odlično mesto. Hvaležno upoštevajoč Vaše zasluge za Mojo obrambno silo, Vas imenujem za generalnega polkovnika. Dunaj, 26. februarja 1916. Franc Jožef 1. r.« — »Ljubi gospod stričnik nadvojvoda Josip Ferdinand! Imenujem Vas za generalnega polkovnika. Dunaj, 26. februarja 1916. Franc Jožef 1. r.« —' Enako se glaseča ročna pisma z imenovanjem za generalne polkovnike so prejeli: general konjice grof Paar, general \ pehote baron Bolfras* feldcajmojster baron Kro-batin in general pehote pl. Kovess.
Odlikovanja.
»Streffleurs Militarblatt« poroča: Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval nadvojvodo Albrehta za poročnika 1. polka tirolskih cesarskih lovcev. Ogrski bram-bni minister baron Hazai je postal imeji-telj pešpolka št. 46. Odlikovani so bili: z vojaškim zaslužnim križcem II. razreda z vojno dekoracijo: flml. Edmund pl. Sellner in Gustav Szekely de Doba v priznanje za uspešno vodstvo četne divizije pred sevražnikom; z redom železne krone II. raz. z vojno dekoracijo: flml. Ferdinand grof Bissingen v priznanje uspešnega vodstva konjeniške četne divizije pred sovražnikom in polkovnik Ludovik Stindermanu za odlično službovanje pred sovražnikom; z vitežkim križcem Leopoldovega reda z vojno dekoracijo: generalni major Feliks princ Sdnvarzenberg, polf>>vnikJlugo Ventour pl. Thurman pp. št. 17, poobolkovnik Ludovik Makowiczka pp. št. 61 za hrabro zadržanje pred sovražnikom, podpolkovnik Viljem Rodcr za izborno službovanje; s komturnim križcem Franc Jože-fovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca: geiteralmajor Karel Lu-stig pL Preanfeld za izborno službovanje; z oficirskim križccm Franc Jožefovega reda s trakom vojaškega zaslužnega križca: polkovnik Valentin pl. Veigl, Štabni zdravnik, vseučiliški profesor dr. Franc Ballner za požrtvovalno službovanje pred sovražnikom, vojaška intendanta I. raz. Emil Horler in Ernest Krenek, vojaški intendant II. raz. Josip Lamatsch pl. Waf-fenstein in Vladimir Nikoiics za izborno službovanje pred sovražnikom.
Položaj.
28. februarja.
Geutralni vlasti morete biti zadovoljni v visoki meri z dogodki na bojiščih zadnjih dni: dosegli ste velike uspehe na francoskem ta albanskem bojišču.
Presenetljivo in celo za vojne kritike nepričakovano je prišla energična nemška ofenziva proti francoski trdnjavi Verdun, ki je ena najmogočnejih med francoskimi trdnjavami. S polnim uspehom. Nemci so osvojili več važnih pozicij in fort Douau-
mont, K takemu uspehu je pripomoglo — seveda poleg izbornega nemškega vodstva in kvalitete nemških čet (posebno infanterijski napadi so bili baje zgledni)
—	tudi dejstvo, da Francozi sami niso pričakovali na tej točki tako odločnega in v velikem slogu zasnovanega nemškega sunka, marveč so ga pričakovali v Flandriji. Nemci so operirali in napadali na drugih točkah le v namen, da so maskirali svoje priprave za ofenzivo prati Verdunu. In v tem je velika šansa za Nemce na bodočih operacijah: Francozi niti danes nimajo jasnosti, kam se vrže glavna sila Nemcev.
Se pač uveljavlja stara stvar. Citate-lji se morda še spominjajo, kako smo vedno naglašali, da je prednost centralnih vlasti v tem, da si znaste zagotovljati inicijativo, to je, tako rekoč določati kraj in čas velikih operacij. To se je sedaj ponovilo.
Naravno je seveda, da skušajo Francozi veliki nemški uspeh proti Verdunu zmanjševati, kolikor se pač da. Trde, da so imeli Nemci ogromne izgube, a oni da so se umaknili z nekaterih točk le zato, da so se izognili velikim žrtvam. Potein naglašajo, da se Nemcem ni nikjer posrečilo prodreti francoske fronte, marveč da so se umaknili v popolnem redu.
Tudi če verujemo temu poslednjemu zatrdilu, pa ne moremo onemu prejšnjemu
—	češ, da so se radovoljno umaknili, da se izognejo žrtvam. Ob dejstvu, da so Nemci vzeli en for, se ne more vzdržati ta trditev. Kje bo kaka vojska iz takega vzroka opuščala kako točko, ki je pomembna za usodo take velike trdnjave same?!
Seveda bi grešili tudi na naši strani, ako bi si domišljali, da sedaj pade V«erdun kot zrela hruška. Trezni nemški listi sami naglašajo, da so operacije proti Verdunu pač v srečnem razvoju, ki obeta popolen uspeh, ali za sedaj da je treba biti previden v ocenjevanju in zlasti ne izrekati sodb, ki jih daje — čutstvo. Ni smeti prehitevati dogodkov in ne govoriti več, nego govore gotova dejstva. Vnanja o-brambna linija Verduna je pot kilometrov za sedanjo, ki jo morajo Nemci šele prodreti, da začno z napadi naravnost proti Verdunu.
