Lelo V., štev. 105. V Ceiju, loretK dne 18. seplemfcra 1923. Postnlna plačana u QotQBinl, aaaa Državna licejska knjižica S'.zir.e Ictno 60 , . .1;. „; OKlaslra/nmv v Ljubljam Posamb. _ . ——— «tuiie a juPin. II , Izftaja vsaK toreK, četrteK in soboto. Uredništvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravniStvo: Strossmayerjeva u. St. I, pritiičje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Jadranski spor. ?od tem naslovom priobtuje znani hrvRtski politik čr. Hinko Hinkovič članek v »Zagreber Ta?,b!attu«, v kaierern popisuje razvoj celcga spora še pred sklepom miru. Jadranski spor je pravzaprav bal- kanski probte™. Kdor obvlada vzhodno oba! Jadranskega morjz, temu se nudi priiožnost gospodzrske in politične ekspanzije v balkanskih deželah. Pangormanski »Drang nach Osten« se je posluževa! donavske .monarhiie. Temelj in kamen za politiko Berlin- Bagdad je bil položen leta 1878 na berünskern kongresu, ko je Bismark prisodil upravo Bosne in Hercegovine Avstro-ogerski. S tem korakom bi se ta ustalila na Baikanu in pripravliala prodiranje proti Solunii, medtem ko bi Nenčija prodrla skozi odprta balkan- ska vrata do Carigrada in še dalje do zazeljenih i:i od narave tako oblago- darjenih pokrajin Male Azije. Ta veüki načrt je pa naletel v Rusiii in Italiji na neizprosna so- vražnika. Italijo so potolažili, ko so jo sprejeli v trozvezo, katera je Italiji v toliko prijala, ker sta bili rivalinji na Baikanu le Avstrija in ltalija. Če bi se pa status quo kaj spremenil pa je büo določeno v 7. členu pogodbe, da dobi Italija kornpenzacije na drugi strani. Na drugi strani pa je Rusija vi- deJa, da je njen pravoslavni protektorat in ambicije na Carigrad ogrožene. Da bi si oboje zasigurala, je sklenila 1. 1903. v Mürzstegu pogodbo, s katero se je ra/delil Balkan v dve interesni sferi, katerih vzhodna je pripadala Rusijii zapadna Avstriji. Anektiranje Bosne in Hercegovine ). 1908, je pokazalo zopet r.amene Avstrije, oziroma Nemčije. Rusija je stisnüa pest, a ie bila vsled japonskih porazov še preslaba, da bi nastopila. Tema dvcma vele- süama ni drugega kazalo, kakor se sporazumeti in prodiranje Avstrije na Baikanu ovirati. To je bil tudi namen sestanka italijanskega kralja z ruskim carom 1909 v Raconigi. Lep vzgled, do kakih absurdnosti pripelje diplo- macija. Rusija in Italija, ki sta imeliz Avstrijo vsaka svojo posebno pogodbo, sta se zavezali proti svojemu lastnemu zavezniku ! Balkanska zveza in njene sijajne zmage proti Turčiji so ogrožale bal- kanske načrte Avstrije in Nemčije uničiti. Gros Berchtold je skušal zvezo uničiti, kar se mu je posrečilo, da je bolgarski kralj napadel Srbijo, ki je pa napad zmagovito odbila in buka- reški mir je dovoül Srbiji precejšnji kos novega ozemlja, kar je povzrocüo pri donavski monarhiji precejSnjo ne- voljo. Tudi Italija je morala to čutiti. Ko so v libijski vojni italijanske boine ladje obstreljevale turške totpedovke pri Prevesi na albanski obali, je Av- strija prepovedala nadaljne vojne Cine v tej coni, katero si je Avstrija lastila za se. Tudi ustanovitev samostojne albanske države pod Wiedom je bil udarec proti italijanskim pretenzijam na Jadranu, oziroma na Baikanu. Ko je v svetovni vojni počil prvi strel, je Italija zasedla Valono. S tcm dejanjem je manifestirala svojo voljo, da hoče biti deležna pojedine, na ka- teri bodo snedli Balkan. Ko je imela Valono kot jamstvo v rokah, je za- htevala od Avstrije na podlagi čl. 7. pogodbe trosveze, kompenzacijo. V prvirj dveh mesecih 1915 sem bival v Rimu, pravi dr. Hinkovič, kjer sem imel priliko opazovati razvoj javnega mnenja iz nevtralnosti v bojno intei- vencijo. Divje sta se pobijali obe struji. Pacificiste so prezerijivo imeno- vali panciafichisti t. j. ljudi, ki m'islijo le, kako bi si napolnili trebuh s figa- mi. Nasprotnike so irnenovrJi s psovko guerrafondai, t. i. ljudi, ki