THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI" SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU--S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
$TEV. (No.) 124.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 28. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 28, 1928.
LETNIK XXXVII.
DEMOKRATI HOČEJO SENATORJA ROBINSON A ZA PODPREDSEDNIKA. — MRS. SMITH NI IMELA KAJ POROČATI NOVINARJEM. — BOWERS IZ NEW- I YORKA ZAČASNI PREDSEDNIK NA KONVENCIJI.
PRISTANIŠČE BERGEN, NORVEŠKO.

Houston, Tex. — Al Smith' za predsednika in senator Jo3 T. Robinson iz Arkansasa za podpredsednika, tako je šlo od ust do ust, ko se je v torek otvorila demokratska narodna konvencija v tukajšnjem mestu. Kakor vsa znamenja ka-| /ojo, se Ho v resnici tako zgr.-! dilo.	|
Vzhod in zapad je za Al Smitha: delegati iz države Illinois sploh na drugega ne mislijo, kakor na newyorskega guvernerja. Smith bo nomini-ran, o tem ni govora. Delegat je iz južnih držav nimajo drugega izhoda, kakor podpirati Smitha, ker nočejo, da bi se stranka cepila. V torek je bilo rečeno, da obstoja le vprašanje. bo-li Smith nominiran že pri prvem aH pri drugem glasovanju. Večina je bila mnenja, da že pri prvem.
Senator "Robinson je sicer za formiranje proh. postave, vendar ni tako strog, da bi mu nasprotovali "mokrači". Gotovo t'ldi Smith ne bo imel nič proti
emu. Robinson je pokazal svojo naklonjenost do Smitha s tem, da je priporočal delegatom v Arkansasu, naj glasujejo, kakor se jim zdi prav. Ni torej naravnost izrazil želje naj podpirajo Smitha, a razumeli so in bodo gotovo za Smitha glasovali.
}Trs. Smith", soproga new-yorskega guvernerja bo ves čas med konvencijo navzoča. Novinarji so jo takoj obkolili ko je prispela v Houston, stavili so ji razna vprašanja, zvedeli pa niso ničesar od nje, ker o politiki ni hotela govoriti. — Claude Bowers iz New, Yorka je bil začasni predsednik na konvenciji, ki je naznanil kon-venčne smernice.
Delegatje iz države Illinois so kakor en mož vsi za Smitha. Nobeno prizadevanje nasprotnikov jih ni omajalo. Nekateri so se nekoliko obotavljali, a na prigovarjanje tovarišev so vsi do zadnjega izjavili, da' bodo podpirali Smitha.
Konvencija se je otvorila v torek opoldne ob navzočnosti 17,000 delegatov in drugih u-deležencev. V mestu je vladal a vročina, katero pa v konvenčni hali le malo občutijo.
-o-
VISOKA ZAVAROVALNINA
New York, N. Y. — William Bloom, risar vzoreov za športne obleke, ima levo roko zavarovano pri neki zavarovalni družbi za $200,000, desro pa za $375,000.
-o-
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Milwaukee, Wis. — Mrs. Bertha Barthlen, stara 35 let, mati dveh otrok, se je sama peljala z avtom, v katerega je zadel vlak in vozilo potisnil daleč proč; ženska je bila na mestu mrtva.
AMUNDSENA NISO NAŠLI
Sovjetski letalci niso imeli u-speha, ko so iskali Amund-sena. — Letalec, ki je rešil Nobileja se ponesrečil; letalo se Je prekucnilo.
Kings Bay, Spitzbergen. —
PoroČano je bilo, da je ledolo-rnoc Krasin. ujel radio signale od Roalda Amundsena. ki je v ponedeljek, 18. junija s petimi tovariši odletel na pomoč No-bileju, a od tedaj še ni bilo glasu od njega. Sovjetski letalci so takoj odleteli nad pokrajino, kjer sodijo, da se nahaja Amundsen, a d asi je bilo vreme čisto in jasno, so se vrnili, ne da bi ponesrečence našli.
General Umberto Nobile in Natale Ceccioni sta rešena, a oba ranjena. Poročnik Luna-borg, ki ju je rešil, je poletel zopet na ledeno polje, kjer so še ostali štirje člani Nobilejove polarne ekspedicije, a se je z letalom, ko je pristal na ledu, ponesrečil. Letalo se je prekucnilo in poškodovalo, letalec je ostal nepoškodovan. Po radio je sporočil o nesreči.
Šestnajst mož je še nekje, za katere se ne ve, so pri življenju ali pa so našli žalostno smrt. Sedem članov od moštva "Ttalie" je z ostanki ponesrečenega zrakoplova izginilo: trije tovariši, ki so šli iskat suhe zemlje se več niso vrnili, potem je Amundsen še med pogrešanimi in njegovih pet tovarišov.
Lundborg je po radio sporočil, naj mu z letalom pošljejo potrebne dele, da bo popravil svoje letalo, s katerim upa, da bo rešil sebe in ostale štiri člane od moštva "Italie". V pone deljek je nastopila megla in tudi v torek je še ležala nad pokrajino, ki je zadrževala letalce, ki so pripravljeni, da prihitijo na pomoč.
-o-
NOVA VLADA V JUGOSLAVIJI?
Iz Jugoslavije*
VELIKA AVTOMOBILSKA N ESREČA NA SV. PETRA CESTI V LJUBLJANI. — ŠOFERJU SE JE ZDROBIL PRSNI KOS IN DRUGI SO BILI RANJENI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Pogled na pristanišče Bergen na Norveškem, kjer sta bila od velike množice navdušeno sprejeta polarna letalca Wilkins in njegov spremljevalec Eielson, ko sta se v/nila od uspešnega poleta. Na sliki vidimo parnik, s katerim sta prispela v Bergen in del množice pri sprejemu.
KAJŠEK OBIŠČE PEKING.
Priprave se vršijo v Pekingu za sprejem poveljnika na-cionalistovskih čet. — Kaj-šek bo konferiral z vojaškimi voditelji in obiskal grob dr. Jatsena.
Peking, Kitajsko. — V petek bo obiskal tukajšnje mesto poveljnik južnih kitajskih čet, ki so premagale severne armade in zasedle Peking, kitajsko glavno mesto. Kajšeka spremlja na potovanju general Feng •Juhsiang. Namen Kajšekovega obiska je, da se bo posvetoval z vojaškimi voditelji o vojaških razmerah, da bi se vojaštvo, katerega se več ne potrebuje razorožilo. Razpravljal bo tudi o načrtu, da bi se Nanking napravilo glavno mesto. Ivajšek bo tudi obiskal prostor v tempiu blizu Pekinga, kjer počivajo zemski ostanki dr. Sun Jatsena.
KPJZEM SVETA.
—	Houston, Tex. — Kladivo, s katerim je začasni predsednik demokratske narodne konvencije udaril po mi/i in otvoril zborovanje, je bilo narejeno iz drevesa belega oreha (hickory), ki je rastlo v Hermitage. Tenn., kjer je bil dom Andrew Jacksona.
—	Chicago, 111. — Thomas Carroll, star 25 let. 2342 Washington blvd. je lezel skozi okno v stanovanje Davida C.p-terja na 2356 Maypole ave., Geter je to opazil in oddal tri str2le, vsi so zadeli in Carroll je mrtev padel na tla.
—	Cleveland, Ohio. — Car-
RODBINSKA TRAGEDIJA.
Družina obstoječa iz petih o-seb najdena zastrupljena od plina. — Mrtve je našel sosed, ki ima trgovino. — Kaj jih je gnalo v smrt ni znano.
Chicago, III. — Nathan Coodman, ki ima trgovino na 1321 Taylor cesti, je šel poizvedovat v stanovanje zadej v isti hiši po vzroku, kaj da je vse tako tiho. S silo je odprl vrata, v kuhinji napoljnjeni s plinom je našel vso družino mrtvo. Nesrečneži so Joseph Noel, star 45 let; njegova 40 let stara soproga in trije otro-
Posledica neprevidne vožnje z avtom.