Tudi »Agramer Tagblatt« izvaja v svoji situacijski sliki, da utegnejo Francozi še poizkušati, da na kaki drugi točki ogromne francosko-nemške fronte dobe odduška. Tudi ne vemo ali je nemški napad na Verdun glavni dogodek nove nemške ofenzive?! Da, niti tega ne vemo, — naglasa zagrebški list — ali se je nemški generalni štab sploh odločil za kako novo ofenzivo v velikem slogu na zapadnem bojišču? Na vsak način pa se na tem bojišču, kjer je več mesecev vladal^ mir, pripravljajo dogodki izredne važnosti, med katerimi ne bo eventualno zavzetje Verduna glavno. Enoinpolletna pozicijska vojna je ustvarila ua tem bojišču drugačne razmere, nego so bile v Galiciji in ruski Poljski. Francozi so imeli časa, da so se utrdili in ustvarili razna obrambna sredstva. Če pride do velike bitke, bo trdovratnejega značaja, nego so bile bitke v Galiciji in Srbiji. Bliža se novo razdobje svetovne vojne. Končni uspeh bo pa na tisti strani, kakor je bil dosedaj.
Drugi važni dogodek, ki smo ga omenjali uvodoma, je zaseden je Drača v Albaniji po naših četah. Vest o tem dogodku pa ni prišla nepričakovano, kajti usoda Drača je bila odločena že pred več dnevi. V hipu ne vemo, kaj je z onimi okoli 10.000 Italijanov in tolp Esad paše, ki so se morali umakniti. Ta novi uspeh naših čet je ceniti tem višje, ako uvažujemo težavnost komunikacij. Tudi pri Valoni so se baje Italijani — glasom neke brzojavke iz Sofije — umaknili s svojih sprednjih postojank in se koncentrirajo v bližini o-bali. In da je položaj italijanske ekspedicije v Albaniji obupen, priča dejstvo, da oni sami — glasom ravnokar omenjene vesti — računajo, da bodo mogli Valono držati kvečjemu kakih 20 dni! A potem? Domov! Toda tudi to bo težko, kajti vkr-cavanje se bo vršilo pred žreli avstrijskih topov. Moremo si misliti konsternacijo v Italiji. Žalost po zavzetju Drača in strah za Valono in za usodo njihove ekspedicije. Velike aspiracije Italije na Albanijo in vzhodno obal Adrije se razblinjajo, po krasnih sanjah je prišla ura grenke prebuditve, a za Avstrijce največje zadoščenje, da so Italijani iztisnjeni iz Albanije.
Sploh je Italija prinesla vsem svetu največje presenečenje, a zaveznikom naj-bridkeje razočaranje. Ne nje vojska, ne nje mornarica nista držali tega, kar so pričakovali. Gorostasen polom so doživeli nje državniki. Ali je bilo še kdaj kje toliko nerazmerja med visokoletečimi besedami in izvršenimi dejanji?! 2e na pasaži v ekspozeju ruskega ministra za vnanje stvari Sazonova se je poznal ta čut grenkega razočaranja. Napravil je sicer italijanskemu zavezniku m al poklon, češ, da korak za korakom odriva sovražnika. Ali besedi je popolnoma nedostajalo tiste toplote, ki so jo imele besede, izrečene n. pr. Srbiji in Franciji. A še to, kar je rekel g. Sazonov v tolažbo Italiji, odklanjajo ruski listi. List »Utro Russiji« govori skoro z
zaničevanjem o Italiji in konstatira, kako ogorčenje vlada v Rusiji, Angliji in Franciji, posebno pa v Srbiji proti temu zavezniku. Sodelovanje Italije da je komaj opažati. Malo je dosegel ta zaveznik v primeri z njegovimi obljubami. Poročila italijanskega generalnega štaba da se omejajo dan za dnem na puhle fraze. — Iz Rima javljajo sedaj, da se je Italija končno odločila, da bo sodelovala na zasedenju grških otokov. Zakaj ne? Ni rizika za Italijo in — delali bodo že drugi. Saj to je ravno: Italija je bila od nekdaj navajena takih cenenih uspehov s tujo pomočjo; ni pa poznala uspehov, težko priborjenih z lastno roko in močjo. Od tod nje sedanje blamaže. Mnogo je grcši'a Italija v svoji zgodovini zadnjih časov in uspevalo jej je. Pravični Bog ne plačuje vsake sobote. Ali sedaj je prišel dan plačila — črni petek je tu.
Trdnjava Verdun.
Nemška uradna poročila nam javljajo danzadnem večje uspehe nemškega orožja pred znamenito trdnjavo Verdunom, in pričakovati je, če bodo Nemci z enako silo in vztrajnostjo, kakor doslej, nadaljevali svoje oblegovalne akcije, da bo ta trdnjava v kratkem v njihovih rokah in tako tudi predrta francoska fronta na e-nem najvažnejših mest.
Verdun leži na obeh straneh reke Moze v okraju Meuse. Reka sama, če ni nara-stla, ne tvori posebne ovire, toda inore se zajeziti in tako poplaviti nad mestom kakih 1500 metrov široka dolina. V ostalem pa je Moza s svojo mokro dolino velika ovira za zvezo med vzhodnim in zapadnim ozemljem.