hočejo za vsako ceno vojsko. Ministrski predsednik je proglasil kot vodilni princip države sacro ego- ismo, kar je poinenilo, da Italija stopi na stran onega, ki največ ponudi. Za- čela so se simultana pogajanja, dokler ni knez Bülow, ki je l;citirai za Av- strijo, zaostal s svojo ponudbo za an- tanto. Sicer se je zadovoljil Oiolitti, ki je imel na Monte Citorio večino, le z nekaj avstrijskim ozemljem, toda ve- Čino je zgubil kar čes noČ. Dne 26. aprila 1915 je bila podpisana v Lonuonu med Francijo, Rusijo in Anglijo na eni strani in Italijo na dnif?i strani pogodba, po kateri se italija obveže — seveda da dobi go- tovo ozemlje — da v teku enega me- seca začne na strani antante vojno. Večina teh ozemelj in na niih ži- veče prebivalstvo so meso od našega mesa in kri od naše krvi. Ker sta bila po vojni oba rivala na Baikanu, Rusija in Avstrija, izklju- čena, se je hotela Italija sama vreči na plan. Toda njene ambicije sta ovirali dve zapreki. Predsednik Zedinjenih držav je b:la prva Ztipreka: zanj ni obstojala lon- donska pogodba, ampak ie vztrajal na principu narodne samoodločbe. Wilson se je ogreval za idejo integralne jugo- slovanske države, 0 čemur sem se, iz- javlja dr. Hinkovič, sam osebno pre- pričal, ko sem bil 20. septembra 1918 v družbi Masaryka tn Padarewskega, od ame,rikanskega predsednika v beli hiši sprejet. Pri svojem prihodu v Pariz je bil Wilson za S0Č0 kot našo državno rnejo. Pozneje jo je premaknii do Raše §e nekaj bolj vzhodno, toda še le, ko je tedanji zunanji minister in mirovni delegat dr. Trumbič izjavil, da ne re- flektira na Trst, Pulj in Gorico. Druga zapreka za Italijo je bila Reka. To pristanišče je pripadalo po londonski pogodbi Hrvatski. Razložiti moramo, zakaj je simpatizirala antanta s lirvatsko? Da bi Hrvatska dobila Reko, ni bilo resno mišljeno, antanta se je namreč pogajala tudi z Bolgarijo, kateri je ponudila nekaj srbskega ozernlja kot plačilo za njeno sodelo- vanje, Reka pa bi bila rezervirana v tem slučaju kot kompenzacija Srbiji. Italija se je na eni strani držala londonske pogodbe, na drugi pa za- htevala Reko. Velesile pa niso hotele nič vedeti, da bi ltaliji prepustile Reko. Ker niso dolgotrajna pogajanja dovedla do nikakega rezultata, je predlagal Lloyd George, naj se pogajate Italija | in država SHS direktno, naptam čemur se je Wilson branil. Kljub Wilsonovim svarilom je privolila država SHS po- zneje v direktna pogajanja z Italijo, ki so dovedla do rapallske pogodbe. Slišijo se pri nas glasovi, ki za- trjujejo, da nas je Italija oropala, kar pa ne odgovarja faktično dejstvom. Naša ozemlja so prepustili Italiji naši posredovalci. Nekateri obdolžujejo tudi srbske državnike, da so prepustili naša jadranska ozemlja iz indolence ali ne- razumevanja. To je sicer pravilno, vendar zadene ghivna krivda hrvat- skega c!!ana delegacije, ki mu je bila zaupana specijelna skrb zanaSeozemlie. V Rapaliu smo zgubili tudi Reko, katera je biia v londonski pogodbi pri- hranjena za lirvatsko. Kdo izmed nas ne občuti te ogromne gospodarske iz- gube? Zgubili smo Reko, a Italija še ni zadovoljna. lioče nam usiliti rešitev, ki pomeni maskirano aneksijo, in mi stojimo pred ultimatom, ki poteče v neksij dneh. Kai se bo zgodilo? Naša vlada ne more in ne sme privoliti v diktate, ki I kršijo pogodbo. Ali bo Mussolini, ki hoče imeti v tem slučaju presto roko. proklamiral enostavno aneksijo Reke? Ali bo, kakor v grško-italijanskem sporu, zasmehujoč vsako mednarodno pravo, bombardiral našo nezavarovano obal? Po načrtu in brezobzirno izpe- ljuje Italija svoj balkanski načrt, kate- rega je prevzeia od Avstrije in Nem- čije. Megalomanija, ki je uničila obe državi, je objela tudi Italijo. Zgodo- vina je učiteljica življenja. Rapallo ni napz-'a, ampak izdaj- stvo, toraj zločin. Kaj je napotilo hr- vatskega delegata, da je podpisal to usodepolno kapitulacijo ? Mi