V petek S. junija ob 2. zjutraj se je pripetila v Ljubljani na Sv. Petra cesti velika avtomobilska stoječa
iskala razne gostilne. Ko sn vse gostilnf zaprli, je sklenila, da se vsede na avtomobil in se popelje še malo po mestu. Šofer Godec Ivan je brez gospodarjeve vednosti in dovoljenja vzel iz garaže avtomobil, na katerega se je vsa družba vselila. Med klici: "Vozi, vozi hitro ! Vollgassje avtomobil v blaznem diru zdrvel. Ob pločniku pred Stritarjevo kavarno na voglu Vidovdanske in Sv. Petra ceste bi avto kmalu povzročilo nesrečo. Iz kavarne so '•avno odhajali gostje in le z.t las je manjkalo, da ni avto tu
| letos storila pijanost pri nas!
-o--/
Tatvine v okolici Celja.
Zadnji čas se klati v okolic? Celja neka tolpa tatov, ki kra-
tka nesreča. Družba, ob-j de neusmiljeno po deželi, zlasti a iz šestih oseb, je ob-| v okolici zdravilišča Dobrna.
Dne 22. maja je bilo pri belem dnevu nuni odsotnostjo domačih vlomljeno v stanovanje posestnik;! Antona Dušakn v Ru-pah pri Smart nem in pokradene dragocenosti in obleke. Precej nato so tatovi obiskali posestnika Janeza Kolarja v H ra niša h in mu ukradli obleko in perilo. To pa tatovom še ri bilo dovolj, zato so vdrli tudi pri posestniku Juriju Kranjcu v Ilranišah in mu odnesli f,!-2o Din gotovine. Tatvine so izvršili neki tuji klateži, ki <o že prejšnjo noč vdrli v trgovino Gajška v Spodnji TI mlin ji pri povozil ene ali dveh oseb. Ta-j Celju in odnesli večjo množino ko j nato pa se je avto z vso , blaga. Orožništvo iz Dobrne silo zadel v zid pred Krofovo se trudi, da čim preje gostilno, ki moli nekoliko na j tatove na varno.
cesto in na katerega nalepijaj-r	_0__
lepake. Udarec v zid je bi; Samomor na KokrJci strašen. Avtomobil se je pre-	Kranju,
vrnil in se popolnoma razbil. {	. .
Vseh šest oseb je padlo na tla.
spravi
pri
Pri padcu je d ob iT najhujše poškodbe šofer Godec Ivan, ka-! teremu se je zdrobil prsni koš. ( Izmed ostalih petih oseb je , hujše poškodovan tudi Stanko i Logar, ki si je zlomil obe nogi, dočim so ostali štirje odnesli
mi A. Thompson je odstopil od iiet. Tri tedne staro dete ne-
ci v starosti :»—6 in petnajst t zdravo kožo, le enemu je izpa-
kandidature za republikanskega senatorja, katero mesto je prazno po umrlem Frank B. Willisu.
— Chicago, 111. — V tor:?k je minulo petdeset let, odkar je Bell kompanija odprla v tu-Čang Hsue Liang, sin pokoj-| kajšnjem mestu telefonsko nega maršala Čang Tsolina je službo. Takrat je bilo 75 prevzel poveljstvo nad man-1 strank, ki so imele telefor, džursko provinco, nad katero zdaj jih je v mestu 91 1,000. je pred smrtjo vladal njegov — Metropolis, 111. — Rho-oče. Čang Hsue je imel konfe-! der Medley, star 27 let, je u-renco z drugimi vojaškimi vo-1 strelil Hyden Harrisa, iz Uni-ditelji in odločil, da se s so- onville. Medleya, ki je lastnik vražnostmi preneha in takoj i restavracije, so aretirali in je.
i srečne družine se pa nahaja v bolnišnici, kamor ga je v soboto nesla mati, ker je bilo slabotno.
Truplo očeta in otrok je bilo na postelji, materino pa r.i tleh.
EKSPLOZIJA V TOVARNI;
ŠTIRJE MRTVI.
Thompsonville, Conn. — Štrje uslužbenci pri New Engird Fireworks Manufacturing kompaniji so bili ubiti, ko je m skladišču na Brainard Rd. ekstfodiral smodnik.
Belgrad, Jugoslavija. —
Kralj Aleksander je prepričan, da sedanji kabinet ne bo mogel radi zadnjih dogodkov v narodni skupščini obstati, zato je pozval Štefana Štefa-noviča. da bi sestavil novo vlado, kateremu pa ni uspelo. Takoj nato je poveril mandat za sestavo novega kabineta radikalnemu voditelju Stanojevi-ču. Tudi ta ni imel sreče. Prve mu kakor drugemu ni uspelo, da bi nasprotja med strankami odstranil. Edina rešitev iz te krize je zdaj, da se formira zasilni kabinet in postavi aktivnega generala na mesto ministrskega predsednika. To je priporočal že meseca februarja Štefan Radič, ranjeni voditelj hrvatske kmetske stranke.
-o-
— Mexico City, Mehika. — Vršijo se pogajanja za mehi-ško-kanadsko zračno potniško in poštno, službo.
prične valci.
s pogajanji z zmago-
ZA PRIJATELJSKO ZVEZO MED NEMČIJO IN POLJSKO.
Varšava, Poljsko. — Na šest in dvajseti mednarodni mirovni konferenci, ki se je v ponedeljek tukaj otvorila, je v torek nemški profesor Ludwig Quiddie v svojem govoru na-glašal, da je potreba, da se pride med Nemčijo in Poljsko do prijateljskih odnošajev.
"CHEE CHEE' OBSOJEN V SEDEMLETNO JEČO.
Tulsa, Okla. — Tukajšnjo zvezno sodišče je obsodilo Franka De Mayo iz Kansas City, znanega tudi pod imenom "Chee Chee", v sedemletno ječo radi kršenja proh. postave. Bil je na glasu kot voditelj največje bootleggarske bande. Poleg kazni v ječf bo moral plačati še globo v znesku $10,-000.
izpovedal, da je Harris prišel v lokal in grozil z revolverjem.
—	Havana. — Ricardo Monter, tp^nik ameriškega konzulata v tukajšnjem mestu je ob-dolžen, da je ponaredil potni list, s katerim je prišel v Zed. drž. Julio Zabo, domačin iz Madjarske.
—	Milwaukee, Wis. — Nedavno so proh. agentje v Belmont Malt & Hop trgovini zaplenili likerja in naprave za izdelovanje pijače v vrednosti $100,000. Zdaj pa poročajo, da so z nekega avtomobila "gunmeni" streljali v trgovino in razbili stekla v izložbenih oknih.
-— Cobb, Wis. — V trgovskem delu tukajšnje vasi je izbruhnil ogenj in povzročil nad $12,000 škode.
—	Tarrytown, N. Y. — John D. Rockefeller Jr. namerava zgraditi v N. Tarrytownu petnadstropno stanovalsko hišo, v kateri bo prostora za 200 družin in bo stala milijon dolarjev.
VOJAŠTVO NA SLEDU MEHIŠKIM BANDITOM.
Guadalajara. Mehika. — Polkovnik Bobadilla, načelrik štaba vojaške komande poroča, da so prišli na sled banditom. ki so ugrabili dva ameriška dr-
dlo nekaj zob. T\o so ti videli j grozne posledice svoje blazne vožnje, so strahopetno pobegnili, svesti si svoje sokrivde ter pustili oba svoja ranjena tovariša na cedilu. K sreči je bila cesta tedaj precej obljudena in ' nekdo je obvestil o nesreči re-j ' šilno postajo, ki je takoj nato.i'i
nrepeljala oba ponesrečenca v ! bolnico. Avtomobil je bil popolnoma razbit in razen zadnjih koles, ne bo od njega naj-brže nič ostalo. Razvaline avtomobila so odpravili z mesta šele ob 10. dopoldne. Znatno, je poškodovan tudi zid. Oba se nahajata v
i'ovojni pojav samomor-, v kar noče prenehati. Prenesel se je iz tujih krajev v naša me-sIh in sedaj, žal, slišimo take stvari tudi že z dežele. Poročajo nam. da si ie tuj strahovit način vzel mlado življenje komaj 2-lletni -Tože Remic. zaposlen v Zabretovi tovarni opeke v Bobovu na Korici. Na stanovanju ga je našel na tleh ležečega v mlaki krvi in s prerezanim vratom njegov brat. Kaj neki je nesrečneža gnalo v smrt ?
