163. številka. Ljubljana, v četrtek 21. julija 1898. XXXI. leto. Uhaja vsak dan ave*>r. izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman zp. avstro-operske dežele za vrr leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.t j«'den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 y.\<\ 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor pofitnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposilptve naročnine, se ne ozira. Za osnanila plačuje se od fitiristopne petit vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tisxa. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo, — Uredništvo in npravnistvoje na Kongresnem tr-u fit. 12. Uprav nifitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon ćt. 3^i. 0 bodočnosti naše mladine. h. V namen, okrepiti slovenski živelj v trgovini in v obrtu ae je pri nas še jako malo zgodilo. Manjka nam de vedno strokovnih spisov, kaj de, da bi imeli vsaj jeden slovenski list za obrtne •troke. Će pomislimo, kako blagodejno upliva aK me to valeč", ki seznanja nade poljedelce z novodobnim umnim gospodarstvom, na razvoj in napredek kmetijske stroke, predstavimo si lahko, da bi podoben list koristil tudi slovenskemu obrtništvu. Politični listi vsiljujejo se Slovencem skoro sastonj; kaj ko bi se žrtvovalo nekaj tudi za praktične potrebe, za list, ki naj bi podnčeval Slovence O novih industrijskih iznajdbah in produkcijskih načinih, o umnem obrtnem poslovanju itd ? Naši obrtniki po mestih in nade narodno ženstvo poučuje se sicer sedaj še vedno po nemAkih strokovnih knjigah in časnikih, a na deželi to ni mogoče. Delovanja v povzdigo domače produkcije pa vender ne moremo omejiti samo na mesta. Saj tudi drugi narodi nimajo svoje industrije le v mestih, temve č tudi v drngib, zato pripravnh krajih na deželi. Pravo sredstvo, da si zboljšamo naš obrtniki naraščaj, je meščanska šola s slovenskim nčnim jezikom. Slovenskim dečkom, ki izostanejo iz ljudske šole, pripomogla bi še le taka šola do iste naobrazbe, kakoršno se zahteva dan danes že pri nstopu v trgovsko in rokodelsko vajenstvo. Ravno isto velja za trgovsko učilišče. Ustanovitev tacega nčilišča ni, — Bog ve — kaka nepremagljiva težava. Slovenskim fantičem, ki niso z nemščino še tako na trdnem, kakor se zihteva za nstop v tukajšnj trgovsko šolo, bi pa jako dobro došla. Obiskovali bi jo lahko tudi rokodelski pomočniki, kajti tudi obrtniki v sedanjem času težko izhajajo brez trgovskih ved. Te iole bi bile most, po katerem bi dospeli nadarjeni slovenski fantje iz ljudskih šol do tacega kruha, kakor ga sedaj mej nami vživa največ Ne-mec! Naie ljudske šole zadostujejo dan danes pač kmetovalcem, ne pa za rokodelstvo in za trgovino. Ta prepad je treba premostiti. Če bi se tudi kmetskomu stanu bolje godilo kakor se mu godi, bi bilo nespametno prepuščati vse boljše stroke tistim, kojim je tudi pri sedanjih razmerah mogoče pridobiti si višjo izobrazbo. Slovensko meščansko in trgovsko šolo imeli bi lahko že davno. Marsikaj je že dežela in tudi Ljubljana storila, kar je bilo manj potrebno in tudi manj koristno, kakor to. Naša dežela ima mnogo jako dobrih ustanov, namenjenih akademični izobrazbi, a nobenih za praktično življenje. Tebniki, industriji, trgovini in rokodelstvu je naša slovenska domovina prav brezskrbna mačeha; mece n a, ki bi kaj storil v ta namen, še ne poznamo! Namesto praktičnih šol pavsnujemo konsumna društva za kmetsko ljudstvo! Namesto, da bi učili trgovca umno kupovati in ceno prodajati, namesto, da bi ga ojačili z vsem znanjem, katerega dandanes potrebuje vodstvo trgovine, zdru žujemo nevešče lajike v trgovske zveze. Za Boga, nikari vender ne mislimo, da bodo kakemu načelniku konsumnega društva trgovske vede navdahnjene ob jednem z izvolitvijo. Tako delovanje v našem naroda kaže, da nam manjka še temeljnih pojmov o življenjskih pogojih trgovine in obrta in da treba še nekaj očividnih porazov, ki izostali ne bodo, da spoznamo napačno pot, po kateri v protislovju z drugimi narodi, Slovenci hodimo. Pa pustimo trgovino. Saj se navzlic vsem oviram včasih posreči tudi slovenskemu fantu, da na stare dni dospe do kake boljše službe, kakor mu je po njegovi narodnosti pripojena; tudi je trgovskemu stanu ložje si samemu sebi pomoči in obrnimo nekoliko pozornosti razmeram našega rokodelstva, ki sedaj reprezentuje slovensko industrijo! čim dalje hiti čas, tem znat noje zaostajamo. Pred desetletji mej rokodelstvom na Slovenskem in v druzih avstrijskih deželah ni bilo velike razlike, a danes že čujemo jako pogosto, da so tuji izdelki lepši in cenejši kakor domači. Mnogo na- rodnih velmož sega, če 1« more, po tujih izdelkih . Dunajsko pohištvo, dunajska obleka, angleško blago, dunajske rokavice, čevlji iz mollingške tivarne, to vse in še mnogo druzega se je vdcmačilo na slovenskih tleh. Le to, kar na noben način ne kaže knpovati v tujini, to se naroča pri domačinu. Nimam namena raziskavati, je Ii tudi resnica, da so tuji izdelki, lepši boljši in cenejši od domačih; nočem dokazovati dejstva, da se je že marsikdo pošteno nasmolil s tujim blagom in s tujimi podjetniki; faktum je, da se domači izdelki ne cenijo po pravici, tem manje pa še po domoljubju! To je krivo, da tudi v rokodelstvu kot Slovenci nazadujemo Pogled v bodočuost je za tisto mladino, ki