nimamo z Italijo nič uravncti, antanta je proti vsakemu pravu in morali Italiji pri- Šahirala naše ozemlje. Mi bi bili pre- slabi, da bi se mogii zoperstaviti, ven- | dar bi imeli proti temu nasilnemu de- ianju, na5o dobro pravico, na§o cast in vse upanje na 'boljSo bodočnost. Tako smo si pa nadeii sramoto, ki se razširja bolj in bolj, kakor oljnata lisa in ima vedno izdatnejše posledice. Kakor je prišla za Rapallom Reka, bodo za Reko prišla nova poželenja. Vsakemu mora biti sedaj jasno, da je naša obal za Italijo artiSoka. katero namerava list za listom pojesti. Nas naj bi se od Jadrana popolnoma iz- podrinilo, Balkan pa naj bi prišel pod o;ospodarstvo Italije. Prav pravi pesnik: bas ist uer Fluch der bösen Tat, Dass sie fortzeugend Böses muss ge- bären. MESTNO GLEDALISCE V CELJU. Repertoar: Torek 18. tm.: Za pravdo in sree. A. ZaČetek ob 20. uri. Poliiične vestL Sestanek ljubljanskih zaupnlkov JDS. V Ljubljani se je vršil sestanek ljubljanskih zaupnikov JDS 14. t. m., katerega je otvoril predsednik Jug. Povdarjal je, da se mora strankino živ- Ijenje poglobiti in pospešiti. Poročilo o političnem položaju je podal dr.Žerjav, ki je zopet zdrav in Čil. Dokazal je odgovornost SLS za današnji položaj, na drugi strani pa popolen kräh radi- kalske koncepeije za rešitev takozva- nega hrvatskega vprašanja. Boriti se moramo proti režimu najgrše reakeije, da se vrnemo med pravne države. Go- vornik je razpravljal 0 partizanstvu pri redukeiji državnih uradnikov. Kot odgovornega činitelja za Slovenijo irnamo mesto požrtvovalne demokratske čete SLS. Kljub vsem separatistom vztrajamo kot državi in narodnemu edinstvu brezpogojno zvesti. Vse se- paratizme moremo zavrniti le z jugo- slovenskim nacionalizmom. V okviru ustave je treba dobiti ob izvedbi Se večjo dekoncentracijo, kot smo spo- Četka mislili. Vabi vse dobre nacionalne elemente, da se pridru2ijo JDS. Spre- jeta je bila tudi resolueija 0 Reki, v kateri se zahteva, da vlada brani Baroš in Delto ter samostojnost reške države. GrSko laški konflikt likvidiran. Grško italijanski spor, ki je povzročal toliko prahu je poravnan. Italija je morala pristati, da brezpogojno iz- prazni Krf do 27. tm. Ako bi bile po- trebne še nadalje sankeije proti GrSki, bi jih izvedla celokupna antanta. Mo- ralična izguba Italije je zelo velika, zlasti ker je bil na seji Zveze narodov grški delegat Politis predmet ostenta- tivnih ovaeij. Veleposlaniška konferen- ca je z»htevala v svoji noti na grško vlado, da določjjo zavezniški poslaniki v Atenah skupno z grško vlado dan, ko se izrazi obžalovanje zaveznikom kar se mora izvršiti do 18. tm. Dne 19. tm. se mora vršiti žalna služba božja v Atenah za padle žrtve. Zavez- niške ladje prispeio istega dne v Pha- Ieron. Dne 19. tm. se morajo izkazati žrtvam italijanske komisije v Prevesi vse časti, medzavezniška kontrolna komisija prične svoje delo v Janjini 17. tm. Italija se je odločila, da iz- prazni Krf do 27. tm. Trupla umorjene italijanske komisije bodo vkreana 19. tm. v Prevesi, nakar se prepeljejo v Trst, odtod pa s posebnim vlakom v Rim, kjer se bo vršil svečan pogreb ob navzočnosti kralja, vlade, vojaških oblast;, senata in zbornice. Reglstraclja rapallske pogodbe. Nazi delegati pri Zvezi narodov so ob- v^stili italijansko delegacijo, da bodo pri generalnem tajništvu Zveze naro- dov izvedli registracijo rapallske in santamargherritske pogodbe ter pred- lagali, naj bi se ta korak izvr^il spo- razumno. Italijanska delegacija je pri- stala na to zahtevo. Evropski državniki vidijo v tem koraku ugodno znamenje za skorajšnjo rešitev jugoslovansko- italijanskega spora, ker je z registra- cijo kompetentna glede ureditve po- gojev Zveza narodov, ki bo po izjavi Pašiča podpirala naše pravice. Zakon 0 taksah je bil z malimi izpremembami sprejet. Na predlog de- mokrata Šečerova se oproste agrarne sajednice in