Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2010 070(497.12 Ilirska Bistrica) nnn BANKA KOPER 2001636,241 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Faz: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si C0BISS s AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group as Ilirska Bistrica & Letnik XVIII, št.: 241 g september 2010 <7 Cena 1,80 € « TISKOVINA z C/5 POŠTNINA PLAČANA C/5 PRI POŠTI — 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO Spoštovane občanke in občani, zaupanje, ki ste mi ga izkazali v drugem krogu volitev pomeni zame veliko obvezo, da bom izpolnil tisto, kar sem obljubil v volilnem programu. Želim si, da bi imeli vsi občani, ne glede na volilno izbiro, občutek, da so dobrodošli v občinski stavbi. Zahvaljujem se tudi celotni ekipi, ki je sodelovala v volilni kampanji. Prispevek vsakega posameznika je pomenil pomemben člen brez katerega ne bi bilo uspeha. Vendar je uspeh na volitvah šele začetek poti. Hvala. Emil Rojc Tomaž Primc Medi ©Bito gO®w©GT]Bfcah natakarjev Bistričani na marsikaterih področjih dosegamo zavidljive rezultate in tudi Tomaž je dokazal, da sega v sam vrh slovenskega gostinstva. Na 57. Gostinsko turističnem zboru, ki je od 12. do 14. oktobra potekal v Kranjski Gori, je namreč osvojil priznanje z zlato medaljo ter se tako uvrstil med peščico najboljših natakarjev v državi. Tako imenovano Tekmovanje v pripravi in postrežbi menija je potekalo tri dni. V vsakem tekmovalnem dnevu so se predstavile štiri ekipe, vsega skupaj je na priznanem Gostinsko turističnem zboru sodelovalo dvanajst ekip. Tomaž Primc je na tekmovanju zastopal ekipo Višje strokovne šole - BIC Ljubljana. Ljubljanski Biotehniški center je na tekmovanju sodeloval prvič in ravno ekipa petih mladih študentov, ki jo je sestavljal tudi Bistričan, je bila po mnenju vodstva šole tista primerna in najbolj kakovostna za to krstno predstavitev širši javnosti. Zavedati seje namreč potrebno, da gre za vseslovensko tekmovanje, na katerem svoje znanje dokazujejo že uveljavljeni in izkušeni gostinci, zato so bili študentje res pravo presenečenje dogodka, sploh na slovesni gala prireditvi, ko so prejeli pet najprestižnejših priznanj. Kuharja sta osvojila bronasto medaljo, koordinator med ekipama srebrno in oba člana strežbe zlato medaljo. Zlati Tomaž se svojega nastopa spominja tako: »Ekipa BIC Ljubljana je pričela s tekmovanjem v torek , 12. oktobra ob 13 uri. Nastop sta otvorila kuharja (Rok Pervinšek in Gašper Omahen), s strežno ekipo (Roman Černe in Tomaž Primc) in koordinatorjem med ekipama kuhinje in strežbe (Tine Golob) pa smo se jima pridružili ob 14:30. V pripravljalnem delu smo morali pri- GSM CENTER debiiel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE R0NEDEUEK-PETEK 8™-12™ in 15“-19“ SOBOTA 8"- 12” iSČHŽČBEST PAKET■ PAKET POVEZANI ■ 1NSTANT INTERNET « F J- AA 1.1 .1_li / od 15 do 30 let starosti VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UM Z5APAHM'1 praviti mizo za deset ljudi, kasneje so prišli gostje, katere smo postregli z jedmi, ki sojih pripravila naša kuharja. Skozi celotno tekmovanje nas je spremljala tri članska komisija, pri kateri smo imeli na koncu tudi zagovor. Ob tej priložnosti bi se vsekakor rad zahvalil gospodiču Gregorju Volku, ki nam je veliko pomagal pri izvedbi tekmovanja.« CERKVENIK NA PLAČU * sveže ribe * - .v," « /-/jb e * školjkešfptKi * “tacate in bjanito/ Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 tra d.o.o. SEŽANA Metra d.o.o., Sežana, trgovina na debelo in drobno, Cesta na Lenivec 37,6210 Sežana RE IL BISTRICA, Vilharjeva c. 33A, 6250II. Bistrita, MALOPRODAJA, TEL.:05/714 25 05 TRIDELNA ALUMINIASTA LESTEV 119,90 € Delovni čas: pon.-pet. 8.00-17.00 sob. 8.00-12.00 REZALNE IN BRUSNE PLOŠČE NA GOTOVINO 20% POPUSTA PRALNI AVTOMAT REDNA CENA 241,00 € AKCIJSKA CENA 149,00 € AVTOMATSKA KOM URNIK 8.00 - 16.00 ■bota 8.00 - 3.3.00 nodolja zaprto KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 A'J T Ur1 j .< ALTU rJ;\ URNIK VSAK DAN 8,00 - 20-00 TEL7FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOUKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA lokalne volitve 2010: REZULTATI VOLITEV ■mwm m družba: NIKOLA TESLA SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA mm m KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interies.si ® HI-TECH BLEIFREl PROFIL. 7 - komorni systom ELEGANCE MD 8.0 Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart pifeEGfls u iijiijst mstikr ipuctitn Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE REZULTATI 2. KROGA ŽUPANSKIH VOLITEV Nov župan je Emil Rojc llirskobistriška občina je po dveh mandatih županovanja Antona Šenkinca dobila novo vodstvo. Dosedanjega župana je namreč v drugem krogu z dobrimi 53 odstotki glasov premagal Emil Rojc, ki je kandidiral ob podpori SD. Za lokalne volitve velja, da se na njih praktično vsaka stranka lahko okliče za zmagovalko, saj ima ena največ županov, druga največ svetnikov, tretja največ županov v najpomembnejših občinah ... Vse je torej odvisno od interpretacije izidov, zato letošnje in tiste izpred štirih let poglejmo nekoliko podrobneje. Največ županov je bilo tako leta 2006 kot leta 2010 izvoljenih iz vrst SLS-a, čeprav so jih letos predlagali kar 20 manj. Na drugo mesto seje obakrat uvrstil SDS, čeprav je na obojih volitvah predlagal največ županskih kandidatov. Letos je tretje mesto zasedel S D, pred štirimi leti pa LDS. Zanimivo je, da je DeSUS tako letos kot pred štirimi leti predlagal skoraj enako število kandidatov za župana, a pred štirimi leti ni bil izvoljen nihče, letos pa dva. Letos so bili izjemno neuspešni v Zaresu, v katerem ni bil izvoljen noben od 26 predlaganih kandidatov, enaka usoda pa je doletela tudi kandidate SNS-a, ki jih je bilo sedem. Absolutni zmagovalci na županskih volitvah so vsekakor neodvisni kandidati za župane, med katerimi jih je bilo izvoljenih 70, a je treba ob tem opozoriti, da so nekateri kandidati nastopali kot neodvisni, čeprav so v preteklosti že kandidirali s podporo katere od strank. Največ občinskih svetnikov SDS-u. Pri volitvah kandidatov za občinske svetnike se je najbolj izkazal SDS, ki je prejel 18,71 odstotka glasov, celo več kot neodvisne liste. Tudi pred štirimi leti je bila stranka na prvem mestu, a z več kot odstotek slabšim izidom. Na drugo mesto seje letos uvrstil SD z 12,07 odstotka glasov, kar je skoraj enako kot pred štirimi leti, le da ga je takrat prehitel LDS s 14,95 odstotka glasov. Letos je LDS prejel 7,39 odstotka glasov. V primerjavi z volitvami izpred štirih let je DeSUS pridobil več kot štiri odstotke, SLS je obakrat dobil nekaj več kot devet odstotkov. Nova Slovenija in SNS sta letos izgubila nekaj manj kot pol odstotka v primerjavi z volitvami izpred štirih let. Potem, ko je Državna volilna komisija dobila podatke iz vseh občin, slednji kažejo, daje bila volilna udeležba v drugem krogu lokalnih volitev 48,72-odstotna. Od 624.213 volilnih upravičencev je volilo 30-4.126 ljudi. Na Primorskem so bili volilci najbolj aktivni v Cerknem (65,94%) in v Kobaridu (65,06%), najmanj pa se GLASOVNICE štev. IMENIK GLAS. % NEVEL. % VEL. 1 2 vol. voli: vsi predč pošta skupaj Anton SbNKINC tmil KUJU 1 Ilirska Bi 768 24 744 275 36,96 8 0 267 83 184 2 Ilirska Bi 765 12 3 750 350 46,67 3 0 347 120 227 3 Ilirska Bi 777 14 2 761 337 44,28 6 0 331 97 234 4 Ilirska Bi 715 16 0 699 339 48,50 1 0 338 125 213 5 Ilirska Bi 777 9 768 344 44,79 3 0 341 82 259 6 Jasen 229 5 224 108 48,21 2 0 106 56 50 7 Vrbovo 267 267 98 36,70 1 0 97 48 49 8 Vrbica 135 135 53 39,26 1 0 52 17 35 9 Jablanic 134 134 64 47,76 2 0 62 30 32 10 Kuteževi 221 1 220 98 44,55 1 0 97 54 43 11 Trpčane 119 4 115 64 55,65 0 0 64 5 59 12 Zabiče 264 1 263 92 34,98 1 0 91 45 46 13 Podgraje 226 1 225 71 31,56 1 0 70 34 36 14 Sušak, F 79 10 69 27 39,13 0 0 27 8 19 15 Novokra 214 2 212 86 40,57 1 0 85 17 68 16 Jelšane 274 1 273 138 50,55 2 0 136 50 86 17 Dolenje 180 1 179 81 45,25 0 0 81 19 62 18 Veliko B 100 100 92 92,00 1 0 91 17 74 19 Mala Bu 143 2 141 72 51,06 3 0 69 40 29 20 Koseze 308 7 301 159 52,82 3 0 156 69 87 21 V.Bukov 189 189 107 56,61 5 0 102 63 39 22 Dolnji Ze 412 7 405 171 42,22 1 0 170 83 87 23 Gornji Z< 107 107 48 44,86 0 0 48 24 24 24 Pavlica, 43 43 17 39,53 0 0 17 10 7 25 Starod 43 43 24 55,81 2 o1 22 8 14 26 Podgrad 523 1 522 216 41,38 2 0 214 58 156 27 Podbeže 82 82 44 53,66 3 0 41 25 16 28 Račiče 144 2 142 66 46,48 3 0 63 12 51 29 Sabonje 74 74 41 55,41 0 “o1 41 15 26 30 Hrušica, 260 1 259 124 47,88 1 0 123 51 72 31 Pregarje 324 1 323 114 35,29 3 0 111 73 38 32 Prelože 57 57 19 33,33 0 0 19 6 13 33 Zajelšje, 53 1 52 38 73,08 0 0 38 22 16 34 Tominje 94 3 91 52 57,14 1 0 51 21 30 35 Harije, Z 260 3 257 102 39,69 0 0 102 41 61 36 Zarečje, 401 6 395 144 36,46 4 “01 140 47 93 37 Ostrožne 83 1 82 40 48,78 1 0 39 33 6 38 Janežev 20 1 19 19 100,00 0 0 19 11 8 39 Kilovče 46 46 33 71,74 0 0 33 28 5 40 D. in G. 103 103 103 100,00 8 0 95 38 57 41 Ratečev 32 32 31 96,88 0 0 31 5 26 42 Prem 136 136 81 59,56 1 0 80 32 48 43 Celje 52 1 51 45 88,24 2 0 43 23 20 44 Smrje 103 103 55 53,40 0 0 55 38 17 45 Topole 292 7 1 284 122 42,96 1 0 121 49 72 46 Mereče, 69 1 68 47 69,12 1 0 46 39 7 47 Podsten 60 3 57 41 71,93 1 0 40 37 3 48 Šembije 228 3 225 183 81,33 2 0 181 132 49 49 Knežak 431 431 256 59,40 3 0 253 219 34 50 Bač 377 2 375 283 75,47 2 0 281 260 21 51 Koritnice 145 145 74 51,03 0 0 74 65 9 s potrdili 5 5 901 Predčasno v. 151 151 100,00 4 0 147 81 66 950 V. dostopno invalidom 997 Pošta - SLO 8 8 100,00 0 0 8 5 3 SKUPAJ | 11943 152 8 11942 5847 48,96 91 5756 2670 3086 % GLASOV 46,39 53,61 jih je odpravilo na volišča v Mestni slednji: Ajdovščina 54,89%, Divača občini Nova Gorica, samo 40,35 od- 55,64%, Ilirska Bistrica 48,91%, Izola stotka volilcev. 51,77%, Kanal 56,11%, Komen 54- Podatki o volilni udeležbi v osta- ,55%, Miren-Kostanjevica 57,67%, lih primorskih občinah, kjer je tekel Piran 44,86%, Šempeter-Vrtojba drugi krog lokalnih volitev pa so na- 51,63%, Vipava 49,74%. Emil Rojc je ob izvolitvi dejal: "Prva naloga bo sestaviti ekipo in nadomestiti tiste zaposlene v občinski upravi, ki so odšli v pokoj. Nato pa bomo naredili prioritetno listo projektov, ki jih bo treba uresničiti. Časa je malo, obljubili smo veliko in sam čutim dolžnost, da obljube tudi uresničimo." Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov X Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. štev. IMENIK GLAS. % NEVEL. % VEL. 1 Vojko TOMŠIČ 2 Robert ŠIRCELJ 3 Igor BATISTA 4 Milena URH 5 Rok JENKO 6 Emil ROJC 7 Anton ŠENKINC 8 Dušan GRBEC vol. VOLIŠČE skupaj 1 Ilirska Bistrica 767 302 39 6 0 296 39 4 19 22 67 73 67 5 2 Ilirska Bistrica 765 367 48 6 0 361 29 6 29 20 89 78 87 23 3 Ilirska Bistrica 774 378 49 9 0 369 19 9 34 31 74 95 83 24 4 Ilirska Bistrica 714 373 52 19 0 354 29 25 38 22 57 53 104 26 5 Ilirska Bistrica 777 353 45 5 0 348 19 11 21 25 97 93 66 16 6 Jasen 230 140 61 2 0 138 47 1 10 4 14 141 42 6 7 Vrbovo 267 136 51 3 0 133 15 2 9 1 1 1 8 30 57 8 Vrbica 135 77 57 3 0 74 1 6 0 0 9 23 17 18 9 Jablanica 134 77 57 2 0 75 7 3 1 0 17 13 26 8 10 Kuteževo 221 127 57 1 0 126 9 3 4 0 4 24 68 14 11 Trpčane 119 79 66 3 0 76 7 0 4 3 15 25 14 8 12 Zabiče 267 111 42 1 0 110 7 2 4 5 24 24 38 6 13 Podgraje 226 118 52 8 0 110 8 18 2 4 19 15 39 5 14 Sušak, Fabci 79 51 65 6 0 45 5 3 3 0 6 4 18 6 15 Novokračine, Nova vas 214 108 50 6 0 102 9 3 7 4 25 35 16 3 16 Jelšane 274 138 50 2 0 136 10 10 16 8 25 20 39 8 17 Dolenie pri Jelšanah 180 81 45 1 0 80 3 5 4 5 9 29 20 5 18 Veliko Brdo 100 90 90 0 0 90 8 11 6 4 15 13 13 20 19 Mala Bukovica 143 95 66 0 0 95 6 4 48 2 1 7 23 4 20 Koseze 311 184 59 5 0 179 21 0 14 4 21 33 69 17 21 V.Bukovica, Soze 190 118 62 1 0 117 8 0 7 6 18 12 53 13 22 Dolnii Zemon 413 240 58 5 0 235 16 9 39 4 29 55 61 22 23 Gornji Zemon 107 52 49 0 0 52 0 3 3 7 8 10 16 5 24 Pavlica, Studena Gora 43 27 63 0 0 27 5 2 1 1 5 3 5 5 25 Starod 43 29 67 2 0 27 5 5 6 1 0 0 9 1 26 Podgrad 524 245 47 7 0 238 47 7 241 15 18 72 401 15 27 Podbeže 82 59 72 12 0 47 4 2 1 3 1 10 22 4 28 Račiče 144 76 53 8 0 68 20 2 4 1 12 14 8 7 29 Sabonje 74 48 65 2 0 46 2 0 7 4 5 13 11 4 30 Hrušica, Male Loče 260 140 54 8 0 132 14 4 8 7l 18 27 41 13 31 Preoarie, Huje, ... 324 143 44 0 0 143 3 0 3 3 36 19 73 6 32 Prelože 57 18 32 1 0 17 1 0 0 0 5 5 4 2 33 Zaielšie, Čelje 53 43 81 1 0 42 1 1 2 4 14 0 20 0 34 Tominje 94 55 59 0 0 55 12 2 5 8 10 10 7 1 35 Harije, Zalči 260 138 53 5 0 133 16 8 25 6 17 21 22 18 36 Zarečie, Dobrepolje, ... 402 191 48 2 0 189 12 10 75 10 21 20 33 8 37 Ostrožno Brdo 83 38 46 1 0 37 2 4 1 1 5 2 20 2 38 Janeževo Brdo 20 19 95 0 0 19 0 0 3 0 1 5 10 0 39 Kilovče 46 30 65 1 0 29 1 0 1 0 2 1 22 2 40 D. in G. Bitnja 103 98 95 17 0 81 1 3 5 3 9 28 23 9 41 Ratečevo Brdo 32 31 97 7 0 24 0 0 2 0 6 15 1 0 42 Prem 136 73 54 3 0 70 4 1 9 7 6 18 23 2 43 Čelje 52 48 92 4 0 44 5 1 0 0 5 8 18 7 44 Smrje 103 47 46 1 0 46 1 1 3 1 5 9 22 4 45 Topole 292 133 46 5 0 128 7 9 11 4 22 33 37 5 46 Mereče, Podstenjšek 69 46 67 1 0 45 0 4 0 2 5 0 30 4 47 Podstenje 60 44 73 0 0 44 0 0 5 2 7 4 26 0 48 Šembije, Podtabor 228 171 75 4 0 167 15 1 8 4 9 11 114 5 49 Knežak 431 241 56 8 0 233 16 5 0 1 6 17 174 14 50 Bač 378 225 60 1 0 224 10 3 5 2 5 6 182 11 51 Koritnice 145 85 59 0 0 85 18 0 0 4 1 4 57 1 901 Predčasno v. 151 2 149 16 3 18 5 21 32 43 11 950 V. dostopno invalidom 997 Pošta - SLO 7 0 ~~71 0 1 1 0 4 0 1 0 SKUPAJ I 119451 6494 197 6297 560 217 555 280 935 1163 2107 480 % GLASOV 8,89 3,45 8,81 4,45 14,85 18,47 33,46 7,62 KOLUMNA VOLITVE 2010 Vojko Tomšič, Jasen 38a... \ /sake volitve imajo svoje V zmagovalce in poražence. Zanesljivo je glavni zmagovalec novi župan Rojc Emil. Lahko bi rekli prišel, videl, zmagal. Program, predvsem pa karakter novega župana veliko obetajo. Je pravo nasprotje odhajajočega župana. Je umirjen, preudaren, predvsem pa povezovalen človek. Letošnje volitve so prve, ki so na oblast postavile program in človeka, ki za programom stoji. Leži in prevare so odšle v ropotarnico zgodovine. Čeprav je Šenkinc volitve izgubil, ga nimam za poraženca. Če upoštevamo slabo delo v preteklih osmih letih in njegove negativne osebnostne lastnosti je dobil presenetljivo veliko. Seveda Rojcu ne bo lahko. Nasledil bo katastrofalno stanje na občini, dolg, ki ga ni bilo potreba, predvsem pa svetnika v občinskem svetu, ki bo vse vedel in vse znal. Med županskimi kandidati je zanesljivo največji poraženec Grbec Dušan. Volivci so mu dali jasno nezaupnico, saj je dobil veliko manj glasov kot stranka. V sestavi občinskega sveta bo veliko novega, saj je večina svetnikov novih. Zanesljivo je med zmagovalci Zemonska lista, vendar sta občinska svetnika Kirn in Rojc kot plavalca, ki jima za vratom visi betonski zidak v podobi Barbe. Še preden sta začela delovati, sta zapravila dobršen del ugleda s svojo nenačelnostjo. Kljub zagotavljanju, da v drugem krogu, ne bodo podprli nikogar, sta javno pozivala k podpori Šenkinca. Če bi bile volitve jutri, zanesljivo ne bi več dosegla takšnega rezultata. Med zmagovalce lahko štejemo tudi Listo Vojka Tomšiča, ki ima tudi dva svetnika. Več od pričakovanja je dosegel tudi DESUS s tremi svetniki. Tu se postavlja vprašanje, kako bo v svetu deloval, saj so vsi trije svetniki novi. Upam, da boljše, kot prejšnja svetnika. SD in LDS sta uspela zadržati pozicijo iz prejšnjega sklica. Seveda bi LDS padel na enega svetnika, če ne bi imeli na listi kukavičjega jajca, kije s svojimi preferenčnimi glasovi pomaknil tehtnico na dva svetnika. Več od pričakovanja je dosegla tudi lista Neodvisnih krajevnih skupnosti, ki seveda nima ničesar skupnega s Krajevnimi skupnostmi, temveč bolj spominja na drugi DESUS.Tudi tej listi sta tretjega svetnika prigarala kandidatka iz Kosez in kandidat iz Velike Bukovice, ki sta tudi zbirala preferenčne glasove. Vsekakor je zmagovalec tudi Mladi forum Sajeta, saj je v tretjem mandatu prvič prejel dva mandata. Vsi ostali so poraženci. Zanesljivo je največji poraženec SLS in predvsem njen predsednik Čeligoj, ki je stranko s slabim, predvsem pa sebičnim delom, dobesedno uničil. Volivci so kaznovali slepo kimanje županskimi kandidati je zanesljivo največji poraženec Grbec Dušan. odhajajočemu županu. Padec iz treh svetnikov na enega je zanesljivo boleč. Vendar rezultat ni spametoval predsednika stranke, saj želi še naprej ostati na čelu stranke, čeprav so volitve potrdile njegovo nesposobnost Razveseljivo je, da njega ne bo v občinskem svetu. Enaka kazen je doletela dolgoletnega občinskega svetnika Štembergar Igor- ja in njegovo stranko Zares. Tudi njega ne bo več v občinskem svetu. Med poražence lahko štejemo tudi SDS, saj so prejeli precej manj glasov kot pred štirimi leti in bodo imeli v svetu le tri svetnike. Kar šestim listam in strankam se ni uspelo uvrstiti v občinski svet. Še najbližje uvrstitvi je bila SNS, ki ji je zmanjkalo le nekaj glasov. Popoln poraz je doživela tudi lista Milene Urh, ki se presenetljivo ni uvrstila v občinski svet, pa tudi Milena osebno. Po teh volitvah, se verjetno NSi poslavlja iz političnega zemljevida naše občine. Stranka brez članstva je mrtva stranka in lista NSi je pokazala to žalostno dejstvo. Po dveh mandatih se je od občinskega sveta poslovil tudi Milan Uljan. Čeprav se Danilo Pugelj ni uspel uvrstiti niti na listo, je vsekakor velika okrepitev občinskega sveta, da njega ni več v njem. REZULTATI VOLITEV V OBČINSKI SVET Skupno število mandatov: 23 Lista: 1 - LISTA VOJKA TOMŠIČA Skupno št. glasov:415 % glasov: 6.73% Št. izvoljenih:2 Zap.št. Kandidat 1 VOJKO TOMŠIČ 3 SEBASTIJAN FERLEŽ Lista: 2 - LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Skupno št. glasov:429 % glasov: 6.95% Št. izvoljenih:2 Zap.št. Kandidat 4 ANTON FRANK 1 IGOR BATISTA Lista: 3 - ZARES - NOVA POLITIKA Skupno št. glasov:228 % glasov: 3.69% Št. izvoljenih: 1 Zap.št. Kandidat 2 JERICA STRLE Lista: 4 - MLADI FORUM "Š A J ETA" Skupno št. glasov:442 % glasov: 7.16% Št. izvoljenih:2 Zap.št. Kandidat 1 Rok Jenko 2 Ivo Tijan Lista: 6 - SD - SOCIALNI DEMOKRATI Skupno št. glasov:675 % glasov: 10.94% Št. izvoljenih:3 Zap.št. Kandidat 1 Emil Rojc 2 Vlado Hrvatin 3 Zora Anusa Balazs Lista: 8 - NEODVISNA LISTA - SKUPAJ NAPREJ Skupno št. glasov:552 % glasov: 8.95% Št. izvoljenih:2 Zap.št. Kandidat 1 Primož Rojc 3 Zdravko Kirn Lista: 9 - LISTA NEODVISNIH OBČANOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupno št. glasov:638 % glasov: 10.34% Št. izvoljenih:3 Zap.št. Kandidat 1 Anton šenkinc 2 Vojko Mihelj 3 Tjaša Logar Vrh Lista: 10 - SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA Skupno št. glasov:740 % glasov: 11.99% Št. izvoljenih:3 Zap.št. Kandidat 1 DUŠAN GRBEC 2 ROBERT UJČIČ 3 BARBARA KOGOVŠEK Lista: 11 - ZVEZA ZA PRIMORSKO-OBČINSKI ODBOR IL. BISTRICA Skupno št. glasov:247 % glasov: 4.00% Št. izvoljenih:1 Zap.št. Kandidat 3 ALOJZ BUBNIČ Lista: 13 - DESUS Skupno št. glasov:689 % glasov: 11.17% Št. izvoljenih:3 Zap.št. Kandidat 1 SONJA KOREN ČELIGOJ 2 IVAN SIMČIČ 3 DANICA NOVAK JURAČ Lista: 17 - SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Skupno št. glasov:285 % glasov: 4.62% Št. izvoIjenih:1 Zap.št. Kandidat 4 Rudolf Celin % GLASOV MANDATI 23 SKUPAJ 1997 Pošta - SLO < 1 i |901 Predčasno v. 151 Koritnice |50 Bač |49 Knežak |48 Šembije, Podtabor |47 Podstenje |46 Mereče, Podstenjšek |45 Topole |44 Smrje |43 Čelje |42 Prem |41 Ratečevo Brdo Lo D. in G. Bitnja |39 Kilovče |38 Janeževo Brdo |37 Ostrožno Brdo |36 Zarečje, Dobrepolje,... |35 Harije, Zalči |34 Tominje |33 Zajelšje, Čelje 132 Prelože |31 Pregane, Huje,... |30 Hrušica, Male Loče |29 Sabonje |28 Račiče |27 Podbeže |26 Podgrad |25 Starod |24 Pavlica, Studena Gora | |23 Gornji Zemon |22 Dolnji Zemon I21 V.Bukovica, Soze I20 Koseze 119 Mala Bukovica 118 Veliko Brdo 117 Dolenje pri Jelšanah 116 Jelšane |l5 Novokračine, Nova vas ] 114 Sušak, Fabci 113 Podgraje |12 Zabiče 111 Trpčane 110 Kuteževo I9 Jablanica Is Vrbica |7 Vrbovo Is Jasen |5 Ilirska Bistrica I4 Ilirska Bistrica b Ilirska Bistrica I2 Ilirska Bistrica 1 m 1 i' štev. vol. VOLIŠČE 11945 145 378 431 228 0 O) co 292 103 cn ro 136 OD ro 103 Š 0 OO OD 402 260 CD cn co cn 4 324 260 s 144 03 ro 524 i Čo <$> O L 413! 190 OD 143| 100 g ro Tv 2141 to ro to O) 267] co ro ro 2 135] ro OD 4 |0£2 777] 7141 4 2 765] 7671 skupaj VOLILNI IMENIKI 6491 4 cn CO cn I 225 to -O 2 CD I 133 Tv CO -4 OD CO 00 CO O CO co CD čo čo 00 cn cn OD OO I 143 O m 4 cn co I 245 ro co to cn ro I 240 co 2 CO cn 0 co I 138: 1 cn 00 - 3 ro 3 7^ OD OD 140| 3531 3731 3781 367] 3021 GLAS. ##### cn CD S cn 03 cn co 03 03 03 £ cn ro CD ~4 cn 8L 03 ro cn cn CD OO ro Tv 2 03 cn <3 ro cn 03 Ca) ž CO ro cn co 03 03 0 s g OD cn ro OD 03 cn ro cn 03 ro 2 S! ro ž ž ro s? 320 CD O OD -x _v OD ro Tv 0 O) co 4 ro ro Tv 0 ro O CO OD ro cn 4 OO CO OD — "4 co cn — CO OD Tv Tv ro ro O OD Tv co cn CO co NEVEL. O 0 O 0 0 0 O 0 O 0 O 0 O 0 0 O 0 0 O O 0 0 O O 0 O O 0 O 0 O 0 0 O O 0 O O 0 O 0 0 O O O 0 0 O O 6171 4 I 148 S I 217 I 230 g Tv 2 ro co TV ro OD OO to OD ro OD co OD I 179 | 128 2 i 42 -4 Tv to Tv OD 4 ro cn to I 237 to OD ro OD I 49 I 239: ~4 co CO 03 co -4 OD to -4 1 cn 0 105 1071 126] 4 cn 3 126] 1371 3391 360] 3631 3481 2931 VEL. ro 6,73 415 O ro ro cn OO 2 OD 0 ro OD Tv 4 O to O 0 ro co CO CO IO cn Tv O co 0 O) Tv ro O O OO 00 Cn cn O OD Tv OD OD OD Tv O ro O ro ro ro OD -.5 gs M 6,95 429 O -4 OD ro OD cn ro ro OD Tv O co Tv CO to to ro Tv —1 0 OD O 2 Tv Tv -4 -4 ro cn cn O) Tv ro Tv 10 cn 4 cn ro co co co ro ro 0 2 IDS- LIBERjLNA DEMCKRACIJA SLOVENIJE 3,69 228 O CO o CO 4 ro O 0 Tv OD co OD O O 0 O co CO O to Tv O 0 to CO O ro Tv CO 0 cn co _X O CO 0 03 OD cn to 0 to 2 co 3 ZARES-NOVA POLITIKA M ZJ6 442 2 o Tv cn co ro OD 00 to OD ro Tv O ro co _x OO —v ro to cn co IO CO 0 cn to co CO cn CO co Tv co OD OD ro 4 Tv O 0 Tv OD co cn to 00 03 03 CO OD 4 MLADI FORUM 'ŠAJETA' O L57 S o O -4 OD 0 O CO co 0 0 ro O 0 ro ro O O 0 ro 0 O O ro O 03 0 0 O ro ro IO ro OD 03 OD 0 Tv 5 SMS-ZELENI, STRANKA MLADIH -ZELENI EVROPE co 10,94 675 O co -4 o ro cn -4 to OO cn co cn cn OD OD 0 0 CO 0 CO cn co -4 10 Tv O IO ro ro co Tv ro Tv -4 ro 03 to _x OD OD cn OD cn ro cn cn Tv ro O OD cn 2 6 SO-SOCIALNI DEMOKRATI O 2,43 150 ro ro ro 0 0 0 O 0 to 0 0 0 0 O O 0 O O 0 0 O 0 Co 0 0 0 OD Cn OD Tv OD OD 03 OD ro CO Tv 7 USTA ZA KOČANIJO ro OD CO cn 552 O o Tv cn O) 0 Tv OD Tv 0 0 ro OD to 0 OD co cn 0 00 to co ro Tv CO co OD 0 2 co Tv OO Tv -4 03 ro ro OD Tv OD OD Tv 4 O CD cn 8 NEODVISNA LISTA- SKUPAJ NAPREJ co 10,34 638 O cn 4! 