se posveti rokodelskemu stanu, jako žalosten, da pkoro obapen In vender je rokodelstvo jedino in naravDO živ-1 Jjtnsko sredstvo za široke sloje našega slovenskega ljudstva; jedino zavetišče za mladeniče, koji ne morejo Studirati in k metovati. Kdo se pa briga za to, kako rešiti to pertče vprašanje? Komu je mar zato, jeli proizvod, katerega kupi in rabi, domač ali ne? če se pri kakem uradu nastavi slovenščine nezmožen praktikant, zašumi vihar po veeh listih; če pa barantač poskuša ugonobiti celo vrsto domačih rokodelcev, ne gane se nobeno pero! Naravno je, in godi se tudi v mnogih drugih krajih, da rokodelstvo, sloneče na starem kopitu, Lira in zar staja, a povsod nastaja na njegovem mestu večja industrija. Preminja se potem le oblika produkcije. Pri nas je to drugače. Oglejmo si le par slučajev. Pred leti cvetela je tukaj industrija z dežniki in solačniki. Par firm, ki so si pridobile tudi nekaj imetja, niso preskrbovale le Kranjske, marveč celo izvažale so blago izven dežele. Tudi danes še delajo is;o tako ceno in lepo, kakor tujci, a le poglejte, koliko dežnikov in solnčnikov se pokupi v trgovinah, ki ponujajo le tuje blago! Komu je mar, je li dežnik domače delo ali ne? Pred 30 leti bilo je v Ljubljani v službi nad 20 prikrojevalcev rokavic, na stotine ljubljanskih deklet LISTEK. Starinoslovčevo potovanje. m. Novo mesto. Iz Toplic vozi redno omnibus na Stražo skozi vas Gradišče. Na hribu nad to vasjo, 311 m nadmorske višine, je stalo zares prazgodovinsko gradišče. Drugo tako staro bivališče je bilo na skalnati ostrogi nad Spodnjim Gradiščem in strmim bregom Krke. Vzhodno od tega mesta se poznajo po polju raztresene gomile. Pri V a 11 n i vasi nas pripelje cesta na levi breg Krke. Tukaj opazimo koj polokrožni nasip v premeru kak.h 200 m, ki se naslanja ob Krko. Tu je bilo jedino prazgodovinsko bivališče v ravnini, in ohranilo se je tudi še v rimski dobi. Malo dalje, zahodno od kapelice, ob razpotji v Stražo, slede najstarejša Človeška bivališča v ilnatih jamah. Ta bivališča so bila za moža visoka, imela so strehe redi zemlje, ob straneh jame pa klopi. Tla so posejana z živalskimi kostmi in lončenimi črepinjami. Po polju okoli Straže, in še dalje proti Novemu mestu se nahaja povsodi obilo podvažnice (Raseneisenerze). Te so talili v jamah, ki so bile 1 m dolge, 0*8 m široke in pol metra pod zemljo is 0 5 m globoke. Takih jam je bilo okoli 20, 1 — 2 m jedna od druge oddaljena, okoli Faleschini jeve in Pavčičeve hiše, pa tudi še pod cesto proti Krki. Ožgane so močno in iz njih gledajo veliki kosi pelne, katere so pa tudi zunaj jam po polju razmetali. V njih je še mnogo dobre železne rude, ker stari so znali le slabo taliti s tem, da jim je veter ogenj razpaljev.il. Po dolini od Soteske sem, pa tudi od Sv. Petra na Rogovcu, veje skoro zmerom Bhuda sapa". Pod ognjiščem Pavčičeve hiše (gostilne) so našli letos „šaca, t. j. beneških tolarjev od dožeta Antona Prijola (1618—102:0, v lepi majoliki shra njene. Okoli Straže hodijo mali otroci na predvečer sv. Ivana po domačih poljih kropit in zasajajo „butarice" (dreveščka s šopi) v zemljo, da bi jih obranila pred točo in nevihto. Po bližnjih hribih gorijo seveda kresi, a po Krki blizu Novega mesta plavajo razsvetljeni čolni, kakor o ljudskih veselicah v Benetkah. Tudi pri Dolenji Straži se nahaja še pod-važnica. Mej obema panogama Prečne pri Zalogu je stala mala naselbina, ravno tako pri Č e č n i vasi; grobi poslednje naselbine se nahajajo na severni strani vasi. Tudi pri Irci vasi se bode našlo kaj starinskega. Grobišča ob Krki krijejo samo žgane mrliče. Večerni vlak iz Straže v Novo mesto ima to posebno navado, da se kar nakrat sredi proge ustavi, ne da bi bila kaka stražnica blizu, in se začne šest- do osemkrat gori pa doli voziti, na veliko jezo nestrpnih potovalcev, in samo zato, da bližnjemu graščaku nekaj opeke na kolodvor spravijo. Ali bi se ne mogel stroj nalašč pripeljati po te tovorne vagone, saj bi nič več ne zamudil, kakor z brezsmiselnim prevažanjem sredi pota ? Ko so kopali 1. 1893. novo cesto od kolodvora proti mestu, odgreb'i so prav mnogo lepih rimskih posod. Pri kapiteljskem Bmarofutt, pa tudi na Kapitlju samem so stale prazgodovinske naselbine, ki bo se pa še v rimski dobi ohranile, (lomile se še dobro poznajo severno od „marcfa", v dveh velikih je bilo 78 grobov. Velika rimska vojaška cesta, vodeča iz Trebna skozi Št. Jurij, je prišla pod vasjo Kamenje izmej gora na prosto in se pomikala proti Veliki bučni vasi. Tu se nahaja še sedaj vzidan v nekem kozolcu odlomek rimskega miljnika. Cesta se je potem zavila ob vznožju Trške gore proti Loč ni inLutrčemu se In ter prestopila tako na sedanjo cestno progo. Nekje mej Bučno vasjo in starim vojaškim streliščem pa se je odcepila od glavne ceste stranska pot, ki je vodila skozi Novo mesto in dalje čez Gorjance v Metliko. Ob tej progi se nahajajo rimski ostanki to- in onstran Gorjancev, n. pr. pri Stopi č u in pri J u gor ju. Verjetno je torej, da je bila tudi v Novem mestu rimska naselbina, že zaradi živelo se je s šivanjem istih, tali dane i še de'ajo za isto iii' kakor tujci, a koliko se predi domačih rokovic? Jeden sam prikrojevalec zadostuje sedaj tej industriji! Kdo se /mirna za izvor rokavice? Ženstvo kupnje, izvzemši toa'et, k oj i l j v