Valiičn? mlin
žavljana, za katera zahtevajo odkupnino. Upajo, da bodo A- Ponesrečenca
merikanca rešili, ne da bi bilo! bol"lcl insezdravnikitrudijo,
da bi rešili Ciodcu življenje, v bolnici so ga rontgenizirali in ugotovili, da je njegova po-y"sredo' škodba sicer huda, vendar pa
Greit ie mo^na rešitev.
-o-
treba plačati odkupnine -o-
"BIG TIM" UMORJEN.
Chicago, 111. — zjutraj je policija v Northern hotelu aretirala štiri mladeniče in eno dekle, ki so na sumu, da so v zvezi z u-morom Big Tim Murphy-ja, ki je bil ustreljen v torek ponoči.
Murhpy je bil znani voditelj gangsterjev in je imel na vesti več zločinov.
-o-
—	Beaumont, Tex. — Na italijanskem tankerju Capena, ki je bil zasidran v doku Magnolia Petroleum kompanije je nastala eksplozija; osem mqž posadke je zadobilo težke poškodbe, katere so prepeljali v bolnišnico.
—	Gary, Ind. — Michael Lorinz je ustrelil svojo pastorko, nakar je tudi sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev.
merava "graditi v Kranju Valentin Resman z dnevno kapaciteto enega vagona na električni pogon. — Vršila se je redna seja kranjskega občinskega odbora o akciji občine za železniško zvezo Kranj-Kam-nik. — Za popravo hujanskega mosta Ho prispevala občina Kranj 20,000 Din.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Preselil se je
v dom usmiljenih bratov v Mekinje pri Kamniku g. župnik Anton Dolinar, ki je bival doslej v zavodu šolskih sester v Repnjah.
-o-
Samoumor starega moža.
V sredo 6. junija okrog 10. so v Sostrem našli 71 let starega užitkarja Martina Ovna o-bešenega poleg postelje na jermenu. Pred dvema letoma je bil skočil v Ljubljanico, pa so ga še o pravem času rešili. Zdaj je bil pa že mrzel, ko so ga našli. Prejšnji dan je pil in se vrnil natrkan domov; domači so mislili, da bo dalj časa spal, Ičot se Je večkrat zgodilo, pa se 'je moral preseliti v večnost. Koliko nesreč je že sarno
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, lt<L
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljiTO in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše bank«.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-Ie cenah:
500 Din________$ 9.35
1,000 Din______18.40
2.500 Din______45.75
5.000 Din _:______91.00
10,000 Din________181.00
100 Lir ________________________$ 6.00
200 Lir_____________11.50
500 Lir______________27.75
1000 Lir___________54.50
Pri večjih avotah poseben popnat. Poštnina je v teh cenah že vrača-
Zaradi nestalnosti cen je nemogoča ▼naprej cene določevati. Merodajna ~ao cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti al pa brzojavna
IZVRŠUJEMO TUDT DT5NARNK POŠILJATVE IZ STAREGA ERA-JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite ital j
ZAKRAJSEK Sc ČE5ARK,
455 W. 42ad ST„ NEW TORE. M, 31
/
- t"

AMERf KAMSKi SLOVEMCC
Četrtek, 28. junija, 1928.
AMERIKANSKI SL'OVENEC
Prvi in najstarejii slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dsn r&zun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave.
1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto Za pol leta .
45.00 . 2.5(3
Za Chicago, Kanado tu Evropo *
Za celo leto_______$6.0C
Za pol leta_____3,<X
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
.$5.00 - 2.50
Subscription:
For one year ____
For half a year________
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____$6.00
For half a year________3.00
POZOR.—-Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Zopet voine.
Četudi se države dalje oborožujejo, se vendar že same ■trašijo bodočih vojska. Ako je bila namreč že zadnja vojska polna grozot, bodo grozote prihodnje vojske še brez primere večje in strašnejše. Prihodnja vojska bo "kemična vojska", to se pravi, v njej ne bodo več odločali topovi, ampak kemija strupenih plinov. S plini bodo skušali zastrupiti drug drugemu armade na fronti in prebivalstvo za fronto. Iz aeroplanov bodo metali bombe, ki bodo v nekaj trenutkih s strupenimi plini pomorile cela mesta in vasi. To ne bo več vojska čet zoper čete, to bo barbarsko pokončevanje vsega življenja.
Tega torej so se ustrašili tudi državniki. Odgovornost za prihodnjo vojsko je prestrašila in noben resen državnik se je ne upa prevzeti. Zato ni čuda, da je premišljeni Američan Kellogg započel protivojno akcijo. Vse velesile naj bi sklenile med seboj protivojni pakt in naj bi se zavezale, da bodo vsako vojsko z vsemi močmi preprečavale. Še ovira pretirani nacionalizem željo po bratstvu narodov, še se upira pohlepni imperializem mirnemu razoroževanju, vendar le še blazni ono-lež drzno rožlja s sabljo.
Krščanski narodi se morajo te močne mirovne težnje le veseliti. Saj ni nič bolj nekrščanskega kakor sovraštvo, sovraštvo med ljudmi, sovraštvo med narodi, in ena največjih dobrin na zemlji je mir. S slavo božjo in mirom na zemlji se je začela krščanska blagovest.
Res da krščanska morala ne obsoja vsake vojske. Kakor se sme braniti posameznik, tako se smejo braniti tudi narodi in države. Toda biti mora vojska le "ultimo ratio", zadnje sredstvo, in je torej le dovoljena, če je res takšno sredstvo: res sredstvo in res zadnje sredstvo. A katera vojska je dandanes takšna? Zato je dejal že Leon XIII.: "Ljudstvu se vojska vedno bolj gnusi. Upravičen gnus, če kdaj kateri, zakaj vojska mora biti kdaj potrebna, a nikdar ni brez velikega gorja, zato ni boljšega prizadevanja, kot je to, da bi se vojska zabranila."' (De munere pacifico Ecclesiae commisso, 11. febr. 1880.) Benedikt XV. pa je v svetovni vojski rotil vojskujoče se države, naj vendar nehajo s strašnim divjanjem in klanjem, "saj so drugačna pota, drugi načini, da se krivice poravnajo!" (Acl bcatissimi Apostolorum Principis, 1. nov. 1914.)
Nemški filozofi (Scheler, Gomperz in dr.) so res počet-kom svetovne vojske vojsko proslavljali. Vojska je Schelerju nekaj, brez česar "ne bi bilo rasti in razvoja držav, najmočnejša sila, ki tvori države, ljudstva in narode, "skrivnostna ura, ki se ob njej poraja duhovna kultura"; nje zadnji smoter je "najvišje gospodstvo duha na zemlji." "Prava vojska ni boj za bitje, ampak boj za višje bitje, boj za moč in svobodo, boj za novo porazdelitev kolektivnih duševnih moči, boj za gospodstvo . . . Mir je le zgolj negativna in odnosna ideja vojske, podstava miru po bitju in pojmu je vojska kot pozitivna svetovna naprava." Res je strašna, a nje strašno deio je 'veličastno'." (Scheler, Das Genius des Krieges; prim. Čas XII, 1918, 62-75.) Seveda, tako so modrovali, ko so bili še trdno prepričani,, da bodo pogazili vse sovražnike in bo Nemčija zagospodovala na morjih in od Hamburga do Bagdada. Zato jim svetovna vojska ni bila "svetovna vojska", ampak, kakor je izrecno dejal Scheler, "nemška vojska".