2 2 cn ro Tv O) Tv Tv 4 4 0 0 cn to ro —4 -4 Tv ro 0 OD <0 Tv ro O -4 O co ro 0 Tv cn Tv 4 cn OD ro cn OD O 4 cn cn 0 O 0 ro 03 cn CO 9 LISTA NEODVISNIH OBČANOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI CO 11.99 740 O o Tv OD 0 ro —J O O CO ro cn CD 0 cn cn ro cn 0 O ro co ~4 co to 2 IO CO Co 03 00 cn Tv OD CO Tv OD 0 cn Tv cn cn 00 OD CO —X 03 S 00 OD OD CT> ro co OD O 10 sos- SLOVENSKA DEMOKRATSK A STRANKA 4,00 247 O 4 O) 4 0 CO cn ro CO 0 0 cn 0 co 00 OD O 0 OD CO Cn ro O 0 ro Tv O ro -4 ro ro cn “4 -4 ro 03 to ro OD O O Tv OD cn IO __x _x cn Tv 11 ZZP-ZVEZA ZA PRIMORSKO o 3,08 O O O O O 0 co 0 cn 0 OD O 0 0 co OD Tv O ro O 0 0 IO O cn co cn O cn -4 O to O O O Tv 4v čo cn ro co co OD 12 SOS ZA BISTRO co 11,17 689 Tv co Tv M to ro čo OD 4 cn ro 4 >-x 0 OD cn to 00 Tv to O ro 03 4 OD to Tv Tv 03 co 03 ro cn ro -4 0 ro ro Tv 4 4 Tv Tv _x 0 ro O CO 4 ro cn Ž 0 03 OD 13 DESUS-DEMOKRATIČ NA STRANKA UPOKOJENCE V SLOVENIJE o 3,26 201 O Tv CO Tv Tv 4 Tv O OD O 0 OD 0 0 Tv Tv O O ro cn co O 0 -4 O Tv 10 co CO O 0 OD ro 03 cn Tv 2 ro cn IO _x 4 ro OD 14 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA-SLJS o 2,20 co o> O cn o TV CO OD ro 0 ro O ro O 0 0 to CO O O 0 0 Co O 0 ro to O IO 0 0 0 OD O OD 10 O to O 0 ro OD 10 O co cn OD cn IO 15 NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA o 0,92 cn O cn o ro 0 0 O 0 0 O 0 O 0 0 0 O CO O O 0 0 O O O 0 0 O O O 0 0 0 to O O 0 0 OD 4 CO cn co OO S Ji g ^ lili 4,62 285 o ro cn —4 ro co -4 4 OD Tv co 0 OD ro 0 0 S OO O O 0 OD ro O ro OD IO Tv cn Tv 0 "4 -4 0 ro ro cn OO OD 00 CO OD 03 OD c> CO Tv OD 17 SLS * SL0‘VENSKA LJUDSKA STRANKA £ s < CD O Cr Ot S' C/) 5; GO C CD O cr o< 5" CD < O Ir' CD §• 3 hO Go' g o o O) o o z m CZ 73 > O z M N O < O i— —i m < BISTRINE _________________ Južnoevropska reformacija Dejan Ujčič...... \ /olitve so dodobra premešale V karte na bistriškem političnem prizorišču. Občinski svet je dodobra »prenovljen« in celo župana imamo novega. Le mi smo še vedno tisti stari. Ampak, ker je tole tukaj pravzaprav zunanjepolitični feljton, bomo novi oblasti dali tistih 100 dni in še kakšnega, in šli v Francijo. Medtem ko Nemci relativno mirno sprejemajo, da bodo kmalu namesto do 65. leta delali do 67. leta, pa so Francozi na nogah, ker jim država obljublja delo do 62. in ne do 60. leta. Zlasti so se izkazali srednješolci, ki so pokazali, da znajo še vse kaj drugega kot vreči par kamnov v kakšno zgradbo. Seveda so proti. Francoske (in tudi slovenske) srednješolce lahko seveda mirno potolažim. Ne bodo delali do 62. leta. Delali bodo kakopak dosti dlje. Ampak pri vseh teh protestih, ki se dogajajo (skoraj izključno) v južni Evropi (ki obsega tudi Slovenijo) je zanimivo nekaj drugega. Ne toliko to, da dobiš ogromen medijski prostor, če proti nečemu protestiraš s transparenti in parolami po cesti, še večjega pa, če zažgeš kakšen avtomobil in sesuješ kakšno izložbo. Tega smo navajeni že iz medijskega poročanja o kateremkoli večstranskem političnem srečanju. Ki gre nekako takole. Zbere se ti denimo dvajset voditeljev (G20, ki je zdaj veliko bolj in kot G8), da se dogovori, denimo, o reformi finančnega sistema ali o trgovinskem režimu ali o podnebnih spremembah. Medijsko poročilo poteka nekako takole: zbrali so se, da govorijo o tem in onem (5 sekund), varnostni ukrepi so taki in taki (20 sekund), na jedilniku imajo to in ono (10 sekund), stalo bo vse skupaj toliko (12,5 sekund) in zbrali so se tradicionalni protestniki, ki so preprosto proti (45 sekund). Skratka, nobene debate o vsebini in vsa debata o spremljevalnih dogodkih. Seveda, debata o vsebini bi zahtevala delo, tako pa preprosto pobereš agencijske slike gorečih avtomobilov, prebereš obvestilo za javnost organizatorja, ki navaja stroške nujno potrebnih 20.000 varnostnikov s puškami in, če si ravno pri volji, postaviš v studio t.i. »strokovnjaka«, ki predvidljivo sesuje celo stvar, da imaš občutek, da svet dela velikansko napako, ker ta strokovnjak ni vsaj šef Kitindi-merike. In potem smo dobro informirani in vedno znova vemo, kje so metali molotovke na slabo plačane policiste. Ne zvemo sicer dosti o temi pogovorov in le malo več o tem, kaj so se dogovorili (običajno ne dosti), ampak to je očitno manj pomembno. Kot rečeno, to niti ni najbolj zanimivo. Najbolj zanimivo je to, da je veliko ljudi v južni Evropi, veliko več kot v severni, prepričanih, da se da težave, ki imajo svoje kompleksne ekonomske, demografske in sociološke korenine, preprosto rešiti s tem, da marširaš po cesti s transparenti in v bistvu zahtevaš od sveta, da je tak, kot si ga želiš. Ali pa stavkaš. Kot so naši javni uslužbenci, denimo. Stavkali so, najkrajše rečeno, za višje plače. Sindikati javnega sektorja so to- rej rekli nekako takole (ah, ne, to ni citat, je smiselni sažetak), ni važno, da je država v krizi, da nezaposlenost raste, da se pobere manj davkov, to ni naš problem, nas ne zanima, od kje denar, mi imamo pravico, da smo plačani boljše, kot smo, ne glede na karkoli. Sicer bomo stavkali. In so. Na koncu, to je samo moja hipoteza, je prevladala zdrava pamet ljudi na terenu, ker pač ne živijo v oblakih. Vztrajali pa so policisti tudi, ko so drugi nehali stavkati. Tako, da niso pobirali kazni. To seveda nikogar ni bolelo in so se spomnili, da bodo pa oni malo blokirali luko, kar je pred njimi že uspelo carinikom, tako dobro, da so se kar sami premislili. So rekli torej policisti, a tako, ne daste nam denarja, potem pa ga tudi vi ne boste imeli. In so meni nič tebi nič zagrozili z uničenjem luke Koper. Ker, naj nihče ne misli, da vsi tisti korejski avtomobili in kitajski zabojniki prav morajo skozi naše pristanišče. Ampak, vse te zgodbe v južni Evropi, in Slovenija je kakopak del tega, o nekakšnem boju reformistov in braniteljev statusa quo, barantanje z leti podaljšanja pokojninske dobe, seštevanje in odštevanje odpravnin za odpuščanje, vse to popolnoma udari mimo. Družbenoekonomski model, ki ga zaenkrat še živimo, južnoevropski kapitalsocializem, preprosto ni več vzdržen. V tej krizi ga je pobralo. Ampak ravno debate o družbenih in ekonomski modelih so tiste, v katere južne Evropejce tako rado zanese. Evropa se na južno in severno deli nekako po Karpatih, Alpah in Renu, nato pa točno po sredini Belgije, daje Bruselj lahko nekje vmes. V južni Evropi dobijo neverjetno veliko prostora ljudje, ki so jako proti tržnemu gospodarstvu. Njemu kot takemu, v principu. Verjetno je južna Evropa eno redkih območij na svetu, kjer je intelektualno primerno, na k, zaželeno, da ste vzvišeni nad pojmi kot so deficit, produktivnost in trg dela. Posledice teh zmedenih glav, ki bi rade kar naprej nekaj eksperimentirale z nami, kot da so same male reinkarnacije Edvarda Kardelja, so zmedene glave, prazne denarnice in jutri prazni želodci. Obrniti bi morali trend, po katerem so naša življenja vse bolj odvisna od prerazdelitev, ki jih izvaja država, torej politiki in uradniki. Na drugi strani imamo reformiste, ki to pravzaprav niso. Reformisti v južni Evropi so samo konservativci (kar vjužni Evropi pomeni socialisti) z občutkom za realnost. Južna Evropa se od ostalega civiliziranega sveta razlikuje v tem, da vsaj navzven v njej vsi mislijo enako. V južni Evropi se preprosto ne spodobi javno zagovarjati nekaterih stališč. In tržna ekonomija in korporacije so nekaj, kar ne more biti dobro. Če ne misliš tako, si nekulturen. Resnica je pa ta, da brez gospodarske moči v svetu posameznikov in držav ne pomeniš veliko. Glede tega, kaj bi morala država početi, pa je še najboljša tista ameriška: poskrbeti, da ima vsak njen član življenje, svobodo in pravico do iskanja sreče. Pa s čim manj in samo nujnim prelivanjem iz levega v desni žep. Reformatorji se gredo pa lahko lepo solit, ker še samih sebe ne jemljejo resno. el e Mr a 4k a k ^ vps A? Iščete profesionalnost po ugodnih cenah? Jr V poslovnih in stanovanjskih objektih izvajamo storitve: • Elektroinstalacije • Meritve • Video-domofoni • Protivlomni sistemi • Montaža računalniških mrež • Montaža električnih pogonov dvoriščnih vrat • Strelovodne instalacije • Hišniška opravila • Gradbene storitve: - Kronsko vrtanje - Dela na višini - Najem dvižne ploščadi Pokličite nas na: GSM 041 778 107 Reference na www.elektro-skok.si ali elektro.skok@siol.net Dobrodošel novi župan No in v Bistrici imamo novega župana Odkar pomnim, mnogo se jih je menjalo. Bili so tujci in domači, prijazni, dojemljivi pa tudi oholi, domišljavi, prepotentni, skratka vseh vrst, kar jih človeštvo premore. Zdaj ste župan vi, gospod Rojc. Vsi tisti, ki smo vas volili, pričakujemo od vas same pozitivne stvari. Pričakujemo, da boste odločen a prijazen , da boste pošten s samim seboj, ker samo tako boste lahko pošten tudi do nas. Da ne boste samo ukazovalen ampak, da boste znali poslušati, poslušati nas, ki vas bomo včasih hoteli nekaj prositi a tudi kdaj vam kaj povedati. Poslušanje je velika vrlina. Človek se neverjetno nauči s tem, da posluša.Tako čuti tudi utrip svoje okolice in tako je lahko pripravljen, da rešuje probleme, ki obstajajo, ali pa se pojavljajo na njegovi poti. Zavedati se morate gospod župan, da mi občanke in občani večkrat rabimo vaš nasvet in vašo pomoč. Vi ste nam dolžni to vrniti, ker ste vi rabil našo pomoč, da ste župan postali. Že dolgo je od tega, da sem odšel v Švico, a se stalno in pogosto vračam v svoj rodni kraj, kjer sem se rodil, preživel svojo mladost in od koder že stoletja izhajajo moji predniki.Tujina meje v marsičem izučila. Vidim, da tu vlada solidarnost, samopomoč in vrednotenje svojega kraja. Čudim se, da mnoge stvari, od gradenj, obnove cest in celo tiskanje občinskega glasila opravljajo izven Bistrice. Denar se mora obračati v občini. Ali ga imamo preveč, da ga lahko podarjamo drugam? Ni dovolj se postavljati z univerzitetno diplomo. Kaj ti pomaga univerzitetna izobrazba, če nimaš srčne kulture, civilizacijskih navad in čuta do svojih občanov. Rečeno je bilo, da seje prejšnji župan obnašal samoti ržno. Upam, da boste znali vi poiskati kompromise s svojimi svetniki, ker samo tako boste lahko izpeljali projekte, ki bodo pogodu večini ljudi. Župan naj bo prvi med enakimi, samo tako ga bomo lahko sprejeli kot svojega. Spoštovani gospod Rojc, ne bodite užaljen, če se kot osemdesetletni Bistričan vam upam dajati takšne nasvete. V svojem življenju sem doživel veliko krivic pa tudi veliko uspehov. Nikoli se nisem predal malodušju, z dobro voljo in trdim delom sem vedno dosegel to, kar sem si želel. Tako tudi vam želim, da bi z vztrajnostjo dosegel to kar ste si zastavil v dobro naše skupnosti in sebi v zadoščenje. Prejmite iskrene pozdrave Dr.dent.med. Lado Milostnik Na plači 7, Ilirska Bistrica in CH-7742 Poschiavo ^////////////////////////////////////////////////////////////////^^^^^ Planinsko društvo Snežnik | Ilirska Bistrica vabi na volilni občni zbor, ki bo v petek, 19. novem-| bra 2010 ob 18.00, v dvorani Jurčičeve 1. | Pregledali bomo, kaj vse smo naredil v preteklem dvoletnem | mandatnem obdobju. Verjemite, da tega ni bilo malo. Izvolili bomo | funkcionarje društva in sprejeli plan za bodoče obdobje. Načrti so | veliki in kolikor nas poznate, jih bomo tudi uresničili. Kot do sedaj, _ | bo glavni poudarek na spodbujanju in vzgoji mladih za varno hojo | | v gore. Nadaljevali bomo s strokovnim izobraževanjem mentoric in | | vodnikov PZS, aktivno sodelovali z gorsko reševalno skupino in po- | | nudili zanimive programe za zrelo populacijo. Še naprej bomo skrbeli | | za naše planinske postojanke, ki jih člani PZS in drugi ljubitelji naših | | krajev tako radi obiskujejo. | Po končanem uradnem delu si vzemite čas za krajše družabno sre- | | Čanje. | | Vabljeni. Darinka Dekleva, predsednica | ^//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////^^^^^ r.bMUUiLLiVvTuujm OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, TURSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KGZS na sejmu predstavila slovenski podeželski turizem napisala Jerica Potočnik, Tatjana Vrbošekza objavo pripravil Tonjo Janežič Od 13. do 17. oktobra je v dvorani Višnjik v Zadru potekal sejem Eko Etno Hrvatska Europa Tour. Gre za največji in najbolj obiskan sejem kmetijskih izdelkov ter ponudbe na Hrvaškem. Na sejmu se je letos predstavilo preko 500 razstavljavcev s Hrvaške in tujine, med njimi tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Sejem, ki nosi naziv enega izmed najlepših in najbolj slikovitih hrvaških sejmov, obiskovalcem vsako leto poleg nakupa izdelkov s kmetij ponuja tudi ogled tradicionalnih plesov, šeg in navad ter pokušino tradicionalnih jedi, narejenih po stoletnih receptih. Rdeča nit letošnjega sejma je bil podeželski turizem. Tako so se v okviru KGZS predstavile turistične in izletniške kmetije s svojo ponudbo. Na sejmu je v petek, 15. oktobra, potekal forum o podeželskem turizmu. Direktor KGZS Igor Hrovatič je predstavil razvoj podeželskega turizma v Sloveniji in vlogo KGZS pri spodbujanju le-tega. Poudaril je, da je za uspešen razvoj podeželskega turizma nujno tvorno sodelovanje z ministrstvi in strokovnjaki tako doma kot tudi v tujini. V Sloveniji so za uspešen razvoj podeželskega turizma v največji meri zaslužni kmetijski svetovalci pri KGZS, ki s svojim strokovnim znanjem kmetom svetujejo ter jih usmerjajo v preoblikovanje kmetij ter nudijo pomoč pri registraciji dopolnilne dejavnosti. Igor Hrovatič je v svoji predstavitvi poudaril velik pomen izobraževa- nja kmetov na regionalnih nivojih, ki poteka preko KGZS-Zavodov. Hrvaškim kolegom je v nadaljevanju predstavil uspešno delovanje Združenja turističnih kmetij Slovenije. »Tako Slovenija kot tudi Hrvaška lahko gradita na različnosti. Obe državi imata svoje posebnosti, kijih lahko uspešno izkoristita. Vsekakor pa podpiramo tudi čezmejno sodelovanje,« je še povedal Hrovatič. Razstavni prostor KGZS je v petek med ogledom sejma obiskal hrvaški predsednik Ivo Josipovič. Pohvalil je dobro sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško ter poskusil domač slovenski orehovec. Po ogledu sejma je med drugimi visokimi gosti sprejel tudi direktorja KGZS Igorja Hrovatiča. KGZS opozorila na slab dohodkovni položaj kmetijstva Po neuradnih podatkih kar 97 % kmetij, ki uveljavljajo plačila skupne kmetijske politike, v Sloveniji ne dosega dohodka v višini minimalne plače. Že tako slab ekonomski in socialni položaj slovenskih kmetov naj bi dodatno poslabšale napovedane spremembe zakonodaje. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Tomažič so konec oktobra na novinarski konferenci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije opozorili na slab dohodkovni položaj slovenskega kmetijstva. Po neuradnih podatkih kar 97 % kmetij, ki uveljavljajo plačila skupne kmetijske politike, v Sloveniji ne dosega dohodka v višini minimalne plače. Že tako slab ekonomski in socialni položaj slovenskih kmetov naj bi dodatno poslabšale napovedane spremembe zakonodaje. Z namenom vzpostavitve potrebnega socialnega dialoga s predstavniki nevladnih organizacij slovenskih kmetov se bodo predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij 27. oktobra srečali s predsednikom Vlade RS Borutom Pahorjem. V preteklem letu so se cene kmetijskih pridelkov glede na leto 2008 v povprečju znižale za 14,6%; sredstva za naložbe v kmetijstvu so narasla za 9,8%; realni faktorski dohodek je v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 padel za 16,5%. Vrednost plačil za ukrepe kmetijske politike je v letu 2009 predstavljala kar 70% vrednosti faktorskega dohodka. Stopnja samooskrbe s hrano v Sloveniji je padla pod 50%. Podobne trende je opaziti tudi v drugih državah Evropske unije, zato je nujno, da v skladu s pozivom Evropske komisije in Evropskega parlamenta vlada sprejme ukrepe za izboljšanje položaja kmetov. »Potrebna je vzpostavitev ustreznih razmerij znotraj reproverige in boljše cenovno razmerje med pride- lavo, predelavo in trgovino. Vlada v letu 2011 napoveduje kar nekaj zakonskih sprememb. V KGZS ostro nasprotujemo kakršnimkoli spremembam, ki bi dodatno obremenile člane KGZS, lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov,« je poudaril Ciril Smrkolj. Izpostavil je problem nepravilnega vrednotenja nepremičnin in posledično odmero davka na nepremičnine, ki naj bi zaživel v letu 2011. »Na KGZS zahtevamo, da Geodetska uprava prekliče obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, ker močno dvomimo v pravilnost ocene vrednosti nepremičnin. Prav tako zahtevamo, da se ne obdavčijo kmetijska in gozdna zemljišča ter prostori za kmetijsko proizvodnjo,«je še povedal. »Težke čase preživljajo tudi slovenske kmetice, ki v večini niso lastnice kmetijskih gospodarstev,« je povedala Irena Ule in izpostavila dejstvo, da delo kmetice ni ustrezno vrednoteno in je zato premalo cenjeno. Izrazila je zaskrbljenost nad prihodnostjo slovenskega kmetijstva, ker vse več kmetij ugaša. Na težave pri spodbujanju mladih za prevzem kmetij je opozoril Branko Tomažič, ki je izpostavil problem nizkih dohodkov v kmetijstvu glede na ostale gospodarske panoge. »Prehranska samooskrba v Sloveniji je vsak dan slabša. Moramo se vprašati, ali potrebujemo kmetijstvo in prehransko samooskrbo ali ne, saj nas v primeru hujše energetske krize čaka lakota,« je opozoril Tomažič in dodal, da kar 97 % kmetij, ki uveljavljajo plačila skupne kmetijske politike, v Sloveniji ne dosega dohodka v višini minimalne plače. KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA Jesensko obarvane aktivnosti • V petek, 26. novembra ob 19. uri vabimo naše člane, da se udeležijo redne letne skupščine Kluba študentov Ilirska Bistrica, in sicer v sejni sobi na Jurčičevi 1. • V mesecu novembru bo orga-n i z i r a n o tudi potopisno predavanje. Za več informacij spremljaj vvvvvv.ksib. si ali nas dodaj za prijatelja na Facebo-oku. Kljub prijetnim dogodkom, ki jih organiziramo v domačem okolju, pa na nas preži kar nekaj nevarnosti na nacionalni ravni. Delovanje klubov po celi Sloveniji ogroža Zakon o malem delu, ki poleg ostalega tudi drastično zmanjšuje finančne dohodke klubov iz naslova koncesijskih dajatev. Za študente ni nič kaj obetaven tudi Nacionalni program o visokem šolstvu. Klub študentov Ilirska Bistrica se strinja z mnenjem Študentske organizacije Slovenije, ki meni da bodo ukrepi, predlagani v nacionalnem programu vodili v zmanjše- No, za začetek se spomnimo kako aktivni smo bili v zadnjem mesecu. Priredili smo Dijaški dan, na katerem so se naši člani pomerili v več športnih aktivnostih. Dan se je zaključil z vsem znanim Dijaškim koncertom. Na njem so nas zabavale skupine Eqinoxes Band, Pop design in Karma. Kljub mrzlemu jesenskemu vremenu se lahko pohvalimo z dobro udeležbo, saj je bilo več kot 1000 obiskovalcev. Aktivni smo bili tudi na Športnem centru Trnovo, kjer smo igrišče za odbojko primerno pripravili na mrzle zimske mesece. Letos se Klub študentov lahko pohvali že z veliko včlanjenimi študenti in dijaki, saj imamo že več kot 300 članov. To nam daje dodatni zagon in motivacijo za delo, vanje dostopnosti visokega šolstva pri določenih družbenih skupinah in upad kakovosti našega visokošolskega prostora, za katerega ocenjuje, da še ni dovolj zrel za povečanje njegove avtonomije. Vse zainteresirane za sodelovanje pri delu Kluba študentov Ilirska Bistrica vljudno vabimo, da nas obiščete na uradnih urah, ob petkih od 19. do 21. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Prav tako ste lepo vabljeni vsi, ki bi radi izrazili svoje mnenje o Zakonu o malem delu ali o Nacionalnem programu o visokem šolstvu. Lep jesenski pozdrav, vaš KŠIB! zato pripravljamo pester program tudi za prihajajoči mesec: • V soboto, 30. oktobra bomo ob 15. uri organizirali »Čarovniške delavnice« v prostorih na Jurčičevi 1. Čarali bomo z barvami, serveti, pripravili čarovniški napitek in se posladkali z bučno pito. • Prvo soboto v mesecu novembru pripravljamo Brucovanje v Triglav pub-u. Zabaval nas bo DJ, manjkalo pa ne bo veliko presenečenj, nagradnih iger in daril za naše bruce. Pritožba zoper izjave občinskega svetnika Igor Batista Zarečica 29a 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik g. Borislav Zcjnulovič Časopis Snežnik Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica Zadeva: zahteva za objavo popravka na članek »Pritožba zoper izjave občinskega svetnika« Spoštovani. Dne 30.9.2010 je bil v lokalnem časopisu Snežnik pod rubriko »NE PREZRITE-PREBERITE IN PRESODITE SAMI« na celotni strani št. 7 objavljen članek z naslovom »Pritožba zoper izjave občinskega svetnika«. Avtor objavljenega članka je bil Damijan Vičič, Zarečica 25, Ilirska Bistrica. Ker sem bil v navedenem članku izrecno imenovan in nedvoumno označen zahtevam, da se na podlagi določil 26.