zemljoradniške zadruge taks, enako tudi »Rdeči križ«. Invalid! in prostovoljci so oproščeni pristojbin pri prožnjah na ministra agrarne re- forme. Zakon stopi v veljavo 1. no- vembra 1923. Revoluclja na Španskem. Ker je bi! general Primo de Rivera, voditelj vojaške revolucije, imenovan za mi- nistrskega predsednika, je Španska iz- ročena vojaški diktaturi; po celišpanski državi je razglašeno obsedno stanje, kralj je v oblasti direktorija, ki ga je sestavil general Primo di Rivera. So- cijalisti sčuvajo proti direktoriju. Vsi bivši ministri bodo postavljeni pred sodišče. Celiske novice. Mestno gledaiišče v Celju. Premiera Medvedove tragedije »Za pravdo in srce-, ki je otvorila v petek, dne 14. tm. gledališko sezono, je napolnila gledaliSče ter v vsakem oziru zadovoljila občinstvo. Za A abon- ma se vrSi repriza v torek, dne 18. tm. Pričakuje se zopet lep obisk, ker je zanimanje za to delo priznanega slovenskega pisatelja veliko. V nedeljo, dne 16. tm. se je vprizorila izven- abotnna burka »Charlejeva tetka«, ki je bila dobro naštudirana ter vzbujala med občinstvom mnogo smeha. O obeh igrah prinesem pobrobnejšo kritiko prihodnjič. Celjsko učiteljsko društvo zbo- ruje v četrtek, dne 20. sept. 1.1. toČno ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni goli v Celju po sledečem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Društvene in stanovske zadeve. 3. Poročilo o pokrajinski skup- 2čini v Ptuju in II. kongresu UJLJ v Ljubljani. 4. Vprašalna škrinjica. 5. »Materina ljubezen v Cankarjevih ro- manih« podava g.prof dr. Lj. Pivko iz Maribora. Pri tem zborovanju izroči g. vl. svetnik dr. Žužek okrajnemu šol- skemu nadzorniku g. L|. Černeju red sv. Save. K polnoStevilni udeležbi vabi odbor. Podpornemu društvu za revne učence na real, gimnazlji v Celju so darovali sledeči dobrotvori: Učenki Druškovič nabrali v Slovenjgradcu 380 Din, Posojilnica v Celju 500, ob- činski urad Trbovlje 250, ravnateljstvo drž. zdraviliSČa Rog. Slatina 200, po St ran 2. » N O V A 13 ö B A « Ž«,.v?v. 105. 100 Din: F. Pikl Št. Pavel pri P., stro- jilna industrija Polzela, L. Plavšak Sv. Jurij ob T., lekarna Klanjšek Rog. Slatina, E. Suppanz Pristava, dr. S. Rupnik adv. Šmarje, dr. I. Zdolšek adv. Brežice, ing. Drolz ravnatelj I1rastnik; pisarna dr. I. Vrečko Celje; 70 Din žup- ni urad v Tinju; 62.50 Din I. Erhaiič adv. Celje; po 50 Din: prof, zbor celj- ske ginmazije mesto venca na grob dr. I. tavcarju, I. Mravljak Šoštanj, dr. F. Lipold Maribor, R. Jereb notar Ko- njice, F. Presečnik notar Vransko, A. Mihelčič trg. Celje, F. Presečnik notar Vransko (k. z.), dr. l. Hrašovec Celje (k. z.\ F. Berger Hrastnik; pc 40 Din: J. TirŠek Polzela, deška ok. sola Celje; po 30 Din: dr. S. HraSovec odv. Šmarje, dr. A. Rakun odv. Celje, dr. J. HraSovec odv. Celje, dv; sv. dr. I. Kotnik Celje; po 25 Din: J. Žmavc kaplan Trbovlje, Zv. Bizjs.!: stud, piiil. Re*ic3. M. 0.-.0 revc Konjice; po 20 Din: F. Bergman Žalec I. Šemrov pis. uradnik Laško; po 10 Din: dr. E. Šerko Vransko, J. Polanc Petrovče. Odbor se vsem da- rovateljem najlepše zahvaljuje, jih pro- si nadaljne naklonjenosti in se obrača na ostala rodoijubna srca, nai olajSajo odboru težko delo s tern, da žrtvujejo primerno svoto. Letos rabi odbor zo- pet okcli 7000 Din za knjige, s ka- terimi podpira revne dijake, moral bi pa tndi misliti na to, da najrevnejše po potrebi obleče. Darovalcem torej še enkrat tisočera hvala, drugim pa: priskočite mladini na pomoč! Podporno društvo za revne u- Čence na real, glmnaziji v Celju ima v torek, dna 25. sept, občni zbor z običajnim drievnim redom v zbornici real, gimnazije ob 6. uri popoldan. Vabijo se vsi društveniki, t. j. oni člani, ki so vplačali najmanj 2'50 Din letne- ga prispevka in pa vsi Ijubitelji mla- dine. »Klub naprednlh s!ov. akademi- kov v Gelju« se obrača na naše ob- činstvo s prošnjo, da daruje 20. sept, tl. ob