A tudi te nemške filozofe je bojna filozofija minila. Ko so se začele nemške bojne vrste majati, ko je začelo giniti zaupanje v nemško moč in zmago, ko so se bolj in bolj kopičili ranjenci in invalidi, ko je začela lakota moriti delovno ljudstvo, ko so vsi začeli uvidevati, da je nemška vojska izgubljena, teda„ je "bilo tudi te filozofije konec. Ne slava vojski, am-
pak kletev, izpočetka pridušena, a vedno glasnejša, vedno strašnejša kletev zoper vojsko in vojske je začela bruhati iz srca nemškega naroda, dokler ni podivjala v splošno revolucijo, ki je prevrgla dinastom prestol, cesarja pa vrgla kot izgnanca iz države. To je sodba ljudstva in narodov o vojski. Podobno je bilo v Rusiji, Avstriji itd.
Zato je pa zadnji čas, da vsi, državniki in narodi, iščejo tistih "drugačnih potov", "drugih načinov", kako bi se krivice med državami poravnale in odločala pravica.
VELIKA CERKVENA PROSLAVA V KANSASU.
Kansas City, Kans.
Tukajšnji Slovenci se prav pridno pripravljamo že delj časa na slavnost blagoslovitve naše krasne nove cerkve. Obenem bomo obhajali tudi dvajsetletnico obstanka naše župnije. Proslava se bo vršila v sredo, 4. julija t. 1. Pričetek slovesnosti bo ob 10. uri zjutraj. Ulju dno vabimo vse naše ljube rojake in rojakinje od blizu in daleč. Z velikim veseljem in nestrpnostjo pričakujemo tega velikega dne, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovini naše župnije. Malo nas je po številu, a ko se vrši kje kakšna pomembna slavnost, tedaj pa se zberemo skupaj iz vseh krajev in nas je veliko število. Tako upamo, da bo tudi v sredo, 4. julija, pri nas.
Slavnostno pridigo bo imel prečastiti g. Anzelm Murn, O.F.M., župnik pri fari sv. Ste-
odslej uradno naziva: Dramatični klub "Ilirija" v Chicago, Illinois.
i
Tistim društvom, ki bi v prihodnji igralski sezoni želela pri svojih * prireditvah sodelovanja Dramatičnega kluba, se naznanja, da jim more biti klub na razpolago na eno izmed sledečih treh nedelj: 4. novembra,- 9. decembra in 17. marca. Za vse druge nedelje je klub že oddan.
Člane Dramatičnega kluba, ki niso bili navzoči na zadnji seji, se obvešča, da odpadejo redne seje tekom dveh poletnih mesecev, namreč julija in avgusta. Prva prihodnja seja se bo vršila torej dne 15. septembra.	JP. Vidmar, p reds.
-o-
ZAHVALA ŽUPNIJE SV. CIRILA IN METODA.
. Sheboygan, Wis.
Naj bo tem potom izrečena
slovu bo slovesna peta sv. maša na čast sv. Družini. Pri daritvi te sv. maše je naša dolžnost, da se zahvalimo Bogu za že prejete dobrote in pomoč. Veliko se je doseglo v preteče-nih dvajsetih letih v župniji. Že pogled na novo cerkev zadostuje in vsakdo mora reči, da je to velik uspeh. Ta dan prosite Boga za sebe, za svoje drage, za preminule in za' župnijo. Posvetite se na posebni način sv. Družini, ki vam je bila v posebno pomoč ir cvetje v pretečenem času; prosite Boga, da bo še za naprej, do konca, da se bomo nekoč veselili v nebesih pri Bogu.
Takoj po sveti maši nam bodo naše vrle žene priredile banket, da bo tudi naše telo zadobiio moč in krepost. Na pojedino vabimo vse naše cenjene goste in farane. Zvečer ob pol 8. bo pa naša šolska mladina napravila nekoliko prireditve z zabavnim programom, kamor nas vabi
Cerkveni odbor.
-o-
ČLANOM DRAMAT. KLUBA, DRUŠTVOM IN VSEM INTE-RESIRANIM POSAMEZNIKOM.
Chicago, 111.
Tem potom se daje v vednost, da je članstvo Slov. Kat. Dramatičnega Kluba, zbrano na junijski redni seji, na kateri je prišlo na dnevni red čitanje pravil, izbralo in dalo klubu ime; po tem sklepu se klub
javna zahvala Dobrodelnemu društvu župnije sv. Cirila in Metoda v imenu vseh otrok, ki fana v Chicagu, 111. Po blago-so dobili podporo bodisi za šolnino ali mesečnino za Mladinski oddelek Jednote. Naj ljubi Bog to dobro delo povrne celemu društvu in vsakemu članu posebej. Podpore potrebni šolski otroci se tudi v prihodnje priporočajo blagosrčnosti tega društva.
Istotako naj bo na tem mestu izražena zahvala Mrs. M. KI am ar in njeni sestri Ani Ters, ki sta napravile krasne, fine, široke čipke za vse tri oltarje, kupile platno in tudi plačale za umetni rob, narejen na vseh treh prtih. Gospod Bog, ki ljubi lepoto svoje hiše. cerkve, gotovo ne bo ostal nič dolžan. Podarili sta to ob priliki 201etnice mašništva preča-stitega g. župnika J. Černeta. I Ob tej priliki tudi društvo sv. Cirila in Metoda ni zaostalo. Takoj v jeseni, ko je bila naročena ta oprava, masni plašč in pluvijal, je pri prvi seji ponudilo V to svrho $50.00. Čast odbornikom in članstvu društva! DVžali so svojo obljubo. Izplačali so obljubljeno svoto takoj, ko je prišla masna obleka. Naj dobri Bog blagoslovi to društvo za plemenito delo!
Enako je hotelo žensko društvo Kraljica Majnika pokazati svojo naklonjenost. Pri zadnji seji je sklenilo posnemati zgoraj omenjeno društvo in iz njihove blagajne darovalo v
Prišla je izdatna pomoč še od neke druge neimenovane strani Ali, ostali znesek $32.50 bi ostal, da ga poravna društvo Kršč. Mater, kar je tudi obljubilo, predno je bila masna obleka naročena. Kljub temu, da je njih blagajna v iako dobrem stanu, tajnica ni bila: za to in je odrekla vsako pomoč. Če tudi se druge' odbornice niso strinjale z njo, kajti "vsaka obljuba dolg dela", so ji pustile njeno pot, kar je bilo čisto prav in bodo dobile primanjkljaj drugod. Naj tudi delo in tru.i teh članic ne ostane brez plačila. Mojstersko delo so Z'.'otovile šolske sestre v Mariboru, ki so kot umetnice dobro znane po vsej Sloveniji.
Tudi hvala darovalcem cvetlic. Prinesli so jih toliko, da je za dan slavnosti cerkev bila spremenjena v pravcati cvet-ličnjak. Vsaka cvetka, ki je bila utrgana za to slovesnost, je znak ljubezni do cerkve sv. Cirila in Metoda in znak hvaležnosti in udanosti do njih voditelja, preč. g. župnika. Bog živi vse!	S. M. S.
-o-
ZADNJE OPOZORILO NA DETROITSKE CERKVENE SLAVNOSTI.
Detroit, Mich.
Naša cerkev je končno dovršena. Sedaj je prav srčkana in smo je iz srca veseli. Posebno še zato, ker je dolga na njej samo še en tisoč dolarjev, kot je bilo oznanjeno zadnjo 'nedeljo. Da je prišla vsa stavba tako po ceni, se imamo mnogo zahvaliti stavbeniku Mr. Ches-liku, ki je sicer po rodu Poljak, pa je eden najzvestejših naših faranov in je delal našo cerkev s tako ljubeznijo in e-konomično premišljenostjo, kakor bi delal le sam zase. Bog mu povrni!