Mesto Verdun je važno železniško in cestno križišče. Na vzhodni strani Moze vodi do inesta dvotirna železnica, ki prihaja iz Metza preko Conflansa in Etaina, od Verduna dalje pa vodi v Rcims, poleg tega pa še pet prvovrstnih cest. Ob vzhodnem bregu Moze pa vodi tudi dvotirna železnica Mezičres-Toul. S te sirani vodijo v mesto tri izborne ceste iz notranjosti države.
Verdun je potemtakem zelo važno o-porišee za obrambo fronte ob Mozi. Odkar so namreč Francozi po vojni leta
1870.	in 1871. izgubili porenske pokrajine in posebno svojo mogočno trdnjavo ob Mozeli, Metz, so posvečali vso svojo skrb svoji vzhodni meji in so jo skušali z mogočno trdnjavsko fronto zavarovati proti vedno pričakovanemu napadu s strani Nemčije. Glavno podlago te trd-njavske fronte je tvorila črta ob gornji Mozi in Mozeli s krepkimi oporišči Verdunom, Toulom, (s skupino pri Nancyju) in Epinalom, oziroma Belfortom, ki se nahaja v podaljšku te črte. Posebno važnost je francosko armadno vodstvo pripisovalo črti ob Mozi, ker je bila ta črta navpična na strategično smer iz Porenja preko Verduna v Pariz. To ie bil tudi vzrok, da so predel med Verdunom in Toulom zavarovali s celo vrsto utrdb na desnem bregu Moze, in do St. Mihiela tudi na levem bregu. Ta črta ob Mozi je torej za obrambo Francoske silno važna in to važnost so tudi upoštevali Nemci že takoj iz početka vojne, kajti že meseca septembra 1. 1914. so v primerni razdalji obkolili Verdun z vzhoda in zavzeli celo tudi utrdbo St. Mihiel.
Verdun je močno utrjen. Že takoj po \vestfalskem miru, ko je prišel Verdun pod Francosko, je začel tedanji sloviti stavbenik Vauban utrjevati mesto. Mesto je dobilo obzidje z bastijami in te utrdbe so še ojačili z osrednjo trdnjavo in fortorn St. Victor. Ta fort je tudi daleč naokoli zavarovan z minami.
Po nemško-francoski vojni leta 1870 in
1871.	so povečali Verdun v veliko pasovno trdnjavo, ki tvori sedaj severno oporišče črte ob Mozi. ki ima za južno oporišče Toul. Vmes leži sedem zapornih fortov, med katerimi so Troyon, Pa-roches in Camp des Romains tekom bojev pozimi leta 1914. igrali veliko ulogo.
Ta trdnjava Verdun ima jedro — Vau-banovo utrdbo — ter notranji in zunanji pas fortov.
Primerno dosegu težkih oblegovalnih topov so najprej na točkah v okolici trdnjave, ki so jih spoznali kot važiveza obrambo, zgradili pet velikih oporišč, tako da je nastal notranji pas. Utrdbe so imele v obsegu 20 kilometrov, pomer pa znaša 5 do 7 5 kilometra.
Po uvedbi topov z večjim dosegom v osemdesetih letih so utrdbe na vzhodni strani porinili dalje celo do roba hribovja Cotes in so porazvrstili tamkaj večje število fortov in baterij na kakih 10 kilometrov dolgi fronti. Od teh fortov stoje forti De Vaux, La Lanfee in De Mau-lainville ob železniški progi. Na jugu trdnjave se priključuje tej fronti druga o-brambna črta, ki jo tvorita forta Rozel-lier in Haudainville.
Severno mesta so porabili ozek višinski rob, ki vodi v jugozapadni smeri proti vrhu in fortu BeUeville, ki spada k notranjemu pasu, za zgradbo goste vrste utrdb. Forta Douaumont in Froide Terre sta krilni oporišči te fronte. Poleg tega so pa v svrho podaljšanja odpora zgradili za
Stran TI.
.EDINOST* Štev. 60.
V Trstu, dne 29. februarja 916
vzhodno fronto v bližini železnicc še več utrdb.
'Na zapadnem bregu Moze gre zunanji pas preko vrhov Dugny-Landrecourt-Bois in Chapitre-Bois des Sartetles na rob Bourrusa proti vasi Charny. V ten polukrogu so posebno važni forti Dugnv. tandrecourt na jugu ter Bourrus in Belle Epines na severu trdnjave.
Utrdbe zunanjega pasu so oddaljene od sredine mesta 5 do 8 kalometrov in obsegajo potemtakem kakih 48 kilometrov. Utrdba šteje 16 velikih in nad 20 manjših fortov. Zaradi majhne oddaljenosti pasu, posebno na severni fronti, mesto, kolodvor in mostovi v trdnjavskem področju niso zavarovani proti obstreljevanju z modernimi težkimi topovi. Da odpo-more teinu nedostatku, je branitelj Ver-duna primoran, da v slučaju vojne pred stalnim trdnjavskim pasom zgradi po poljskem načinu predpostojanke. To se je tudi zgodilo. Kakor se poroča iz glavnega stana nemške armade, so morale nemške čete premagati izredne težave pri na padu na predpostojanke.
Utrdbe notranjega pasu so bile izpo-četka zgrajene v starem dvookopnem slogu, pozneje, po uvedbi brizančnih bomb, pa so jih predelali in ojačili z betonskimi pokritji.