prilikl 15-letnice septsmber- sklh dogodkov knjige za koroško mladino. Pobirali bodo knjige klubovi člani v Celju in celjski okolici. Hodili bodo od hiše do hiSe, oglaSali se pri vsakomur in skrbite, da ne bodo od- hajali od nikoder praznih rok. Dobro- došle so vsakojake siovenske knjige, učne (katekizmi, jezikovne vadnice, slovnice, čitanke itd.) in pripovedne. Prodajali se bodo isti dan koleki (ä 10 para) v prid klubovim ljudskim knjižnicam. Kupujte te kolekel 15-letnico septembersldh dogod- kov proslavi »Klub naprednih slov. akademikov v Celju« v dneh 20. in 22. sept. 1923. V Četrtek 20. sept po- birajo klubovi Clani celi dan knjige za korosko mladino. Nabiranje se vrši ne le v Celju, ampak tudi v celjski okolici, kjer prebivajo klubovi člani, tako v Št. Jurju ob juž. žel., v Polzeli, v Braslovčah, v Grižah in v Žalcu. Isti dan se bodo razpečavali koleki v prid klubovim ljudskim knjižnicam. Pred vojno je klub ob obletnici septem- berskih dogodkov priredil narodne zbirke, ki so prinesle veliko tisočev kron za našo narodno obrambo, letos se hočejo spominjati naši akademiki siovenske mladine v tužnem Korotanu, ki trpi danes največje pomanikaiije pri slovenskih pripovednih in učnih knjigah. — V soboto 22. sept, ob 20. uri se vrši v veliki dvorani Na- rodnega doma pri pogrnjenih mizah slavnost. Na sporedu je: slavnostni govor, deklamacije, petje. alegcrija itd. Celjani, naj ne rnanjka nobenega celj- skega Slovenca, pri tej proslavi! Spo- minjati se hočemo takrat svojega ve- likega trpljenja pod avstrijskim jar- mom, v spomin si hočemo poklicati grozodejstva, ki jih je počela posebno v letu 1908 nemška druhal nad Slo- venci v Ptuju, v Mariboru, v Celju in posebno v Ljubljani, kjer sta padli dve nedolžni žrtvi Adamič in Lunder. Pridite 22. sept, vsi iskreni Jugoslo- vani v Narodni dom, v naš častitljivi hram, v našo trdnjavo, ki je kljubovala najuspešnejSe tako dolga, dolga leta neprestanemu "navalu. 20. sept. 1908 je pobesnela nemška druhal, divjala okrog našega svetišča, kier je bila takrat Se majhna, a srčna družina celjskih Slovencev zbrana na narodni slavnosti. V sedaj svobodni veliki naši Jugoslovanski državi se hočemo nata večer veseliti našega osvobojenja in misliti na na5e Se ne odrešene brate na Primorskem in v Korotanu. Vabimo vsa narodna društva v Celju in izven Celja, da se vsaj po zastopnikih ude* leže slavnosti. Ljudsko vseučllišče v Celju. V torek 18. tm. ob 18 uri odborova seja v risalnJci meSčanske Šole. Celjsko pevsko društvo naznanja svojim pevkam in pevcein, da se vrče vaie ob pondeljkih za ženski zbor, ob torkih za moSki zbor in ob četrtkih za me5an zbor. Pevcern naznanja, da sodeluje moški zbor v soboto 22. tm. pri prirsditvi kluba slov. napred. aka- demikov v Celju, vsled česar prosi odbor, da se vsi pevci torkove vaje sigurno in polnoštevilno udeležijo. Vaje pričnejo ob 20. uri. Za prepotrebno Družbo sv. Ci- rlla In Metoda ja nabral g. Dragotin Sirec v družbi prijetnih botric in bo- trov v Vojniku 10075 Din. ŠtirJdesetietnica Zadružne Zveze v C.jju se viy,i obenein s 4, jLigo^io- vanskim zadružnim kongresom v dnevih 4., 5., 6. in 7. oktobra 1923 v Celju. 4. oktober je posvečen sejani, 5. in 6. oktobra se vrši glavna skupščina in kongres Giavnog Zadružnog Saveza u Beogradu, 7. oktobra pa proslava šti- ridesetletnice Zadružne Zveze v Celju. Siovenske zadrug;.trje obiščejo takrat ne le voditelji zadružnega gibanja iz vseh pokrajin naše države, temveč tudi odlični gostje iz Anglije, Francije, Švice in Čehoslovaške. Bilo bi le umestno, da bi tudi zastopniki slo- venskega zadružništva obiskali v čim večjem Stevilu to prireditev. Udeležbo je treba javiti radi prenočišč (navesti je Stevilo noČi) Zadružni Zvezi v Celju do 30. septembra. Mestzii urad razpiše službopobi- ralca tržnih pristojbin. Prošnje se naj vlože pri mestnem uradu do 28. tm. Pogoji