Za notranjo opravo smo tudi marsikaj poskrbeli. Naj tu o-menim le troje stvari. Skrb za nove orgije, ki že pojo. je prevzel cerkveni ; pevski zbor. Seveda mu bomo vsi po svojih močeh pomagali. Posebno s. tem, da se bomo v obilnem številu udeležili prelepega cerkvenega koncerta v sobote zvečer ob 7:30 in v nedeljo ( zvečer ob 8. uri. Že hvaležnost zahteva, da poplačamo pevcem njihov resen trud s tem, da napolnimo cerkev oba večera. Na noge torej
Klopi za novo cerkev so nam zastonj naredili velikodušni karpentarski umetniki v hiši Mr. Georgea Majerla na Bur-nette. To vam jih je cela kom-panija! Dva Georgea, en Joe in dva Johna. (Enega Johna so dobivali na posodo iz Highland Parka.) Pa so delali in delali, da je bilo res veselje. Še večje veselje je pa sedaj, ko so klopi v cerkvi še vse v lepši vrsti nego hiše v Trsti. Torej preiskren Bog plačaj vsem Jurjem, Jože-tom in Janezom na Burnette Ave.!
Pa tudi prav čeden križev pot že imamo. Tega nam je pa naklonil mogočni Lemont. Smo se namreč primerno poklonili
bro paznajo, pa je bilo kar narejeno. Malo smo podobe umi-li, okvirje prenovili, napise pozlatili, pa je križev pot prav kakor nov. Jako čedno se v našo cerkev poda. Omenjam še, da bo križev pot slovesno blagoslovljen v ponedeljek, 2. julija zvečer. Tudi Father Johnu Bog plačaj, seveda!
Sedaj pa še zadnji poziv na naše slavnosti. So že skoraj tu! Oba koncerta sem že omenil, da bo v petek zvečer blagoslovitev cerkve in birma, to veste. In da bo v nedeljo ob 10. slovesna služba božja, popoldne ob 2. pa katoliški shod v Liberty School, tudi ni novo za vas. Torej je sedaj treba samo še tr; reči: Voi pridite!
Rev. Bernard Ambrožic.
-o—
S POTA V DOMOVINO.
Regrča vas, 9. junija.
Zadnjič sem jenjal v Parizu. Povedal sem, da francoska ; liro brod na družba nudi potnikom vse vrste udobnosti za razvedrila. V Parizu smo čakali na vlak od pol ene pa do četrti na devet zvečer. Ta-čas pa smo porabili, da smo si ogledali velemesto Pariz. Francoska družba ima najete posebne autobuse, v katerih prevaža potnike po Parizu. To pot so nam dali kar tri in z vsakim busom po enega vodnika, ki ie nam razkazoval mesto. Obiska-li smo naj prvo veličastno cerkev Učenika Božjega, ki je stara že nad 1300 let. Tu se vidi najzanimivejšo cerkveno u-metnino. Od tu smo šli dalje, vozili smo mimo državne zbornice, mimo mestne hiše in nat<' smo ustavili pred muzejem, kjer je ena izmed najbogatejših historičnih zbirk na evropskem kontinentu. Od tu smo šli v znameniti park. kjer mogočno in veličastno stoji svetovno-znani "Eiflov stolp". Ogledali smo si ga in jaz ter Mr. Bion-
je bilo lepo, jasno in čisto kot steklo. V Švici imajo samo e-lektrične železnice. Švica je pač gorata in polna močnih gorskih vodotokov, katere znajo Švicarji prav modro in pametno izkoristiti. Tako jim vodotoki producirajo vso potrebno elektriko, ki jo rabijo za železnico, za razsvetljavo in sploh vse, kjer pride vpoštev elektrika.
Vožnja preko Švice je vrlo interesantna. Prihajati začno pred oči vedno višji in višji goi-frki velikani. Kmalu opaziš gorska grebena in vrhove pobeljene s snegom in večnim ledom. Zdaj vodi tvoja pot med samim visokim švicarskim gorovjem in zraven v svojem duhu opazuješ to veličastno naravno krasoto.
Med gorskimi velikani in grebeni pa najdeš v vznožju lepih smrekovih gozdov -ors'ia sela in vasi. Nekaj lepih švicarskih hišic, sredi mala cerkvica, c krog po strmih pašnikih <a črede govede ali njimi rdeče lični najlepša idilična l:ega potnika. Kal zadovoljno ži\ ljen.a skih kotih. Človek si nehote misli, zla ameriških v e h: rn es t i srečni tam \ materi j meriki, k ier sm.-» d.
I prisiljeni drveti le I \ , - ... .. .. I dolarjem, si li ti z
žep u tako srečen
ljen, kot to pri prost o g<
ljudstvo? Blagor ti. če si
malo jih je!
ovac m Švicarji slika z-a LO nari
iz vel' sli iz
eu je vsa-io in . or-st i a šili i' mi 1 i -
za e za n ž dolar tako z<
rli
m v
(>VO-
rsko
tiic, rodom Hrvat, ki je poto-! Švici. Švica se živi val iz Iowa v Zagreb, sva šla in ponajveč s turist:! na stol po vo vspenjačo, da vidi-., magnati iz celega sveta ar"; a-va mesto s stolpa. In res nekaj' j^fb' v'Švicarska letovišča, krasnega je gledati po mestu , nio ob sebi urne v r-- da i ■ 't-s tega stolpa. Z daljnogledom! jo tur-sli ogromne s* U> -.Kw-vidiš domalega vse mesto. To-j »a v ^vi«. Svicai > .'d >, z ida kdor za visočino ni, tedaj i to imajo pripiav i! ae :a r i-naj ne gleda s stolpa na tla. j ste najlepše hotele, r.airaz\oš-Ljudje zgledajo s tega visokega stolpa kakor muhe. Midva z Mr. Biondičem sva šla raje v lepo verando in tam sva pila visoko nad Parizom dobro pariško pivo. Žejna sva bila in teknilo je nama, pa sva se pri tem spominjala tudi vas, dragi čitatelji ter želela, da bi se tudi Vam enako godilo, kakor se je nama v visokem Eiflovem stolpu.
Okrog 10. ure -« volane maja smo pri vozili v m?sto / rich. Tu smo stali par min nakar potegne vlak. Vi km pripelje do krasnega sloveč, curiškega jezera. Zmk-i s>-zanimivi kraji. Po curi-kern zeru vozijo mali izletniški y niki, katerih s p-.-siaža a o l isti, ki prebijejo p; let : : : }
in or i
P.orr
.Li-
na
ar-
pokritje stroškov $50. Prav lepa hvala odbornicam in član-j tamkajšnjemu očetu Johnu, ki stvu tega društva. Bog povrni! ga lemontski romarji tako do-
g!llini!ll[!nHi!ll!lllll!Hiili!!l!i;!imi||!||[||||i||||||j|i|ii;i|
^iitiiiiinpmiitiwniiiiii^
Okrog G. ure zvečer smo prišli nazaj v restavracijo, kjer smo večerjali, nato smo šli na postajo, kjer smo se u k real i na vlak proti Baslu. Tu smo se vozili ponoči in v Basel, ki je že na Švicarskem, smo dospeli v aedel j o jutro 27. maja. ob 6. uri. V Baslu je treba zopet mimo carinarjev, treba si je nabaviti švicarski denar in tu lo-be potniki od agentov zopet nadaljne vozne listke.
Iz Baselna smo odšli okrog 9 :30 v nedeljo dopoldne. Jutro
vi I c m
■7
liti: jem iev da . doč
jogatim mil ke in drug
o to
bro vi ah bod dobili. -
ih zadovol da če dose prihodnje leto zoret Švicarji so v turista-največji mojstri.
Okrog poldne sna> Buchs, obmejno ra s carsko - avstrijski "
Kako cmo potovali oci prej sledi prihodnjič.
John Jerich
k*
dospeli o na šv
li odtod na-
-o-
Opravičena zahteva.
Sitna klepetulja Urša pride k zdravniku in mu prične razlagati svojo bolezen. Urša govori in govori, a zdravnik ne pride do besede. Končno se mu le posreči, da reče: "Čujte, mi-lostiva, pokažite mi jezik in ga držite tri minute iz ust!"