konfekciji ni dohiti, vsa draga vrlina obi ičil i breziz-izjemno iz konfekcijskih zalog. Dunajski agentje pohajajo sleherno \as in najmanjši urad, iskajoči naroČil, katera se jim jako zaupljivo dajejo. Kdo misli aa to, da bi morebiti vender le tudi domači rokodelec tako delo izvršil za isto ceno kakor tujec?! Imeli smo blizo Ljubljane obširno tovarno za sukno. B'ago je b lo izborno, trpežno, a ni moglo doseči niti cene t;.j ga llabSfgl blaga. V Suf iloki je še jadna tovarna za sukno. Izdelki njeni so tako dobri in ceni, da labko tekmujejo z vsak m tujim bi :.om. Kohko pa se tega domačega blagt zahteva in proda n a Kra j ns ke m? Č« bi se loški sukneni izdelki uh po^ilj\ i na Dunaj ia 'Jru-garn, koler se z Vflikim dobičkom prodajajo, bi bilo kon c tudi tej industriji. Kon'no pa se nekaj. Ci koga tujec nasmoli, kar se ju že pogostokrat Igodilo; če je tovarniški izdelek slab, molči se; izgovarja se celo, da naposled stvar ni bila draga; kaj pa če 3e domačinu kaj po nesreči? Govori o tem cela vas! Propaguje se kupovati pri slovenskih firmah. To je pravo, a v obrambo domače produkcije to ne zid-jsuje. Mnogokrat je napis (i-me le slepilo lehko'n iljeaim kupovalcem; jabolko, lepo od zunaj, a g n j i 1 o znotraj. Slovanske tirne ne bedo r- V le slovonske industrije, če občinstvo ne bode vpraševalo po izvoru ponujamh izdelkov. Trgovci iskali in kupovali bodo šele takrat domače blago, kadar ga bode občinstvo izrecno zahtevalo. Slovanskih prodocentov je v vseh strokah dovSlj. Imamo mizarjev, črevljarjsv, kro-jaCev ia šivdj, sploh pa vseh rokodelcev v >č kakor treba. Pomagajte tem pravim Slovencem do zmožnosti vtedrti s; novodobno prbdttkeijb, ter z ihte vaj te in kupu,te povsod le domači izdelek iu viđali bo d^te, ka'io se bo domača produkcija hitro OJaČiia. Nikari pa ne mislite, da ja slovenski rokodelec ža danes r.i-.ko z »ost.d, da njegovi izdelki niso rab Ij i vi. Verjemite, da jim ne manjka dcuzega, kakor nekoliko več prilike v dobavo c e n e g a k r e d i t a in pa t r p o v s k i U ve d. Vsaj je memla že sleherni kupova'.ec skusil, da se tuja produkcija najbolje .liri le v s 1 e d njene vsiljivosti in po npr a v nesramni reklami. O Ikar je avstrijska vsleindustrija, ki se ž ilihog nahaja večin ittta posredno in neposredna v židovskih rokah, v s 1 e d h v o j e neso 1 i d n o s t i izgubila •koro vsa inozemska tržišča, vrgla se je s svojim ničevim, Ia za oči prirejenim blagom, izkorišfovaje ffjoge delavce do zad >je£a mozga, n;i tuzemstvo, kjer ttedaj nniču e sadnje osttnke nekdaj cvetočega poltenega rokodelstva. lo mi domoljubni Slovenci naj ji po i p ramo če nam v .slepilo kaže — slovensko krinko? Če bodemo tako bezbrižni za posledice, katere bode napravil propad našega roko- delstva tu li v naro inem o :iru, ns bo le dolgo trajalo, j dabjde preminulo za narodno vzgojenega slovenskega ' fanta še to zadnje pribežališča, koje doslej še najde pri slovenskih rokodelcih. V IJiibljaiil, 21. jV;ia. Notranji položaj je vedno jednak, nejasen in moten. Dosedanji neuspehi ministerskega pred-sednika Tinina niso oplašili ; še vedno se nadeja, da ni »sključena možnost sporazumljenja. Vlada hoče vnovič pričeti razgovore z Cehi in s fevdalci in morebiti predložiti spremenjen načrt svojih načel, ki naj bodi podlaga novih pogajanj. Konference z zastopniki katoliško stranke so se baje bavile tudi s tem vprašanjem, poleg tega pa tudi s političnim položajem in z eventavalitetauii, ki bi se utegnile iz njega razviti. Ua^govarjanja z It il jani in z Jugodo .ani za zdij baje niso v programu vlade. Stemwenderjev volilaki shod v Beljaku se je vršil dne 18. t. m. v gostilni mzur Stadt Tnest". Udeležili so se ga tudi državni poslanci Ghon, zastopnik velikega posestva pl. Milesi in dež. poslanec F. W«rth. Ste nvvenJer je na široko r zlagal s oje stališče in delovanje klubovili ualelu'kov v poslednjem času. Mej drugim je rekel: „Ojita se nam, da smo delali proti prisegi v Hebu iu v Celovcu. V Hebu nisem bil In nisem tam ničesar pri lagal, v Celovcu pa se sploh ni prisegalo". Končno je izjavil, da se Nemcev ne more zlomiti, da so dospeli do skrajnegt koioa, di sicer tu Ji to še lahko pretrpi, ne morejo pa želeti, da položaj postane še slabeji. Ako so Nemci sloini, bodo tuli vi'jji krogi pršli do spominja, iu se jih bole še pronio, da narede zopet red v državi. (?) Večina volilcev je izrekla zaupanje svoje au poslancu, kar pa skrajnemu kriin nemških naetjonalcev ni pcav po volji, sodeč po izjav.»h njihovih glasil. Industrijski svet. Včeraj zjutraj se je vršila v deželni hiši na Dunaji konstitujoča seja 'ndustiij-skega sveta, katere so se udeležili trgovinski miui-| st.er dr. B a r n r e i t h e r , poljedelski min. dr. Kast in mnogi drugi Členi udsfeienih m nisterstev. V pozdravu naglašal je trgovinski minister, kaj naj bode nuloga industrijskega sveta, ki naj se ne omeja samo na vprašanja velike industrije, nego se ozira tn li na interese obrti. Dalje je omenil, da ga vodi tendenca, da ne prezira Zveze mej gospodarskimi in socijalnimi vprašanji Ker bode leta 1903. ponoviti trgovinske pogodbe z inozemskimi d.