Forti zunanjega pasu so povečini zgrajeni kot oklopni forti. Imajo betonsko jedro z več oklopnimi stolpi za težke topove. Pred jedrom se nahaja nizek oklo-pljen okop za pehoto in lahke topove. Ob vratu fortov so zgrajene kasemate. odkoder se more prostor med posameznimi forti obstreljevati s strani.
Utrdbe zunanjega pasu so pred izbruhom vojne veljale za varne pred bombami. Po izkušnjah zavezniške artiljerije s 30'5 centimetrskimi motornimi možna-rji in 42centimetrsko havbico pri zavzetju belgijskih in ruskih trdnjav pa je bilo pričakovati z vso gotovostjo, da se tudi francoski oklopni forti ne bodo mogli dolgo upirati obstreljevanju omenjenih topov. Da so Nemci tako hitro zavzeli oklopni fort Douaumont, desno krilno oporišče severne verdunske fronte, je najboljši dokaz, da se tudi ti forti ne morejo ustavljati napadalnim sredstvom zaveznikov^^_
Razne politične vesti.
Nemški »National v erband« — prekli-cuje. Predkratkim je nemški »National-verband«, zveza svobodomiselnih nemških državnih poslancev, objavil svoje načrte za bodočnosit, in sicer sporazumno in v zvezi z nemškimi krščanskimi soci-jalci. Med drugimi sredstvi v dosego nemško-narodnih namenov je »National-verband« tedaj naglašal tudi razširjenje deželne avtonomije. To točko je nemški »Nationalverband« sprejel v svoj program po zahtevi krščanskih socijalcev, kakor se je povdarjalo pozneje. O stvari se je razvila po nemškem časopisju precej ostra razprava in skoro vse izjave so se glasile odločno proti razširjenju deželne avtonomije in to z ozirom na razmere j v tistih deželah, kjer se nahajajo nemške manjšine. Posebno ostro so se uprli vse-nemci na Koroškem, ki so izjavili, da so sklepi nemškega »NationaJverbanda« v marsikaterem oziru prenedoločni, v marsičem, posebno v jezikovnem vprašanju, polovičarski, v vprašanju avtonomije dežela pa ravno nasprotje onega, po čemer so Nemci stremeli že od nekdaj v interesu državne enotnosti. »Kar mi želimo, ni slovanski ali krščanskosocijalni federalizem, temveč notranja okrepitev države potom ojačenja državne oblasti in poglobitve državne misli, in to se more doseči z omejitvijo, nikakor pa z razširjenjem avtonomije dežela.« Celovške »Freie Stimmen«, glavno glasilo pristašev nemškega »National ve rbanda« na Koroškem in glasilo poslanca Doberniga, so imenovale to izjavo — času primerno. — Te in take izjave od vseh strani so prisilile nemški »Nationalverband«, da je znatno popravil svoje stališče glede deželne avtonomije.
V	»Deutsche Nachrichten« je namreč priobčil naslednjo izjavo: »Na podlagi predloga s krščanskosocijalne strani se je sprejela v vrsto skupnih zahtev tudi zahteva po razširjenju deželne avtonomije.
V	svoji lapidarni kratkosti je ta pro-gramna točka dala povod za napačna tolmačenja in na strani nasprotnikov velikih nemških strank so se vneto trudili, da bi stvar predstavili tako, kakor da je bil nemški »Nationalverband« opustil svoja lastna načela in bi bil pripravljen izročiti nemške manjšine Slovanom. Nemški »Nationalverband« je v zadnjih dneh v neki objavi označil sicer samopo-sebi razumljivo stališče in izjavil, da je zahtevo po razširjenju deželne avtonomije kolikor prihajajo v poštev jezikovno mešane dežele, razumeti tako, da se mora za nemške dele dežela poskrbeti potom ustvaritve samostojnih okrožij. Ko bi bilo mogoče objaviti zahteve, ki jih je postavil nemški »Nationalverband« sam, bi se bilo pokazalo takoj, da nemškonacijonalni poslanci naravno slejkoprej polagajo največjo važnost na čuvanje narodnih pravic nemškega naroda.« — Tako objava nemškega »Nationaherbanda.« K tej izjavi bi pripomnili edino le toliko, da — enaka pravica za vse — pričakujemo, zanašajoč se na poštenost in možatost teh zastopnikov nemškega naroda, od n}ih da bodo z enako mero, kakor jo merijo sebi in svojen.u narodu, merili pravico tudi drugim narodom naše države. Pričakujemo torej, da bo po njihovem lastnem načelu veljalo tudi za nas Slovence, da naj se v jezikovno mešanih deželah poskrbi za slovenske dele dežela z ustvaritvijo samostojnih okrožij, če se razširi avtonomija dežela v smislu izjave nemškega »National verbanda«.
»Nemčija potrebuje svetovnega trga«.