-41. člena Zakona o medijih (Zmed) v prvi naslednji izdaji časopisa Snežnik brezplačno objavi popravek objavljenega članka, s katerim so bile prizadete moje osebnostne pravice, in sicer pravica do časti in dobrega imena. Popravek naj se objavi na strani, namenjeni objavi novic pod rubriko »NE PREZRITE-PREBERITE IN PRESODITE SAMI«, v pisavi standardne velikosti in na celotni strani A3 formata, jasno ločeni od preostalega teksta v naslednji vsebini: Popravek in prikaz nasprotnih dejstev v zvezi s člankom »Pritožba zoper izjave občinskega svetnika«, objavljenem dne 30.9.2010 v časopisu Snežnik Dne 30.9.2010 je bil v lokalnem časopisu Snežnik na celotni strani št. 7, pod rubriko »NE PREZRITE-PREBERITE IN PRESODITE SAMI«, objavljen obsežen članek z naslovom »Pritožba zoper izjave občinskega svetnika«, katerega avtorje bil Damijan Vičič, Zarečica 25, Ilirska Bistrica. V navedenem članku je Damijan Vičič med drugim navajal, da sem jaz, Igor Batista, olastninil javno pot staro 200 let-izpod Avstroogrske, daje Igor Batista na 35. seji občinskega sveta občine Ilirska Bistrica blatil ugled podjetnika Vičič Rudolfa s.p. z lažnivimi izjavami o privilegijih podjetnika na JP komunala Ilirska Bistrica, daje Igor Batista na koncu na 35. seje občinskega sveta občine Ilirska Bistrica kot poparjeni poraženi petletni otrok, rdeč v obraz, jokal, ter da Igor Batista za seboj nima kaj pokazati, saj naj se nebi imel v čem niti prevažati, če nebi prejel izdatne pomoči več italijanskih penzij. Celoten članek je napisan v zajedljivem, žaljivem in ponižujočem Stilu. Vse zgornje navedbe sije Damijan Vičič izmislil in jih podal zgolj z namenom zaničevanja in diskreditaeije Igorja Batiste kot fizične osebe in kot kandidata za župan in občinskega svetnika na preteklih lokalnih volitvah. ______■BiBM * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU AVTOPREVOZNIŠTVO PRODAJA Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 IOan Hutar S.P. NIZKE GRADNJE NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN Več informacij pri našem zastopniku: GSM: 041 688 665 ■ Da gre pri navedbah v zvezi z olastninjenjem 200 let stare poti za neresnice izhaja iz odločbe Geodetske uprave RS, območna geodetska uprava Koper št. 02112-162/2009-6 z dne 1.9.2009, s katero je bila med drugim urejena tudi meja med pare. št. 711/1 v lasti Občine Ilirska Bistrica, ki v naravi predstavlja sporno cesto in sporno pare. št. 659/5, ki je v lasti Igorja Batiste. Pri urejanju mej med parcelama je sodeloval tudi predstavnik Občine Ilirska Bistrica Franc Keš. V mesecu juniju 2010 je Damijan Vičič zoper opravljene geodetske meritve, s katerimi je bila urejena sporna meja podal »Pritožbo zoper geodetske meritve«. Kot izhaja iz njegove pritožbe zoper geodetske meritve, mu je bilo na razgovoru z geodetom Emilom Derenčinom, kije opravljal geodetske meritve in Francem Kešem pojasnjeno, da gre za pravno veljavno dokončno urejeno mejo in ni bilo z izvedenimi geodetskimi meritvami z ničemer poseženo v javno dobro, niti ni prišlo do »olastninjenja« javne ceste s strani Igorja Batiste. Daje Damijan Vičič nedvomno vedel, da Igor Batista ni »olastninil« javno pot izhaja tudi iz tega, daje bila dne 24.9.2010 opravljena mejna obravnava, kjer seje uredila tudi meja med pare. št. 711/1 in spodaj ležečo pare. št. 380, na kateri je bil poleg lastnikov teh nepremičnin in geodeta Emila Derenčina prisoten tudi Damijan Vičič, pri čemer je bilo ugotovljeno, da sega sporna pot na pare. št. 380, ter da Igor Batista z uporabo svoje pare. št. 659/5 NI »olastninil« niti centimetra sporne poti. Damijan Vičič govori neresnice tudi ko navaja, daje Igor Batista na 35. seji občinskega sveta občine Ilirska Bistrica blatil ugled podjetnika Vičič Rudolfa s.p. z lažnivimi izjavami o privilegijih podjetnika na JP komunala Ilirska Bistrica. Igor Batista na 35. seji občinskega sveta občine Ilirska Bistrica ni nikoli omenil podjetnika Vičič Rudolfa s.p., kar izhaja iz avdio-video posnetka 35. seje občinskega sveta občine Ilirska Bistrica. Igor Batista je na 35. seji občinskega sveta občine Ilirska Bistrica res podal predlog, da se na cesti Dobropolje-Zarečica omeji tovorni promet nad nosilnostjo 5 ton, vendar je pri svojem predlogu izrecno navedel, da se kljub tej omejitvi dovoli lokalni dostop tudi za tovorna vozila, ki presegajo nosilnost 5 ton, kar bi pomenilo, da tudi v primeru postavitve prometnega znaka z omejitvijo tonaže, Damijan Vičič s svojim tovornim vozilom ne bi imel prepovedi dostopati na sedež podjetja v Zarečici 25. Vse navedeno izhaja iz avdio-video posnetka 35. seje občinskega sveta občine Ilirska Bistrica (govor Igorja Batiste v odseku od 29:45 min do 30:45 min), ki je vsakomur dostopen in si ga lahko vsakdo tudi ogleda. Na 35. seji občinskega sveta občine Ilirska Bistrica ni Igor Batista nikoli govoril o privilegijih podjetnika Vičič Rudolfa s.p. na JP komunala Ilirska Bistrica, saj kot že rečeno podjetnika Vičič Rudolfa s.p. ni nikoli omenjal, ter o nestrokovnosti in korumpiranosti JP komunala Ilirska Bistrica, ter da je vodilni kader na JP komunala Ilirska Bistrica nesposoben, ali celo vinjen, kot to navaja Damijan Vičič v članku. Na seji je Igor Batista kot član nadzornega sveta JP komunala Ilirska Bistrica, katerega naloge so v skladu s Statutom Javnega podjetja Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. med drugim tudi opravljanje nadzora nad poslovanjem podjetja in spremljanje zadev, ki se nanašajo na poslovanje podjetja (22. člen statuta), v kar nedvomno spada tudi opozarjanje na nepravilnosti, ki se po njegovem mnenju dogajajo v JP komunala Ilirska Bistrica, med drugim opozoril na problematiko alkoholizma v JP komunala Ilirska Bistrica ter tudi na problematiko nedokončane čistilne naprave in neprimernega raztankanja grezničnih odpadkov na neprimernem kraju za tako dejavnost, kar pa je konec koncev njegova naloga, zaradi katere je bil s strani občinskega sveta občine Ilirska Bistrica izvoljen na to funkcijo. Damjan Vičič je z navedbami v članku le potrdil zatrjevanja Batista Igorja saj sam navaja, daje dejansko večkrat raztankoval cisterno, ki jo uporablja za prevoz grezničnih odpadkov in da so mu zaposleni v JP komunala Ilirska Bistrica z vednostjo direktorja dali ključ od rampe, tako daje imel vedno prost dostop do komunalnega platoja. Nadalje so neresnične tudi trditve Damijana Vičiča, daje Igor Batista na koncu na »5. seje občinskega sveta občine Ilirska Bistrica »kot poparjeni poraženi petletni otrok, rdeč v obraz, jokal«. Da temu ni tako izhaja iz avdio-video posnetka 35. seje občinskega sveta občine Ilirska Bistrica (govor Igorja Batiste v odseku od 1:54:00 min do 2:07:45 min in do 2.13.20 min do 2:15:15 min). Skrajno poniževalne in neokusne pa so navedbe Damijana Vičiča, da Igor Batista za seboj nima kaj pokazati, saj naj se nebi imel v čem niti prevažati, če nebi prejel izdatne pomoči več italijanskih penzij. Dejstvo je, da je Igor Batista dne 26.12.1980 diplomiral na VSOD v Kranju. Isti dan mu je umrl oče. Od takrat dalje živi izključno od svojega pošteno prisluženega osebnega dohodka. Igor Batista seje že leta 1980 zaposlil v Piami Podgrad, kjer je zaposlen še danes, in sicer v podjetju Izoterm Piama d.o.o. V tem času je opravljal različna vodilna dela, in je bil najprej vodja priprave dela, nato vodja tehničnega oddelka, od leta 1997 dalje pa je vodja prodajnega področja. Ima že več kot 30 let delovne dobe. Igor Batista ni nikoli prejel nobene italijanske penzij e, pa četudi bi jo, so navedbe Damijana Vičiča, da Igor Batista za seboj nima kaj pokazati skrajno žaljive in neumestne. Igor Batista živi urejeno in pošteno življenje s svojo družino, v lastni stanovanjski hiši. Vse navedeno je Damijanu Vičiču nedvomno znano, saj gre v Zarečici za relativno majhno vas, v kateri je vsakomur znana zaposlitev in ostale dejavnosti drugih sovaščanov. Batista Igor si je v zadnjih 30 letih kot predsednik sveta KS Rečica ali kot član sveta KS Rečica vedno prizadeval za dvig splošnega standarda prebivalcev Zarečice. Skupaj s sokrajani je zgradil telefonsko omrežje za vse prebivalce KS Rečica, poskrbel je za izgradnjo avtobusne čakalnice, rekonstrukcijo vaške ceste, ki vodi do vasi, popravilo poljskih poti in v zadnjem obdobju za izgradnjo vaškega doma in vaške cerkve. Vse te skupne dobrine uživa tudi g. Damjan Vičič. Igorju Batisti je bilo vedno pomembno spoštovanje drugih ljudi, njihovih pravic in lastnine. Prizadeval si je za splošno dobrobit in medsebojno sožitje. Navedeno je upošteval kot življenjska načela in temeljna vodila pri vseh svojih ravnanjih, zato je zaradi namernega zaničevanja, žalitev in neresnic zoper Damijana Vičiča pred pristojnimi sodišči sprožil ustrezne pravne postopke, v katerih se bo ugotavljala kazenska in civilnopravna odgovornost Damijana Vičiča za očitke in neresnice objavljene v članku »Pritožba zoper izjave občinskega svetnika«. Batista Igor že vnaprej namenja odškodnino, ki jo bo moral Damijan Vičič zaradi posega v njegovo čast in dobro ime plačati, za dokončanje vaškega doma in vaške cerkve. Igor Batista V kolikor navedenega popravka v skladu z določilom 27. člena Zmed ne boste objavili v oktobrski izdaji časopisa Snežnik oziroma ga ne boste objavili na način, kot sem navedel zgoraj, bom primoran poiskati ustrezno pravno pomoč in od Vas kot odgovornega urednika v skladu z določilom 33. člena ZMed prisiljen zahtevati objavo popravka po sodni poti. Lep pozdrav. V Zarečici, dne 18.10.2010 ENERGETIKA Kaj moramo vedeti o plesni Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 041 830 867.. Naslednje štiri številke Snež- be, ki se vlažijo od zunaj. nika bomo na teh straneh obdelovali plesen, kot največjo tegobo bivalnih in delovnih prostorov.Tisti, ki jo ima ve o čem govorima, kdor jo nima naj upošteva preventivne ukrepe. Razlogi nastanka plesni nam morajo biti jasni, da jih potem lahko odstranimo. Še bolje pa je, da s preventivnimi ukrepi - predvsem pa kvalitetno termoizolacijo oboda stavbe -onemogočamo nastanek plesni. Danes bomo spoznali osnove, novembra enostavne in brezplačne organizacijske ukrepe, decembra bomo prosili Dedka Mraza, Miklavža in Božička, da nam prinesejo denar za male investicije, vse tri pa za :večje pomadanske investicije, ki jih bomo spoznali januarja 2011. Ne pozabimo. Sizifovo delo je odstranjevanje plesni, enkrat za vselej se jo rešimo samo s sanacijo toplotnih mostov ali vgradnjo rekuperatorja. Razlogi nastanka plesni morajo biti jasni Energetsko učinkovito zatesnjena okna preprečujejo nekontrolirano prezračevanje, kar je dobro za energetske izgube, a slabo za kvaliteto zraka. Drug in krepko pomembnejši razlog pa so toplotni mostovi na obodu stavbe (tlak, zunanje stene, strop proti hladni podstrehi ali streha v primeru podstrešnega stanovanja). Ti pa so - žal - posledica šlampastih izvajalcev in njihovega neznanja. Poleg navedenih težav - ki jih povzroča notranja vlaga, kondenzirana na toplotnih mostovih oboda stavbe - nastane plesen tudi na vlažnih delih stav- Razlogi so v zamakanju strehe, slabih žlebov, neurejenega odtoka iz peskolova, "pozabljeni" jaški, greznice ali Štirne, slaba hidoizolacija (starejše hiše celo brez nje), "zalivanje" stavbe iz ceste, hriba ali vrta, slaba drenaža okrog stavbe ali celo brez nje. Določitev izvora vlage na obodu stavbe - notranja kondenzirana ali zunanja - je prvi korak pri reševanju. Vsakega od navedenih izvorov vlage namreč rešujemo ločeno. Zunanji razlogi so običajno lažje rešljivi, notranji pa imajo enostavne brezplačne in tudi bolj težavne in dražje rešitve. Vse bomo spoznali v napovedanih štirih člankih. Kvaliteta zraka Poleg temperature in onesnaženosti je količina vlage v zraku tretji najpomembnejši indikator kvalitete. Relativna zračna vlaga pomembno vpliva na dobro počutje, optimalna je med 40 in 60%, idealna 50%, višja od 80% povzroča plesen. Relativna vlažnost se zniža v zimskem času, ko se hladen zunanji zrak v prostoru ogreje. Za doseganje udobne in zdrave zračne klime v prostorih je priporočljivo pogosto a kratkotrajno zračenje na prepih, ter kontroliranje relativne vlažnosti zraka s higrometrom. Merjenje nam pokaže ali moramo vlago dodajati ali odvzemati. Kdo s(m)o zavezniki? Vedno, ko se pojavi energetska težava ter začne razmišljati o prenovi ali novogradnji je takojšen pogovor s svetovalcem daleč najboljša ENERGETSKO SVETOVANJE odločitev. V Sloveniji deluje mreža ENSVET v 37 Energetsko svetovalnih pisarnah (ESP), kjer gospodinjstvom brezplačno svetuje 54 strokovnih in neodvisnih energetskih svetovalcev. V tem procesu zbiranja informacij in energetsko učinkovitih rešitev je »obvezen« ogled NEP Slovenija. Portal ima obilico uporabnih nasvetov, člankov, primerov dobre in slabe prakse, vprašanj in odgovorov. Predvsem pa je moč poiskati in obiskati 350 stavb iz celotne Slovenije in se na licu mesta pogovoriti z uporabnikom o dobrih in slabih plateh posameznega energetskega ukrepa. Šele po odločitvah o tehničnih in postopkovnih podrobnostih pride na vrsto finančni del, kjer je pravi zaveznik Eko sklad z ugodnimi krediti in subvencijami. Kako do pravih informacij? Poglobljene, predvsem pa konkretne rešitve so na voljo v ESP Cerknica. Obisk je več kot nujen pred vsakim posegom. Pokličite 041 830 867 in si privoščite razkošje dobrih, praktičnih in brezplačnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo, termoizolacijo, menjavo oken, prenovo podstrehe, izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika, regulacijo sistema CK ter subvencije in kredite. Še vedno pa vas čaka dopoldne, popoldne ali zvečer - poleg brezplačnega svetovanja - brezplačna sijalka. OBLETNICA Srečanje abrahamk in abrahamov___________________________________ Magdalena PENKO ŠAJN •••• Gostišče POTOK v Dolenjskem potoku, 2.10. 2010 »Zgodi se samo enkrat, nikoli dvakrat enako. Trenutkov ni moč zadržati, postanejo preteklost. Ko pride tvoj trenutek, ga nikakor ne zamudi, kajti ljubezen in življenje lahko splahnita v hipu in čar trenutka zbledi.« Srečanje in druženje »ženskih in moških« abrahamov je potekalo v prijetnem vzdušju, spontano, pestro, polno pesmi, smeha, prijetnega kram- ljanja in plesa. In plesalo seje dolgo v noč, vse do jutra, kot se za najboljšo generacijo tudi spodobi. Rojeni leta 1960, rojeni v prestopnem letu, v obdobju gospodarske rasti (»vroča šestdeseta leta«), ko so The Beatles na svoje nastope privabljali ogromne množice najstnikov, ko je Twiggy stopala po modnih pistah in je bil J.F. Kennedy izvoljen v Belo hišo. Takrat je bilo v ilirskobistriški občini rojenih oziroma registriranih 211 otrok. Na druženju v Dolenjskem potoku seje srečala četrtina smelih, pogumnih in drznih iz te generacije. Največ zaslug za snidenje ima g. Joško Štembergar, ki je ob prihodu vse zbrane tudi prisrčno pozdravil, pa Mojca Turkovič, ki je pomagala pri zbiranju podatkov o posameznih članih in skrbela za ažurno pošiljanje pošte, prav tako je potrebno pohvaliti Turistično agencijo Oaza iz II. Bistrice, ki je nesebično zbirala prijave za jubilejno srečanje in praznovanje. Vse navzoče pa je presenetila ga. Jožica Vičič s sponzoriranjem zneska za celotno plačilo skupne fotografije s srečanja, ki jo je še isti večer dobil vsak udeleženec. Hvaležni za pristne in polne trenutke, ki jih ni bilo moč zadržati, a smo jih z veseljem ujeli, vzeli vase in zase, smo sklenili, da se drugo leto zopet snidemo. SHOD KMETOV NA PONIKVI 7. vseslovenski shod kmetov na Ponikvi Tonjo Janežič •••• Na Ponikvi in Slomu se je v nedeljo 17.10.2010 odvijal že 7. vseslovenski shod kmetov pri bi. Antonu Martinu Slomšku , zavetniku slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, pod geslom »Pridno delo naših rok blagoslovi dobri Bog.« Srečanje seje kot ponavadi začelo s slovesno opoldansko sveto mašo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi. Ob somaševanju domačih in drugih prisotnih duhovnikov jo je letos daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. V homiliji je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf božjo besedo navezal na današnji družbeni trenutek industrijske družbe, ki se ne meni za pravico in poštenost, ki jo ne zanima zdravje ljudi in človekovo dostojanstvo, ki sije podredila tudi kmetijstvo, ki ga sili v industrijskost. Nekaj njegovih misli: „Pred industrijsko družbo kmetje nastopate kot advokati zemlje. V njenem imenu kličete po pravici in poštenju. Industrijsko družbo nenehno opozarjate: »Od česa pa boš živela? Ljudje v tovarni in ljudje na njivi so vendar zavezani zemlji. Ona je skupna pravica vseh.« - Tako ste podobni vdovi iz evangelija, ki pred mogočnim sodnikom vztraja in ne popusti pri doseganju svoje pravice. Nagovor pa je zaključil z besedami: »Spoštovanje narave in njenih zakonitosti, odgovornost in skrb za zemljo niso torej modna muha ali stvar dobre volje, niso predmet »trgovanja«. Ne gre niti za »izziv« Boga. Gre za nujnost izbire med »da« in »ne« življenju. Ali kot je bilo zapovedano že v raju: »Obdeluj in varuj« (prim. 1 Mz 1,28)! Dragi kmetje! Ostanite na zemlji! Z velikim spoštovanjem in odgovornostjo jo obdelujte in varujte. Vi ste stražarji življenja na poljanah tega izmučenega sveta. Tudi blaženi Anton Martin Slomšek je hrepenel: »Zemljo materino obdelovati želim, dokler nekdaj v materini zemlji počivam, a ko bo Božja volja tako.« Bog naj vam pomaga do pravice in naj blagoslavlja pridno delo vaših rok!" Za lepoto bogoslužja na letošnjem shodu kmetov so poskrbeli člani pevskega zbora župnije Sveti Peter in Pavel s Ptuja. Slomškova misel »Pridno delo naših rok blagoslovi dobri Bog«, ki je bilo geslo letošnjega srečanja, je prišla posebej do izraza ob prinašanju darov k oltarju. Kmetje iz različnih koncev Slovenije smo z izvirnimi darili iz svojih krajev izrazili hvaležnost do plodov, ki jih daje narava. Tudi letos smo v zahvalo na oltar položili suho sadje, med in borovničevec skupno darilo kmetov iz naše občine. Z darilom so bile predane tudi vse vaše osebno zaupane prošnje, kateri se niste mogli ali se niste čutili, da bi zmogli letošnjo pot na Ponikvo k bi. A.M. Slomšku Vse prisotne so po maši pogostile članice lokalnih društev kmečkih žena ter vinogradniki iz Šentjurja, sledila pa je svečana akademija pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška na Slomu. Kulturni program so popestrili člani Vaške godbe kulturnega društva Vrh nad Laškim in mlada glasbenika Šolskega centra Šentjur. Člani prostovoljnega gasilskega društva Ponikva so pripravili že tradicionalni golaž in ob pomoči kmečkih žena ter učencev Srednješolskega centra Šentjur poskrbeli za pogostitev udeležencev. V rojstni hiši Antona Martina Slomška so si obiskovalci lahko ogledali razstavo ob 100-letnici Šolskega centra Šentjur in zmagovalno sliko letošnjega natečaja likovnih del osnovnošolskih otrok na temo Rad pomagam na kmetiji, ki ga že vrsto let pripravlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Kot pobudnik in soorganizator romanja se zahvaljujem vsem Vam, kateri ste me ves čas vzpodbujali in mi stali ob strani, da smo se lahko skupaj v tako velikem številu udeležili 7. vse slovenskega shoda na Ponikvi. Še posebej bi se rad iskreno zahvalil : vodstvu Kmetijsko Gozdarske Zbornice Slovenije, strokovnim delavkam Kmetijsko svetovalne službe v Ilirski Bistrici in Postojni, delavkam Mercator centra II.Bistrica, dekanu in župniku č.g. Gabrijelu Vidrihu, Avtobusnemu podjetju EDOTURS iz Postojne za lepo predvsem pa varno vožnjo šoferjema Urošu in Bojanu, gdč. Špeli Sedmakza pomoč pri vodenju, Cvetotu Prosenu praporščaku ČD II. Bistrica,, Turistični kmetiji Malečkar iz Prema,še posebej gospodu Ivanu, Zorkotu Šabec - Predsedniku Čebelarskega društva, hvala tudi vsem Vam, kateri se tega romanja tako številčno vsako leto udeležite in s tem dajete prazniku še večji pomen, hvala tudi vsem Vam, katere ste bilo kako pripomogli, da je kljub slabemu vremenu to romanje zasijalo v vsej svoji lepoti, pa se Vam nisem posebej zahvalil. OBČINSKI KROS llllllllllll Uspešno izpeljan občinski kros za osnovne šole Vesna Boštjančič, vodja občinskega aktiva športnih pedagogov •••• V letu 2010 smo se športni pedagogi Občine Ilirska Bistrica zavzeli za organizacijo občinskega krosa za osnovne šole. Ker nam je v mesecu septembru zagodlo slabo vreme, smo tekmovanje uspešno izpeljali v mesecu oktobru, natančneje v četrtek, 14.10.2010. Na tekmovanju je sodelovalo 6 šol Občine Ilirska Bistrica in kar 384 tekmovalk in tekmovalcev od 1. do 9. razreda. Tekmovanje je bilo v prvi vrsti uspešno zaradi dela športnih pedagogov vseh občinskih šol, vendar brez pomoči mednarodnega atletskega sodnika in štarter-ja Petra Urbančiča ter razrednih in predmetnih učiteljic zagotovo ne bi šlo. Tekmovalci in tekmovalke so se borili za najboljšo uvrstitev v svoji kategoriji, kot tudi za ekipni rezultat, kjer se je v točkovanje štelo prvih 5 mest pri dečkih in deklicah. Ekipno je prvo mesto osvojila Osnovna šola Antona Žnideršiča, drugo mesto Osnovna šola Dragotina Ketteja in tretje mesto Osnovna šola Toneta Tomšiča iz Knežaka. KROŽKI Kmetijska dela in čebelarstvo Učenci 7. razreda OŠ Dragotina Ketteja smo si izbrali Kmetijska dela in Čebelarstvo kot izbirni predmet. Ker se večinoma doma ukvarjamo s temi dejavnostmi in smo večinoma na svežem zraku, sta nam ta dva predmeta zelo všeč. Pri kmetijskih delih smo pakirali mešane čaje, kamilično kremo, marmelado, vlagali sadje, pridelali razne poljščine... Pri čebelarskem pa smo obiskali čebelnjake in s posebnim receptom delali kremni med. Nato smo ugotovili, da je to zelo okusno. Na prireditvi Kmetijska tržnica na Zabovci v Ilirski Bistrici, smo imeli dve stojnici. Vse izdelke ste lahko poskusili in potem tudi kupili. Ker so bili izdelki dobri smo prodali vse. Izkupiček bo šel v spoznavanje drugih načinov kmetijskih del in čebelarstva. Na stojnici s čebelarskimi izdelki: Ana Brdnik, Žan Vičič, Boštjan Perkan, Edi Renko, Jaka Prelog, Gregor Klemenčič, Domen Žužek. Na stojnici s kmetijskimi deli: Monika Samsa, Teja Gustinčič, Ana Brdnik, Martin Rojc, Klemen Šajn, Rok Štemberger. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si Brezp,ačna Š,evi'ka “ K080 18 16 bo brezplačno odgovarjal na va nja vsak torek med Tretješolci v Seči Učenci in učitelji. V tedenu od 20.-24. septembra smo učenci, učiteljice in plavalni vaditelji osnovnih šol Dragotina Ketteja iz II. Bistrica, Podgora Kuteževo in Rudija Mahniča iz Pregarij preživeli v Seči. Imeli smo šolo plavanja. Že prvi dan so nas plavalni vaditelji razdelili v skupine, nato pa smo se skupaj ves teden trudili, da smo dosegli zastavljene cilje in osvojili priznanja. Poleg šole plavanja smo izvedli tudi nekaj dni dejavnosti. Obiskali smo akvarij v Piranu in Vrt kaktusov v Seči. Peljali smo se z ladjo in opazovali obalo z morske strani, poslušali smo Tartinijevo glasbo in si ogledali nekatere znamenitosti Pirana. Spoznali in ogledali smo si rastline in živali, ki živijo ob in v morju. Vonjali in spoznavali smo rastline v zeliščnem vrtu, otipali kipe v naravi, ki sojih izdelali umetniki iz celega sveta. Preizkusili pa smo se tudi v šivanju. Čisto sami smo si sešili vrečke iz blaga ter jih napolnili s sivko in soljo. Izvedeli pa smo tudi marsikaj o solinah in pridelovanju soli. Kljub številnim dejavnostim nam je ostalo nekaj časa tudi za elementarne in družabne igre ter sklepanje novih prijateljstev. Teden, ki smo ga preživeli v Seči, je bil deloven in naporen, a tudi poln lepih trenutkov in spominov. Živahno smo obeležili svetovni dan otroka_____________________________________________ Darinka Dekleva, predsednica DPM Ilirska Bistrica •••• Leta 1959 je 20. novembra UNICEF (Sklad Združenih narodov za otroke) sprejel Deklaracijo o otrokovih pravicah in konvencije o otrokovih pravicah, 30 let kasneje, leta 1989 pa še Konvencijo o otrokovih pravicah. Že leta 1954 je Generalna skupščina Združenih narodov začela s promocijo zahteve, naj si vsaka država izbere svoj Dan otroka. V Sloveniji praznujemo Dan otroka na prvi ponedeljek v oktobru. Ker pa prireditve potekajo vse do konca tedna, se pri nas to imenuje tudi Teden otroka. Veliko dejavnosti v teh dneh poteka tudi po vseh osnovnih šolah in vrtcih. Vrstijo se razne zabavne prireditve, obiski reševalnih postaj, humanitarni teki, ustvarjalne delavnice, okrogle mize, gledališke in lutkovne predstave in še mnogo drugega. Ponekod imajo otroci zadnji dan, v petek, celo pouka prost dan. Društvo prijateljev mladine iz Ilirske Bistrice s pomočjo prostovoljcev in donatorjev že več kot desetletje v ta namen organizira prireditev ŽIV ŽAV, kije namenjeno ustvarjalnim delavnicam za otroke in njihove starše. S pomočjo donacije Banke Koper, prispevkom Silva Kmetec in samostana De Notre Dame so strokovne delavke vrtca Ilirska Bistrica, zasebnega vrtca Antonina, skavti in taborniki iz Ilirske Bistrice izpeljali prisrčen in ustvarjalen popoldan na samostanskem igrišču. Zaključili so ga s čarodejem Romanom, kije presenečal s triki in smešnimi prizori. Vsem prostovoljcem se za izvedbo programa javno zahvaljujemo! PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net ^ —0 'prašai 31. oktober 2010 NE PREZRITE - IZ SOLSKIH KLOPI Gasilska vaja Leja Logar in Lara Jagodnik. V soboto, 9.10.2010, je na OŠ Pod-gora Kuteževo gorelo. Seveda je šlo samo za vajo. Učenci smo zapustili razrede skozi zasilni izhod, nekateri pa tudi skozi okna. Najprej so gasilske cevi poprijeli člani gasilskega krožka šole, nato pa so prišli gasilci PGD PODGORA in nadaljevali z gašenjem. Iz šole so rešili ponesrečenca, ki so ga oskrbeli člani krožka prve pomoči. Prišli so tudi policisti in reševalci iz Ilirske Bistrice. Po vaji so nam predstavili pripomočke za delo. Učenci smo med drugim lahko poskusili gasiti s pravo gasilsko cevjo. Tokrat je šlo samo za vajo, a bolje je, da smo pripravljeni, če se naslednjič zgodi zares. Potovanje po vojaški zgodovini Katja Štefančič in Teja Tomažič ••••< V sredo, 13.10.2010, smo se učenci 5.