žtvami. bode treba zajedno z deli za novi avtonomni carinski tarif pripravljati gradivo za nove trgovinske pogodbe. Žil, da se ob novem letu ni doseglo sporazumljanje z drugo državno polovico v carinskih zadevah Treba je delati priprave za slučaj, da bi se nagodba ne ddgnala. Veliko dela bode imel eksportni oddelek. Dalje je omenjal reformo delničarstva. Industrije'1 i svet, se je poteča konstituiral in se je predlog, naj se natanovi stalni odsek za posvetovanje o nagodbi z Oger*ko, odkazal za prihodnjo sejo v posvetovanje. Nove vojaške predloge v Nemčiji Za prihodnje za.se lanje državnega zh.jra nemškega se pri- tega, ker itoji blizu ooa.-njenega razpotja hli'.u Bučne vasi ;n k~r je kraj že od narave s one dobro utrjen. Rimski potopisi navajajo kot, tretjo postajo od Rmone proti BTeviodunti (Drnovo) „Cracium", ki je hil od Trehna oddaljen XVI rimskih milj (= 23*7 /,-m). Ta daljava bi kazala na kr»j m*j Lutrčjim a-lom in (Jokom. Tam bbzu stoji vas S t. Peter in nad no grič (216 tn), kjer bi b Ia prav lahko Btala kaka stara naselbina. Ni zahodni strani tega griča vidita se (v višini 100 m) dve prav lepi gordili (na župnikovi njivi), kateri je ras kopaval J. PtČoik meseca avgusta 1. 1894. Severno od njih, na podnožji Starega grada, se nahaja mnogo rimskih grobo7, mej njimi tudi iepa grobna kapela. J. Pečnik jo v jednem samem popoldnevu dvanajst grobov razkopal. Na „KijUu, sev-ruo o l Lotrčega sela, izkopal je mladenič Jerele v septembru 1. 13*7. p^pelno žaro v p dobi lonca, ki j« bil s širokoglavimi žeblji okovan. Pri Ločni so ae našli s ploščami pokriti žgani grobi, v katerih so bde velike žare in poleg njih še manjšo lončene pos:de, ah nevedni delavci so vse razbili. Tudi na desni strani Krke nahajamo v novo meški okolci dos'i starinskih bivališč. Pri Plem-pergu nad Stopičem so izkopali na njivi dve visoki amfori, a jih s posebnim veseljem razbili, češ, da je to „čarM. Nad Smolenjo vasjo (270 m) je stalo prazgodovinsko gradišče, a na njivah vzhodno od Krke vasi so našli že mnogo srebrnih rimskih novcev. Vzhodu > od Ž i h o ve g a sela, na tamošnjem pašniku, so izkopali že več rimskih grobi v z lepimi posodami v njih, katere so pa hudobni pastirji s palicami razbili. Pri Malih Brusnicah stoj na gri u (267 m) 21 gomil in ; dalje proti Leskovcu še kake tri ah štiri. Te je j razkopaVal J. Pe.čnii* maja iu junija meseca, potem . decembra 1. 1896 ter našel v njih mnogo lepih ! skled in zdelic, mej njimi več prav dobro ohranjenih, še precej jantarjevih korald, ali le malo bronastih predmetov (zapestnic in zanožnicj. Bilo je tudi nekaj s-kiric in sulic, zlasti pa pri neki ženski zanimiv kamenit nož (34 mm dolg, 23 mm širok), ki je bil še tako oster, kakor naši jekleni noži. Novo mesto se je začelo prav za prav šele letos razvijati. Poprej je bilo bolj srednjeveški utrdbi p( dobno, zaprto proti državni cesti, ki se pred njegovim obličjem cepi v kostanjeviško in metliško progo. Sedaj pa postavljajo krasen železen most čez Krko naravnost z glavnega trga v gorenji del predmestja Kandije. S tem bo ne le pot okrajšana, nego prihrani se tudi živini mnogo napora. Da se je bolnišnica usmiljenih bratov povečala (blagoslovil jo je te dni milostivi knezeškof v prisotnosti dežel nega predsednika), to je s človekoljubnega ozira seveda tudi velik napredek, ali z narodnogospodar skega stališča se ga ne moremo veseliti. Mrliči v gomilah imajo veliko trdn jše zobe, kakor pa sedanji rod. Mogovič. previjajo nove vojaške predloge. Osnovali se bodo č trti železniški bataljoni m trije brzojavni bitaljoni, dalje se bodo iz četrtih bataljonov osnovani polki pop lnili na tri bataljona in se namerava pom i > j ti in na novo urediti poljoo topničsratvo. Sploh se hoče prezenčoo število prebivalstvu primerno pomnožiti in se bode) za to navo organizacijo zahteval kvinkvenat namestu dosedanjega eeateriata. Špansko - ameriška vojna (Mi nj dna pogajanja za mir se dosedaj še niso vršila; vend.tr se je v Madridu razširilo mnenje, dt se utegnejo mirovna pogajanja pr četi v nekaterih dneh. V Mi-dridn tipajo, da se bodo Amerika zadovoljila, ako se ji odstopi Kuba in pa otok Po nape iz skupine Karolinških otokov. Vlada pač želi častnega miru, a vprašanje je, se li bado njene nade izp dnite, tim bolj, ker se boj', stopiti na din z mirovnimi predlogi, boječ se poniževalnega odgovora prevzetnega zmagovalca. Vsi hrabrost in vojaška izvežbanost, španske vojske na Kubi ne pomag.it i nič - ker končno ju bode /m .gd najhujši BOVrsinik — glad. — Aroeričauska vlada pa mauda s ima ne upa, da bi se začela pogajanja, preluo ne pale Havana. Predse Inik Mac Kinley je b je še vedno odločen, da se operacije prel Kavano pre'ože na jesen, da mine nevarna in za vojakov tnje nepripravna deževn v doba. — Na Filipinih pred Mauilo je stanje vedro jednaao, Agulnaldo, vodja nstašev, je poslal dva parlamente rja poveljniku August iju, naj se poda, ker obkoTjnje 50.000 ustašev m-^sto, ki je hote naskočiti. Augusti je odgovoril, da se hoče braniti do skrajnosti, če tudi jo boj brezupen. Amer.kanci pa pričakujejo novih č^-t in bodo bržkone odg idili vojskovanje do septembra, da mine ailna vročina in pa deževna doba. Tako se utegne vojna zavloči morda celo do konca leta! — Kubanski ustaši in zmago-vi i Ameačani v Santiagu S9 nič kaj posebno ne sporazumevajo mej eaboj. Razmere so od dne do dne bulj napete. Vse občevanje mej njimi je istinito pretrgano. Geueral Shafter pravi, da nobenega Kubanca ne pusti v mesto. Časti Ho, katerega hočejo ustaši za guvernerja, ne prikriva svoje nevoje, Američani pa tudi kažejo vedno vt čje protivstvo nasproti ustašom. V kratkem uteg ie priti do kon-H.kta, ker ustaši baje niso zadovoljni. Kuba Kubancem, je geslo, katerega se posebno drži stari Maksimo Gomez, ki ni prijatelj ameriške intervencija. Dopisi. OJ Sv. Toma/ t pri Ormožu, 18. julija. 