se izvedo pri niesten uradu. Svarilo. Neki jugoslovanski iz- seljenik, ki je bil reportiran, ker je nelegalnim potom došel y Zjedinjene države ameriške, je izpovedal riašemu izseljeniškemu predstavniku v New Yorku svoje tragične doživljaje o pri- liki svojega vtihGtapljenja preko Meksike v Zjedinjene države ameriške. Njegova izpoved je sledeča: »Potoval sem z 9 tovariši na Francosko, da si tam poiščem delo. Ali lažni agenti nagovarjajo Ijudi, da gredo v Kubo aH Meksiko, ker je od tam la^je priti v Zjedinjene dr^ave ameriške. Tudi mi smo brzojavili po denar ter potem odpotovali v Meksiko. Ko smo doSIi tja, nismo nikjer dobili dela. Obrnili smo se zopet na enega agenta — žida iz Nemčije, ki dobro zna 4 jezike; ta je zahteval sto dolarjev, da nam po- maga, da pridemo v Ameriko. Mi smo zopet brzojavili po denar, vsaki po dvesto doiarjev. Ko smo dobiii ta denar, smo odpotovali v Juarez, ki leži na meji Meksike in Zjedinjenih držav ameriških. Zvečer okoli 9. ure došli smo do reke, da jo preidemo. Tu so nas čakali 3 Meksikanci, ki so nas oropali- Viieli so nam vse, kar smo imeli, ter nam zapovedali da se ne vrnemo. Grozili so nam, da bodo streljali, jaz sem takrat mislil, da mi je bila poslednja nra. Ti razbojniki so govorili španjolski, ali tudi med nami sta bila dva, ki sta dobro znala Spa- njolsko in angleSko. Morali smo na- prej, ker so se napadalci bali, da se vračamo in jih prijavimo. Preživel sem več strahu v Meksiki, nego v treh letih kot vojak za časa svetovne vojne. Do§Ii smo na amerikansko stran; in to seveda brez vinarja. Zvečer smo doSli v El Paso, na meji Zjedinjenih držav Amerikc. Tu smo dobili načrt in odpotovali v mesto Colorado. Ponoči smo potovali, čez dan smo spali lačni in žejni. Tako smo hodili peš 70 kilo- metrov. Okoli polnoči nas je aretirala policija in odvedla nazaj v El Paso. Tu sem bil en mesec. ter so me potem odpremili preko New Orleansa v New York. Imel sem priliko videti, kako ima Amerika zastraženo mejo. In vide! sem ljudi vsake narodr.osti. Sedaj je moja edina želja, da se me odpremi v Jugoslavijo, kjer moja obitelj strada. Vsak. ki ni bil po svetu, misli, da je v Jugoslaviji naislabše. Jaz sem se sedaj prepričal, da je Še povsod slabše ter da nisem nikjer našel boljše. Za ta denar, katerega sem potroSil po prevari, bi se lahko vozil kakor go- spod v Ameriko.« Vazmoslav Polič je ime temu izseljeniku, ki je s svojimi tovariši pri poskusu, da se iz Meksike vtihotapi v Zjedinjene države Amerike, doživel te žalostne stvari. Polič izpove dalje, da so v zaporu v El Pasu z njim postopali, kakor da bil bil ubil čioveka, ter da so tam poedini organi policije osobito besni na osebe, ki pre- iazijo meksikansko mejo. Polič do- spevši konečno v New York, je za- prosil našega tamošnjega izseljeniäkega poslanika in naš generalni konzulat, da se ga takoj odpreme v domovino. Omenjeni so poduzeli potrebne korake. Izvc-ščen je tudi v slvari na3 generalni konzuiat v San Franciscu, v f!egar teritorij spada Meksiko. Ta žalostni dogodljaj o stradanju človeka, ki je veroval lažnim in brezvestnim agentom, ki jih naidemo povsod, naj bode po- novno opozorilo za naše izseljenike, da se ne spuš6e do- movine, o davni slavi tožne naše zgo- dovine, teši in blaži našo srčno bol ter nas navdaja z novimi nadami k uresničenju naših sanj in pričakovanj. In v tej doiini prebiva naše tiho, trezno in delavno Ijudstvo, ljudstvo, ki ne išče zabave in raxvedrila v vinu, kot marsikje v Sloveniji, ampak v le- poti narave, v delu in stremljenju k zbo'jSanju gospodarskega stania. Ko- rožkemu kmetu njegova kmettja ni samo vir preživljenja, ampak predvsem srčna zadeva, poezija vsakdanjega živ- Ijenja. Preveva ga globoka Ijubezen do svoje rodne grude, liubezen, ki je malo- kje tako globoko vkoreninjena kot pri našemu slovenskemu koroSkemu kmetu. In zato tudi toliki uspehi na gospo- darskem