Urša: "Zakaj tako dolgo?"
Zdravnik: "Zato, da bom tudi jaz lahko izpregovoril nekaj besed. . ."
* PODLISTEK *
Ell!IIIIIIllliHtlll!llllilllll!!IIM	ijjjj
Štefan Lazar:
TITANA.
Roman.
Mutsuhito Dsain je bled gledal plamen nebeškega ognja — strele, ko je vzplame-nel, nekje udaril . . . Strela! Z brezglasno veselbstjo se je zasmejal v razsvetljeno ,nebo! Strela! To bo njegovo orožje! To vzame z neba, jo ugrabi božanstvu ... O, tisočroki Kwannon! § tem izsili svojo srečo ... s tem uniči, ako bo treba, ves svet za tisto eno dekle . . . hehehehe . . .
XI.	• '
Polšter ji je bilo majhno mahagonsko stojalo, tilnik je na njega položila, da bi se ji bogata frizura na skuštrala. Razpletanje las ni dostojno . . . Počivala je i?a
tankem matracu, ki je bil napolnjen z volno, ležala je na tleh, nad njo je bila razprostrta plava tančica, pritrjena z -zlatimi traki. Dekletce je bilo bolno.
—	Bila sem v svetišču "Skakajoče želve" in sem molila za te, — se je nagnila nad njo ,Breskev. — Slabotna sem in grešna, a mogočni bog je uslišal mojo prošnjo, — je kazala črnolakirani zob, — da ozdravi tvoj e srce .
—	Me boli, — je oroselo dekletovo oko. — Ljubeče srce me boli ...
Z malimi rokavicami je obrisala solze in se smejala.
—	Udaril te je je mrmrala starka.
—	Njegova sem, — je tiho odgovorila Zvonček.	,	• , •
—	jkelo dekle ljubi
., ..— K meni se povrne.
V oceh ji je zasvetilo upanje, .potem jih je zamrla in se zamislila.	•
—»SCaj dela? —r je tiho. vprašala. .
Misli. Ves danurazmišlja. Niti ponoči ne spi, samo sedi pred Budovim kipom in
vzdihuje. Nidzumi . . . miši tekajo na strehi in £ vrček cvrči, toda vseeno sliši pogoste globoke vzdihe našega gospoda . . .
—- Nesrečnež — se je stresla žilica na dekletovih ustih.	,
Breskvino čelo je omračila skrb.
—	Samo piše in računi, se muči in riše na rižev papir — je karajoč kimala -z glavo. — Dai-kok naj mu pomaga ... a ne-voijna sem na njega.
—	Zakaj — se je začudila Zvonček.
—	Ker te. je pretepel in ne pr" ^e k tebi, samo enkrat na dan pride in U.di takrat heopaženo kot kak strah. Iz slabotnih prsi ti je vrela -kri, ko te je udaril ... in te ue pomiluje .-. . Uboga Zvonček! -
Na trudnih dekletovih ustnicah je zaigral smeh.
—	Bogata sem — se je mehko -smejala.
—	Ko sem se vzbudila iz omedlevice, jig poleg mene klečal in me potrto gledal. Ena solza mi je padla na roko , najlepši biser . . . potem pa je bre« besede, spokorno odšel . . . Njegova duša je moja! •
Zrla je mater in je bledorumeno čelo nabrala v tanke gube.
—	Ne žalosti me, ne govori o njem slabega — jo je tiho prosila. — Moja duša je krizantema in boli, ako se je dotakneš . . .
Mati je prikimala in brezšumno odšla. Ne ko — san ... Ko mačka. Zvonček pa je odrinila tančico in se je naslonila na laket. Kaj neki dela sedaj njen ljubljenec? Prisluškovala je. Naglo je vstala in si nadela plašč z zlatimi cvetlicami.
Pogleda
Pred Budov,kip se je zgrudila in ponižno molila . . . "Orimas." '
—	Preženi iz duše slabost in greh kakor požene sever v morje zemeljski prah, -— je pobožno šepetala. — Verujem v tvoji svetlobi ki obda zemljo in jo razsvetli, da bi
me rešila ... O, Ama — Teras — Omi_
Kami, vrni mi srce ljubega, da ne umr-
—	Kdo je? — Se je zdrznil Mutsuhito Dsain.
Boječa je vstopila in obstala. Plašč je z eno roko skupaj držala, ga pritiskala na nogo, da bi izgledala bolj vitka in je nepremično čakala. Podobna je bila majhni, smehljajoči se porcelanasti lutki. Lepi in ljubki. Slabi in svetlikajoči se. Ljubeče srce ima in je ponižna. Obraz je imel čuden, naravnost grotesken izraz. Ali se joka ali smeje? Živi nip . . .
Mutsuhito Dsain jo je gledal in se ji je počasi nasmehnil. Deklica se je s tiho radostjo sklonila in se s čelom dotaknila ljubljenčeve noge in se je od sreče solzi},!.
—	- Ne boli ... že ne boli . . . riioj ljubi:
Mutsuhito Dsain jo je ves ganjen dv.g-
nil.
—	Oprosti, — je mrmral.
—	Naj bo blagoslovljena . . . ta, froja roka ... — in je poljubila roko, s kitero
jem!	'7	-----
Potem si je popravila v laseh želvo, vze-	jo je udaril. — Zvonček" je srečna
ia je kitaro; slabotno šamesano in je tiho	Znanstvenik je postal mračen
odrinila z zmaji poslikano ^teno. '	— Ti bi ne smela vstati
Četrtek, 28. junija, 1928.
XMERIKXNSK^ SLOVENEC
Stran
Zgodovinska črtica župnije sv. Družine
! V KANSAS CITY, KANS.
Pred nekako tridesetimi leti se je tukaj naselilo okrog štirideset do petdeset slovenskih družin, ali kakor so jih takrat imenovali, Kranjci. Semkaj so prišli iz Avstrije, po vojni pa je bila Avstrija razdeljena in Slovenci, razun koroških in primorskih, so prišli pod okrilje nove države — Jugoslavije. — Kakor drugi narodi, tako so tudi Slovenci prišli v novo domovino za delom. Takrat se je delo lahko dobilo in nekateri so še danes zaposleni pri podjetjih, kjer so začeli delati, ko so prišli iz stare domovine. Z marljivostjo in štedenjem se je večina naših rojakov postavila na neodvisno stališče, to je, da so si zgradili svoje domove in povabili prijatelje ali sorodnike, ki po ostali še v starem kraju, da so jim sledili in se tukaj naselili.
Leta so naglo potekala in naši naseljenci so uvideli, da ni dovolj, če imajo svoje hiše in vse drugo, kar potrebuje te-
Rev. Kompare pa še ni bil zadovoljen. Kmalu nato je pri-vedel do tega, da se je zgradila mala dvorana, ki naj bi služila trem namenom: izobrazbi, društvenim prireditvam, za seje ter zabave.
Nato se je ustanovila tudi farna šola, ki je imela v začetku dvanajst učencev, katerim učitelj je bil Father Kompare.