1'oliti.ško društvo za Ormoški okraj, „Sloga", je prireddo pri nas v nedeljo, rine 17. t. m. v gostilni g. Skrleca politiški shod, na katerem sta poročala poslanca Žičkar in Kosina. Veliki vrt gosp. Škrleca j t bil natlačeno poln, prišlo je do 000 volilcev iz Tom iževske in iz sose Inih župnij, jako čaatttl je bilo zastopano rzurnnšt^o iz Ormo'.a, Ljutomera, Sv. L^narte, Središča, Cerovca in Sv. Miklavža. S svojim prihodom pa nas je »počastila** tudi tolpa nedoraslih fantičev iz Pfuja. Govorilo se je, da oo bili socijalni demokrat je, toda tega no verjamemo, ker tako škandalozno tudi najzagrizo-n^jši socijalisti ne nastopijo. Postavili so se za oder in neprestano motili govoroike, ne da bi se bil kdo javil za besedo, kar pošteni socjalisti navadno store. Precej časi so os'ali zborov doi mirni, a naposled so bili ti gostje presitni in preneslani, in par naših funtov se je pripravilo, da naredi mir, brez kake „lex Falkenhavn", lopo po domače. Tudi gostilničar jim je pokazal vrata, in izginili so ti vitezi žalostne postavo kakor kafrsu Imeli se nemške trakove in govorili so strašno n9raši5iuo Pričakujemo od vodstva Bocijalne demokracije, da v prihodnje ne bo več pošiljalo takih zastopnikov na naše shode, če jih pa ni poslalo, naj lojalno izjavi, d i s takim politiškim f ilotstvom ni v nikaki zvezi. Potem nismo imeli posla s socijaln mi demokrati, nego s ptujskimi neniškutarskimi barabami, ki si borlo pošteno premislile, obiskati v drugič Toma-ževčane. Z veliko pazljivostjo je sleddo prosto ljudstvo izvajanjem obeh poslancev, posebno so se čuli glasni klici ogorčenja, ko je dr. Rosina jako plastično in v lepi domači besedi hI.kal in ožigosal vandalsko nastopanje nemških poslancev zoper slovenski jezik v graaki zbornici in slovesno obljubil, da bodo slovenski poslanci z vs uni svojimi močmi branili vedno in povsod pravice našega jezika, če tudi jih nemška surovost vrže iz zbornice. Govornik je dalje jasno razložil namere nemškega „bauern-bunda", ki so ga hoteli nekateri pritepeni agitatorji vgnjezditi mej naše poštene kmete. Prepričani smo, da danes mej Tomaževčani ni človeka, ki bi pristopil temu prusaškemu društvu. Dal Bog, da bi bilo v vsem ormoškem okraju kmalu tako. „Sloga" ima še veliko veliko nujnega dela, in želimo iskreno, da bi ga z najboljšim uspehom opravila na čast našim lepim Slovenskim goricam in v korist našemn dobremu slovenskemu ljudstvu. Gospodoma poslancema so izrekli volilci popolno zaupanje. Sprejetih je bilo soglasno in z velikim navdušenjem več resolucij: glede slovenskega vseučilišča in nadsodišč a v L j u b I j a n i, glede slovenskega uradovanja, slovenskih napiso • pri političnih uradih, pri železnici in pri poštnih uradih. Ta shod je za politiško prebujenje v našem kraju velikega pomena, saj se tukaj niti najstarejši ljudje ne spominjajo kakega politiškegaali vcdilnega shoda. Nobeden naših poslancev ne more prirediti v tem preveč volilnih nobeno politiško društo preveč polittških shodov Ljudstvo potrebuje krvavo pouka! Za vzgled so nam lahko v tem oziru nekateri nemški poslanci, kakoj \Volf, Lecher, dr. Lemiseh i. dr. Ti ljudje v resnici delajo noč in dan, in doč m za vsako stvar iz vseh n^rn ških kotov kar dežuje peticij iti resoluc j, se je doslej v tuko važni zadevi, kakor je slovenska uni verza, oglas lo primeroma prav rnalo slovenskih občin in korpomoj, dasi je ta stvar že celo I to na dnevnem redu. Upamo, da kmalu vidimo tudi našega poslanca dr. tlregorca mej nami. Povedati mu mu ramo odkrito, da se z njegovimi nazori o prvenstvu nemškega jezika nikdar ne strinjamo, da je s svojim zadnjim govoiom v državnem zboru nastop.d le samega sebe in niti jedrn ga svojih volilcev. To mu moramo povedati pred vsem svetom, n« iz naspr otstva do njegove osebe, ampak radi tig^, da bodo nem>ki nacijonalci, ki so ploskali gospoda ka nun ku pri tistem obžalovanja vre Inein govoru vedeli, da so ploskali Harno dr. Gregorcu in ne njegovim volilcem. Mi, vaši vohloi, vsi do zadnjega smo bih, smo in bodemo vedno na tisti strani, kj-r je češki poslanec S.»kol — lahko se reče: tudi v našem imenu ! — zaklical : „S tem se ne strinjamo !" Dnevne vesti. V Ljubljani. 