I ako ie izjavil v pruski poslanski zbornici minister za trgovino dr. Sydow na razpravi o prihodnj" ureditvi trgovine. »Važno je — je rekel — da mislimo na vzpostavo trgovine po vojni in na ureditev trgovinsko političnih odnošajev do sosednjih držav.« Glede vprašanja razmerja do Avstro-Ogrske po vojni se mora pa za sedaj vzdržati vsake izjave. Reči more Ie, da je to vprašanje v najtesneji zvezi z vprašanjem ucvrščenja političnih vezi. Razmerje se mora urediti tako, da bo koristno za oba dela. Sicer ureditev ne bi zbliževala, marveč ločevala. Najprej treba vedeti, kako mislijo avstrijski in o-grski trgovski in obrtni krogi. — Potem je izvajal minister dalje: »Dalje bomo morali pri urejanju gospodarskih razmer z zavezniškimi državami imeti pred očmi, da se po vojni trgovina z nevtralnimi In s sedaj sovražnimi nam državami ne bo onemogočala ali otežkočala. Obojno mora iti drugo poleg drugega. Mi potrebujemo gospodarskega in industrijalnega prometa z zavezniki in tudi s sedanjimi sovražniki. Tudi v bodoče ne bomo mogli za industrijo in trgovino pogrešati svetovnega trga.«
Tako govore trezni in pametni ljudje, ki res dobro hočejo svoji deželi in svojemu narodu, in pa ljudje, ki jim pojm civilizacije ni le lepa draperija, za katero se skrivajo nekulturni nagoni. To je dober odgovor na adreso zagrizencev in fanatikov, ki menijo, da je najizdatneji pojav patrijotizma v propovedovanju večnega sovraštva. Večni zakon za življenje človeštva, da poedinec potrebuje bližnjega in da tudi skupine — narodi, države — ne morejo uspevati brez stikov s sosedi. Nobena država nima v sebi vseh pogojev za svoj materijalni napredek in raz voj — za življenje. In k vsemu temu prihaja še največji etični moment, postulat resnične civilizacije: da smo vsi ljudje, in da tudi v hipnem sovražniku mora človek videti — sočloveka. Vojna je bila, je in bo. Ali, čim je poravnala in likvidirala sporne račune, mora se povrniti vzajemno delo, ki naj izleči rane, ki jih je zadal boj — obema.
Doisatf vesti.
Proslava zavzetja Drača. Naše mesto je zavzetje Drača proslavilo z razobe-šenjem zastav, ki jih je bilo po vsem mestu videti v najimpozantnejšem številu. Pričakovati je bilo tega dogodka z nezmotljivo gotovostjo prej ali slej, a vendar je pobudi! v tržaškem prebivalstvu toliko radost, da so kot spontan izraz te radosti zavih rale po vsem mestu zastave.
Krošnjarjenje s slaščicami. Mestni magistrat razglaša: Z ozirom na to, da nekaj časa sem veliko prodajalcev iznova brez dovoljenja krošnjari s slaščicami, ki vsled načina, kakor jih imajo naprodaj, tvore neprestano nevarnost v zdravstvenem pogledu, opozarja mestni magistrat po novno na prepoved, ki jo je izdal 12. avgusta 1. 1915., št. VII, 250/1-15, in napoveduje, da bo kršitelje te prepovedi, poleg zaplembe blaga, kaznoval v smislu omenjenega razglasa.
Normalnim razmeram v šolski upravi se je Trst pomaknil bližje z imenovanjem provizoričnih učnih moči na mestnih šolah, kar moramo z zadoščenjem pozdravljati. V »Edinosti« čitamo, da ie c. kr. namest-ništveni svetnik imenoval za provizorične učiteljice itd. . . .« Prav tako! Če nima Trst zaradi znanih razmer v minulih časih povsod drugod v Avstriji ustanovljenih šolskih oblasti — deželnih, okrajnih in krajnih — je popolnoma na mestu, da izvršuje ona c. kr. oblast — c. kr. namest-ništveni svetnik — ki je drugod jedro okrajne ali mestne šolske oblasti, okrajnemu oziroma mestnemu šolskemu svetu ; postavno pripadajoča provizorična imenovanja učnih moči. S tem utegne kmalu izginiti ono, avstrijskim razmeram nič kaj primerno izjemno stanje v tukajšnjem mestnem šolstvu. Odločilne faktorje le še prosimo, naj store korak dalje: direktno upravo mestnega ljudskega šolstva naj prevzame urad c. kr. namestništvenega svetnika, da je potem mogoče uvesti v uradno korespondenco šolskih vodstev s prvo instanco šolskih oblasti — c. kr. na-mestništvenim svetnikom — učni jezik posameznih šol. Mislimo mi, da je popolnoma normalno, če bi slovenske šole v mestu in okolici prejemale slovenske dopise in predlagale slovenske vloge.
Pogreba g. Jerneja Venuttija, posestnika v Rojanu, v nedeljo popoldne se je udeležila naravnost ogromna množica, kakršne ne bi bili pričakovali ob sedanjih razmerah. Vse, kar je v Rojanu našega in kar ni odsotno na bojiščih, je prišlo, da izkaže blagemu možu zadnjo čast. Pa tudi drugorodcev, med katerimi je imel pokojnik mnogo znancev in prijateljev, je bilo mnogo. Kondukt je vodil g. župnik Jurizza. Po dovršenih žalnih obredih v župni cerkvi se je sprevod razšel, a mnogo žalnih gostov je poselo v dolgo vrsto kočij, da 1 spremijo pokojnika na zadnji njegovi poti. Pogreb je pohvalno priredilo »Novo pogrebno podjetje«. — Ob Jej priliki naj popravimo pomoto, ki se je vrinila v vesti
0	smrti Venuttija. Med žalujočimi rodbinami je bila navedena tudi rodbina Bole inesto Feriolja, kar bodi s tem popravljeno.