Začetkom leta 1910 je bil Father Kompare pozvan drugam in njega je nadomestil Rev. Engelbert Pollak, O.F.M. Med njegovim službovanjem je župnija prišla pod okrilje škofije. Kmalu nato so dobili šolske sestre frančiškanke iz Maribora. Olepšali so tudi stranske oltarje v mali cerkvici, kamor so tudi postavili nove kipe, katere so importirali iz Evrope. Tudi notranjost cerkve so prenovili in na novo dekorirali. Začetkom maja leta 1911 je prevzel župnijo Rev. Anselm Murn, O.F.M., a le kot začasni župnik, do meseca julija istega
lo, videli so pri drugih narodih, j leta. Ko pa je prišel iz starega da ti skrbijo tudi za svoje du-j kraja Rev. Anthony Leskovic, še. Zaželeli so, da bi lastovali je on prevzel župnijo. L. 1913
so kupili še eno loto, na kateri je bila ena koča, zemljišče je ležalo tik lote, kjer stoji zdaj
hišo božjo, kjer bi lahko opravljali svoje verske dolžnosti, kakor so jih v starem kraju in j kjer bi slišali besedo božjo iz cerkev. Na novi loti se je zgra-ust slovenskega duhovnika. Po dila nova šola z dvemi šolskim
enkrat na leto so dobili od drugod slovenskega duhovnika, da
sobami v pritličju in v prvem nadstropju s stanovanjem zs
so lahko opravili velikonočno šolske sestre. Prva učiteljica jf
spoved. Ob takih prilikah so se službe božje vršile v cerkvi v mestu, ki ni spadala k nobeni
bila č. sestra M. Klotilda.OFM — za njo je prišla sestra M. Sa bina in Edith istega reda. Ta
župniji in so jo lahko rabili; krat so tudi kupili sedanje po
katoličani, ki svoje cerkve niso imeli.	i
Nekoč je prišel v naselbino, ali bolje, je bil poslan tja, da opravijo rojaki svoje verske dolžnosti, Father A. Podgoršek iz Frontenac, Kans. Gospod je takoj uvidel potrebo, da si zgradijo rojaki tukajšnje naselbine svojo cerkev in jim je tako tudi svetoval. Všeč jim je bil ta nasvet in takoj so se z vso vnemo podali na delo ter nabirali sklad v ta namen. Nabrali so prav v kratkem času vsoto osemnajststo dolarjev. To je bilo leta 1907, takoj v začetku, ko je štela naselbina šestinšestdeset slovenskih družin.
Zdaj pa je bilo treba iskati dušnega pastirja, ki bi vodil ovčice, da bi započeto delo napredovalo. Povabili so Father J. C. Smoleya iz Dakote, ki pa je že po par tednih odšel. Nato pa so inkorporirali organizacijo, to je bilo 24. januarja leta 1908, katere odborniki so bili sledeči: George Veselich, Peter P. Stark, John Bizal, Nick Špehar in Michael Majerle. — Organizacijo pa sprva ni odobril Rt. Rev. Thomas Lillis, škof leavenworthske škofije, ker ni bilo dovolj denarja skupaj, pa tudi, ker je bilo število
Pouk o tem in onem.

DRŽAVLJANSKE IN PRISELJENIŠKE PRAVICE OTROKA AMER. DRŽAVLJANA.
Slika nam predstavlja novo cerkev sv. Družine v Kansas City, Kans., ki bo v sredo, 4. julija slovesno blagoslovljena.
za časa očetove naturalizacije oziroma ako so pripuščeni za stalno v Združene Države, predno so dosegli starost 21 let. Ako je oče postal ameriški državljan, ko je otrok, rojen v inozemstvu, dovršil 21. leto, nima očetovo državljanstvo ni-kakega vpliva na državljanstvo ega otroka, naj isti stanuješ tedaj v inozemstvu ali v Združenih Državah. Ravnotako nd postane ameriški državljan o-trok ,ki je bil sicer še mladoleten za časa očetove naturalizacije, ali se ni zakonito priselil v Združene Države pred dovršitvijo 21. leta. Mladoletni otrok, ki se je rodil pred o-četovo naturalizacijo, postane ameriški državljan še le tedaj, kadar začne zakonito stanovati v Združenih Državah. Iz tega je umevno, zakaj taki mladoletni otroci niso ob svojem prihodu v Združene Države vpravičeni do ameriškega pas-porta.
PREKOMORSKI POLET PTIC.
staje križevega pota in ver drugega se je izboljšalo in po pravilo.
Leta 1916 meseca aprila j prišel na župnijo sedanji žup nik Rev. John Perše. Takrat j€ bilo v župniji osemdeset dobrih družin in šestdeset otrok je pohajalo farno šolo. Z vsakim letom pa se je nabiralo več o-trok in šolski prostori so postajali tesni, treba je bilo iste razširiti. To se je tudi zgodilo leta 1919. Dodalo se je še par razredov in učiteljske moči so se pomnožile za dve čč. sestri istega reda, kakor prejšnje. 23. novembra 1919 se je pa vršila slavnost posvetitve šole po leaven vvorthskem škofu Rt. Rev. Wardu. Šolo je takrat obiskovalo 200 otrok.
Jedva, da je bila dogotovlje-na šola toliko, da je odgovarjala razmeram, je pa nastalo drugo vprašanje, namreč cerkev je postajala pretesna in o-glašale so se zahteve po večjem božjem hramu. Zemljišče, na katerem je stala cerkev, pa ni bilo za to pripravno. L. 1912 se je kupilo torej drugo zemljišče med Orchard in 6. cesto, Ohio in Northrup Ave., majhen blok, za ceno $10,000. V teku štirih let se je nabralo od faranov $25,000 za novo cer-
Doznalo se je za drug trans-atlantični polet, ki se je vršil bržkone neprekidoma med A-meriko in Evropo. Biological Survey, kateri oddelek spada pod federalni poljedelski department, objavlja, da je neki mož v Port-Dauphine blizu La Rochelle na Francoskem našel dne 1. oktobra 1927 črnoglav-nega galeba one vrste, ki jo zovejo morsko lastvico. Ptica je na desni nogi nosila prstan iz aluminija, na katerem je bil napis "Notify Biol. Sudv." in številka 548656.
Biological Survey, ki nadzira markiranje ptic v Združenih Državah in Kanadi, je našel v svojih zapiskih, da ptica s štev. 548656 je bil arktičen galeb (Sterna paradisaea), ki je bil markiran dne 22. julija 1927 pri Red Islands na Labra-doru, ko je bil 1 do 5 dni star. Ptica je torej preletela ves ocean od Labradorja do fran
j ji, potomci nekdanjih predpo-topnih zmajev. Med tem so podvzeli love in poizkušali ujeti take strahotne živali. Pravkar je izdal Anglež Burden knjigo, v kateri opisuje svoje doživljaje na takšnih lovih. O prvem srečanju z njim pripoveduje sledeče: "Tu se je prikazal siv in velik nestvor. Zlezel sem na ugodno mesto, pri čemer sem bil zelo oprezen, da bi me ne videl, kajti oči teh bestij so ostrejše od oči vseh zverin Kuščar je počasi lazil skozi grušč gorskega obronka; solnce je izžarevalo svoje poševne žarke, tako da je spremljala črna senca temno žival. Bil je pravcat predpotopen nestvor v tej predpotopni okolici." Požrešnost teh reptilov opisuje zelo zanimivo. Nekoč je zmaj napadel konja in si odtrgal velik kos njegovega mesa iz bokov. Drugič je drug eksemplar požrl cel zadek merjasca s parklji in nogami vred do hrbtenične kosti. Naj-
coske obali. Daljava v ravni lažJe J'e u>eti žival Pri takšni črti znaša 4200 milj, kar je Požrtviji, ker je zelo zdražlji-čudovit rekord za tako drobno va m se večkrat od razburjenja ptjco	zaduši, če jo zalotiš s takšnimi
To je drugi prekomorski po- grižljaji v gobcu. Lov pa je let, o katerem je Biological silno težaven in nevaren. Obi-
članov premajhno in med njimi kev in nekateri farani in dru-je vladala revščina. A ne glede štva so posodili prostovoljno na te zapreke, niso možje zgu- cerkvi večje svote na male o-
bili poguma, šli so dalje in o-rali ledino ter dobili iz starega kraja duhovnika v osebi Rev. Joseph Kompare, ki je prišel v Kansas City spomladi 1. 1908. Gospod je takoj uvidel, da župnija ni v zvezi s škofijo, a vendar je dobil dovoljenje, da je opravljal verske obrede in pomagal ljudstvu na začetem delu. Rev. Kompare je šel z velikim navdušenjem na delo in prepričan, da bo uspelo, ker je videl, da ima dobre ljudi, je z njimi kupil tri lote, 20, 21 in 22 v bloku 2, Orchard Place, z dvema kodama, za vsoto triti-soč dolarjev. Eno teh koč so takoj spremenili v cerkvico in druga ae je porabila kot žup-nišče. Za naselbino je potem prišel veseli dan, 15. avgusta istega leta, na praznik vnebovzetja Marije, ko so malo cerkvico privatno blagoslovili in prva sv. .maša se je tirala..Od tedaj nappe j so Be vršile službe božje v tem malem svetišču, dokler ni bila dograjena; nova cerkev.
bresti. Leta 1925 so farani z g. župnikom na čelu in privoljenjem škofije, nadaljevali z delom nove cerkve in župnišča, ker staro župnišče se je moralo porabiti za stanovanje učiteljskih moči. Načrt za nova poslopja je izdelal arhitekt Mr. H. W. Brinkman iz Emporia in izračunal, da bo vse skupaj stalo $60,000.00.