-9. razreda odpravili v Park vojaške zgodovine Pivka. Vsi smo se zbrali pred šolo, vzeli malico in odšli na pot. Ko smo prispeli, smo počakali vodiča. Med tem časom smo si ogledali nekaj eksponatov iz pritličja. Nato smo se postavili v vrsto kot v vojski. Razdelili so nas v tri skupine. Vsaka skupina je dobila poveljnika in vodjo. Odpravili smo se proti hribu Primož. Po poti smo videli ostanek rimske ceste, ob poteh pa so stale učne table, kjer nam je vodič povedal nekaj zanimivosti o krajih in zgodovini. Ko smo prišli na vrh hriba, smo imeli vojaško vajo. Vsak od nas se je moral prijeti soseda z levo roko in hoditi v krogu z zaprtimi očmi. Ko smo bili pripravljeni, smo lahko odšli v rov, ki so zgradili Italijani. V rovu smo videli ostanke sanitarnih prostorov, zbiralnikov vode, ostanke luči in prijemal, na katerih je bil vodovod, električna napeljava in zračna cev. Vsakič smo prišli ven na drugi strani in videli nov stolp, ki je služil še zbirko tankov, topov in drugega za opazovanje ali prenašanje novic, orožja ter zgodovino pivških vrat. Žal so bili stolpi v slabem stanju, saj Vsi smo se imeli lepo in izvedeli so bili med vojno uničeni. V rovu smo nekaj novih stvari o tankih in smo ugasnili luči in okusili, kako so zgodovini vojašnice v Pivki. Tudi se počutili vojaki v tistih časih. Po drugim priporočamo obisk Parka končanem izletu smo si ogledali vojaške zgodovine v Pivki. V Seči Teja Volf Granduč, OŠ Rudolfa Likoviča Podgrad se sprehajali po ozkih ulicah. Posladkali smo se tudi s sladoledom. Z zanimanjem smo si ogledali tudi kaktuse. Najlepše mi je bilo, ko smo se po večerji zabavali s sošolci. Najsrečnejši smo bili zadnji dan bivanja v Seči, ko smo prejeli zaslužena priznanja za plavalne dosežke in pohvale učiteljev v domu Burja za izjemen trud in prijazen nasmeh. V ponedeljek zjutraj smo se učenci od tretjega do petega razreda odpeljali v šolo v naravi v Sečo. Ko smo prišli tja, nam je učitelj pokazal naše sobe. Razpaki-rali smo kovčke in pripravili svoje postelje. Čez nekaj časa smo odšli v jedilnico na kosilo. Vsi nestrpni smo se odpravili na plavanje. Uživala sem pri skakanju na glavo. V popoldanskem času smo si ogledali zanimive kamnite skulpture. Med njimi je bil tudi čudežni kip, ki ti je uresničil željo. Ta ni smela biti povezana z denarjem. Naslednji dan smo ob obali iskali morske rastline in živali. Izvedeli smo tudi, kako se ravna z zdravilnimi rastlinami. Vsak si je izdelal svojo vrečko, v katero smo dali ščepec soli in dišečo sivko. V četrtek smo se z ladjo odpeljali do Pirana, kjer smo Spekli smo kruh Lara in Mia Ivančič, OŠ Rudolfa Likoviča Podgrad. Učenci od prvega do petega razreda smo se v sredo odpravili v Narin. Ko smo prispeli, smo šli do kmetije, kjer nas je že čakala gospa Majda. Ponudila nam je čaj in pecivo. Na police smo odložili nahrbtnike. Gospod Darko je pokazal učencem od tretjega do petega razreda, kako so v starih časih pridelovali žito, moko in nekaj orodij, ki so jih potrebovali za to delo. Gospa Majda pa je med tem časom pokazala prvemu in drugemu razredu, kako se zamesi kruh. Učenci so tudi sami naredili hlebček kruha. Kasneje smo stekli po nahrbtnike, iz njih vzeli sendviče in jiih pojedli, siti pa zamenjali skupine. Kruh smo pekli z dobro voljo, sicer ne bi bil dober, nam je povedala gospa Majda. Vsak s svojim hlebčkom kruha, smo se odpravili domov. Otvoritev prizidka za vrtec govorih ravnateljice šole Manice Renko, župana občine Ilirska Bistrica Antona Šenkin-ca, pred-sed nika Mladi novinarji, OŠ Pregarje...... 1. oktober je bil za učence, zaposlene na OŠ Pregarje pa tudi za domačine zelo pomemben. Vsi smo komaj pričakali otvoritev novih prostorov, da bi s tem pokazali ljudem, kako lepa je naša šola. Po na- KS Alojza Bubniča, nekdanjega ravnatelja Lada Čeligoja in vodje sektorja za osnovne šole na ministrstvu za šolstvo in šport Borisa Zupančiča je sledil bogat kulturni program. Najprej so nas vrtčevi otroci presenetili s svojo himno. Poleg njih smo nastopali učenci šole z deklamacijo, petjem, plesom in skečem. Pridružili so se nam še Fantje izpod Karlovice in Brkinska folklorna skupina. Po koncu programa je sledil ogled šole in pogostitev. Sedaj vsi uživamo v novih prostorih in upamo, da bo še dolgo tako. Cankarjeva 1, 6230 Postojna www.vago.si VARNOST PRI DELU, POŽARNO VARSTVO Nudimo vam kvalitetne in ažurne storitve po konkurenčnih cenah. Pokličite nas na tel: 05/7211 620 ali na info@vago.si Plavali smo na Debelem rtiču 3. razred OŠ Jelšane, z učit. N. Pirih V torek, 5. 10. 2010, smo se učenci 3. razreda OŠ Jelšane z učiteljico Nives odpravili na 20 - urni tečaj plavanja na Debeli rtič. Med potjo smo se zabavali in si s tem krajšali čas. Ko smo prispeli, smo se namestili v sobe in hitro zasedli svoje postelje v hotelu Bor. Sledilo je preverjanje plavanja! Nato smo odšli na kosilo. Po kratkem počitku smo zopet odšli na plavanje. Po večerji smo se sprehajali in fotografirali ob obali. Učiteljica Nives je bila zelo vesela, saj ji je končno uspelo biti jeseni na morju. Vsi popikani od komarjev smo se ob 22.00 spravili k počitku, ugasnili luči po sobah, vendar pa seje naš tihi klepet in smeh nadaljeval še pozno v noč. Naslednjega dne smo poleg plavanja spoznali še botanični vrt v okolici našega hotela. V četrtek smo imeli »gala večer« s plesom, nato je sledila še zadnja noč na Debelem rtiču. Zjutraj nas je učitjeljica Nives zbudila s pesmijo Golica, tako da smo že začutili, da odhajamo domov. Kakšen pa je bil rezultat tečaja plavanja? Juhu, vsi smo splavali, eni malo boljše, drugi malo slabše, eni smo postali morski konjički, drugi pa delfinčki. Vaditeljice Barbara, Tamara, Ester in Maja bile ste fantastične! Zadovoljni smo se pozdravili z vsemi, se jim zahvalili za gostoljubje ter se še bolj veseli vkrcali na avtobus in se odpeljali proti domu. »LEPO NAM JE BILO!« Kulturni dan učencev iz Knežaka v Sorici Olga Novak, vodja kulturnega dne, Fotografirala: Alenka Biščak < Učenci od 6. do 9. razreda so imeli tokrat poseben kulturni dan, prvi v letošnjem šolskem letu. V spremljevalnimi učiteljicami Alenko Biščak, Petro Valenčič, Jožico Šajn in Olgo Novak, ki je bila tudi vodja kulturnega dne, so se odpravili v Zgornjo Sorico. Zaradi dodatnega obvoza, ki ga je zapovedala voda iz reke v letošnjih jesenskih popravah (popravljanje cestišča), se je čas vožnje podaljšal. Zato je prišlo tudi do enourne zamude. Učenci so najprej pomalicali v ambientu iz starih časov. V leseni jedilnici s krušno pečjo in starimi fotografijami novoporočencev. Odšli so namreč v rojstno hišo slovenskega impresionističnega slikarja Ivana Groharja. Razdelili so se v dve skupini (6. in 7. razred skupaj in 8. ter 9. razred) in imeli zelo zanimive in zabavne delavnice. Glasbena delavnica: učenci so harmonično in usklajeno nastopili z različnimi inštrumenti pod vodstvom Gašperja Kačarja. ali tihožitje (vaza, jabolko ali pinja). Slikarje bil z ilustracijami oz. risbami zelo zadovoljen. Dve je tudi zamenjal s svojima risbama in jih bo razstavil na skupinski razstavi v hiši Ivana Groharja. Izkazali so se kot pridni poslušalci in nadarjeni risarji. Pred odhodom domov (s postajališčem na črpalki pri Ljubljani, kjer so imeli učenci 10 minut za WC) so si ogledali še etnografsko zbirko ter originalne slike in predmete Ivana Groharja, čigar življenjepis so podrobno spoznali. Za evro so si lahko kupili kopije ene od risb Mira Kačarja ali priročnik iz slikarskega tečaja, ki ga gospod Miro vodi enkrat na teden v Sorici. Učenci so bili s kulturnim dnem zelo zadovoljni. Spoznali so marsikaj novega (impresionističnega slikarja Groharja, slikarske tehnike, senčenje, predmete iz starih časov; glasbila za špansko, mehiško, brazilsko, afriško in seveda slovensko glasbo) ter se hrati imenitno zabavali. Dobra volja je trajala še vso pot domov, saj so veselo prepevali. Glasbeno je vodil profesor glasbe, Soričan Gašper Kačar. Učencem je predstavil najrazličnejše inštrumente: klavirsko harmoniko, zelo različne bobne, ksilofone in meto-lofone, celo piščali. Razložil je, kako so narejeni ali sestavljeni posamezni inštrumenti ter kaj vse vpliva na njihov zvok, ki ga glasbenik (če jih dovolj pozna in obvlada) lahko spreminja in kot takega uporablja. Pozneje so vsi učenci dobili v roke profesionalna glasbila in skupaj smo sestavili orkester Kongo bon-go z odličnim harmonikarjem in dirigentom Gašperjem Kačarjem, ki (mimogrede) obvlada in zna igrati vse inštrumente. Njegov oče Miroslav Kačar pa je učence učil slikati oz. risati. Poudarek je bil na senčenju. Za motiv so si lahko izbrali portret Ivana Groharja Likovna delavnica: Učence je pri risanju z navadnim svinčnikom vodil in usmerjal slikar Miroslav Kačar. Ustvarili so, čeprav časovno omenjeni, zelo estetske risbe Groharja, vaze ali pinje. Popotovanje po Gorenjski Anja Zidar, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. V četrtek, 7.10.2010, smo se učenci zadnje triade odpravili na Gorenjsko, na tehniško-zgodovinsko-literarni dan. Na avtobusu nas je večina spa- la do prvega postanka v Škofji Loki. Odpravili smo se na grad in tam reševali delovne liste in spoznavali zgodovino gradu. Nato smo se že malo bolj zbujeni odpravili v Radovljico, v čebelarski muzej, kjer smo spoznali veliko novega o čebelah in skrbi za njih. Nato smo se odpeljali v Vrbo, kraj, kjer se je rodil naš največji pesnik France Prešeren. Tam smo si ogledali njegovo rojstno hišo, v kateri so bili še dobro ohranjeni prostori iz Prešernovih časov. Počasi smo se odpravili proti avtobusu in se polni znanj vrnili domov. Literarna ekskurzija Olga Novak.. Osmi in deveti razredi OS Jelšane, Pregarje in Knežak so se 15. oktobra 2010 udeležili strokovne oz. literarne celodnevne ekskurzije po Dolenjskem. Spremljale so ji učiteljice Nika Stock, Mateja Šepič, Nina Močilnikar in Olga Novak. Čeprav so tovrstne celodnevne ekskurzije zares za učitelje naporne, je dobro sempatja spremeniti, dopolniti navadne, vsakodnevne metode pouka slovenščine, pa tudi drugih predmetov. Z načinom terenskega dela si učenci lažje in bolj kakovostno (če le hočejo, seveda) zapomnijo in razumejo določene učne vsebine. Najprej smo se ustavili v slovenskem verskem samostanu v Stični. Učenci so v njem videli Stiške rokopise, pergament, stare moštrance in predmete za verske obrede, meniška oblačila (cistercianski red), umetniške slike Ivane Kobilice, Mateja Sternena in patra Gabrijela Humeka (17. 06.1907 - 26. 09. 1993); v cerkvi pa stvaritve Jožeta Plečnika in Fortunata Berganta. Spoznali so, da so se menihi ukvarjali s sirarstvom, čebelarstvom, izdelovanjem hostij, zeliščarstvom (Simon Ašič (30.11.1906 - 25.08.1992)), slikarstvom, čevljarstvom ... Videli so tudi posebno meniško pokopališče, na katerem so vsi grobovi enaki, le imena na železnih križih se razlikujejo. V rojstni vasi Josipa Jurčiča smo opazili nekaj zelo urejenih in slogovno usklajenih domačij. Najbolj posebna pa je seveda Jurčičeva rojstna hiša, v kateri je urejena literarna zbirka ter Jurčičevi predmeti. Tu nas je sprejel g. Borut Lampret in bil pripravljen odgovarjati na vsa naša vprašanja. Učenci so si lahko ogledali tudi zanimivo etnografsko zbirko, čebelnjak z znamenitimi panjskimi končnicami ter Krjavljevo kočo. Čas seje nekoliko bolj ustavil obTemkovem mlinu na domačiji Primoža Trubarja v Rašici. Kustos Andrej, poseben govornik, nam je predstavil življenje in delo Trubarja ter čas reformacije ali protestantizma na slikovit in zanimiv način. Gospod Tomaž pa nam je pomagal (knjigovezniške delavnice) izdelati miniaturne knjigice, ki smo jih lahko odnesli domov. Knjigice so zelo lične, izdelane sicer različno natančno, vendar smo vsi dobili izkušnjo, kako se knjigo izdela in veže ter izvedeli nekaj besed, ki jih uporabljajo knjigovezi. V Ribnici so si učenci ogledali še čarovniški stolp, kjer so prikazani načini mučenja čarovnic, ki sojih v srednjem veku sežigali. Tudi to je del naše zgodovine, četudi se zdi (kot marsikaj) nemogoče. Ogledali so se še muzej stare robe in muzejsko trgovino, namesto vstopnice pa je vsak dobil praktično darilce, leseno kuhavnico. Ugotavljam, da učence sploh stvari iz preteklosti čedalje manj zanimajo; sploh pa so stari časi njim nepredstavljivo drugačen svet, v katerega se resnično težko vživijo. Upam, da jih bolj zanima vsaj prihodnost. Njihova, svetla! V___________________________________________________________________________J DVOJNA DIOPTRIJA Povolilni nokturno Jožko Stegu ~7a d -2Ln j e čase pogosto govorimo o gospodarski, a tudi vsesplošni moralni krizi, ki je z globalizacijo vred preplavila ne samo našo, ampak skoraj vso človeško družbo in v njej dodobra razmajala stoletja stoječe stebre vrednot. Nič novega pod soncem, bi rekli, saj smo Primorci samo v preteklem stoletju preživeli kar dve ideološki poplavi (fašizem in komunizem), ki sta pustila naplavine v naši zavesti, zaradi katerih še zdaj ni povsem uspela vzpostaviti zdravega ravnovesja med preteklostjo in sedanjostjo, predvsem v smislu njenega vrednotenja, kjer nekaterim dogodkom iz preteklosti pripisujemo preveliko, iz sedanjosti pa premajhno težo in pomen, kar ni dobro, če se bomo venomer ozirali samo nazaj, ker bomo slej ko prej v kaj zadeli, predvsem pa spregledali priložnosti, ki nam jih ponuja sedanjost, da iz nje naredimo trdno pot v prihodnost. Naši politiki so namesto po dobrih rešitvah znani po izumljanju vedno novih političnih izrazov, med katerimi je največkrat uporabljen Kučanov o več resnicah, ki da po novem obstajajo. Če se ne motim, seje to nanašalo na našo polpreteklo zgodovino in njene senčne strani, za katere se bomo še najmanj pol stoletja prerekali o tem, kdo je bil bolj zaslužen za to, da je naš narod utrpel občutno preveč žrtev za to, kar smo dobili po vojni kot zmagovalci. Tu smo spet Primorci potegnili krajši konec, saj smo tudi po priključitvi k Jugoslaviji še vedno ostali razpolovljeni na obe strani zidu, ki ga še zdaj v svojih glavah kljub ukinitvi meje zlepa ne bomo zmožni porušiti, saj ga nekateri - in to z obeh strani - sproti vneto obnavljajo, kadar kdo iz njega izmakne kak kamen.. Pa se vrnimo nazaj k zgodovini, ki ne ocenjuje nekega obdobja po naših "pozlačenih" osebnih spominkih, ampak po preverjenih številkah in dejstvih, ki jih je pustilo za sabo. O tem nikakor ne more obstajati več resnic, ampak le gledanj na določeno zgodovinsko dogajanje, kar pa v ničemer ne spreminja, še manj razveljavi teže tistega, kar se je v njem zgodilo dobrega ali slabega. Slovenci se očitno bojimo imenovati določene stvari s pravim imenom, ker se nam zdi, da bi s tem skazili svojo samopodobo, če bi na njej uzrli in priznali kako brazgotino, ki pa je z zanikanjem ravno tako vidna. Ko se bomo sprejeli in imeli radi takšne, kot smo ter se nehali izogibati ogledal in ozirati okoli sebe, kaj bodo drugi rekli o naši zunanjosti ali obnašanju, bomo postali normalen narod. Za to pa so potrebni določeni procesi zorenja, za kar pa čas krize ni ravno posrečena podlaga, ker se medčloveški odnosi na vsej ravni spet nevarno ožijo in zaostrujejo zaradi hitrega socialnega razslojevanja, ki ga pušča za sabo val brezposelnost. Za to pa nosi precejšen delež krivde naša nedosledna zakonodaja, ki je zelo dobro poskrbela za zaščito grabežljivcev nekdanjega družbenega kapitala med in po privatizaciji, skoraj nič pa za delavce, ki so prepuščeni svoji usodi, ko enkrat izgubijo delo in jih sindikati namesto na sodišča uveljavljat pravico do ukradenega prigaranega zaslužka, usmerjajo na Rdeči križ in Karitas po pakete hrane... Na tem področju smo res pa- dli na stopnjo grobega zgodnjega kapitalizma, a na političnem pa še stopničko nižje, saj se mnoge naše občine vse bolj spreminjajo v prave mini fevdalne posesti z absolutistično vladavino. Razlika od klasičnega fevdalizma je le v tem, da si podložniki zdaj volijo svojo gospodo. V bolj naprednih sredinah so prešli na vvestern obliko lokalne avtokracije z nekakšnimi župani-šerifi, ki presojajo in odločajo o vsem, kar se dogaja znotraj plota njihove občine, v čemer pa ni kake bistvene razlike med njimi in njihovimi manj naprednimi sodobniki. Razmah takšnih, družbi in demokraciji škodljivih pojavov je omogočila skoraj popolna odpoved pravne države, brez katere vzvodi demokracije (neodvisno delovanje in nadzor institucij) ne delujejo kot bi morali, vključno z volitvami, s katerimi vse manj vplivamo na odločitve o javnih zadevah, če naši predstavniki delajo in glasujejo v občinskih svetih po svoje, oziroma po županovo. Upajmo, da bo predlog zakona o davku na nepremičnine padel pred njegovo' uveljavitvijo, sicer se nam je upravičeno bati, da bodo občinski dvori z njim podobno razsipno ravnali, kot z državnimi subvencijami, ko da je prikapal z neba in ne z naših položnic, na katerih bodo občutno višje vsote od teh, ki jih zdaj plačujemo občini kot nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Morda pa nas bo ravno to prebudilo, da ne bomo prespali naslednjih volitev, kot tudi bolj pazili, koga bomo na njih obkrožili. Za prihodnja štiri leta je odločitev na lokalni ravni že sprejeta. In če ni bila dobra, smo si jo sami izglasovali predvsem na račun prenizke volilne udeležbe za tako resne čase in naloge, ki nas čakajo.. Boh do prihodnjič Kerglci izpod Ahca navdušili v Postojni Z.K. foto: Fotoatelje Cirman - Murovec V petek 15.10.2010 so Kerglci izpod Ahca nastopili na kulturni prireditvi ob zaključku tekmovanja in podelitvi nagrad, za najbolj urejene in seveda s cvetjem obdane hiše v občini Postojna. V Postojni so se fantje letos na povabilo občinske uprave predstavili že drugič in s svojim nastopom navdušili publiko v tamkajšnjem kulturnem domu. Dolgi aplavzi, celo med izvajanjem skladb, ki je edinstveno samo njim so potrdili, da delajo dobro in da se zelo resno pripravljajo za gostovanje v daljni Avstraliji, kamor odpotujejo v decembru. Za izjavo po nastopu je poskrbel novi član skupine Aleksander Moran: »ne morem verjet, da smo po zaključku morali še enkrat na oder in zaigrat še dodatno skladbo, hvala Postojnski publiki za topel sprejem, še bomo prišli, če boste le to hoteli«. No prva priložnost za ponovno dokazovanje bo prav kmalu, saj so Kerglce na svojo letno prireditev povabili člani folklorne skupine Torbarji, ki se bo zgodila v novembru. »Bomo videli, koliko bo časa«, je na povabilo odgovoril harmonikaš Bojan, a ga je še v istem trenutku popravil Zlatan: » zagotovo pridemo, samo dovolj zgodaj nam javite termin«! RAZPIS________ Ilirska Bistrica TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA Trg Maršala Tita 5 6250 ILIRSKA BISTRICA p.p. 48 turisticno.drustvo.il.b@gmail.com tel: 031-585-602 Člani turističnega društva organiziramo 1. razstavo jaslic na Bistriškem Čas: 10. do 16. december 2010 Prizorišče razstave: Hodnikov mlin in pila. VABIMO oblikovalce in lastnike jaslic, velikih in majhnih,starih in novih , sodobnih,... Jaslice bomo postavljali v četrtek, 9. decembra popoldan od 14. ure dalje. Razstava bo odprta do vključno 16. decembra 2010 Možnost: električni priključek (podaljške prinesete sami), 1 nadstrešek na pili v slučaju slabega vremena, možnost postavitve večjih jaslic na prostem. Do 20. novembra 2010 pričakujemo vašo prijavo pa tudi skupen ogled prostora za postavitev jaslic. PODPRIMO MLADINSKO KULTURO V NAŠEM MESTU! V Knjižnici Makse Samsa si lahko med delovnim časom za samo 3€ zagotovite izvod mladinsko-literarnega glasila Večerna debata, ki ga izdaja KUD Literativa. Najbolj zanimiva je pravkar izdana št., saj si lahko na več kot 60-tih straneh poleg literarnih stvaritev preberete bogat intervju s slovenskim književnikom Cirilom Zlobcem. Z nakupom glasila boste podprli delovanje mladih in zanimanje zanje ter pripomogli k dvigu bralne kulture. Info: 041/862-007 (Rok Smrdelj) Oblikovanje naslovnice: Nina Rotih. V_________________________________________________________________J Vabilo s(/////////////////////////M^^^ \ ^ Program: ^ ^ 18:00 ogled dokumentarnega filma Dar Fur - Vojna za vodo i I ^ KUD Literativa | petek, 19.11.2010 ^ Dom na Vidmu I filmsko-literarni večer »D kot Darfur« $ ^ (Tomo Križnar, Maja VVeiss, 89 min, 2008) | 19:30- 19:45 pauza 19:45 pogovor z avtorjem Tomom Križnarjem o novi knjigi S ^ (sprašuje Maja Turkovič) ^ Vstopnina 5 evrov. ^ Informacije: literativa@gmail.com ali 041396267 %///////////////////////M^^^ RECENZIJA Misel o knjigi Peter Svetina: Kako je Jaromir iskal srečo_________________________________________ Patricija Dodič. Ilustracije Damijan Stepančič Mohorjeva založba, Celovec-Ljubljana, 2010 »In takrat je še bolj zrasla Jaromirova sreča. Tako velika je postala, da se je na koncu odlepila od njegovega srca in poletela nad Vltavo, preplašila jato rečnih galebov in se ujela v jamico na levem Jarmilinem licu. Ja, ujela se je v jamico na licu in je tam ostala.