poiju. Vsaj ljubezen premaga vse težkoče in tudi težkoče današnjih povojnih razmer. Utritjen in zbit od dolgega poto- vanja iz naše metropole, sern se v ne- deljo, 9. tm. takoj ob svojem prihodu v Slovenjgradec podal v ljubljeni kraj svojega službenega delovanja v Pre- valje—v Mežiški doiini. Uprizorila.se je tam čisto tiho in neopaženo, s skrom- nimi sredstvi razstava raznih pridelkov domačega kmetijskega gospodaistva. Brez posebne reklame in kričavih vab. Človek. ki Živi izven te tihe dolinice in ne pozna značaja tamoSnjega ljud- stva, bi pač mislil: to bo pač kaka maihna razstavica, kako priprosto raz- kazovanje raznih predmetov. Kako osupe! pa sem bil, ko sem prišel v nedeljo v Prevalje! Kot za- kopan sem obstal pred šolskim po- slopjem. Strmč sem se vprašal: ali je to res samo rnzstava, ali je to kak veliki ljudski shod ? — Pred Šolsko ograjo vse polno rnladine, fantov in deklet, pred zBvocrom sriinim resnj kmetje in kmetico visoko iz hribov, ogledujcjo In preizkušajo razne gospo- darske stroje: moderne Sackove piuge, kultivatorje, n?:inoveiže okopalnike in osipalnike itd. In v hodniku pestra süka m>jraz- ličneiših pridelkov iz umetnosti doma- čeja.a zelenjadarstva in vrtnarstva; stene okražene z okusno razvrSčeniin gospo- j darskim orodjem in s poučnimi sli- ksTTii. Šolska soba pa nabito polna raznega občinstva iz Mežiške doline, iz Štajerske in celo preko rneje iz Av- strije. Pazno sledi občinstvo: kmetje, delavci in uradniki vseh strok krasnim in vznešenim izvajanjam in demon- stracijam šolskega vodja g. Košir-ja. Malo ob strani razkazuje gruci rado- vednih posestnikov priznani vrtnar in čebelar g, utiteli MoČnik razne vrste domačega sadja in izdelke umnega sadjarstva in vrtnarstva. Ob drugem koncu okusno okrašene in vsestransko z raznimi razstavnimi predmeti bogato opremljene šolr.ke sobe pa stoji sredi med lonci zelenega in rudečega cvetja mladi inž. Jegli?, ki je zastopal s svo- jitni vrtnarskimi predmeti družbo ,Vrt' Džamonija v Maribern. Ne smem po- zabiti tudi krasnih, snežno-belih ročnih del, ki jih je razstavila tamoSnja sola. Osobito so padli v oči razni kuhinjski prtiči, s čisto slovenskimi napisi in originalnimi risbami kot: »ljubo doma, kdor ga ima.« Mene pa, kot kmet. strokovnjaka, so v prvi vrsti privabili razni kmet. gospodarski predmeti. Posebno pozor- nost so vzbudili poljski pridelki, ki jih je razstavil g. Osiander iz Guštanja: !. semenje in grmiči bilja in latja raznega žita; 1. ozimna rž — vrste Loosdorfer, pridelek na 1 ha 32 met stot; 2. ozimna pšenica — vrste Loos- dorfer, pridelek na 1 ha 25 meterskih stotov; 3. ozimni ječmen, vrste Friedrichs- werther, pridelek na 1 ha 28 meterskih stotov; 4. laSki sirek, iz katerega Iahko na5e gospodinje na prav priprost in cenen način izdelujejo metle za domačo rabo; 5. veüke solnčnice, katerih stebla uporablja g. Osiander za napravo sladke ansilaže kot sočno-sveže zimsko kr- milo za govedo. II. TipiČne olivaste vrstc rudeče in riimone pese; pridelek na 1 ha 700 do 800 met. stotov. HI. ObČepriznane vrste y.e.lo rodo- vitneg«. krompirja Juwel in IV. Detelja-Bokhara (Melilotus al- bus); to j'j vrsta datelje, ki je osobito pripravna za kmetijsko kulturo povsem nerodovitna peščena tla, kjer druge rastlitie več ne uspevajo. Bakhara-de- telja je tudi izborna paša za čebele. Possbno zanimiv je bil grmič rži, ki je obstojal iz 28 bük oz. latov in se je razvil iz enega samega zrna. G. Osiander pa je s svojimi raz- stavnimi pridelki pokazal, da se tudi v ostrem podnebju, v hladni Iegi in pežčenem. propustnem pobočiu severno od UrSke gore in Karavank z miselnim in preudarnim obdelovanjem zem'io dajo doseči pridelki kot jih izkazujc le v gospodarskem oziru visoko kul- turna Danska in severna Nemčija. Zanimanje je vzbudil tudi okusno razstavljeni grmič krompirjevega go- molja, ki ga je razstavil j;osp. okraini glavar