21. julija. — (Nunsko učiteljišče ) V današnji številki prijavljamo izkaz o izidu letošnjih inaturitetnik skušenj. Ta izkaz kaže, da so gojenci »n gojenke đriavnega učiteljišča bili za rcaturo dobro pripravljeni. Uspeh maturitetne skušnje je v tem oz;ru prav povoljen. Za maturo pa se je oglasilo tu i i lepo Število privatistinj, in izkaz potrjuje, kar se je že nekaj dnij sem govorilo, da so namreč te privali stinje izpraševaluo komisijo močno presenetile. Komisija se je nnki kar čudila obsežni nevednosti teh nrivatistinj, ki niti na najpriprost-jša vprašanja niso znale odgovoriti, tako da jih jo komisija morala vreči Če smo prav poučeni, bo te privatistiuje bile VSe gojenke nunskega učiteljišča. Izid mature je seveda za nunsko učiteljišče malo laskav, saj dokazuj«, da zavod nikakor ne zadošča svoji nalogi. Za propadle gojenke in njih stariše je neugodni izid mi-tare velika škoda, kar druge stariŠe gotovo napoti, da bodo v prihodnje previdnejši pri odločitvi, v katero učiteljišče naj pošljejo evoje Iič^re. — (Osebna vest.i Notarski kandidat v Ljubljani, gospod Karol Pleivve is, je imenovan notarjem v Radečah — (Odbor „ Glasbene M*tiče) je votiral od-stopivšemu predsedniku gosp. Fr. Ravniharju, pod čegar 26letnim predsedstvom je sGlasbena Matica" dospela na tako vsoko stopnjo, svoje zahvalno priznanje ter sklenil na prvem občnem zboru pred lagati ga za častnega člena. Potem so se izvolili: podpredsednikom A. Svetek, tajnikom J. Beie blagajnikom A. Petrovčič, gospodarjem I. Sbrisaj, šolskim nadzornikom dr. VI. Foerster, knjižničarjem J. Hafner in preglednikom poverjeništva 1. Pribil. — Izvest jo se bo razpošiljalo z muzikalijama za 1898'99, ki se že tiskajo. N kaj posameznih iztisov se dobiva v hiši „Ulasbena Matice" pri strežnici po 1 K. Ponatisi zborove podobe na karton se dobivajo po 20 kr. pri strežnici, dalje v knjigotržni cah Giontini, ffleinmavr, 8čhwentner. — (ZreloBtui izpiti na ljubljanskem c kr. moškem iu ženskem učiteljišču) so se vrš li od 4. do 16. ilne julija. Predsedoval je člen deželnega šolskega sveta, gosp. ravnatelj c. kr. višje realke dr. It .Junovvicz. Na ženskem učiteljišču je delalo izpit 01 kandidatinj (d-A javnih gojenk in 17 privatistinj). Z odliko so prebile izpit 4, dobro pa 38 (84 javnih in 4 privatistinje); 12 kandidatinj (5 javnih in 7 privatistiiu) sme ponavljati izpit iz jednega predmeta v jeseni; 7 kandidatinj je repro biranih (1 javna in C privatistinj). Na moškem učiteljišču je bilo pri izpitu 22 kandidatov (20 javnih in 2 privatista). Z dobrim vspehom je prebilo izpit 17 (10 javnih in 1 privatist), ponavljalni izpit iz jednega predmeta smejo delati 3 javni gojenci, mej izpitom je odstopil 1 javen kandidat, na jedno leto je pa propal 1 privatist. — („1. ljubljansko kolesarsko društvo" v laj ubijan i) imelo bode v nedeljo, dne 24. t. m., popoludne ob polu 2. uri občni zbor v gostilni Frana Rozmana. Dnevni red se bode pozneje naznanil. Odbor vabi k obilni udeležbi. — (Odlikovan domači iadelek.) V Koli-mannovi izložbi na Mestnem trgu je videti diplomo in zlato svetinjo, prvo darilo, katero je dobil na razstavi v Parizu trgovec g Klane r za njegov, iz kranjskih planinskih seliši napravljeni liker »Triglav«. _ — (Imenovanje.) Avsku'tant g E. Picek je imenovan sodnim pristavom v Ilirski Bistrici. — (Ciklon.) Včeraj popoludne ob polu 3. uri je pri Po novicah, graj š Ji ni gosp. Fr. Hrena, div;al strahovit vihar, kateri je prouzroči' veliko škode. Podrl je mnogo kozolcev in in jih odnesel do 300 m. daleč, zlomil je mnogo dreves, drage izruval s koreninami vred, poškodoval strehe, preobračal s senom naložene vozove iu lep^ park po-nov^ke grHJŠČioe opustošil. — (Talijo za rešitev življenja) v znesku 25 gld. 26 kr je di-želna vlada poJelila Matiji Miklavčiču z Velikega Vrha, ker je z nevarnosjo za lastno življenje res l ti ognja Franico Lahovo. — (Šolska izvestja) Izvestje novomeške gtmnasije prinaša na prvem mestu nadaljevanje in konec kataloga učiteljske kn|ižn>ce t^g-a zavoda. Katalog je sestavil prof. A V i r b n i k. Na gimnaziji je poučevalo IG učnih močj. Koncem šolskega leta je bil 201 dijak, 197 Slovencev, 3 N-rnci m 1 Hrvat. Klas likacija izkazuje, da je dobilo: prvi red z odbko 19 d'j.tkov, prvi red 131 dijakov, drugi red 19 dijakov, tretji red pa 8 d'jakav, 21 dijakov bo delalo ponavljalno skušnjo, 3 d jakom pa je dovoljena doilatna skušnja. — (Ponesrečeni Slovenci) Na francoskem parniku La Bourgogne*, ki se je potopil dne 4 ju'ija r>a p .tu iz Amerike v Evropo, je bilo tudi 10 Slovencev, ki so se vhi pogubili. Mej istimi je bi tu 'i župnik Anton Hodnik, ki je bil na poti domov na Krško. Tako poroča „Glas Naroda". Na rečeni ladij i j" bilo, kakor znano, 800 oseb, a rešilo se jih je samo 200. — (Slabo gospodarstvo) V novi dežalni bolnici v Celovuu so morali iztrgati v pritličju vse pode, ker se j h je lotila goba Tudi vso podlago bo morali odstraniti S'roški za to popravo bodo znašali nad 3O.000 gld. Ni dvoma da je dež odbora malomarnost kriva, da oo potrebne te drage poprave. Podjetnik je porabil slab mi-terijal, da je naredil toliko več dobička, nadzorstvo pa ni s orilo Hvnj*- dolžnosti, ni p iz lo, kaj dela podjetnik in sedaj mora dežela plakati. O stvari se bo gotovo še govjriio v d^ž. zboru. — (Umirovljenje.) Dvorni svetnik pri tržaškem naniestništvu, Anton K r e k i c h pl. Treuland, je stopil v pokoj. Pri tej priliki je dobil komturni križec Fran Josipovega reda. — (Zopet koncesija tržaKkim Slovencem.) To je že od ado, kako vlada protežira tržaške Sio vence! Lahi so po pravici ogorčeni, saj je očitno, da h'iče vlada posloveniti Tr^i. Z laj je poštno ravnateljstvo celo tdredilo, da j -> pri določevanju ura I-nikov, kateri imajo direktno z občinstvom opraviti, ne ozirati na jezikovno sp .sobnost m za taka opravila izbirati slovenščine zmožne uradnike. Ta odredba obuja Seveda silno indignacijo v laškem taboru in bode prihodnje dni prav zanimivo čitati dotične rrkriminacije v „Piccoli", „ludependentu" in pMattinu". — (Oderuštvo