»Nemški rojaki na bojišču!« Pod tem
naslovom priobčuje predsednik nemškega šulferajna«, državni poslanec in načelnik nemškega >Nationalverbanda« dr. Oross, naslednji oklic, namenjen vojaštvu nemške narodnosti na bojišču: »Nas zaostale je j zadela gotovo ne hvaležna naloga, da valujemo in upravljamo nemško narodno | imetje v domovini za časa vaše odsotnosti.
1	Dohodki so se sedaj zaradi splošnega po-
manjkanja denarja, zaradi sedaj bolj vojni preskrbi posvečene dobrodelnosti tako znižali v va$i odsotnosti, da smo morali ust«viti velik del podpor Šolam in otroškim vrtcem. Kar se še vzdržuje, je naravnost neizogibno potrebno! Vsakdo vas ve, da nas celo sijajen vojni uspeh ne od-veže skrbi za vzdrževanje nemških jezikovnih tal, iz veliko vzrokov, ki govore ravno za vojniško požrtvovalnost nemških bojevnikov. Če hočete, da se ohrani nemška dedščina v vaši odsotnosti, nabirajte med svojimi nemškimi vojnimi tovariši in pošiljajte nam darove. Nemški narod in vaša nemška domovina vam bosta hvaležna!« — Ce velja to za Nemce, za nemški narod, za nemški »šulferajn«, kaj naj rečemo potem šele mi Slovenci glede naše Družbe sv. Cirila in Metoda, glede neobhodne potrebe obrambe našega narodnega imetja, naše slovenske ded-ščine, ki je pač malo bolj ogrožena, kot pa nemška!!
Prevzemanje zasebnih poštnih zavitkov
za novo ustanovljena etapna poštna urada 266 in 34 i ni dovoljeno.
Občni zbor Zavoda sv. Nikolaja za 1.
1913., 1914., 1915. je bil 23. svečana t. 1.
V	otvoritvenem govoru je pozdravila predsednica, g.a Ponikvarjeva navzoče zborovalke, zlasti pa gospo Skrinjarjevo, ustanoviteljico zavoda, ki se je kljub svoji mučni bolezni pripeljala, da vidi, svetuje in pomaga deci svojega truda, vsebini svoje življenjske misli. Zborovalke je pismeno pozdravila dosedanja ne-utrudljiva tajnica, gospa Gromova. Iz tajniškega poročila gdč. Hartmanove je razvidna vsa tragika slovenskega dobrodelnega društva, ki je navezano le na prostovoljne darove. Redne podpore so začele usihati druga za drugo in vodstvo je zrlo skrbipolno v bodočnost. Kljub skrbem radi neugodnega gmotnega stanja se je vendar zavod udeleževal različnih patri-jotičnih akcij. Odzval se je domoljubnemu vabilu Rdečega križa in pod zavodovlm nadzorstvom se je naredilo okoli 150 volnenih predmetov za naše vojake. Na veliki patriotični prireditvi »za naše vojake«, 2. dec. 1914. je bil zastopan tudi naš zavod. Zavodove gojenke so zbirale denar in napravile več tisoč, cigaret, ki so se razdale vojakom po bolnicah. Naš zavod ie bil zastopan tudi v deputaciji narodnih društev, ki je izrazila namestniku vdanost tržaškega Slovenstva Nj. Veličanstvu. Ko je odšel iz Trsta ces. namestnik princ Ho-henlohe, ki je bil zavodu vedno naklonjen, smo mu poslali zahvalno pismo, na kar smo prejeli od njegove Jasnosti lep odgovor, da bo zavodu kot človekoljubni napravi vedno naklonjen. Odbor izreka zahvalo g. dr. Pemičiču kot brezplačnemu zavodovemu zdravniku in pa listu »Edinosti« za brezplačno objavljanje društvenih člankov in obvestil. V odborovih sejah se je razmotrivalo vedno, kako rešiti zavod propada in mu zagotoviti vsaj skromen Obstoj. Zavodovi stroški so se o-mejili do skrajnosti, tako, da je tvorila glavni izdatek le stanarina. V 1. 1914. smo odposlali nad 1000 okrožnic, toda oblasti, društva in posamezniki so skrčili ali ustavili običajne podpore. Zavoda se je sicer spomnila neka dobrotnica v svoji oporoki, toda dotično vsoto dobimo šele po 6 letih. Preden je odšla veČina odbornic vsled vojnih dogodkov iz Trsta, so sklenile, da si najame zavod manjše stanovanje. Po izbruhu vojne z Italijo se je položaj le še poslabšal, stanarina in mesečna plača voditeljici in namestnici se nista mogli več plačevati, za selitev ni bilo potrebnega denarja, redni stroški so rastli z vsakim dnem. Izdatne pomoči hi bilo, dosegli smo le toliko, da je zavod životaril in se kriza zavlačevala, vedno upajoč na skorajšnje izboljšanje razmer. Danes pa stojimo skoraj pred bridko odločitvijo, ali naj bredemo dalje v dolgove, ali naj zaključimo delovanje našega zavetišča. Dejstvo pa, da vrši že 18 let neprestano delo usmiljenja in da je sprejel v svoje zavetje že nad 20.000 deklet, obvarujoč jih premnogokrat telesnega in duševnega propada, naravnost sijajno izpričuje važnost in potrebo njegovega obstoja. Blagajniško poročilo izkazuje v letu 1913. stroškov K 3763'61 in dohodkov K 3580*82, torej K 18279 primanjkljaja; v letu 1914. stroškov K 3004'37 in dohodkov 2652*82, torej 351;55 primanjkljaja ne všte-vši neplačane stanarine 604 K; v 1. 1915. stroškov K 1314*61 in samo 874 K dohodkov, torej K W61 primanjkljaja, zopet ne vštevši neplačane toletne stanarine 1395 K; tako, da znaša skupni dolg koncem 1. 1915. K 2439*61. O blagajniškem poročilu se je razvila živahna debata. Glavni izdatek za stanovanje se bo zmanjšal z znižanjem stanarine. Voditeljica in namestnica sta izjavili, da se zadovoljita s poznejšim naknadnim izplačevanjem mesečne plače. Ga. Skrinjarjeva je velikodušno izročila zavodu imenik upnic, ki naj bi jih zavod po možnosti terjal. Znesek naj ostane kot nedotakljiv fond, obresti pa naj služijo v pokritje rednih stroškov.