« Pred leti sem odsedela, odčepela in odslovenila nekaj tednov v Ljubljani na Seminarju slovenskega jezika za tuje študente. Zelo Slovenka, ki je študirala v Trstu, sem se postavila v vlogo tujega študenta v Sloveniji in preživela tri čudovite tedne v glavnem mestecu naše preljube, a zadnje čase tako mačehovske deželice z različnimi Jaromiri in Jarmilicami, ki so si želeli kaj več izvedeti o Slovenceljnih, o Slovenčicah in o naši nekaj kvadratnih km okroličasti kokoški. Mentor moje skupine je bil Peter. Peter Svetina. Preljubi človek, ki je kljub doktoratu iz starejše slovenske poezije, ohranil smisel za človeškost, za prisrčnost, humor in prijaznost. Ne morem pozabiti stavka, ki gaje izrekel takrat: »vedno, kadarkoli kamorkoli potujem, si preberem delo najbolj znanega, ali najbolj zanimivega književnika iz dežele, v katero potujem.« Peter Svetina je na Filozofski fakulteti diplomiral iz slovenistike ter magistriral in doktoriral iz starejše slovenske poezije. Danes deluje kot profesor na univerzi v Celovcu, kjer predava slovensko književnost. Nekaj njegovih del: O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov, Mimosvet, Pesmi iz pralnega stroja, Klobuk gospoda Konstantina idr. Ustvarja tudi za odrasle. Ilustrator Damijan Stepančič je diplomiral na Likovni akademiji v Ljubljani, se preizkušal v ilustraciji, predvsem zaradi humorja, sproščenosti, branja. Meni, da mora ilustrator biti tudi dober bralec, da lahko pričara vzdušje besedila. Iz Ljubljane seje preselil v Senožeče, kjer domuje s svojo družinico. Peter Svetina in Damijan Stepančič sodelujeta že dolga leta kot utečeni tandem. Rezultat je veliko skupno ustvarjenih slikanic. Da pa ne po nepotrebnem zanemarim Jaromira. Ki je tak zagnan znanstvenik, zvezdoznanec, ali moderno astronom. Živi v starodavnem mestecu Pragi v podstrešnem stanovanju in tako kot vsak znanstvenik fanatično gleda in vidi samo in le rimske in afganistanske in tasmanske in še kakšne vesoljne poti. Njegov pogled je venomer vpičen le navzgor. Dogajanje okrog srca (ali v njem) mu še zdaleč ni kaj preveč zanimivo. Izmišljal si je rad nove besede, če je bilo oblačno in zvezdic ni mogel gledati. Zvezdoznanske zapiske mu je urejala gospodična Jaromila, pridno dekle, ki je zvezdoznanca skušala malce prizemljiti, vendar ji zlepa ni uspevalo. Vse dokler si ni privoščila dopusta.Takrat pa.. .Ja, ja, ja, že vem, vse bi radi zvedeli, ampak ne.Tokratna slikanica meje pritegnila predvsem zato, ker me je pravzaprav spomnila z zvezdogledcem nase. Ali na tone podobnih ljudi, ki se zadnje čase samo in preveč posvečamo delu, denarju, stvarem. Medtem pa življenje iz trenutka v trenutek beži mimo. Če nam le uspe pogledati malce naokoli, vidimo, da so mnogi že postarani. Ne, mi že ne. Da ni zunaj več pomladi. Da je že jesen. Daje poletje skrivnostno nekam izginilo. Da si morda sosed glavo beli s čim podobnim snegu. Da se nam neumno izusti moškemu izreči, če je oče naše osnovnošolske sošolke, v resnici pa je njen mož. Zazdi se nam, da se le tu in tam prebudimo v to realnost, iz katere je morda bolje zbežati, saj ponuja le delo in delo in spet delo in delo zadnje čase tudi na smrtni postelji. Jaromiri smo pravzaprav vsi. Zavemo se, kaj vse smo zamudili, medtem ko je življenje odšibnilc mimo. Če bi se le za trenutek upočasnili, si ogledali barvanje listov, trajnanje slanih travnih bilk ob jutrih, ki jih tako ali tako odnese popoldan. Morda bi vse lepše zgledalo, če bi ugasnili te namagnetene sevajoče štiri-oglatnike in se sprehodili skozi gozd. Morda bi zaznali kakšno jamico na licu. Kak nasmeh, ki ga sicer ne opazimo, četudi je bil podarjen ravno nam, ravno tu, ravno zdaj. Morda bi se končno kdaj objeli, če bi se dvanajstkrat, bi bili ravno dovolj srečni, pravijo. Morda bi zlezli izpod vek in zavriskali. Zaznali kaj več kot le šelestenje denarja ali morebiti bleščečo avro nove makine na dvorišču. Morda bi. Pa čeprav jaromirsko zmedeni, bi se pod roko odpeljali na mostiček in pogledali vase v odsevu na reki. Si rekli, da je še kaj drugega kot le delo in denar. Daje morda dar bivanja kaj več od pohlepa in neprestanih depresij. Da je pravzaprav vsak dan lahko Dan z veliko začetnico. Če se le zavemo tiste okrvavljene bijoče stvarčice v naših prsih. In tistega občutka, daje smrt pa vendarle vsak hip našega bivanja na koncu leve roke. In če je in četudi je ni, naj bo blaga, naj bo praznična, tako kot prihajajoči prazniki, ki opozarjajo samo na to, daje minljivost na vsakem drobnem koračiču. Vse dobro, vse sveto, objem do prihodnjič. "Vsem, ki ste z mano delili čudovit literarno-razstavni večer v knjižnici Makse Samsa, 30.09.2010 se iz dna srca zahvaljujem za čudovite trenutke preživete skupaj. Posebej se zahvaljujem vsem zlatim pupam v knjižnici Makse Samsa, Hvala Damijani, Igorju, Katarini, Tamari, Klementini in mami (saj sem se ji zahvalila tudi v živo:) za pomoč pri pripravljanju razstave, hvala Roku in Katarini za branje in hvala Igroju Starcu za prekrasen glasbeni intermezzo. In naj bosta sonce in ljubezen vodilo v vašem življenju, kjerkoli, kadarkoli, s komerkoli. Hvala obenem vsem, ki so vas moje stvaritve poklicale in postale vaša last. Hvala tisočkrat za vse vsem skozi vse, Patricija" NA ZDRAVJE! Članici TD ilirska Bistrica, Irena in Milojka Na pobudo vodje ansambla Ma-libu, smo bile članice Turističnega društva Ilirska Bistrica povabljene v oddajo nacionalne televizije 'Na zdravje', kjer je bila naša naloga predstaviti Bistre in okolico. Producenti so v času predpriprav sprejeli naše predloge o tem, kaj bi lahko tipičnega predstavili z ilirskobistriškega konca (kulinarika, predmeti, dejavnosti). Dobro smo se pripravili, napolnili smo avtobus s paketi predmetov in materialov ter s seboj odpeljali tudi nekaj publike. Ko smo prišli na snemanje, smo ugotovili, da se je scenarij spremenil in - niso nam pustili do besede. Priprave na tako sodelovanje so bile za nas nov izziv, vendar seje na snemanju izkazalo, da smo prinesli vsega preveč, kajti naši vrli režiserji 'niso imeli časa'za predstavitev Bistrca. V glasbenih točkah sta od naših nastopila ansambla Malibu in Snežnik, peli so Hrušiški fantje, plesali so folkloristi skupine Gradina. Z dvema stavkoma je bilo predstavljeno mlinarstvo na Vjlki vvedi . Izdelavi papirnatega cvetja pa ni bil posvečen niti en sam kader, kjer bi pokazali, kako ga pridne roke oblikujejo - ali vsaj to, da bi kamera ujela en sam cvet, ki bi bil na ekranu eno sekundo. Škoda! V prvem scenariju je bilo suho cvetje povod za obisk Hrušiških škoromatov. Pri kulinariki smo imel več sreče: članica Sonja je lahko povedala .-.v,,,,,,, ■„ ..... ■■ ■............... - Ž&si&l . . Gradina plesala v Cankarjevem domu dva stavka o brkinskih jabolkih in šmornu, Robert iz topolškega društva pa je lahko na hitro povedal o krompirju v zevnici . Sir iz kmetije Brožič iz Jablanice in kruhi od Mari ke so imeli še kar veliko časa za svojo predstavitev, čeprav kamera ni dosegla vseh kruhov-in znaka za najboljšo kvaliteto! Lojze je smel v najkrajšem času podati nekaj informacij o ribanju zelja, peštale pa so ga učenke osnovne šole Dragotina Ketteja. Čjšparji iz Slivja so povedali dva stavka o čjšpovih njokih in njihovemu prazniku. Snemanje je bilo dolgotrajno. Kar 5 ur in pol smo presedeli pod žarometi in bilo nam je vroče . Še dobro, da smo imeli s seboj kanto bistriške vode, ki nam je še kako prav prišla zato, da smo jo proti koncu snemanja pričeli piti - namesto da bi jo predstavili širni domovini. Zaman je bil tudi Marjanov trud, da bi odigrali in zapeli bistriško himno. In še dobro, da je bilo tam tudi dovolj hrane za vseh, kajti bili smo tudi lačni. Četudi smo zaradi sodelovanja imeli stroške prevoza, nam ni žal. Bila je to ena izkušnja več v našem delovanju. Hvala vsem društvom, da ste bili z nami, hvala vsem posameznikom, hvala nekaterim donatorjem. Hvala tistim, ki ste se nam pridružili kar tako in zato, da ste napolnili avditorij RTV Ljubljana in da je bilo aplavdiranje takšno, kot so ga želeli oblikovalci oddaje. Pa na zdravje, dokler se spet ne srečamo! Za PD GRADINA, Mira Kirn Folklorno društvo Gradina je bilo v mesecu septembru zelo aktivno. V veliko čast nam je bilo nastopiti na Hribu svobode pred samim državnim vrhom. Komaj smo strnili vtise, smo že hiteli s pripravami na kmetijsko tržnico. Poleg nastopa s spletom bistriških plesov smo se preizkusili tudi s kuhanjem in naš »krompir u zewnci »je šel vsem v slast. Popoldne smo zaplesali še gospodu Karlu Erjavcu v Novakovem mlinu in dan zaključili v Domu na Vidmu z društvom ZA. Konec septembra smo sodelovali na festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Zaplesali smo splet:Gremo po kolač in poželi velik aplavz. Ja, pa tudi na TV smo spet prišli, kot ste videli smo sodelovali na snemanju oddaje Na zdravje in pomagali s koščkom plesa prikazati naše običaje. Bilo je pestro, zabavno in zanimivo. Na žalost smo pa zaradi obveznosti naših članov morali odpovedati štirinajstdnevno gostovanje po Srbiji. Trudili smo se ,da do tega ne bi prišlo, a delovne in družinske obveznosti so bile v prednosti. Upamo, da bomo to realizirali v začetku prihodnjega leta. Tudi županske volitve so bile za Gradino zanimive, saj smo ob ponovni izvolitvi zaplesali gospodu Robertu Smrdelju - županu občine Pivka. V mesecu oktobru smo pričeli z vajami za novo sezono in veseli smo, da se je končno naša skupina povečala za dva nova člana. Upamo, da bo zanimanje za ples še naraščalo in se nam bo pridružil še kakšen korajžen ljubitelj plesa. DRUŠTVO BARMANOV SLOVENIJE Se en velik uspeh članov Društva barmanov Poročilo pripravil: Aleš Ogrin ••••• Praga, 3. oktober Društvo barmanov Slovenije, je zopet potrdilo svoj sloves in primat, katerega ima v svetu. V Pragi se je od 1-3. oktobra 2010 odvijalo tekmovanje za 14. ANNUAL MATTONI GRAND DRINK, (MGD), http://www. mattonigranddrink.cz/aktuality/, katero je v letošnjem letu dobilo še dodatni naziv: 1 st VVORLD CHAM-PIONSKIPS IN MIX1NG NON-ALCO-HOLIC MINERAL VVATER DRINKS. Tekmovanja se je udeležil tudi naš predstavnik, aktualni državni prvak, barman Stojan Križman, iz Gostilne v Parku Škocjanske jame-Pivovarna in Gostinstvo Mahnič http://www.mahnic.si/ Prvi del tekmovanja, katerega se je udeležilo 28 tekmovalcev iz 28-tih držav,se je odvijal v prostorih prekrasnega hotela Four seasons ob reki Vltavi. (http://www.foursea-sons.com/prague/,katerega restavracija se ponaša z edino Michellin zvezdico na Češkem. Po serviranem toplem bifeju so samo potrdili,da se upravičeno ponašajo s podeljenim priznanjem. Pričakovanja niso bila velika,saj je lovoriko na 13.Mattoni Grand Drink 2009 osvojil naš barman Miro Petrevčič. Pred razglasitvijo finalistov je organizator podelil še: Nagrado za strokovno delo:ORIDES PAULI NO DE SO-UZA,Brazilija in Za najboljšo kreacijo(izgled): STOJAN KRIŽMAN,Slovenija. V finalni del,kateri seje odvijal v prekrasnem okolju,sedanjem muzeju,nekdanje servisne delavnice praškega tramvaja so se uvrstili: Slovenija- Stojan Križman Rusija - Olga Markevich Poljska - Lukas Wojczyk Tekmovalni večer je bil zapolnjen z raznimi plesnimi skupinami in koncertom skupine Monkey Business, katerega si je ogledalo kar nekaj tisoč ljudi. Stojan Križman je svoj nastop opravil brezhibno in tako z koktajlom »I LOVE MATTONI« ponovno prepričal ocenjevalno komisijo in osvojil prestižno lovoriko MGD, 2 mesto je osvojil barman Lukas Wojczyk iz Poljske, tretje mesto pa je pripadalo predstavnici Rusije, Olgi Markevich. Brezalkoholni koktajl »I LOVE MATTONI« 120 ml Mattoni negazirane vode 30 ml jagodni pure, Finest Gali 50 ml 100% ananasov sok Fructal Selection 20 ml rdeča pomaranča sirup,-Giffard 10 ml vanilija sirup,Giffard Stojan Križman bo barve Društva barmanov Slovenije zastopal tudi na svetovnem prvenstvu ki bo potekalo med 22. in 27. novembrom 2010, v Singapurju, http:// www.singaporebartenders.com/, Več info: STOJAN KRIŽMAN m,- +386 41 67 11 59 krizman.dbs@gmail.com ČEBELARSKO DRUŠTVO ANTON Svetovno ocenjevanje V četrtek 30.9.2010 je v Mariboru v okviru Foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov 2010 potekala sklepna prireditev svetovnega tekmovanja za najboljše medene pijače. Maribor-slovenska zibelka sodobne priprave medenih pijač - je tako v malo več kot desetih letih že dosegel polnoletnost in postal svetovna prestolnica medenih pijač. Na prvem tovrstnem svetovnem ocenjevanju je sodelovalo 63 vzorcev različnih medenih pijač. Na tekmovanju za najboljše medene pijače pa so s svojimi vzorci sodelovale še Hrvaška, Srbija in Slovaška. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah pijač: 1. medica z 28 vzorci; 2. medeni liker z 11 vzorci; 3. medeni liker z dodatki z 9 vzorci; 4. medeno žganje s 4 vzorci; 5. peneča medica z 11 vzorci. Pri izvedbi ocenjevanja medenih pijač je sodeloval Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije Maribor, katerega vodja laboratorija za analizo je Leonida Gregorič. Iz Zavoda pa sta tudi predsednika ocenjevalnih komisij Andrej Soršak za ocenjevanje medenega žganja, medenega likerja ter medenega likerja z dodatki in mag. Anton Vodovnik za ocenjevanje medice in peneče medice. V obeh komisijah so sodelovali tudi ocenjevalci iz tujine (BIH, Avstrija). Iz domačega kraja se je tekmovanja udeležil čebelar Šuštar Rudi in domov odnesel srebrno priznanje za medeni liker z dodatki. Sočasno je potekalo tudi ocenjevanje me-dov v okviru svetovnega tekmovanja za najboljši med, katerega sklepna prireditev z razglasitvijo rezultatov je bila petek 1.10.2010 v Semiču. Svetovno ocenjevanje za najboljši med je vodil Stanislav Plut, predsednica ocenjevalne komisije pa je bila prof. dr. Anamarija Plestenjak. Ocenjevalno komisijo je sestavljalo 21 ocenjevalcev (3x7), od tega jih je 11 domačih preizkuševalcev medu ter 10 iz drugih držav. Vzorci so na ocenjevanje prispeli iz 14. držav. Na ocenjevanju pa je bilo 80 odstotkov vzorcev medu iz Slovenije ter 20 odstotkov iz drugih držav. Največje bilo vzorcev cvetličnega in gozdnega med^u, sledijo pa še vzorci akacijevega, kostanjevega, lipovega, hojinega ter smrekovega medu. Vsega skupaj je prispelo na ocenjevanje 280 vzorcev medu. Pred samim ocenjevanjem, so bili vzorci poslani na analizo v kme- tijski inštitut Slovenije, kjer so preverili vsebnost vode, elekro prevodnost medu in vsebnost HMF na kg medu. V petek 1.10.2010 je v Kulturnem centru v Semiču v okviru Foruma o apiterapiji in kakovosti čebeljih pridelkov 2010 potekala sklepna prireditev svetovnega tekmovanja za najboljši med, ki je bila, zaradi visokega tako protokolarnega kot kulturnega nivoja prireditve, obenem tudi sklepna prireditev samega Foruma. Zadnjič so skupni večer preživeli gostitelji in gostje Foruma: predsednik ČZS Boštjan Noč, predsednik Apimondije Gilles Ratia ter številni drugi predstavniki čebelarskih zvez iz tujine ter strokovnih udeležencev Foruma. Prireditev je s svojo navzočnostjo počastila prva dama Republike Slovenije ga. Barbara Miklič Turk. Na prireditvi so bili razglašeni rezultati ocenjevanja medu, iz čebelarskega društva Anton Žinideršič sta na ocenjevanje poslala vzorce tudi Logar Jugoslav in Zorko Šabec, ter za cvetlična me-dova prejela srebrno priznanje. Naslov absolutnega prvaka pa je odnesel,z akacijevim medom, čebelar Ivan Kožič iz Hrvaške. P| ■■I n MEDNARODNO OCENJEVANJ MEDENIH PIJAČ nmwmiia'«wnw uta tnt om *eetvw*«i ■0' SREBRNO prizna;;- - * ' SMER M EDA L TN! LIKER Z DODATKI JEUR W1TH ADIT1VES .: ')M/. * * POSTEUNE GARNITURE PLATNO, KREP, SATEN: JOGI RJUHE (P8, IZDELKI IZ PLASTIKE * PRTI, NADPRTI, TEPIHl, LONCI 7 7 7 > URNIK OD NOVEMBRA DALJE 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO __/ 7' Z \ / CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR 788 60 10 - TRGOVINA in SERVIS 788 10 09- AVTOSALON SPOŠTOVANI OBČANI! OBVEŠČAMO VAS, DA SMO ODPRLI NOVO AVTOMEHANIČNO DELAVNICO IN TRGOVINO V NOVIH DELOVNIH PROSTORIH, NA BAZOVIŠKI C. 8 V ILIRSKI BISTRICI, KJER VAM NUDIMO: Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. * UGODEN NAKUP IN ZAMENJAVO ZIMSKIH IN LETNIH PNEVMATIK, * NADOMESTNE DELE ZA VSA VOZILA * AVTOMEHANIČNE STORITVE: • PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED • SERVISI IN POPRAVILA VSEH BLAGOVNIH ZNAMK VOZIL • VULKAN IZERSTVO • MONTAŽA VLEČNIH NAPRAV Lekariiia-lirriSka-Bistrica im| v afifeip)« Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki a Dan odprtih vrat v društvu »Pot«_____________________________________________________ Vodja dnevnega centra, Romano Brozina, univ.dipl.soc.del. . - POMOČ ZASVOJENIM Z NEDOVOLJENIMI DROGAMI Ker je november mesec preventive na področju zasvojenosti, vam bomo ob tej priliki na kratko predstavili delovanje našega društva. Pobudo za ustanovitev društva so izrazili uporabniki nedovoljenih drog, njihovi starši in lokalna skupnost. Ustanovitveni zbor je bil 8. 05. 2002 in je potekal v prostorih Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica. Od tistega dne se je bistveno povečala dostopnost do pomoči in informacij o problematiki drog v naši okolici. Društvo »POT« je nizkopražen program in deluje v obliki dnevnega centra na Levstikovi ulici št. 3 v Ilirski Bistrici, ki je na voljo zainteresiranim v ponedeljek, sredo in petek med 8.00 in 16.00 uro, v torek in četrtek pa od 8.00 do 18.00 ure. Namen programa je nuditi podporo in pomoč pri urejanju socialnih stisk osebam, ki imajo težave zaradi uživanja nedovoljenih drog, njihovim bližnjim in ostalim zainteresiranim, pomoč pri njihovi integraciji v socialno okolje ter oblikovati strpnejši odnos družbe do ljudi, ki imajo težave zaradi uživanja nedovoljenih drog. S programom želimo seznaniti in vanj vključiti čim več ljudi, ki to pomoč in podporo potrebujejo. Uporabnikom nudimo vključitev v različne oblike preživljanja prostega časa. Vključitev omogoča razvoj socialnih spretnosti, povrnitev osebnih higienskih in delovnih navad, sproščeno druženje in zdravo preživljanje prostega časa. V prostorih društva izvajamo naslednje dejavnosti: individualno obravnavo posameznika, skupinsko obravnavo, aktivnosti delovne terapije v katero sodijo likovna delavnica, mizarska delavnica, športne aktivnosti, gospodinjske aktivnosti, itd., ter skupino za samopomoč staršev in bližnjih. Poleg tega izvajamo tudi terensko delo s »skrito populacijo« uporabnikov nedovoljenih drog in izvajamo zamenjavo igel in drugega materiala za varnejše inji-ciranje. Program nudi tudi pomoč pri integraciji v socialno okolje tistim, ki so že zaključili višjepražne programe. Ena izmed nalog društva je tudi preventiva. V okviru tega skrbimo za preventivno izobraževanje pedagoškega kadra v osnovnih šolah in gimnaziji, učencev in dijakov ter njihovih staršev. Širšo javnost o tem informiramo prek javnih občil (lokalni časopis, regionalni radio, zloženke...), z organizacijo okroglih miz in raznih delavnic. Na ta način informiramo in izobražujemo s ciljem zniževanja škode in preventive tudi za ne-zasvojene uživalce drog. Ti uporabniki drog praviloma ne jemljejo prisilno-za-svojensko, pač pa zgolj nevarno in eksperimentalno (plesne droge, ka-nabinoidne droge, preprečevanje neželenih telesnih zapletov pri uživanju stimulativnih-plesnih drog). Obsojenci lažjih kaznivih dejanj, katerim je omogočeno opravljanje splošnega koristnega dela, lahko to opravijo v našem društvu - v letošnjem letu 5 oseb. Društvo sodeluje z IZZ EKSODUS - Z (Inštitut za zasvojene). Društvo je podpisnik Zaveze v okviru Evropskega ukrepanja na področju drog (EAD - European Action on Drugs). Program dela Skozi program omogočamo vzpostavljanje stikov uporabnikov z našimi strokovnimi (in laičnimi) delavci, ki jim nudijo potrebne in želje-ne informacije in intervencije. V društvu izvajamo program zamenjave igel tako v prostorih društva kot na terenu, ter svetovanja o varnejši uporabi drog. Cilji našega dela z uporabniki so vidni pri zmanjševanju okužb s HIVOM/AIDSOM in hepatitisom A, B in C, vse manj je p red oziranj oziroma zmanjšuje se stopnja smrtnih primerov iz tega naslova. Posledično se zmanjšuje kriminal v občini in se izboljšuje socialno, zdravstveno in ekonomsko stanje uporabnikov. Pri terenskem delu skriti populaciji omogočamo dostopnost do sterilnih igel in tudi pri njih izvajamo svetovanje o varnejši uporabi drog. Dejavnosti v prostorih društva so prilagojene potrebam naših uporabnikov. Ti nam svoje želje in potrebe posredujejo skozi neformalne pogovore, v individualnih terapevtskih pogovorih ali pri delu v skupini. Preko pogovorov ugotovimo, katere potrebe so individualne in katere so uporabnikom skupne. Glede na ugotovljene potrebe jim nudimo individualno ali skupinsko pomoč. Nekaterih potreb se uporabniki zavedo šele tekom sodelovanja v skupini za samopomoč ali v drugih strokovno vodenih skupinah, kjer potem glede na ugotovljene potrebe oziroma težave skupaj iščemo možne rešitve. Uporabnikom nikoli ne ponujamo gotovih rešitev, temveč jih spodbujamo k učenju iskanja za njih najboljših rešitev. Želimo, da pridejo do spoznanja, da obstaja več možnih rešitev za dan problem in jih podpiramo pri njihovih konstruktivnih odločitvah. Vsi, ki bi želeli izvedeti o našem programu še kaj več LEPO VABLJENI NA DAN ODPRTIH VRAT, KI BO POTEKAL V SREDO, 17.11.2010 MED 9. in 16. URO V PROSTORIH DRUŠTVA »POT« na Levstikovi ulici št. 3 v Ilirski Bistrici. V pogovorih s predstavniki lokalne oblasti in posamezniki iz okolja ugotavljamo, da so ljudje zaskrbljeni zaradi problema zasvojenosti od nedovoljenih drog v naši občini in delovanje društva podpirajo. Skupaj z zaposlenimi na Policijski postaji ugotavljamo, da je zadnjih nekaj let stopnja kriminala povzročenega s strani uporabnikov nedovoljenih drog v znatnem upadanju. Društvo se vključuje v širšo lokalno skupnost s programi, ki jih izva- jamo skupaj z Občino Ilirska Bistrica, s CSD Ilirska Bistrica, OO Rdeči križ Ilirska Bistrica, osnovnimi šolami, gimnazijo, zdravstvenim domom in Lokalno akcijsko skupino. Podpora lokalne skupnosti se kaže tudi v znatnem financiranju in brezplačnem oddajanju prostorov v najem za naš dnevni center. Program je namenjen: o ljudem, ki uporabljajo nedovoljene droge, o ljudem, ki abstinirajo od uživanja nedovoljenih drog in želijo v tem vztrajati, o ljudem, ki so uspešno zaključili višjepražne programe in abstinirajo od uživanja nedovoljenih drog, a potrebujejo pomoč pri ohranjanju abstinence ter integraciji v socialno okolje, o ljudem, ki eksperimentirajo z nedovoljenimi drogami, o skriti skupini uporabnikov drog, o ljudem, vključenim v metadonski program, o ljudem, ki želijo vzpostaviti abstinenco od nedovoljenih drog, o svojcem in bližnjim vseh zgoraj naštetih, o svojcem in bližnjim vseh tistih, ki si ne želijo vključit v kakršnekoli programe, o ne-zasvojenim uživalcem drog. Cilji programa so: o zmanjševanje škode pri tistih, ki uporabljajo nedovoljene droge, o spoznavanje oziroma raziskovanje pojava uporabe