v Trstu.) Pile s« nam: Afera ubeglega korespondenta sNeoe Prele Preste* je v Trstu obudda veliko sensacijo Mož je bil uradnik Union-banke in dopisnik „N^ue Freie Presse" ter je imel letnih dohodkov okroglih 10.000 gold. S to evoto ni izhajal in kontrahiral je posredovanjem „s-nsalov" velike dolgove. Ko je pobegnil so upniki oglasili t'rjatev v znesku 120.000 gld. Tržaški listi, kateri so se s to afero sploh b »vili, BO konšiafovali, da je ubegli koresponderit bil žrtev oderuhov. Tržaški kapitalisti delajo samo z visokimi obrestmi, od katerih dobi „sensal" lep delež. „Lavoratore" trdi. da morajo dolžniki v Trstu časih plačati 150 do 200 in tudi do 300 odstotkov obr*st:! To ni pretirano. MSanaalia so prave pijavke. Ves dan posedajo po kavarnah in pre?e" na žrtve, a za njih pogubonosno počenjanje se ne zmeni nihče. „Kjer ni tožoika, tam ni s dnika* — tako mislijo tržaška oblastva in nobeno se ne gare, da tem notoričnim lopovom stopi na vrat, dasi jih oblastva prav dobro poznajo, saj se njih žrtve rekrutujejo največ iz uradniškega stanu. Večina tržaških uradnikov ječi v sponah teh oderuhov in se ne morejo izkopati iz dolgov. — (Intendant hrvatskega gledališča) g Ivo pl. H r e 1 j a n o v i č je prevzel vodstvo deželnega gledališča v Zagrebu. Deželna vlada je g. Hrelja-noviči nastavila kot intendanta z gotovo plačo in ga torej ni smatrati kot najemnika dež. gledališča. Gledališče bode delovalo v popolnem obsegu, kakor doslej. - * (Rusko darilo Bolgarom) Te dni je dospela v Varno ruska ladja z lepim darilom za bolgarski narod Car je dal namreč izbrati iz garderob dvornih gledališč v Peterburgu in v Moskvi vse potrebne kostume za 100 gledaliških iger ter iste poklonil Bolgarom. Pošiljatev šteje 8700 posamičnih komadov in je baje vredna nad 60.000 rabljev. Razua kulis je vse potrebno za uprizoritev iger v tej zbirki. Katalog je prav obsežen zvezek. Balgar-ska vlada hoče najeti posebno poslopje v Sofiji, v katerem bode shranila in razstavila poklonjene kostume. Bolgarskemu narodnemu gledališču je na vsak način ta veledušni dar carjev znamenita podpora, za katero ga sme zavidati marsikateri drugi naro 1, ki si je z velikimi žrtvam' mora! nabaviti potrebni materijal. * (Strašen samomor.) Prošli mviec je odšel v Dolnjem Bodičevem na Hrvatskem 78 letni knut Jovan Rasmir v goid Ker se ni vrnil, so ga začeli iskati in kmalu so nt-šli njegovo truplo, ki je bilo vse razmesarjeno Rismir si je sam prepiral ves spodnji život ter si zadal razun tega na vratu več ran. Vzrok t mu činu ni znan. * (0 izginulem Audree u) se ie bila raznesla vest, da je parntk „Lofoten" v zalivu Siserr našel steklenico, v kateri je bil listek z napisom „Andrej 8". Iz t»'ga se je sklepalo da je Andre* bil letos v JSpicbergTiu, kjer bi utegnil še zdaj biti. To se pa, žal, ni obistinilo. Nemška ekspedicija na severni tečaj, ki je nedavno odplula iz Tromsoa in kateri je bil tudi n on -n iskati Audree a je na Spicbargenu preiskala v.se zalive in otoke a ni našla niti najmanjšega sledu po pogumnem zrako-plovcu in njega tovariših. * (Brez deuarja okrog zemlje) Am-r kanec llurv Dhantmont, kateri se je hvalil, da pnde brez denarja okrog zemlje, biva že nekaj časa v Gradcu. Pred kratkim je došel v jedno tamošnj h lekarn ter prosil zdravil; obolel je, k^r že več dni) ni ničesar jedel. Sedaj je v obči bolnici. Nadeja se, da dobi od svojih rojakov, kateri bivajo v Avstriji, podpore. — Zopet nov dokaz, da brez denarja niti doma ni prijetno sedati, tem mauj podajati se na pot. * (Velik viha' na Duuuju ki je divjal v noči od torka na sredo, je naredil pjsebno veliko škodo ua centralnem pokopališču, kjer je toča nad četrt ure bila iu opustošila vse nadrobne okraske. Skoro vsa okna v stanovanjih in v gospodarskih poslopjih so pobita in na stotine ptic jn našlo smrt. Tudi v okolici je napravil vihar precejšnjo škodo. * (Tisoč mesecev stari Bismarck | Dne 31. t. m. bode knez Bismarck star ravno 1000 mesecev, tako je izračunal nekdo, ki ima gotovo dosti časa, da se bavi s takimi atvarmi. Knez Bismarok menda tega še sam ne ve, da se je ob nj"g iyem, za nemški narod gotovo pomembnem življenji, luna že tisočkrat ponovila. * (Nezgoda princa Waleskega) Dne 18. t. m , ko je princ VValeski poset.il barona F. Rot-sclnlda na njegovem posestvu Wa Idenden Manor, je padel po Stopnicah, ter si zlomil d< eno nogo ob kolenu. Prinoa so takoj prenesli v London, kjer bode bržkone več tednov ali celo mesecev minulo, pred no ozdravi. Boje se celo, da bi vsh življenje ostal šepav, kar pa zdravniki dozdaj ne potrjujejo. * (Velikansk požar) je nastal dne 18 t. m. zvečer ob 10. uri v velikem industrijskem mestu Sundsrland V Durhamski gn ti i na Angleškem. Ob 1 uri p moči so bile tri ulice mesta v plamenu ter se je požar razširjal vedao bolj in bolj. Okolu 30 trgovskih hiš je bilo upepeljenih. Škoda se ceni na 8 do 10 milijonov kron našega denarja. Ttfiafonična in brzojavna poročila Dunaj 21. julija. Mi nisterski predsednik grof Thuo pojde v soboto v Ischl, da poroča cesarju o položaju. Sodi se, da prinese iz LscMa pojašnjenje parlamentarne in politične krize. Dunaj 21. jul ja. „Vaterland" prijavlja o Thunovih posvetovanjih s pooblaščenci nemške katoliške ljudske stranke noto, iz katere izhaja, da je Thun od pooblaščencev zahteval