V	pokritje teh stroškov pa zavod razdeli tudi nabiralne pole med članice. — Poročilo notranje voditeljice izkazuje, da je prišlo v zavod 1913. 1. 1337 deklet, 1914. 1. 1033 deklet, 1915. 1. pa samo 475, čemur je vzrok pač izseljevanje in obuboževanie družin vsled vojne. Voditeljica poroča dalje o brezvestnem delovanju zasebnih posredovalnic, kar se bo v prihodnje naznanjalo oblastim. Sprejme se njen predlog, da se zahteva odškodnina od takih gospodinj, ki pošiljajo obolele služkinje v zavod, da jim tako ni treba plačevati stroškov v bolnišnici. Na razpravi je bil tudi predlog gospe Skrinj'1 -jeve glede ustanovitve posredovalnice /.a uradnice in pa predlog g. Bufona glede sklada za dote zavodovim gojenkam. Oba ločitev podrobnosti pa se je prepustila od^
boru. Končno se je priglasil k besedi tudi g. učitelj Širok, ki je dal v svojem govoru zavodu nekaj prav dobrih nasvetov. — V novi odbor so bile izvoljene in določene: Karla Ponikvarjeva, predsednica; Maša Gromova, namestnica; Pavla Hoče-varjeva, tajnica; Mara Pfeiferjeva, namestnica; Malica Hartmanova, blagajni-čarka; Franja Stupnikarjeva, namestnica; Marjeta Zitnikova, voditeljica; Lucija Še-retova, namestnica; Franja Ferjančičeva in Franja Erženova, računski pregledo-valki; ostale odbornice: Zinka Rvbareva, Nežika Reslova, Karla Celharjeva, Milka birokova, Marija Kopačeva, Malvina Pla-perjeva, Josipina Lozejeva. — P. H.
Pisarna za vojno pomoč nam piše: Po najnovejšem dovoljenju smejo pripadniki vojske v in izven službe nositi na čepicah odznake iz bronce po načrtu profesorja Marschalla, ki predstavljajo cesarja in nadvojvodo Friderika, obrobljena od lovora. V znak skupnosti z našo hrabro vojsko nosi te znake tudi civilno prebivalstvo in jih je dobivati v splošni trga-vini brez posredovanja vojne oskrbe. Sedaj pa se je pisarna za vojno pomoč dogovorila s profesorjem Marschallom, da se bo ta vojni odznak dobival po ceni 1 K tudi pri poslovalnicah vojne oskrbe in pojde dobiček tej na korist. Naročbe je pošiljati tehnični obratni centrali, Hoher Markt št. 5 na Dunaju.
Svoji k svojim! Prejeli smo: V zahvali po g. Mihaelu Čoku, posestniku v Lonjerju, je po pomoti izostalo ime g. Stibila, lastnika »Novega pogrebnega podjetja,« ki je vzorno priredilo pogreb. Izpopolnjujemo torej zahvalo, ker je rečeno podjetje res vsega priznanja vredno.
Za javno prireditev učencev Ciril-Metodovih šol v Trstu, katero priredi ženska podružnica CMD v nedeljo, 5. marca 1916 v veliki dvorani Narodnega doma, so vstopnice od danes naprej v predprodaji pri vratarici Nar. doma ge. Biček-Razbornik. Cene: lože po 5 K, sedeži v dvorani z vstopnino vred K 1'20 in K 1, na galeriji 80 vin., vstopnina v pritličje 50 vin., na galerijo 30 vin., otroci 20 vin. — Vse ono p. n. občinstvo, ki je prejelo vstopnice na dom prosimo, da iste obdrže in dotični znesek nakažejo po priloženi položnici. Kdor že ima vstopnico, tega stane sedež v dvorani le 70, ozir. 50 vin. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Svetoivanska podružnica CMD priredi v soboto, 4. marca, ob 8 zvečer svoj družinski večer v prostorih »Gospodarskega društva« pri cerkvi. Spored je raznovrsten in zanimiv. Glasbene točke bo spremljala in vodila iz posebne prijaznosti odlična goriška begunka. Med sporedom bodo gospodične nudile gostom čaj, belo in črno kavo itd. Vsako odiranje in izsiljevanje je popolnoma izključeno. — Opozarjamo še enkrat naše rodoljube, da darove pošljejo ge. Ivanki Gradišarjevi, Vrdela 541.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11, I. nadstropje.