nedovoljenih drog, o informiranje uživalcev nedovoljenih drog, njihovih staršev in širše javnosti o škodljivih posledicah uživanja nedovoljenih drog, o vključevanje uporabnikov v dejavnosti prostega časa, o informiranje uporabnikov in širše javnosti o različnih programih namenjenim pomoči osebam, ki imajo težave zaradi uživanja drog, o vzpodbujanje uporabnikov pri iskanju zaposlitve, pri nadaljevanju izobraževanja ali pri dodatnem izobraževanju in nudenje pomoči ob vključitvi, o zmanjševanje in odpravljanje socialnih stisk posameznika, o socialna integracija uporabnikov in podpora pri reintegraciji po zaključku programov višjega praga ali po zaključku prestajanja zaporne kazni, o razvoj socialnih veščin, o brezplačno razdeljevanje (zamenjava) materiala za varno injicira-nje na terenu in v dnevnem centru, o informiranje in izobraževanje za ne-zasvojene uživalce drog. Uporabniki, starši in vsi ostali si lahko pri nas sposodijo literaturo na temo zasvojenosti z nedovoljenimi drogami. Zainteresirani lahko pri nas dobijo brezplačne teste za ugotavljanje prisotnosti nedovoljenih drog v urinu. Gasilska vaja »Požar v naravi 2010«__________________________________________ Erik Delost, Foto: Jaka Fidel •••• V soboto, 16. oktobra 2010, seje na vojaškem strelišču Bač med streljanjem Slovenske vojske zanetilo več manjših požarov, ki pa so se zaradi ugodnih vremenskih razmer in močnega severozahodnega vetra pričeli hitro širiti. Gasilska požarna straža je takoj ocenila situacijo in nemudoma alarmirala dodatne sile v Gasilski zvezi Ilirska Bistrica. Zaradi močnega širjenja požara so na pomoč poklicali vsa gasilska društva v občini in nemudoma vzpostavili operativni štab za vodenje velikih intervencij na ravni GZ Ilirska Bistrica. Na pomoč so poklicali tudi helikopter Slovenske vojske in dodatne sile iz sosednjih gasilskih društev ter enote občinske civilne zaščite. To je scenarij, po katerem se je v soboto odvijala gasilska vaja »Požar v naravi 2010«. Večmesečno načrtovanje vaje je tako iz elaborata prešlo v realnost. Namen vaje je bil preveriti organiziranost, usposobljenost in delovanje operativnega štaba in gasilskih enot GZ Ilirska Bistrica ter preizkusiti njihovo sodelovanje z drugimi službami in enotami, ki so vključene v sistem zaščite in reševanja. Vaja seje pričela vjutranjih urah z nastopom domače enote in se nato razširila na štiri sektorje delovanja gasilskih enot. Vsa koordinacija je potekala preko operativnega štaba, v katerem se je preizkusilo načrtovanje, vodenje, delovanje alarmiranja in radijskih zvez, sprejem in razporejanje enot ter delovanje administracije in logistike. Zaradi nedostopnosti terena je na vaji pri gašenju sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske, kar je vajo še dodatno otežilo, saj je za seboj potegnilo kar nekaj načrtovanja in logistične podpore. Toda organizatorji vaje so požar uspešno pogasili in uspeli rešiti vse in celo še več, saj je na vaji prišlo tudi do nepričakovane situacije, ki je v operativnem štabu dodobra segrela ozračje. Vse gasilske enote so na terenu preizkušale taktične nastope skupin v požarnih sektorjih, medsebojno komunikacijo, komunikacijo s štabom, lociranje in prihod na požar ob uporabi zemljevidov ter sodelovanje s helikopterjem. Na 800 hektarih, kolikor je približna površina vojaškega poligona, seje tako zvrstilo skoraj sto gasilcev s 16 vozili, ekipa z vozilom nujne medicinske pomoči, ekipa prve pomoči CZ Ilirska Bistrica, gorski reševalci, policija, helikopter Slovenske vojske, 25 gasilcev v operativnem štabu ter vabljeni gostje. Vaja, ki je trajala dobre štiri ure, je uspela v vseh načrtovanih seg- mentih, kasnejša podrobna analiza pa bo pokazala morebitne potrebne spremembe in dopolnitve delovanja ter seveda dobre strani že obstoječih postopkov. Ob koncu naj opomnimo, daje bila vaja le ena izmed aktivnosti v mesecu požarne varnosti, saj je bila vodilna tematika letošnjega oktobra »Mladi in požarna varnost«, s katero smo skušali opozoriti najmlajše, da ogenj ni igrača. V šolah in vrtcih so tako izobesili plakate na to temo in otrokom razdelili pobarvanke z barvicami, gasilska društva pa so po šolah izvajala razne preventivne aktivnosti. LIKOVNA RAZSTAVA Podzemni svetovi Petar Nikolič •••• Postojna- Društvo likovnih ustvarjalcev je nedavno tega, organiziralo likovno kolonijo z naslovom Podzemni svetovi v Pivki jami. Kolonije seje udeležilo 40 slikarjev iz Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane in še iz nekaterih drugih krajev Slovenije. Razstavo umetniških del, ki so ob tej priliki nastala so odprli v Inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni. Ob tej priliki sta zbrane nagovorila župan občine Postojna gospod Jernej Verbič in predsednica društva likovnih ustvarjalcev Postojna, Jasmina Četar. Med vsemi prispelimi deli je strokovna komisija izbrala tri najboljša, ter sponzorji so prispevali svoja sredstva za odkup le teh. Programje povezovala diplomirana umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Razstava bo na ogled do 15. oktobra. ifS&MV/L ...... , ■ Zbrali tri tone hrane za živali Na najbolj poslušani radijski postaji v Obalno-kraški regiji so večkrat v letu dobrodelni. Pomagali so že mnogim ljudem, ki so potrebovali osnovna sredstva za življenje, radi podprejo vse dobrodelne akcije, ki potekajo v naši regiji, enkrat letno pa dobrodelnost usmerijo tudi k štirinožnim prijateljem. Na Radiu Capris so pretekli teden pripravili akcijo, posvečeno brezdomnim, mučenim in tavajočim živalim, ki se nahajajo v Obalnem zavetišču v Svetem Antonu. Psi so najbolj zveste živali in nas nikoli ne zapustijo. To pa žal ne velja za lastnike živali, ki z njimi marsikdaj ravnajo grdo, jih zanemarjajo, v nekaterih primerih pa celo mučijo in zavržejo. Približno 70 psov v Obalnem zavetišču za živali v Svetem Antonu čaka odrešitelja, ki jim bo pokazal svetlo plat njihovega pasjega življenja, ki jih bo ljubil, spoštoval, negoval in jim pomagal pozabiti črno preteklost. Radio Capris je tako v sodelovanju s Facebook skupino Pes moj prijatelj v minulem tednu zbiral pasjo in mačjo hrano za varovance Obalnega zavetišča. Skupaj s poslušalkami in poslušalci so presegii vse meje in zbrali rekordne 3 tone različne hrane, ki bo za okoli pol leta nahranila pse in mačke v omenjenem zavetišču! Poleg tega so poslušalci prinesli tudi ogromen kup odej, rjuh, ovratnic, povodcev in ostalih pripomočkov. Vso zbrano hrano je ekipa skupaj s podaljšanim bivanjem Osnovne šole Vojke Šmuc Izola včeraj, 4. oktobra, na svetovni dan varstva živali, odnesla v Obalno zavetišče v Sv. Antonu, z nami pa je zavetišče obiskal tudi župan občine Izola Tomislav Klokočovnik. Pozivu na dobrodelni dogodek sta se odzvala še pevec Jan Plestenjak in jadralec Vasilij Žbogar, kije ravno na ta dan praznoval rojstni dan, pridružilo pa seje tudi nekaj poslušalcev. Učenci podaljšanega bivanja osnovne šole Vojke Šmuc Izola so se še pred odhodom v Zavetišče najprej ustavili v prostorih Radia Capris, kjer so spoznali delo ekipe in v etru poklepetali z voditeljem Janom Jakopinom, v zavetišču pa so zapeli skupaj z ekipo in gosti, si ogledali psičke, zavetišču pa predali tudi svoj del zbrane hrane, ki je skupaj tehtal kar pol tone. Dobrodelnosti s tem še OBJAVA RADIA CAPRIS OBJAVA ZDRAVSTVENEGA DOMA Prihaja obdobje gripe Vojko Mihelj •••• Z jesenjo in zimo prihaja obdobje, ko se pogosteje pojavljajo vi-rozna obolenja, med katerimi prednjači gripa. Prav je vedeti, kako se pred njo zavarovati in kako ukrepati v primeru, če zbolimo. Gripa (influenca) je težje obolenje od prehlada in običajno prizadene celo telo. Gre za akutno virusno obolenje dihal, ki se zelo hitro širi. Povzročajo jo virusi, ki zelo dinamično spreminjajo svoje lastnosti. V Sloveniji za gripo zboli vsako leto več kot 5% prebivalstva in pri nekaterih bolnikih ima bolezen lahko zelo težak potek z zapleti. Bolezenski znaki so sicer podobni navadnemu prehladu, vendar je začetek bolezni nenaden in buren. Gre za izrazit glavobol, bolečino za očmi, bolečine v mišicah in sklepih, dražeč občutek v žrelu, suh kašelj, izčrpanost... Običajno bolezen spremlja tudi visoka telesna temperatura in »mrazenje«. Posledice pa so tudi splošno slabo počutje, oslabelost, potenje, utrujenost. Ti znaki gripe običajno izginejo v 2 do 7 dneh, razen kašlja, ki traja kar še nekaj časa, tudi nekaj tednov. Kako ločimo običajen prehlad od gripe Gripa se prenaša s kužnimi kapljicami in z izločki dihal obolelega, zato se morajo oboleli izogibati zaprtim prostorom, v katerih je več ljudi, kašelj in kihanje naj zaščitijo z masko, robčkom ali zgornjim delom rokava, redno naj zračijo prostore v katerih bivajo, čistijo izpostavljene okužene površine in si pogosteje temeljito umivajo ali razkužijo roke. Zdravniki običajno priporočajo nekaj dni počitka in zgoraj omenjene ukrepe. Obisk ambulante bo sicer potreben že zaradi ureditve bolniškega staleža, nikakor pa ni potrebno hiteti k zdravniku že prvi dan in ko zaznate prve znake bolezni. Svojega zbranega zdravnika je vsekakor potrebno obiskati, če bolezen traja (pre)dolgo in se pojavijo še drugi znaki poslabšanja (težko dihanje, bolečina v prsih..), saj lahko pride do zapletov (bronhitis, pljučnica...). Predvsem naj se z zdravnikom posvetujejo kronični bolniki s srčno, pljučno ali kako drugo boleznijo. Prav je, da se za obisk predhodno naročite in se tako izognite čakanju. V obdobju povečane frekvence virusnih okužb (epidemije) namreč prihaja do velike gneče v čakalnicah, kar ne vpliva pozitivno na /NAČU M SIMPTOMI PRI PREHLADU PRI GRIPI Vročina ■I*; e : redko nad 38 stopinj C več dni m 1 s o il lasmm redko močan Bolečine po telesu blage srednje močne Utrujenost, šibkost 7 srednje običajno, traja 2-3 tedne Izčrpanost 1 nikoli v zgodnji fazi in huda Zamašen nos pogosto redko Kihanje - i: običajno redko Bolečine v žrelu IliSllj pogosto redko, dražeč občutek Kašelj prisoten prisoten komim.ikau.il vnetje sinusov ali ušes bronhitis, pljučnica PREVENTIVA | nobene zdrav način življenja cepljenje protivirusna zdravila ZDRAVLJENJE mmmmm občasno zmanjševanje kliničnih znakov protivirusna zdravila podporno zdravljenje Tabela je povzeta iz Revije ABC zdravja V času zdravljenja, ki traja kak teden, je najpomembnejši počitek, piti je treba veliko toplih napitkov, uživati vitaminsko hrano in dodatke, blažiti povišano telesno temperaturo in hujše bolečine. Jemanje antibiotikov je pri virusnih obolenjih brez učinka. potek bolezni in povzroča širjenje obolenja še na do sedaj zdrave obiskovalce ambulante. Zato ravnajte preudarno in ob skrbi zase pazite tudi na druge! Preventiva, ki ščiti tudi pred gripo je zdrav način življenja, veliko gibanja na svežem zraku, izogibanje zaprtim prostorom in gneči, prezračevanje bivalnih prostorov, redno umivanje rok. Še vedno priporočamo tudi cepljenje, saj seje izkazalo kot najučinkovitejša zaščita. Preventivno cepljenje priporočamo vsem kategorijam prebivalstva, saj s tem pred gripo zaščitijo sebe in svoje bližnje, predvsem pa starejšim od 65 let in bolnikom s kroničnimi boleznimi. Cepi se lahko vsak, razen oseb, ki so alergične na sestavine cepiva. Neželeni učinki po cepljenju so redki in običajno hitro minejo. Novo sezonsko cepivo vsebuje antigene virusov, ki nas bodo predvidoma ogrozili v letošnji sezoni. Odrasle osebe se cepi z enim odmerkom, za mlajše od 9 let pa sta potrebna dva odmerka v razmiku 1 meseca. Zaščita se ne razvije takoj, ampak v enemu do dveh mesecih po cepljenju, zato je pomembno pravočasno cepljenje. S cepljenjem proti sezonski gripi smo že začeli tudi v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica Z novim sezonskim cepivom se lahko cepite v ambulanti svojega izbranega zdravnika in sicer po vnaprejšnjem dogovoru pz. naročilu Polna cena cepljenja za samoplačnike je 12,00 EUR Za kronične bolnike z določenimi diagnozami, stare do vključno 18 let ter 65 in več let, katerim cepljenje delno krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa je cena 7,00 EUR Storitev plačate gotovinsko v ambulanti Podjetja lahko cepljenje svojih zaposlenih naročijo s seznamom in naročilnico Skupaj s cepljenjem proti gripi je priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki ga za samoplačnike opravljamo po priporočeni ceni 24-,00 EUR Več informacij o gripi in cepljenju lahko najdete na spletni strani www.ivz.si in v zgibankah, ki so dostopne v Zdravstvenem domu. ZAHVALA Foto Dare Čekeliš ni bilo konec. Z donacijo Vrtnarstva Cedra so živalim v izpustu priskrbeli še novo senco, saj so zasadili brezo, Občina Izola pa bo psom iz zavetišča omogočila tudi nekaj operacij. Spomin na obisk zavetišča so pustili tudi šolarji, ki so izdelali pasje šape s svojim imenom in jih pustili na kletkah azilantov, ter s tem vsem nadaljnjim obiskovalcem pokazali, da so se jim zapuščeni psi vtisnili v srce. Že male geste namreč psom in mucam v zavetišču polepšajo dni, s sprehodom in krtačenjem pa je njihovo veselje še toliko večje. Zahvala »ZAHVALA Območno združenje borcev za vrednote NOB, Ilirska Bistrica se za pomoč in podporo pri izvedbi osrednje proslave ob 63. obletnici priključitve Primorske k matični domovini in 65. obletnici konca druge svetovne vojne iskreno zahvaljuje vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja Občini II. Bistrica in županu Antonu Šenkincu, govorniku Milanu Kučanu, vsem visokim gostom, s predsednikom države dr. Danilom Turkom na čelu, sodelujočim v kulturnem programu, praporščakom , zlasti pa udeležencem, ki so se kljub izredno slabemu vremenu udeležili proslave.« , ,^"-====s5s. Lado ČELIGOJ ' ^ 'L/' ‘ //& /s/Mk //■§•: / ^*\_%W"edsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB ft/ES" ILIRSKA BISTRICA NOVOSTI IZ SAMOSTANA dNaj bo Gospod tvoje veselje. Poveličuje naj ga vsa zemlja, naj poje o njegovi dobroto...«(Ps31) »Glasniki veselja« Pripravila s. Martina Radež •••• Vsako srečanje lučkarjev - članov skupine Vera in luč, ki povezuje lučke - otroke s posebnimi potrebami, njihove starše in prijatelje, je posebno doživetje. Oktobrsko srečanje je bilo posebno tudi zato, ker je bilo v času misijona v župniji Ilirska Bistrica in nas je obiskal in za nas maševal misijonar g. Jože Planinšek. V svojem nagovoru je uporabil simbol vrvi, spletene iz mnogih nitk. Vsaka nitka sama zase je krhka, z lahkoto jo pretrgamo. Ko pa so postavljene skupaj in ne le postavljene druga poleg druge, ampak prepletene med seboj, nastane iz njih močna vrv. To smo lučkarji: vsak zase krhek, prestrašen, nemočen. Povezani med seboj in z Bogom pa zmoremo pogumno iti skozi življenje. Za vse skupine Vere in luči bosta prihajajoči dve leti izjemni. Vera in luč bo stara 40 let! Ta jubilej bomo slavili skupaj, kot eno srce in oznanjali svetu, kakšno je življenje naše skupnosti. Mi vsi, lučke, starši in prijatelji smo po- klicani, da postanemo in ostanemo »Glasniki veselja«, kar je tudi geslo 40. obletnice. Na naših srečanjih se bomo letos odpravili na pot, kot romarji, ki jih kliče Gospod. Šli bomo na romanje z Gospodovimi prijatelji. Nekatere od njih že poznamo. Drugi nas bodo presenetili, ker so nam manj poznani, kljub temu, da so dobro predstavljeni v Svetem pismu. Poglobljeno bomo spoznavali pot, ki jo je Vera in Luč prehodila v preteklih štiridesetih letih, dovolili, da nas prevzame začetni navdih, ki je prinesel upanje tisočim ljudem po vseh celinah, in dopustili, da svetu oznanimo, da smo »glasniki veselja«. Na srečanju v oktobru je vsak od udeležencev za letošnje leto dobil svoje poslanstvo: pomagati pri pripravi srečanja, biti šofer, skrbeti za pesmi, prinesti na vsako srečanje masmeh, sodelovati po svojih močeh pri oživljanju božje besede, pri petju in pri celem srečanju. V znamenje potrditve, da sprejemamo svoje poslanstvo, je vsak dobil školjko. Ana nam jo bo ob prihodu na vsako naslednje srečanje spet izročila in nas tako vsakič sproti spodbudila, da izpolnimo svojo obljubo. Za vsakega člana skupnosti smo izdelali tudi poseben programski zvezek, ki ga bomo na naših mesečnih srečanjih dopolnjevali. Na platnicah imamo narisano školjko, simbol romarjev na poti k svetemu Jakobu v Kompo-stelo in napisano številko 40, ki nas bo spominjala na to, da smo na poti k praznovanju štiridesete obletnice. Vsak mesec bomo na eno stran zapisali temo meseca in jo okrasili z risbo, ki nam je bila všeč ali se nas je dotaknila, ali nanjo napisali molitveni namen. Tudi letos se bomo srečevali vsako tretjo nedeljo v mesecu. Zberemo se ob 14. uri v samostanu in ob 16. uri skupaj obhajamo sveto mašo v samostanski kapeli. Vse, ki vas zanima, kako potekajo naša srečanja, vabimo, da nas pridete pogledat. ZANIMIVOSTI Na vsakem koraku vonj po jabolkih _________________ Petar Nikolič •••• 1.PRAZNIK BRKINSKEGA JABOLKA TATRE 2010 Tatre - Brkini, že dolgo znani po kvalitetnih in slastnih jabolkih, so končno dobili tudi praznik jabolk. Praznik, ki gaje spremljal lep sončni dan se je začel v soboto z brkinskimi igrami z jabolki, sledilo je predavanje profesorja dr. Janeza Hribarja z biološke fakultete. Imel je strokovno predavanje na temo »Predelava jabolk v sok, kis.« Prvi in od danes že tradicionalni praznik Brkinskega jabolka je s kuhinjsko delavnico na temo Brkinske dobrote iz jabolk, popestrila mojstrica kulinarike Slavica Smrdel iz Ilirske Bistrice. Na razstavi v kulturnem domu na Tatrah je bilo Brkinskih jabolk vseh sort. Odvijalo seje tekmovanje petih občin v peki, »štrudlja« izpod peke, v katerem je bil kot zmagovalec proglašen štrudelj iz Divače. V kulturnem programu po šotorom so nastopila Brkinska banda, folklorna skupina Brkini, predstavitev Brške noše, ter folklorna skupina Stu ledi. „„ __ _ .j ZAKLJUČEN P RO Ji Projekt tržnice Lokalna akcijska skupina Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Projekt: ORGANIZIRAN NASTOP NA TRGU IN ZAGOTAVLJANJE USTREZNE INFRASTRUKTURE ZA TRŽENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV (v nadaljevanju tržnice) seje začel izvajati v decembru 2007. Ker je šlo za večleten projekt, smo delo v projektu razdelili na letna obdobja. V obdobju od 1.12.2007 do 31.12.2008 so bile izvedena naslednje aktivnosti: 1. izdelava študije izvedljivosti projekta Organiziran nastop na trgu in zagotavljanje ustrezne infrastrukture za trženje kmetijskih pridelkov; 2. izobraževanje potencialnih ponudnikov; 3. anketa med potencialnimi kupci in prodajalci na tržnici; 4. akcijski načrt za izvedbo prve faze projekta; 5. animacija, informiranje in obveščanje javnosti; 6. poskusno delovanje tržnice na različnih prireditvah; 7. božično-novoletna tržnica v Postojni; 8. oblikovanje ciljne skupine ponudnikov. V drugem obdobju od 1.1. do 31.12.2009 so se izvedle naslednje aktivnosti: 1. izobraževanje potencialnih ponudnikov; 2. začetek rednega delovanja tržnic; 3. sodelovanje na sejmih in prireditvah; 4. pridobivanje novih ponudnikov za sodelovanje na tržnici; 5. plakat kmečke tržnice; 6. promocijske in spremljevalne aktivnosti; 7. zbiranje podatkov za pripravo predstavitvene mape s ponudniki 8. popravek projekta in priprava projekta za nadaljevanje tržnice v naslednjem obdobju V tretjem obdobju od 1.1. do 25.9.2010 pa so se izvedle še naslednje aktivnosti: 1. analiza dosedanjega poteka izvajanja projekta 2. anketiranje ponudnikov na tržnicah 3. nadaljevanje rednega delovanja tržnic 4. nabava dodatnih stojnic 5. priprava in tisk predstavitvene mape s ponudniki: Katalog ponudnikov na kmečki tržnici 6. ureditev spletne podstrani Kmečka tržnica na www.razvoj-podezelja.si, kjer so predstavljeni vsi ponudniki, objavljen katalog, vse informacije o tržnicah za uporabnike in informacije za ponudnike Na podlagi do sedaj izpeljanih kmečkih tržnic in sodelovanja na različnih prireditvah lahko zaključimo sledeče: • odziv ponudnikov je dober, najboljši v Postojni, slabši v II.Bistrici in Pivki, je pa precej odvisen od trenutnih razmer na trgu (sezonska roba, čas prodaje, itd..) • Na rednih tržnicah sodelujejo samo ponudniki z urejeno dokumentacijo. Skozi projekt smo večini pomagali pridobiti dokumentacijo, računamo pa še na to, da si bodo v prihodnje uredili status / dokumentacijo tudi tisti, ki sedaj sodelujejo le na promocijskih prireditvah, • odziv kupcev je zadovoljiv - v veliki meri je to odvisno od lokacije oziroma od postavitve stojnic na določeni lokaciji, kar je povezano z obiskom kupcev; najbolj primerne so lokacije, kjer je velik pretok ljudi (npr. na Tržaški ulici v Postojni, Mi koza v II.Bistrici) • s sodelovanjem na sejmih / prireditvah ponudniki niso bili vedno zadovoljni (stojnice so bile postavljene stran od dogajanja oziroma na težje dostopnih mestih, kar je pomenilo manjši obisk kupcev) • še naprej bo potrebno delati na promociji tržnic, kar je bistveno za boljši obisk uporabnikov • tudi v nadaljevanju obratovanja tržnic je nujen reden osebni kontakt s ponudniki ter redno obveščanje, informiranje, kar se bo zaenkrat izvajalo v okviru Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Projekt so financirale občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna s pomočjo EKSRP (program Lea d er), ki je prispeval 40% vse upravičenih sredstev oziroma 23.385, EUR. Celoten projekt je stal 67.912,00 EUR, od tega je bilo za nabavo 41 premičnih stojnic porabljeno 26.610,00 EUR, ostali stroški znašajo 41.302,00 EUR. Projekt Organiziran nastop na trgu in zagotavljanje ustrezne infrastrukture za trženje kmetijskih pridelkov se v letu 2010 in 2011 nadaljuje z II. In III. fazo. Za normalno delovanje kmečkih tržnic, je namreč potrebno nadaljevanje pomoči ponudnikom pri nastopu na tržnicah. Največji problem se kaže v velikih stroških organizacije tržnic, zagotavljanju minimalnih prodajnih pogojev in promocije, ki jih ponudniki z iztržkom prodaje ne morejo pokrivati. Pri analiziranju izvajanja predhodnega projekta skupaj z ponudniki je bilo ugotovljeno, da se bo v primeru prenosa vseh stroškov na ponudnike, projekt ustavil zaradi izstopa ponudnikov iz izvajanja projekta (premajhen zaslužek, preveliki stroški, ni časa za organizacijo in promocijo tržnice, itd.). Iz tega razloga so se občine odločile podpreti II in III. fazo projekta kot logično nadaljevanje predhodnega projekta, predvsem v smeri organizacije, vzdrževanja in promocije Kmečke tržnice. Pri tem se kot nosilec projekta izpostavlja Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, ki bo s pomočjo lokalnih upravljavcev tržnic pripravil pogoje za nemoteno izvajanje tržnice. Z zaključkom II. in III. faze tega projekta (v letih 2010 in 2011) bi morali biti realizirani vsi zastavljeni cilji, predvsem pa vzpostavitev pogojev in možnosti za samostojno organizacijo kmečke tržnice. Predvidena je pogodbena zaposlitev ene osebe, ki bi v nadaljevanju prevzela vse aktivnosti izvajanja projekta, vključno z pripravo nadaljevanja projekta do izteka možnosti sofinanciranja v okviru programa Leaderter možnostjo prijave projekta v mednarodnem sodelovanju (Interegg, ostali EU razpisi). Glede na vložena sredstva občin in MKGP v projekt, lahko pričakujemo izdelano prepoznavnost tržnic, vzpostavljene pogoje za funkcioniranje kmečkih tržnic, vzpostavljeno bazo in izobražene ponudnike. Prav tako se v posameznih občinah v okviru posebnih projektov urejajo sejemske lokacije, društvo pa s sosednjimi LASi in s ponudniki sodeluje tudi v projektu sodelovanja Povežimo tržnice ob meji, s katerim zasledujemo nadgradnjo rednih kmečkih tržnic. Na osnovi doseženih rezultatov bo pripravljen nov projekt, ki bo predvidel samostojno izvajanje in organizacijo rednih Kmečkih tržnic v okviru Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. V tem projektu bo predvideno večje sofinanciranje ponudnikov (na področju trženja in promocije ter upravljanja tržnic), večje sofinanciranje iz evropskih projektov (projekt sodelovanja Leader, Interegg, ostali EU programi) in manjše sofinanciranje občin (predvsem za področje vzdrževanja tržnic - lokacije, upravitelji, takse, itd..). Harijci so odprli vrata »svetu« Petar Nikolič •••• Konec tedna je potekala v Harijah, zanimiva kulturno etnološka prireditev, ki se je iz lanskih skromnih začetkov razvila v dobro obiskano prireditev. Vaščani so se nanjo temeljito pripravili, saj so ves mesec čistili in urejali okolico, v soboto pa vas okrasili z bučami in bučnimi aranžmaji ter sobotno druženje na prostem, zvečer zaključili na Kmetiji Sanabor, s predavanjem Jadranke Vrh-Jermančič, dr. med., »Rak, prehitimo ga.