Koropec. Iz enega samega srednje- velikega gomolja se je razvilo okoli 24 gomoljev v skupni tc-ži 1 V2 kg. Pač doküz, da se dajo s sajenjem celega. srednjevelikega gomolja doseči največji pridelki. Med razstavljalci so bili tudi gosp. župnik Serajnik iz Hotelj, gosp. nad- učitelj Tajnik s svojo debelo Čebulo iz Mežice, Ana Šercer v Libeličah itd. Poseben okras razstavi kmetijskih pridelkov pa je dalo domače vino, pri- delek vinske trte iz naše podjunske doline v Avstriji. To bi zadoščalo, da povdarim kmetijsko-gospodarsko važnost raz- stave. Razstava je bila ta dva dni, 8. in 9. tm. res pravi ljudski tabor. Ena skupina obiskovalcev je zamenjala drugo, demonstraeije so se vršile s po- učnimi predavanji in razkazovanji — in to živahno življenje in gibanje se je med veseljem mladine in prijetno razdraganim smehom zadovoljnih ob- iskovalcev vršilo od ranega jutra do poznega večera. Uspeh je bil brez- dvomno velik. Dosti posestnikov je izjavilo, da jim je ta razstava v prak- tično-;gospodarskem oziru ugajaia bolj kot marihorska velika obrtna razstava. B'li so tudi pravi solnčni, božji dnevi prve jeseni — — — Brezdvomno je velik uspeh raz- sts.ve pripisflti agilnosti in marljivosti lokalnih faktorjev. V Mežiški doiini se pač od g. okrajnega glavarja do zad- njepfa tovarniškega delavca udejstvuje tudi vse na gospodarskem polju: edina pot, ki lahko prinese našim razdra- panim gospodarslcim in politiCnim raz- meram zopet ozdravljer.je. Kot glavna inicijatorja razstave pa naj omenjam gg. §olska vodja Ko?'ria in Močnika, ki kot idealna delavca na kulturn^m polju posvecujeta ves prosti čas napredku v vseh gospodarskih pa- nog ah. Razstava, ki je bila prva te vrsta v našem okraju in katere uspeh je bil brezdvornrio odločilen, pa naj bi našla tudi po vseh krajih na3e širne domo- vine posnemanje v bb.gor našega naroda in procvit na§e gospodarske kulture. d. agronom France Wernig, okrajni ekonom. DARUJTE KNJIGC ZA KOROŠKO 1WLADINO! 3KRINJICA ZA NABI- RANJE JE PRED CELJSKIM KOLODVOROM. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmnic. Izdaja In tiska: Zveziia tiskarna v Celju. XXXXXXX5r. po 6V/0 to fe 6*50 Din od sfo, protl odpovesii do 8 Din od alo. Pri večjtli naložban podogovoru Rentni davek plača zadruga ter se ne zaračuni vlagateljem I SOBO prazno ali meblir?.no, če mogoče z nporabo kuhinje, išče zakonski par brez otrok, za kratko ali daljšo dobo. Dopisi pod »Soba« na upravo lista. KUPI SE malo posestvo če mogoče z gostilno, sadnim vrtom itd., blizu mesta. Dopise pod »Lepa lega« na upravo »Nove Dobe«. Družtna z več delavskimi močmi, se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. Oskrb- ništvo grada Žovnek, Braslovče. 3—2 Brzö-brzo na vlak v Celje v veletrgovino R. Ste rrnecki, kjer kupite letos SUKNO za moške in volneno za ženske ob- leke, parhent, belq, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manu- fakturno robo po čudovito nizkih cc- nah. V lastnem interesu se ysakemu priporočit, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. Razsirjajte ,.Novo Dobo"! BmYB^WMMMB««gg^^ä|B^TO iz sklssdišča Zagreb Yse stroje in orodje za mizapje, tvorniCB pofiisfya, jtolarje, žags, za hl]u:avničr>rjc, mciinniHc in delavnicB za poprsuiln, klsparjc, toornice ploč. in Houinshih ppcdmetou. Bogsit» ekladisče traitisiiiislj« «urovooij^ih in be?icin- motorjev, kakor* napfsve sea vanenfe in ibele kowine, D2'?™S' KÜHL JETZHaCHEB, Sfff 5 ----- d. d. v Ljubljani ===— prodaja premog izslovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih ce- nah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo iire@zeiwski premog isn koks vsake vrste in vsakega izvos^a tep pripopoca posebno Ia« če- hcislcivaški in angieski koksza livarne in domaLo upoL»aboy ko- vaški preniog9 čr^i pa«entog in b^iketc;« Naslov: P. omstni zaoi za pr&mog d. d. v Ljubljani, MikloSičeva c. 15/11. 24—18