fffpp se deklico ali žensko ?a otroke, Se mo e*e idil* da zna kuhati. Ulica Scorzeria St. 12, ikla-dišče.	104
luan Križmančlč ^Ssrr Lr2&
sala K 2-8 >, cipro K 2 80. crema maršala K 2 8Q. A m aro Istria K 2*80, pelikovac K 2*8u, tropinoveo navaden K 2 80, tropinovec fini K 4, slivovic K 3(50. brinievec K 3*60, konjak K 3-fiO liter, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah 180. 12
r«hM meblirana z dvema posteljama, na željo iIUnU tudi hrana, odda no družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
Lepe
Ijani.
kranjske šunke razpošilja dokler je zaloge Fr. CERAR, Stob pošta Domžale pri Ljub ■
78
Tlfltffmirrff *ttCHELE NORSA, Trat, Corso &IUIU1II11U št. 37. Kupuje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in briljante po najvišjih cenah.	<38
lin debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnrabi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razua rezila, robci, mrežica za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zapnnke , Patent Knopfe', in drugo prodaja JAKOB JLEVI, ulica S. Nicolo štev. 19.	62
F0t0$rdf Anton Jeririč posluje zopet v svojem
Atev. ID.
ateljeju v Trstu, Via delle Poste
248*»
KUPUjGin '^klj® vsake vrste. Jakob Margon-
nišn ci).
ul. Šolitario 6t. 21 «pri mastni bol-
23

Umetni zobje
z In Urez Čeljusti, zlate krone In obranit! j
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
TRST, ul. Caserma St. 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
j
: ♦
♦
cnjQDL.oaDQDQEDDDDaDaDuaaaaccLiaaa
□a
D
a a
a □
a □
□
a a
a
O
g
□ □
□
nn
FMpli m DIH
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 napre«, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene.
:: Tudi električna razsvetljava. ::
O
s
L O
a
3
g
□
a □
a
a %
CD
L □□□se n □□□□□□□□□□□□ nnDncn
; 1
IIHHIII^HISSaill
I JOSIP STRUCKEL
| Trst, vogal Uis Mana Teresa-S. Caterina |
H Nov prihod volnenega blaga za moške, H m in ženske, zefir, batist in perljiva svila n
Iza jopice. — Svilenina in okraski zadnje m novosti, velik izbor izgotovljenega pe- I? rila in na metre, spodnje srajce moderci. B Vezenine in drobnarije, preproge za-
Zora Drašček Andrej Čok
mestni učitelj
danes poročena. Trst, 28. febr. 1916. Opčine	Trst (sedaj Kruševac)
CESKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici del/o Poste Stev.
14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Sioven3ka postrežba in slovenski jedilni lisfK__
s HALI OGLASI::
□□ □□
se rtinntjo po 4 Btot. besedo. Mastno tiskana besed« se računajo enkrat	— Najmanjša : pristojbina snaSa 40 stotink. :
na □□
DnAlirtfrt	ima veselje do kmetijstva, z malo
DcSUlllU« družino sprejme v brezplačno sta novanje Janko Rudolf, nadučitelj v Št. Vidu pri Vipavi in sicer takoj.	101
bi se seznanil % temperamentnim, ckolo 20
____let starim tržaškim dekletom. Ponudbe s
sliko pod Samo enkrat se živiu na Ins. oddelek Edinosti. — Tajnost zajamčena.	102
Rod
llmlnfflnib Ogledala, miza, petrolejna sve-UmiVUlIlin, tiljka in druge predu ete se proda. Via Rap:c o 8, I. nad., desno (Acquedotto). 103
ese, trliž po izjemno nizkih cenah. I'
Iva?! ICria
Trst, Plazza S. Giovanni 1
k«hinj«&ih in kletersuh potreb-š&n od lesa in pletenin, ftkainv Treut* tebrov in kad, sodčekov, lopa&, refet, sit in baaJumgtsih koiev, jerbasev in raet^l ter mnogo drugih T tO btroko
spndajoAlh predmetov. rrlp9lOC9 svojo treovmo s kuhinjsko posodo vsake vrste budi od poreMaaa, zemlje emaila, kositaija ali oinka, nadali« peaamantoge, kletke itd. Za gostilničarja pipe, krogce, s*s*lje !n stekleno poeedo za vino.
Emllia ^@r@gato
Trst Csmpo S, Gisgomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svoja
trgovino pMikih in šolskih pofrsbfčin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst^
PrnHnjgio *se *r-,?	" ftmJ. Igfflm«
^ ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Cermak
se ie preselil in ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
fzilirBBje zoMrez bolečine. Miranj*.
UMETNI ZOBJE.
IGNAZIO POTGCNIG TUST
ulica Riborgo Stev. 28, vogal uL Beccherie
Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rnjavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbora blaga za moike obleke. Sprejemajo se naročila po meri
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robce, moških nogovic itd.
K. Cvenkel Trst corso 28
Cene zmerne. -- Postrežba točna.
Narodna trgovina. Narodna trgovina.