« Nedeljsko druženje, ki seje zavleklo pozno v noč, je tudi na račun lepega vremena privabilo veliko število obiskovalcev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, pa tudi nekaj naključnih turistov iz različnih krajev sveta, ki jih je konec tedna zaneslo na llirsko-bistriško. V prostorih tamkajšnjega vaškega doma je bila na ogled razstava buč in bučnih jedi, otroci so ustvarjali s tetko Jesenjo, poizkušali različne čarovniške napitke, se zabavali v čarovniški lepotilnici in se prav ob zaključku spustili po modni pisti kot pravi manekeni in manekenke. Med tem časom pa so vaščanke pripravljale različne bučne jedi in slaščice, ki sojih obiskovalci lahko tudi poizkusili. Fantje so pripravili krompir v žerjavici in pekli kostanj ter ponujali domač jabolčni sok. Organizatorji prireditve KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, so na nedeljski zaključni prireditvi, ki sojo sooblikovali domači igralci in pevci, FS Gradina, godci KD Studenc iz Gornjega Zemona in etnološka skupina Možaki iz Velike Bukovice, so družinam, ki so se med letom še posebej izkazale z urejanjem okolja, podelili priznanja v sklopu vseslovenskega projekta Moja dežela-lepa in gostoljubna. Vaščani, navdušeni nad številnimi pohvalami, ki sojih prejeli za dobro organizacijo in okusno pripravljene jedi iz bučnega »mesa«, so se ob zaključku utrujeni, a zadovoljni, pridružili obiskovalcem na plesišču in praznovali še dolgo v noč, z obljubo, da se naslednje leto spet dobijo v Harijah. 5. tradicionalni gobarski praznik Petar Nikolič •••• Na razstavi rekordno število gob Člani kulturno-turističnega društva Pregarje so prejšnji vikend organizirali in izvedli peti dvodnevni tradicionalni gobarski praznik. Da so krajani te lepe brkinske vasi izredni organizatorji in, daje njihova gostoljubnost na zavidljivi višini, so že večkrat pokazali in tako je bilo tudi tokrat. Praznik, o katerem se bo še govorilo se je začelo v soboto z zabavnim programom in popularno skupino Pop Design. Vrhunec praznika gob pa se je dogajal v nedeljo, pod velikem šotorom ob zvokih ansambla Spev. V vaškem domu je bila na ogled tudi čudovita razstava gob, kije prikazala pestrost brkinske narave. Na presenečenje vseh, posebno pa organizatorjev je pestro in zanimivo prireditev obiskala velika množica ljudi, ki so prišli iz bistriške, kozi n s ke, koprske, sežanske ob- drugod. Ob tej priliki je zbrano množico na- govoril gospod Silvo Kuret. Posebno presenečenje za gurmane je bila pestra ponudba gobjih jedi, ter gobova pita velikanka. TV GALEJA GOSTILNA s prenočišči Im*, i < i< i _____ Ema Deželak s.p. ' Dolenje 64 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 71 42 648 KRONIKA mm- POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.9.2010 DO 15.10.2010 Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 17 kaznivih dejanj in sicer 7 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 5 kaznivih dejanj tatvine in po 1 kaznivo dejanje velike tatvine, poslovne goljufije, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države in ponarejanja listin. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli in obravnavali 35 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vsem kršiteljem so bile izrečene globe, po končanem postopku pa smo jih izročili hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali 3 kršitev javnega reda in miru, od tega so obravnavali 2 kršitev na javnem kraju in 1 kršitev v zasebnem prostoru. Obravnavali so še eno delovno nesrečo in en požar. V 1 primeru so policisti našli neeksplodirano ubojno sredstvo iz druge svetovne vojne, za katerega je poskrbel pirotehnik. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 8 prometnih nesreč, v 7 prometnih nesrečah je nastala samo materialna škoda, v 1 prometni nesreči so udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe. Obravnavali smo tudi 4 poškodovanja osebnih vozil na parkirnem prostoru in 9 primerov povoženja divjadi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 1 kršitelja. POSEBNA OPOZORILA: Glede na bližajoče se praznike, ko se bo promet v naši občini ponovno nekoliko povečal, pozivamo vse udeležence k strpnosti. Še posebej ob Dnevu spomina na mrtve, ko bodo občani množično obiskovali grobove. Pri tem pozivamo vse občane tudi na samozaščitno ravnanje, tako da naj ne puščajo vrednejših predmetov v vozilih in vozila zaklepajo. Bliža se tudi 75. november, ko morajo imeti vsa motorna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo, le to pa morajo imeti tudi pred navedenim datumom, če nastopijo zimske razmere. Zato pozivamo vse voznike, da pravočasno poskrbijo za predpisano zimsko opremo na svojih motornih vozilih. Opozorili pa bi še na bližajoče se Martinovanje, ko bodo policisti še posebej poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov, ter zoper vse kršitelje striktno ukrepali. Da bi se zaradi vožnje pod vplivom alkohola izognili prometnim nesrečam in da bi morali policisti čim manj ukrepati zoper vinjene voznike, pozivamo vse voznike, da v kolikor zaužijejo alkoholne pijače ne vozijo sami, temveč si priskrbijo prevoz, da se varno vrnejo k svojim najbližjim. Hkrati bi opozorili še na pešce, ki kot udeleženci v cestnem prometu spadajo med najbolj ogrožene. Zato so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov, nemalokrat pa se nesreče zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja peščev. Slednji so sedaj, ko se dnevi krajšajo oziroma na prehodu dneva v noč še posebej ranljivi. Vse voznike motornih vozil pozivamo, da še dodatno posvetijo pozornost pešcem, saj jih dokaj hitro spregledamo, vse pešce pa pozivamo, da se označijo s primernimi odsevnimi telesi kot so kresničke, odsevni trakovi in podobno. INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cIC vie|mann GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: gciskra@volja.net I ki k I 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Albis-Horvat & CO Pohorska 34, 2311 Hoče Tel./Faks 02-6185-863 GSM 041-408-591 Že 18 let v suhomontažni gradnji Montaža gips plošč: mansardni stropovi z izolacijo, spuščeni stropovi, design stropovi, predelne stene, zidne obloge, po sistemu: RIGIPS PLAČO KNAUF radio capris dobra družba c.% & ^OstoV^ PROGRAMU^ UTRI KIH SAMOKOLNIC SMO V LETU ?616 DODALI f 1 PROGRAM bb m LITRSKIH SAMOKOLNIC SAMOKOLNICA ZA KMETIJSTVO, DOM IN VRT 1061 OTROŠKA SAMOKOLNICA MINI-MAKI SAMOKOLNICA ZA VRTIČKARSTVO IN OTROŠKO ICRO 401 Kakšna bo prihodnost držav evro območja? Jfe ILIRIKA mag. Gregor Žvipelj, ILIRIKA DZU d.o.o., Slovenska 54a, Ljubljana, gregor.zvipelj@ilirika.si... Velja ocena, da je aktualna finančna kriza koristna vsaj za eno; stvari bo končno postavila na svoje mesto v kontekstu vprašanja vzdržnosti obstoječega delovanja sistema in podsistemov znotraj ogrodja EU. Če je bil s sprejetjem Pogodbe o Evropski uniji v Maastrichtu tudi »de iure« narejen prvi korak k enotni denarni valuti, pa sistem ni predvidel morebitnih odklonov v delovanju fiskalnih in strukturnih politik posameznih držav članic. Tu se lepo vidi, kako naivno je postopala EU v odnosu do držav članic, saj je skušala presežni javni dolg oziroma javnofinančni primanjkljaj posamezne države članice omejiti zgolj s Paktom o stabilnosti in rasti. Neposrednega nadzora nad porabo in proračunom posamezne države članice Evropska komisija nikoli ni imela. Pakt o stabilnosti in rasti je sicer z natančno določitvijo pravil ekonomske koordinacije ter pogojev, pod katerimi se uporablja postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, želel preprečiti situacijo, pri kateri bi posamezna država z ohlapno proračunsko politiko škodovala ostalim državam članicam preko obrestnih mer ter spodkopavala zaupanje v ekonomsko stabilnost evro območja. Države članice so se s podpisom programa stabilnosti in konvergence zavezale k spoštovanju in ohranitvi srednjeročnega cilja izravnanega proračuna oziroma proračunskega presežka. Naj spomnimo, da znaša dopustnost javnega dolga države članice EMU največ 60% DBF, medtem ko je omejitev pri javnofinančnem primanjkljaju 3% BDP. Vendar pa se teh določitev države niso držale, predvsem zato, ker sta ista pravila pred leti glasno zavrnili Nemčija in Francija. To je bil tudi signal ostalim državam, da pravil, ki bi omejevale dolg in primanjkljaj, ni potrebno upoštevati, saj tudi ni sankcij, temveč kvečjemu opozorila Evropske komisije, ki definirajo neko obdobje, znotraj katerega se mora država znova uskladiti. Zdaj smo v 2010 in dikcija Nemčije ter Francije je seveda drugačna. Državi se zavedata, da je nemogoče ohraniti delovanje enotne denarne politike in evra, v kolikor ne bo vsaj okvirne usklajenosti delovanja fiskalnih politik znotraj 27-ih držav članic. Ob razumevanju posledic, ki sojih pretekle obravnave te problematike imele (Grčija je bila blizu bankrota), želita zdaj Nemčija in Francija spremeniti določbe skupnih pogodb, ki bi vključevale tudi začasno ukinitev glasovalnih pravic za tiste, ki bi presegle omejitve iz Pakta o stabilnosti in rasti. Na ta način bo struktura EU aktivno posegala v suverenost posameznih držav članic tudi znotraj oblikovanja fiskalnih okvirov. Viri in obvezna razkritja so na spletni strani *! MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Oddam stanovanje v najem - 3 sobno, opremljeno v Župančičevi 6; info: 041 688 639;______________________________________________________ V okolici II. Bistrice oddam gostinski lokal v obratovanju z dolgoletno tradicijo, info: 051 393 337___________________________________ Najamem manjše stanovanje v II. Bistrici ali Podgradu (do 300 evr), tel. št. 040378888 (ob koncu zvonjenja pustite sporočilo, hvala).____________ V najem oddam ali prodam dvosobno na novo adaptirano stanovanje v okolici II. Bistrici, info: 041 637 165;______________________________ VII. Bistrici prodam opremljeno garsonjero; info: 041 637 165;______ Lektoriram diplomske/magistrske naloge, Patricija, 040378888________ Olepšujem poročne, obhajilne in druge albume Patricija, 040378888 Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704.__________________________________________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53.______ Prerokovanje s pomočjo yijinga, starodavnega kitajskega oraklja. Več informacij na e-naslovu: orakelj.yijing@gmail.com;______________________ ZZ,_“Tl _ PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net ZAHVALA VOLILCEM Občinski odbor SDS Ilirska Bistrica — Cenjene občanke in občani Ilirske Bistrice Zahvaljujemo se volivkam in volivcem za izkazano podporo tako stranki kot žu- _ _ panskemu kandidatu na lokalnih volitvah 2010. OO SDS ILIRSKA Vaše zaupanje vam bomo izkazali z uresničevanjem zastavljenega programa,ki BISTRICA temelji na ugodnejšem,kvalitetnejšem predvsem pa cenejšem življenju občank in ob- čanov. Predsednik OO SDS Ilirska Bistrica, Dušan Grbec GOSTJE NA SNEŽNIKU Rože navdušile planince Petar Nikolič •••• Primorski očak Snežnik 1796 ndm, je znano izletišče in iz leta v leto popularnejše za ljubitelje visokogorja, flore in favne, ki krasi gorski svet. Primorski velikan v teh mladnejših jesenskih dnevih, predvsem pa ob vikendih ne sameva. Prejšnji vikend je bilo na vrhu Snežnika pohodnikov iz vseh krajev Slovenije, Italije in Hrvaške. V masi ljudi, ki je uživala v lepem vremenu, je bila tudi ženska pevska skupina-Sekstet »Roža« iz obmejne vasi Šapjane na Hrvaškem. V toplem in nežnem glasu »rož« se je prd letom dni priključila večkratna državna in evropska prvakinja na frajtonarci Teja Ljubič, bodoča magistra prava iz brkinske vasi Javorje. Na improviziranem odru v planinskem domu Draga Karolina je kla-pa roža v sestavi: Branka Surina, Teja Ljubič, Džemi Simčič, Vilma Surina, Alenka Simčič in Irena Sušanj iz svojega bogatega repertoarja zapela hrvaške, slovenske in istrske pesmi, katere je občinstvo nadgradilo z bogatim aplavzom. Za prijetne in vesele gostje sta poskrbela oskrbnika doma Janja in Slavko Škobrne, ki je gostje postregel z domačimi Snežniškimi štruklji. SVETOVNI DAM KMETIC 15. oktober - svetovni dan kmetic Tpnjo Janežič •••• Petnajst let je minilo, odkar je Organizacija Združenih narodov razglasila 15. oktober za svetovni dan kmetic. Nekoč so ženske na podeželju igrale vlogo ženske, matere in gospodinje, danes pa so njihove obveznosti veliko širše in se vključujejo tudi v javno življenje. Izraz kmetica dobiva nov pomen v družbi, mogoče bi jo morali imenovati podeželska ženska. Ne trdim, da je tista , ki je ves dan doma kmetica. Kmetica je tista ženska, ki je povezana z zemljo, ki dela z zemljo obenem pa še živi na kmetiji. Osebno mi je veliko bolj pomembno, da ženska roka na kmetiji da svoj doprinos tako, da kmetija živi. Zal kar nekaj kmetij poznam, kjer ni ženske roke. Te kmetije imajo resne težave, pa čeprav se moški, ki živimo na njih, trudimo do onemoglosti. Opazi se, da manjka ženska roka. Tudi pri negovanju ostarelih ali bolnih družinskih članov ima ženska roka pomembno vlogo. Prepričan sem, da je na kmetiji prav ženska tista, ki je zelo pomembna, pa četudi ne opravlja najtežjih del. Delo na kmetiji se je zelo spremenilo; veliko je traktorjev in strojev, moški praviloma opravljajo težja dela, zato je prav, da vsak opravlja dela po svojih, tudi fizičnih zmogljivostih. Za vsako uspešno kmetijo pa je zelo pomembno, da je ženska tista, ki sodeluje pri vodenju kmetije, ker sem prepričan, da morata oba, tako mož kot in žena, sodelovati. Oba morata delati dobro. Če so doma še otroci, moramo vključiti tudi njih. Pomembno je, da si delo razdelijo in vsak lahko nekaj prispeva. Le takrat, ko se vključi celotna družina je lahko kmetija uspešna. Težko si priznajo, da so delo dobro naredile, še težje se pohvalijo. Odločitev rade prepustijo drugim, čeprav vse, kar delajo, naredijo z veseljem in kakovostno. Nepogrešljiva in pomembna materina vloga se mi pa zdi pri vzgoji otrok. Pri tej vlogi moški praviloma odpovedujemo, oziroma redki so tisti ki prevzamejo to vlogo. Če imaš sočloveka, s katerim se lahko pogovarjaš, sodeluješ in nekaj ustvariš, se mi zdi nepomembno, ali je taka oseba kmetica ali ni. Pomembno je, da prevladuje razumevanje in da poiščeta skupaj rešitve v dobrobit celotne družine. Danes je čas, ko vsi hitimo po svojih poteh. Za to je potreben čas in marsikatero delo doma je potrebno prestaviti ali poprositi druge, da ga opravijo, zato sem še posebej vesel, da so že toliko let aktivne naše podeželske žene in dekleta v raznih kmečkih društvih. Poznano mi je tudi dejstvo, da na kmetiji težko gresta oba od doma. Na neki način morata poskrbeti, da se zna za tisti dan organizirati delo doma tako, da prenese tudi odsotnost nekega člana družine. Vsakdo mora imeti nekaj časa zase, tako otroci kot odrasli, to je vendar normalna stvar. Ob svetovnem dnevu kmetici 5. oktobra pa kmetice izberejo tudi kmetico leto. To je več kot izbor, je čudovita prireditev, zato naj vam ob koncu še enkrat čestitam ob Svetovnem dnevu kmetic! Vesel sem, da naziv kmetica počasi pridobiva povsem nov pomen v naši družbi. Odločna, močna predvsem pa ljubeča ženska, ki še vedno ohranja podobo in življenje kmetije, kjer beseda »domače« dobi prav poseben čar in kamor se vedno vsi radi vračamo. \ šnezrik PIŠITE NAM v== sneznik@kabelnet.net /) V SPOMIN Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta LJUBOTA CVITANIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter darove v dobrodelni namen. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se za lajšanje bolezni in vso ostalo pomoč in podporo zahvaljujemo zdravnikom ter osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica. Iskrena hvala za opravljen cerkveni obred in sveto mašo g. Vidrihu, g. Valenčiču in g. Štekelnu. Hvala govornikoma g. Širclju in g. Peganu za ganljive besede slovesa ter pevskemu zboru Ahec iz Jasena za občuteno zapete pesmi. Prav tako hvala Javnemu podjetju komunala Ilirska Bistrica za opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. žena Jožica, Dajana in Peter z družinama 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si [pKCffioanaA PARK TEL.: 71 45 144 RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE teleta: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 Nikola Tesla slovenskega čebelarstva Pivka posebna salama se odlikuje po največjem deležu piščančjega mesa med vsemi konkurenčnimi izdelki! Narejena je iz lahkega piščančjega mesa, zato je bogat vir beljakovin ter okusen in zdrav prigrizek za vso družino. Poleg 350 gramskega, smo zato poskrbeli tudi za 800 gramsko pakiranje. Sodelujte v posebni nagradni igri na spletni strani www.pivkap.si in se potegujte za posebne nagrade ter si oglejte video lisice, znane gurmanke najboljših piščančjih dobrot! PIŠČANČJA POSEBNA PIŠČAt* sestri Štefki Bizjak za vsestransko pomoč in podporo. Za vsebinsko razstavo gre zahvala članom društva in vsem, ki so posodili eksponate, tudi ČZS, ki je predstavila razstavo ob 110 letnici Slovenskega čebelarja. ki so svojimi prispevki pomagali k uresničitvi tega projekta. Tudi sama sem ponosna, da sem bila lahko del te zgodbe, Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica, ki nosi ime Antona Žnideršiča, bo tudi v naprej ohranjalo kulturno zapuščino, čebelarsko tradicijo in vrednote, ki jih je sam zagovarjal, prepričana pa sem tudi, da je takšna obljuba e www.pivkap.si V prvem poglavju vnukinja Antona Žnideršiča, Marija Mika-čič- Turnšek opisuje svojega deda, družinski rodov- nik in zgodbo družine. Vojko Čeligoj, naš čebelar in raziskovalec domačega kraja, v naslednjem poglavju, opisuje zgodovino in razvoj čebelarstva V Ilirski Bistrici je ustanovil prvo Čebelarsko zadrugo na Kranjskem in je zaslužen za ustanovitev Čebelarskega društva v Ilirski Bistrici leta 1907. Današnja podoba slovenskega čebelarstva je v precejšnji meri osnovana z izumom A Z panja in življenjskimi prizadevanji avtorja in prejšnjih generacij čebelarjev za napredek čebelarstva. Moč za svoje delo črpajo današnje generacije čebelarjev iz bogate preteklosti in se navdihujejo pri nekaterih izjemnih osebnostih, ki so pustile za seboj neizbrisno sled in eden izmed njih je prav gotovo tudi Anton Žnideršič. 