objektivno sodbo o njegovi m jezikovnem načrtu, in da je svoj namen dosegel. „Neue Freie Presse" je rad tega močni nevoljna in očita Dipauliju, da je zopet stopil na stran Č^hiv. Dunaj 21. julija. Ulanec Pospišil, sin imovitih roditeljev, je bil obdolžen, da je ukradel mehur za tabak. Vsled žalosti je de-sertiral in se pri Stockeravu vrgel na tir. Vlak ga je povozil. Našli so ga mrtvega. Budimpešta 21. julija. Nt kateri tukajšnji listi trde, da je Goluchowskega stališče omajano in da namerava Goluchovvski odsto piti. Uzrok temu je, da je s svojo nerodn >stjo pokvaril dobro razmerje mej Rusijo in Avstrijo, katero je bilo ustvarjeno pri cesarjevem obiska na Ruskem. Kaneja 21. julija. Narodna skupščina je provizorni statut o kretski avtonomiji so glasno odobrila. Gltde nekaterih točk še ni sklepala iu se radi njih še dogovarja z admirali. Bruselj 21. julija. Don Karlos je mnenja, da je revolucija na Španskem neizogibna. Sedanja vlada hoče odstopiti velik del španskega ozemlja, kar hočejo Karlisti z orožjem preprečiti. Karlisti so pripravljeni na vsak slučaj. Pariš 21. julija. „Figaro* trdi da je policija našla pri aretovanem Esterhazvju mnogo velevažnih spisov. Madrid 21. julija. Vlada hoče zaključiti klub Karlistov radi naraščanja karlistiške agitacije. Madrid 21. julija. Ranjenemu generalu Linar>sri so amputirali roko Washingtoxi 21 julija. Poroča se, da je geni ral M Us prtdstdniku Mac Kinleju svttoval, naj mu dovoli, da gre po zavzetju JPortorika z ameriško vojsko na Špansko. Narodno-gospodarske stvari. — Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja 308 meterskih stotov posreljne slame za domobran skn Čete v Ljubljani za dobo od l. septembra 1898 do konec avgusta 1899 s« bode dne 3. avgusta 1S98 ob 10. uri dopoludne vršila ponudbena razprava v pisarni oskrbovalne komisije za 3 iu 4. bataljon c. in kr. domobranskega pešpolka Celovec št 4 v domobntDski vojašnici v Ljubljani. Pri razpravi se bodo sprejemale i ustne i pismene ponudbe. Na tancni razglas se tudi lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. — Brzojavni promet z Antili. Brzoiavke v tajnem jeziku, namenjene v Anti le via New York Haiti in po zemskih progah sev*rno-ameriških, so pripušćene, iziraši one za na otok Kuba, San Do-mingo, Portn-Rico in J.ima .-a t Z iir«Hliiei£«t lista. lavnillne «11 «lt*ehntfvn« *lrtt*b«i Zemljišče »lož. štev. 194 davč. obč. Start dvor s pritiklino dne 17. julija v Škof) i Loki. Zemlji&ća v lož. štev 76 in 2B9 kat. obč. Petrova vas s pritiklino, cenjena 7'jy gld, gld. in 50 gld., dne 'Js. ju lija v Ornomljii Matevža Seiona zemljišče v Žerovnici, cenjeno 3r>yi gld„ dne lit) iulija v Ceikmci. \i*|.it»it. Dnu 23. man:« 1898, I. se je nasla na travniku v Jesenicah Skatljica, katera je napolnjena z bankovci. LaHtmk te najdbe se s tem opozori oglasiti se najdalje trkom jednega leta pri okrajnem glavarstvu v Radovljici in dokazati svojo lastninsko pravico. UiurSi mo r 3.j u ff> 9 j asi i: Dn6 19. julija: Ivan .Serjnk, delavčev sin, 1 mesec, Karolinška zemlja St. SI&, črevesni katar. — Ana Kliš, delavka, '21 let, Rožne ulice .t. 8, jetika. Dne '20. julija: Ivana Novak, delavka, 28 let, Voiimat St. 102, jetika. Tržne cene v Ljubljani dne" 20. julija 1898. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*3 m. Čas opazovanja Stanje; baro- j metra v mm. S* a 2 Vetrovi Nebo 1-1 20. 21. 9. zvečer 733 6 7. ejutiHl 734 6 2. popol. 737 4 18 6 ! sr. sever 16 6 I si. sv7.h. 18*0 p. m. jvzh. oblačno dež oblačno 55 0 Srednja včerajšnja temperatnra 81*4*, ia Vb* nad □ormab)ubl)ouo d. k. la Kaiuulka. Ot 6. uri 56 m. sja-trs}, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 6, ar 10 m. in ob 9. ari 55 min. svečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—13> Učiteljica s dobrimi spričevali, izobražena za liadske Sole, zeli ves me as o avgust brezplačno poučevati v kaksj prl-vatnej hI si na de teli Pisma naj se blagovolijo poslati: Lj nl»i f mm* poato roatnuto At. T. ,1112-3) v predmestji ljubljanskem, dobro obiskovana, se odda na račun takoj ali s I. novembrom. Kavcija 50O gH. Posredovalci izključeni. — Kje? pove npravrii.stvo .Slov. Naroda". (1116—v) Več vagonov (iow—•> prve vrate ee bode prodalo od 24. t. m. nadalje do 5. avgusta. Cena po dogovoru. — Več se izve pri Julifu I*«*uh»nI*|ii v C*or. liOgnlru. '"■jj Kavn'i k ar je izšla v naši zalogi ral 0* jasna vila. |: Bajka iz postojnske pećine. — Speval Ivo Ivanovič Bučar. K -^jj. Cena knjigi je 1 gld., lično v platno vezani 1 gld. 30 kr., po poŠti 5 kr. več. £J~t, I lg.pl.Kieinmayr&Fed. Bambergfova založna knjigama | v Ljubljani. 3 te Samo SO tr. za 3 žrebanja. Iza^i«««. G"itek100.000!™!25.000i™l'f IK' SrBČkfi jllbilfijSkfi raZStaVaI žrebanje: IS. septembra 1898. ;i087-4) d. 50 kr. I Žrebanje: 22. oktobra 18Đ8. priporoma J". O, "toa.ra.lcai Xj3ia."fc>13a.nl. Jedino pavu originalno |, je le ono plznsko pivo I Telefon it. 90. | nuMt iwim i Plznu l©i !©i I©! I©i I®! j®! I®! I©i iisiaiiovljciiio 1. 184S. Jedino to je bilo odlikovano na vseh razstavah, kjer je bilo izloženo, z najvišjimi počastnimi znaki. Zastopnik: (951—13) J. Gorup v Ljubljani. ©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i(§>i© ©i©i©i©i©i©i©i©i® Izda;sttJj in cdf,ovonii urednik: Jooip No M i. LAstamii in tiak .Ndrodue Tiskarne*.