2e dolgo let smo imeli željo, da bi širši javnosti predstavili življenje in delo Antona Žnideršiča ter razvoj čebelarstva v naših krajih. S podporo pri izdaji pričujočega zbornika, nam je Čebelarska zveza Slovenije izpolnila veliko željo, za kar smo ji izredno hvaležni. Povod za izdajo zbornika je prva objava Žnideršiče-vega zapisa Moj panj, v Slovenskem čebelarju leta 1910 - torej točno pred 100 leti in iz katerega je nastala v kasnejših letih tudi knjiga Naš panj. Ta zapis je preoblikoval čebelarsko znanost in današnja podoba slovenskega čebelarstva v veliki meri temelji na izumu A2 panja. Zbornik smo predstavili na simpoziju, ki je potekal v soboto, 23. oktobra v samostanu šolskih sester De Notre Dame. Na uradni otvoritvi so spregovorili predsednik ČZS Boštjan Noč, predsednik domačega društva Zorko Šabec ter župan vitev A2 panja v Sloveniji in v tujini. V sedmem poglavju Zorko Šabec opisuje vpliv AŽ panja na čebelarjenje v čebelnjakih. Anton Smrdelj opisuje primernost AŽ panja za prevažanje čebel ter opazovalno službo medenja, ki jo je pred več kot 100 leti ustanovil ravno Anton Žnideršič. Janko Božič, seje kot biolog dotaknil teme čebelarjenja v AŽ panjih. V desetem poglavju, Marija Sivec opisuje Antona Žnideršiča kot vzrejevalca matic ter primerja vzrejo matic nekoč in danes. V predzadnjem poglavju se Jugoslav Logar dotika teme inovatorstva v čebelarstvu in nagrad za inovatorstvo, ki se imenujejo po Antonu Žnideršiču. Zadnje poglavje je napisal ponovno Vojko Čeligoj, ki smo ga posvetili našim znanim čebelarjem - sodobnikom Antona Žnideršiča brez katerih tega zbornika zagotovo ne bi bilo. Na tem mestu se moram zahvaliti vsem članom društva, ki so pomagali uresničiti, ta za nas velik projekt, predvsem pa gre zahvala vsem avtorjem, ki so se lotili svojih izbranih tem z veliko mero odgovornosti in so svoje delo res dobro opravili. Za izjemno pogostitev se zahvaljujemo Centru za kmetijstvo in turizem GRM iz Novega mesta, cvetličarni Polona, Foto klubu Sušeč ter vsem sestram, še posebej llirskobistriški čebelarji smo se s ponosom in veliko vnemo lotili projekta izdaje strokovnega zbornika o življenju in delu našega velečebe-larja Antona Žnideršiča. Anton Žnideršič, kmetovalec, čebelar in podjetnik iz Ilirske Bistrice je postal osrednja osebnost slovenskega čebelarstva v 20. stoletju. Žnideršič je bil pomemben mož Ilirske Bistrice, župan, predsednik gasilskega društva, predsednik čebelarskega društva, član Sokolskega društva, izumitelj znanega AŽ panja ... V letu 1901 je ustanovil opazovalno službo medenja, v zimi 1902/ 1903 pa skonstruiral svoj AŽ panj. na bistriškem ter Žnideršičevo vlogo pri tem. Čebelarski mojster Jožef Švagelj se je lotil Žnideršičevih publikacij s poudarkom na knjigi Naš panj. Naš znani arhitekt Marjan Debelak se je lotil sprememb v AŽ panju v zadnjih 100-tih letih. V obliki intervjuja s Franetom Zadnikom je zastavljeno peto poglavje zbornika, opisuje pa avtorjevo odločitev, da čebelari samo z AŽ panji. V nadaljevanju Franc Šivic predstavlja uvelja- fm rovem POSEBNO VEČ PIŠČANČJEGA MESA. Zahvaljujemo se še Javni čebelarski službi v čebelarstvu za pomoč pri pridobitvi sredstev za ta projekt, občini II. Bistrica za sofinancira- nje simpozija, Društvu za raz- najbolj spoštljiv odnos do tega velikana slovenskega čebelarstva. Anton Šenkinc. V kulturnem delu je nastopila folklorna skupina iz OŠ Antona Žnideršiča, ob zaključku pa smo se poveselil z Jasenskim Kerlgrl-ci. Na koncu smo podelili še priznanja iz regijskega ocenjevanja medu, ki je bilo v mesecu septembru. Zbornik je sestavljen iz dvanajstih poglavij. Vsako poglavje je zaključen del, vsi skupaj pa tvorijo celoto, ki na izčrpen, celovit in strokoven način opisujejo tisto, kar je Anton Žnideršič bil, kar je počel in kar je pomenil za razvoj slovenskega čebelarstva. voj podeželja, ki je omogočilo predstavitve svojim članom ter vsem članom domačega društva, MARTINOVANJE VINAKOPER 5o~Molto2((DM v šotoru na Šmarski cesti v Kopru 5.11. : MUŽIKA BORŠT, VINSKA KRALJICA, VINKO ŠIMEK, HOLLIDAV BAND, DRUGO DUGME/ 6.11.: NE ME JUGAT 7.11.: ans. LOJZETA SLAKA/8.11.: MAMBO KINGS 9.11.: ISKRICE/10.11.: GUSTAFI 11.11. : KRST, VINSKA KRALJICA, humorist ANDREJ JELAČIN, PRIMORSKI FANTJE/12.11.: KINGSTON 13.11. : DAN PONJER, VLADO KALEMBER 14.11. : VIPSIDERS FESTIVAL, POP CORN Prodajalna vina ILIRSKA BISTRICA: tel. 05 714 23 72 Stanje gospodarstva Notranjsko kraške regije Petar Nikolič •••• Notranjsko kraška regija pokriva območje 6 občin : Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke in Loška dolina. To je najredkeje poseljena regija v državi s 35 prebi-valci/km2, 54 % celotne regije sodi v območje NATURA 2000 zaradi izredno ohranjene pestrosti živalstva in rastlinstva, kar 70 % regije pa pokriva gozd. Zato ima regija velik potencial za razvoj vsega, kar je povezano z lesom in turizmom ter gospodarstvom, ki zagotavlja trajnostni razvoj okolja. Zato si je regija izbrala ime Zeleni kras za skupno krovno blagovno znamko, ki s poudarkom na trajnostnem razvoju že daje prve rezultate v vseh segmentih gospodarskega in družbenega dogajanja v regiji. Upravni odbor GZS OZ Postojna je na svoji septembrski seji pregledal stanje gospodarstva v regiji in izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov in cen surovin. Gospodarska kriza, ki je globoko zarezala tudi gospodarstvo naše regije sicer nekoliko popušča a okrevanje bo dolgotrajno. Padec naročil na tradicionalnih trgih narekuje iskanje novih tržišč, prestrukturiranje proizvodnje, ustvarjanje novih izdelkov in storitev, likvidnostni krč pa zahteva maksimalno racionalizacijo vseh stroškov in hitro prilagajanje. Poročilo o poslovanju gospodarskih družb Notranjsko kraške regije v letu 2009 izkazuje, da se je regija po neto čistem dobičku uvrstila kar na 5 mesto med 12 regijami v Sloveniji. V regiji deluje 852 gospodarskih družb, ki zaposlujejo 9241 ljudi. Po velikosti je 15 velikih in 14 srednjih, vse ostalo so mikro in male gospodarske družbe. 13 mio €, leta 2007 pa 26 mio €)). Čista izguba seje povečala za 70 % na 17 mio € (lani 10 mio €, predlani 5 mio €). Izvoz je nižji za 19 %, uvoz za 26 %, neto dodana vrednost za 8 % in znaša 25 777 € (SLO 34 168 €) Še najmanj so se znižale povprečne plače za 1,3 % in zaposlenost, ki je nižja za 0,8 % in znaša 8,2 % medtem ko je Slovensko povprečje 10,2%. V letu 2009 je najbolje poslovalo gospodarstvo v občini Ilirska Bistrica in Cerknica. -^TEMELJNI PODATKI OBČINE DRUŽBE ZAPOSLENI ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE NETO DOBIČEK ČISTI /IZGUBA število delež v % števil o delež v % znesek v tisoč EUR delež v % leto 2009 v tisoč EUR leto 2008 v tisoč EUR SKUPAJ 852 100 9.241 100 869.447 100 668 13.133 Cerknica 242 28,4 2.105 22,8 202.156 23,3 3.153 3.734 Ilirska Bistrica 174 20,4 1.528 16,5 163.536 18,7 3.628 3.160 Loška dolina 45 5,3 1.148 12,4 85.066 9,8 -3.863 863 Pivka 77 9 1.467 15,9 130.994 15,1 -661 2.098 Postojna 290 34,1 2.774 30 272.150 31,3 -1.576 2.972 Bloke 24 2,8 219 2,4 15.545 1,8 -13 306 PODROČJA DEJAVNOSTI D ru žb e v % Zapo s 1 e n i v % Čisti prihodki od prodaje v % C - Predelovalne dejavnosti 2 3 ,8 0 6 1 ,6 0 5 1,50 l 0 - Proizvodnja živil 5 ,9 2,2 1 ,9 4 l 4 - Proizvodnja oblačil l ,5 0 0,14 0,0 4 l 6 - Obdelava in predelava 2 4 ,0 0 17,16 18,32 2 0 - p ro iz v o d n j a kem ik a l ij , kem ičnih izdelkov l ,0 0 0,14 0,2 5 22 - proizvodnja gume in plastičnih mas l 0 ,0 0 8 ,4 2 13,24 23 - Proizvodnja nekovinskih mineralnih 2 ,0 0 4 ,0 3 6,14 G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 2 4 ,9 0 9 ,6 0 2 1,60 A - Km e t ij s tv o in lov, gozdarstvo, ribištvo 2 ,0 0 6 ,8 0 8,0 0 F - Gradben ištvo 1 3 ,3 0 6 ,5 0 4,9 0 H - P r o m e t in skladiščenje 5 ,0 0 3 ,7 0 3,7 0 M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1 2 ,9 0 1 ,1 0 0,6 0 S K U P A J - vrednostno 8 5 2 9.2 4 1 869.4 47 .0 00 € 2.1 Dodana vrednost 2009 (struktura po regijah, v Slo = 100) V letu 2009 je najbolje poslovalo gospodarstvo v občini Ilirska Bistrica in Cerknica. Na domačem trguje bilo ustvarjenih 58 % prihodkov, na trgih EU 32 % in na trgih izven EU 10 %. Poleg gospodarskih družb je poslovalo 1893 samostojnih podjetnikov, ki so ustvarili 133 mio € prihodkov, kar je 6 % manj kot leto poprej, zaposlovali so 1819 delavcev, ki so ustvarili 21 804 € /zapo- 2.2 Gibanje celotne gospodarnosti, čiste dobičkovnosti skupnih prihodkov in donosnosti sredstev v letih od 2005 do 2009 1,00 0,80 0,60 0,40 0,20 0,00 - Čista dobičkovnost skupnih prihodkov - Gospodarnost poslovanja - Donosnost sredstev Celotni prihodki gospodarstva regije so znašali 898 mio € in so kar za 17 % nižji kot lani. Čisti dobiček vseh družb je nižji za 22 %, neto celotni dobiček je nižji za 77 %, neto čisti dobiček pa kar za 95 % in na nivoju regije znaša le 668 000 € (lani jiHB X« Trg EU32% /'X E3 Domači trgu tchh 58% / "7 /J / L Trg izven EU \ NA/« I 10% Struktura prihodkov družb po trgih za leto 2009 slenega (9 % manj kot leto poprej), skupaj pa so ustvarili 6 mio € neto podjetnikovega dohodka, kar je 42 % manj kot leto prej. Rezultati za leto 2009 so odraz izjemno zaostrenih razmer, ki so pustile hude posledice povsod tam, kjer se podjetja soočila s hitrimi spremembami na trgu in togo zakonodajo in se zato niso uspela niti mogla dovolj hitro prilagoditi. Prilagoditve razmeram so nujne a to ne bo mogoče brez skupnih naporov celotne družbe, delodajalcev, države in delojemalcev. Zaposleni, ki na lastne oči vidijo pomanjkanje naročil Osrednjeslovenska Notranjsko-kraška Koroška 1.4% "X Podravska Dodana vrednost je novo ustvarjena vrednost in izraža predvsem gospodarsko aktivnost družb. Dodano vrednost v znesku 239.213 tisoč evrov je ugotovilo 710 družb ali 83,3 % vseh. Izgubo na substanci v znesku 1.003 tisoč evrov j e izkazala 116 družb, 13,6 % vseh. NKR ustvari 1,4 % dodane vrednosti v Sloveniji. Notranjsko-kraška regija v primerjavi s slovenskim povprečjem in trud vodstev podjetij za premagovanje krize, razumejo resnost položaja in so pri tem pripravljeni sodelovati. Žal pa tega pogosto ne vidijo zastopniki iz sindikalnih central niti odločevalci na državni ravni, ki nimajo ustreznih izkušenj iz gospodarstva. Gospodarstvo nujno potrebuje konkurenčnejše okolje za poslovanje, ki je v letu zdrsnilo na svetovni lestvici za 20 mest, prožnejšo zakonodajo, dostop do finančnih virov, olajšave za investicije, boljše sodelovanje z raziskovalnimi institucijami, davčne razbremenitve, pomoč pri prodoru na nova tržišča , cenejšo državo in poenostavitve administrativnih postopkov. V zadnjem letu dni je bilo v regiji veliko narejenega. Naj omenim le nekatere dosežke, ki so posebej pomembni za gospodarstvo. Med občinami v regiji se je najbolje odrezala Ilirska Bistrica, saj sta nosilni podjetji Piama Pur in Termoplasti Piama našli ustrezen način prilagajanja zaostrenim razmeram in sta zabeležili tradicionalno dobre rezultate. Regija dobiva nove proizvodnje prostore podjetja Delamaris, kije prišel pod okrilje Pivke Perutninarstva. Nosilec turistične dejavnosti podjetje Turizem Kras d.d. pa je zamenjalo lastnika in je iz Istrabenz Turizma prešlo v lastništvo lokalnega javno zasebnega partnerstva, kjer ima 74,9 % lastništva postojnsko podjetje Batagelj & co d.o.o., 25, 1 % pa občina Postojna. V Postojni je zrasel nov hotel Kras, država je obnovila grad Snežnik in načrtuje širitev osrednjega slovenskega vojaškega vadbišča na Počku in Baču, ki naj bi se raztezal na 14 % regije. Velik korak naprej predstavlja razvod optičnega širokopasovnega omrežja po naseljih občine Postojna. Izgrajenih je bilo veliko novih stanovanj in infrastruk- Notranjsko-kraška regija SLO povprečje Neto dodana vrednost na zaposlenega- gospodarske družbe 25.7770 34.1680 Bruto plača na zaposlenega (povp. plača za leto 2009 - vir AJPES) 1.1070 1.3100 BDP na prebivalca v regiji m 12.9030 17.1230 Stopnja brezposelnosti (rrarec2010) 8,2% 10,6% Število študentov na 1.000 prebivalcev (šolleto 2007/2008) 57,9 56,3 PC6TA/KEP0SLCMKA IZl DA (znesti v tisoč €) hKR reglja Indeks SLOeUA Incfete 2009 2008 20092008 2009 2008 20092008 Prihoda 897.952 1.075.729 83 71.852.2$ 85.061.C62 85 Odreda 893.611 1.057.052 85 70.854.281 81.607.656 87 Neto celotni dobičekfizgita 4.341 18.687 23 907.956 2363.406 Čisti dobiček 18.439 23583 78 2855.413 3260.742 82 Čista izguba 17.771 10.430 170 2115.967 1.544.859 137 Neto osti cbbjčekTizgdra 668 13.133 5 549.426 1.715.883 $ turnih objektov. Imamo pa tudi težave zaradi dviga minimalne plače in uravnilovke med plačilnimi razredi, odsotnostjo z dela. Cene komunalnih storitev rastejo kar predstavlja ob padcu proizvodnje dodatne izjemno visoke obremenitve gospodarstva. Proizvajalci in dobavitelji elektrike nekaterim podjetjem v regiji zaračunavajo dvakrat dražjo elektriko od tržne cene, kar bo iz regije v dveh letih odneslo okoli 3 mio € prepotrebnega denarja za razvoj. Ne vemo, kje bo potekala avtocesta proti Hrvaški meji in kdaj bo zgrajena. Napovedani davek na nepremičnine predstavlja tudi za gospodarstvo veliko davčno negotovost. Od novih tez za regionalni razvoj Slovenije si obetamo skladnejši regionalni razvoj Slovenije kot do sedaj, saj sodi regija na predzadnje mesto po indexu razvojne ogroženosti. Pripravljene so smernice nove- ga Nacionalnega razvojno raziskovalnega in inovacijskega programa Slovenije za obdobje 2010 - 2014, od katerega si obetamo merljive cilje za višanje dodane vrednosti v gospodarstvu, povečanje skupnih vlaganj v raziskave in razvoj s strani javnega in zasebnega sektorja, tesnejše sodelovanje raziskovalcev z gospodarstvom ter koordinirano medresorsko sodelovanje vseh ministrstev. Pozdravljamo centre odličnosti in kompetenčne centre kot nove oblike povezovanja gospodarstva in raziskovalne sfere za doseganje prebojnih inovacij za razvoj novih tehnologij, vključevanje v mednarodne mreže in preboj v sam vrh svetovne znanosti. Regija pripravlja tudi konzorcij podjetij za sodelovanje na razpisu za Razvojna gospodarska središča Slovenije. Mag. Igor Blazina, direktor GZS OZ Postojna FUTSAL Futsal BedekNejc •••• Društvo KRT je prvi mesec tekmovalne sezone 2010/2011 z obema ekipama, ki sta že začeli s tekmovanji, zabeležilo uspešen začetek. Članski ekipi, ki tekmuje v tekmovanju MNZ Koper, je po začetnem porazu in remiju uspelo trikrat zaporedoma zmagati. V zadnjem krogu 24.10.201 Oso s štiri proti dve premagali ekipo A.S.C.I.Za Krte je bil dvakrat uspešen Galekovič S., po enkrat pa Bedek M. in Brankovič B. Krti so pred zadnjim krogom zasedali odlično četrto mesto. Fantom, ki tekmujejo za ekipo do 21 let v 1. slovenski ligi, so za začetek sezone nasproti stali najboljši lanskoletni ekipi iz zahodnega dela lige. Obe tekmi so kljub všečni igri izgubili. Z dobro igro in visoko zmago so se domačim gledalcem oddolžili na zadnji tekmi 17.10.2010, kjer so s pet proti ena premagali ekipo Bronx iz Škofij. Naslednja domača tekmo bo po krajšem premoru na sporedu v nedeljo 14.11.2010 v dvorani OŠ. Antona Žnideršiča. Nasproti jim bo stala ekipa Puntar iz Tolmina. Prisrčno vabljeni. ................................................................../ MOTO KLUB Jesenski piknik V lepem sobotnem popoldnevu,dne 16.10, smo se člani Moto kluba Bistre posedli doma na svoja vozila ter počasi prisopihali na Črne njive-,kjer smo se udeležili tradicionalnega jesenskega piknika. Žal,pa so hladne temperature odvrnile popolno udeležbo motoristov starodobnikov. In najboljši izgovor je? Osebni trener, Aljoša Kalc ••••• S fitnesom sem se začel ukvarjati približno šest let nazaj. S športom se ukvarjam vsak dan. Z osebno motivacijo na fitnesu nisem imel nobenih problemov, ker mi je to predstavljalo izziv, hkrati pa sem vzel fitness kot dopolnilni šport, ter kot tisti element vadbe, ki preprečuje nastajanje športnih poškodb. Vzljubil sem ta za večino ljudi narobe interpretiran šport, kije postal del mojega vsakdanjika. V teh šestih letih sem spoznal veliko novih ljudi. Ločim jih na dve skupini: 1. skupina so tisti, ki jim šport pomeni veliko oziroma ravno toliko, da se uspejo motivirati, da postane fitnes del njihovega vsakdanjika, ali redna športna dejavnost. 2. skupina so pa tisti, ki bi radi nekaj naredili v smeri, da bi začeli bolj zdravo živeti, a imajo vedno nek izgovor da ne storijo tega, kot pa razlog da bi. Zato sem ta članek posvetil tej skupini. Nimam časa. Fitnesa ne po- trebujem "ker je to kar nekaj", raje grem v gozd. Vem, da moram začeti, vendar samo še danes ne, jutri pa začnem zagotovo. Če bom šel/šla na fitnes, bom hmalu izgledal/a kot bodybuilder. To so le najpogostejši izgovori in neznanja ki nam služijo kot odlični razlogi zakaj ne grem na fitnes in postorim nekaj dobrega zase in svoje telo. Imam prijatelja, ki vsak dan dela, pa kljub vsemu najde čas za fitnes. Zakaj, sem se spraševal, saj ima naporen dan že tako ali tako, vendar sem po pogovoru prišel do logičnega zaključka. Fitnes ni samo prehodno obdobje med zimo in poletjem ker "moram" dobro izgledati v kopalkah, je način življenja, sprostitveni ventil. Velikokrat na začetku moje fitnes poti sem se sam srečeval z enim od največjih izgovorov: "Začnem jutri!" Mislim, da je ta prvak med izgovori, kajti s tem si v eni roki vztrajno trdiš: končno bom začel; v drugi pa se vstrajno tolažiš: ta dan bo komaj jutri. Povem vam, ta dan: jutri, niko- li ne pride. Jaz si vedno rečem začnem sedaj, to minute, to sekundo, ne pa jutri. Jutri samo nadaljujem, kar počnem sedaj. Glede predsodka o pridobivanju mišične mase mi je v spominu ostala lepa primerjava: To je tako kot da bi začel trenirati nogomet in bi na prvem treningu rekel: Ne želim biti tako dober kot Messi. Kdo je pa rekel da sploh boš? Če ne želite postati bodybuilder sigurno ne boste. Če povzamem vse skupaj, vedno se najdejo izgovori, vendar samo za tiste ki niso pripravljeni narediti nič. Jaz pa pravim začnimo danes, to minute, če ne moreš sam, najdi nekoga ki ti bo to pomagal doseči. Naše telo ni ustvarjeno samo za sedenje, potrebuje gibanje, drugače se nam hitro pojavijo problemi s skeletom, dihali, srcem... Zato tudi jaz zaključujem s sedenjem in pisanjem in grem novim športnim dosežkom naproti. Lep športni pozdrav ■ POHOD ZA ZDRAVJE M Mm MU Mm m uMu W + Mm Pohod drobtinica 2010 Andreja Rebec, dipl. san. inž. •••• Ob svetovnem dnevu hoje in prehrane je bil letos tudi organiziran pohod za zdravje. V lepem jesenskem jutru seje skupina pohodnikov podala na pot iz Šembij do Ratečevega brda in nazaj. Slabi dve uri hoda v eno smer sta v prijetni družbi hitro minili, topla malica pri Janezinovih na Ratečevem brdu pa tudi nobenemu ni bila odveč. Večina pohodnikov se je po isti poti vrnila nazaj, Janko in Stanko pa sta jo mahnila po drugi poti in se prepričala, da se ni potrebno vračati po isti poti , temveč imamo lepo krožno pot, če bomo še kdaj pohod ponovili. V i m e -n u organizatorjev: Zdravstveni dom, Območno združenje Rdečega križa, Društvo diabetikov in invalidov, vsi iz Ilirske Bistrice, se pohodnikom zahvaljujemo za udeležbo. Zahvala tudi Jožetu Kalčiču in Jadranu Čekada za spremstvo pohodni- kov, Zavarovalnici Adriatic Sloveniti iz Ilirske Bistrice za nezgodno zavarovanje pohodnikov, Turistični kmetiji pri Janezinovih za dobro malico pa tudi tistim - ni mi uspelo izvedeti kdo so bili, ki so očistili pot od Podtabra do Ratečevega brda. Lepa turistična pot - ni kaj. Zahvala tudi g. Vojku Čeligoju za moralno podporo. Kot se spodobi za tako srečanje ni mankalo hrane in pijače. Svežega zraka smo se naužili tako člani društva kot njihovi ožji dru- žinski člani.Skupaj smo občudovali zloščena starodobna vozila,ki jih je jesensko sonce napravilo še lepše.Poskrbeli pa smo tudi za dovolj iger ter zabave za naše najmlajše udeležence. Ko je sonce zašlo za borovce smo se počasi poslovili,ter obljubili, da to srečanje ni bilo zadnje. Jože Brenčič s.p. INŠTALATER ENERGETIK Kettejeva ul. 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91. mob: 041 830 408 N Ali DeDietrich^ SOLARNI SISTEMI 150 €/m ________________ES WVterm PEČI NA POLENA 1.500 € ___________Sira VALHER PEČI IN KAMINI NA PELETE 2.000 € __________TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO 250 € TOPLOTNE ČRPALKE ES stiebel elTron sa\yo 1.000 ■ 2.000 € KD0B MISLI PAMETNEJE, TA SE GREJE NAJCENEJE ! COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71 -41 -1 24 Muzejska lokomotiva 361-106 v Ilirski Bistrici mag. Jadran Možina ••••• Vsak kraj ali občina po svoje kaže odnos do polpretekle zgodovine in še posebej do tehniške kulturne dediščine. Na pobudo mladih zanesenjakov, ki so doma iz občine Ilirska Bistrica in so jim lokomotive in drugi železniški historični predmeti še posebej blizu, je stekla akcija za postavitev muzejske lokomotive na železniški postaji v Ilirski Bistrici. Vodi jih spoznanje, da je izgradnja Južne železnice močno zaznamovala življenje ob njej ter ugodno vplivala na napredek naših krajev ob železnici. Razvijanje pozitivnega odnosa pri ljudeh do tehniške kulturne dediščine in povečanje zanimivosti krajev oz. obogatitev turistične ponudbe sta tudi ključna razloga za pristop k projektu postavitve muzejskih eksponatov, ki so povezani z železnico. Železniška proga med Pivko in Reko je bila zgrajena in dana v promet v času Avstro-Ogrske pred 137 leti ali natančneje 24. junija 1873. Ključno vlogo pri vleki vlakov so imele parne lokomotive. Ko je to ozemlje po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji, so zaradi strateških in političnih razlogov med prvimi elektrificirali progi Trst - Postojna in Pivka - Reka, še preden so iz Trsta elektrificirali proti ostalim italijanskim progam. Ti dve prvi elektrificirani progi na Slovenskem so predali v promet 21. aprila 1936. Vleko vlakov so poslej opravljale odlične moderne električne lokomotive italijanske vrste 626. Prve so prišle iz tovarn že leta 1927. Ker jih je izdeloval tudi industrialec Ernesto Breda, kar je bilo moč prebrati na tovarniških tablicah, se jih je v domačem žargonu prijel vzdevek »breda«. Po drugi svetovni vojni, ko je to ozemlje pripadlo Jugoslaviji, je na slovenskih tleh ostalo 17 teh lokomotiv. Jugoslovanske železnice so jim določile serijsko oznako 361. Tako lokomotive kot italijanski električni sistem (3000 V =) so postali temelj in izhodišče za elektrifikacijo slovenskih železnic. Lokomotive serije 361 so z napredujočo elektrifikacijo prišle v uporabo povsod po Sloveniji, pa tudi med Reko in Zagrebom. Vlekle so vse vrste vlakov, proti koncu svoje dobe v glavnem le tovorne. Iz prometa so jih izločali med letoma 1977 in 1978. V Sloveniji sta ohranjeni dve lokomotivi te serije, 361-001 stoji kot spomenik pred železniškimi Centralnimi delavnicami v Ljubljani, 361-106 pa se pripravlja kot muzejski eksponat, njena lokacija bo železniška postaja Ilirska Bistrica, kjer je nekoč začela svojo kariero. Idejo za postavitev »brede« kot muzejski eksponat na železniški postaji Ilirska Bistrica so sprožili mladi železničarji konec leta 2008. Po oblikovanju iniciativnega odbora, ki ga vodi mag. Jadran Možina, zaposlen na Slovenskih železnicah, so stekle intenzivnejše priprave za njeno postavitev. V projekt seje kot prva vključila občina Ilirska Bistrica, ki je že prispevala del sredstev za obnovo lokomotive. Njej so sledili tudi sponzorji iz različnih krajev Slovenije, ki bodo s svojimi sredstvi omogočili dokončanje obnove. Leto je neizogibno treba izvesti pred samo postavitvijo. Že v letu 2009 smo pristopili k urejanju železniške postaje Ilirska Bistrica in njene okolice, saj je bila zamenjana streha na postajnem poslopju, odstranjeni so bili nekateri objekti brez funkcije itd. Postavitev lokomotive nareku- je tudi ureditev okolice železniške postaje, tako da bo le-ta postala turistično zanimiv, privlačen in gostom prijazen predel, domačinom pa bo v ponos. Z razširitvijo iniciativnega odbora je naraslo tudi število predlogov o predstavitvi železniških muzejskih eksponatov. Na postaji je še vedno ohranjen vodni stolp, ki so ga nekoč uporabljali za napajanje parnih lokomotiv z vodo, nadvse pa je zanimiva tudi stara italijanska elektrodinamična signalno varnostna naprava. Izpričan je tudi stvaren interes za knjigo o lokomotivah serije 361. Preden bo muzejska »breda« postavljena v Ilirski Bistrici, bo treba opraviti še veliko dela. To bo nedvomno lažje, ko bo v mestu ustanovljeno društvo ljubiteljev železnic. Svoj ustanovni občni zbor bo imelo v novembru 2010. Glavni cilj društva bo negovanje tehniške kulturne dediščine, povezane z železnicami, železniškim prometom in domačim okoljem. Vabimo vse ljubitelje železnic, ki jih zanimajo železniška dediščina, zbiranje zgodovinskega gradiva o železnicah, pa tudi sodobne železnice, da se pridružijo društvu ljubiteljev železnic. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 031 516 470, Jadran. HORMANN garažna in industrijska vrata Jubilejna vrata Odlična kakovost po neverjetni ceni Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo 875€ vrata LPU z debelino 929€ TRGOV/NA V MESECU NOVEMBRU NOV PROGRAM ZAVES POPUSTA NA ZAVESE ena ^7 in PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Z