11. oktobra istega leta je bil že položen vogelni kamen za sedanjo perkev in vršilo se je blagoslovi j en je po Rt. Rev. Johnu Ward D.D., škofu leavenworthske škofije ob navzočnosti velike množice ljudi.
Vsakdo mora priznati, da je to veliko delo, ki ga je ta mala 1'ara, broječa okrog šeststo duš podvzela in tudi dokončala. Z božjo pomočjo in dobro voljo faranov se je delo dokončalo in minule božične praznike je bila cerkev po privatni blagoslovitvi pri polnočnici odprta na veliko veselje: faranov. V sredo, 4. julija 1928, ob 10. uri dopoldne pa se bo vrSila sloves-
Survey izvedel. Prvi je bil tudi neki galeb, ki je bil markiran ob obali države Maine 1. 1913 in ki so ga štiri leta kasneje našli ob ustju reke Niger ob zapadni obali Afrike.
Razun teh poletov preko o-ceana je znano za mnogo markiranih ptic, ki so jih našli v Južni Ameriki po dolgem poletu.
Biological Survey ima na razpolago kakih tisoč prostovoljnih sodelavcev Širom Zdr. Držav in Kanade, ki pomagajo pri markiranju ptic (bird-banding). Markirane ptice no-' sijo prstanček povezanega na nogi. Na tak način se dajejo dognati zanimiva dejstva glede seljenja in drugih navad divjih ptic.
-o
LOV NA ŽIVE PREDPOTOP-NE ZMAJE.
■ Šele pred nekoliko leti smo zvedeli, da bivajo na malem o-toku Komodu, vzhodno od Jave, čez tri metre dolgi kuščar-
čajno zvabijo zverino v jama-ste pasti, kjer jih potem zveže-jo z vrvmi. Potreben je seveda dober metalec vrvi. Burdenova ekspedicija je imela takšnega strokovnjaka, po imenu Defos-sea. "Malajci", pravi avtor, "se niso drznili bliže ri<?go na par pedi od živali. Tedaj je prišel čas za Defossea. Hlad-
Ibrahim Spehem, moja družina živi v Carigradu. Vračal sem se iz Indije z velikim zakladom zlata in dragih kame-nov, ki sem jih našel v Indiji. Prišedši v Smirno, me je moj sluga Saidi Hassan zvabil v tj hišo in me spravil v položaj, v katerem se nahajam. Ne morem se rešiti in umreti bom moral od lakote. Čutim, da se mi bliža zadnja ura, Allah bodi hvaljen!"
Po tej najdbi so oblasti u-vedle preiskavo in dognale tole : Pred približno 50 leti je kupil navedeno hišo v Smirr.i Saidi Hassan. V njej je stanoval samo 8 dni, nato pa odpotoval in se ni nikdar več vrnil v Smirno. Hassan je pisal v Carigrad ter obvestil ženo svojega gospodarja Spahema, da so le-tega v Perziji ubili roparji in mu uplenili vse premoženje. On sam se je komaj rešil in po najstrašnejših naporih dospel v Carigrad. Spahemova žena je od žalosti kmalu umrla, njeno triletno hčerko pa jc vzel v svojo hišo Hassan, ki se je bil v tem oženil. Odgajal je deklico s svojim sinom. Živeli so v velikem obilju. Ko sta o-troka dorasla, sta se vzljubila in Hassan je dovolil, da sta se poročila. Kmalu po poroki pa pe Hassan iz neznanih vzrokov izvršil samoumor, a zača-sa svetovne vojne je umrla tudi njegova žena. Ostala sta le še Hassanov sin in Spahimova hči, ki sta živela v srečnem zakonu. Sedaj je potres odkril Hassanov zločin, ki sta vsled
Državljanske pravice zakonskega otroka.
Otroci ameriškega državljana, ki so se rodili v inozemstvu ! po očetovi naturalizaciji, so tudi ameriški državljani. Ali to državljanstvo ne prehaja na otroka, čegav oče, dasi ameriški državljan, ni nikdar stanoval v Združenih Državah. Z drugimi besedami: v slučaju stalnega bivanja v inozemstvu se ameriško državljanstvo podeduje le do druge generacije.
Tak slučaj je rešilo Vrhovno sodišče dne 6. junija 1927 v pravdi Chin Bowa, ki je zahteval pripustitev v zemljo, dokazujoč, da je ameriški državljan. Dognalo se je, da je bil njegov stari oče ameriški državljan, ker se je rodil Združenih Državah. Njegov sin, oče Chin Bowa, dasi se je rodil na Kitajskem, je bil tudi Prišeljeniške pravice zakonske-ameriški državljan v zmislu |	ga otroka.
Revised Statutes 1993. Ali do i Otrok, rojen v inozemstvu rojstva svojega sina Chin Bow po očetovi naturalizaciji, je on ni nikdar stanoval v Zdru- sam ameriški državljan in se ženih Državah in se je tu na- priseljeniški zakon njega ne stanil še le po njegovem roj-1 tiče. On more priti v Združene stvu. Vsled tega so priseljeni- Države, kadarkoli hoče. Tudi ške oblasti smatrale, da Chin Bow ni ameriški državljan in so mu zabranile vstop v zemljo. Vrhovno sodišče Združenih
ako ima kako bolezen, radi katere bi bil inozemec izključen, se mu ne more zabraniti vstop v zemljo. Na primer, ako je
Držav je enc^lasno potrdile** tako dete umobolne, ima ven-
odločbo priseljeniške oblasti. V tej razsodbi pravi sodišče med drugim:
"Združene Države trdijo, da točka 1993, glaseča se: 'državljanska pravica pa ne sme prehajati na otroke, katerih očetje niso nikdar stanovali v Zdr. I Državah' — pomenja, da le i otroci, katerih očetje so stanovali v Zdr. D^ažvah pred nii-hovim rojstvom, postanejo c\-žavljani po tem predpisu. Te-žitelj trdi, da bivanje očeta kadarsibodi pred svojo smrtjo
dar pravice priti v Združene Države, ker je ameriški državljan.
Otroci rojeni v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo pa ostanejo inozemci, c^>kler ne stopijo na ameriška tla pred svojo polnoletnostjo. Ameriški državljan pa ima pravico zahtevati izvenkvotno priseljeniško vizo za svoje otroke, rojene v inozemstvu pred njegovo naturalizacijo, ako ti otroci nimajo še 21 let in ako niso poročeni. To so predpisi novega
vpravičuje državljanstvo sina, zakona, ki je sedaj stopil v ve-kadarkoli naj se ta rodil. Te' Ijavo. Poprej so otroci med 18. nasprotne trditve so provzro-j in 21. letom vživali le pred-čile, da se to vprašanje reši. . . j nost v kvoti. Sedaj vsi otroci do Podedovanje državljanske pra- 21. leta smejo priti izven kvo-
vice nastopa z rojstvom otroka in ne s smrtjo očeta."
Otroci, rojeni v inozemstvu pred očetovo naturalizacijo, ne postanejo ameriški državljani, razun ako on dobi državljanstvo, ko niso otroci še dosegli starost 21 let in ti otroci stanujejo v Združenih Državah
te. Ameriški državljan pa nima nikakih posebnih pravic glede prihoda sina ali hčerke, ki sc starejši od 21 let; ti morejo priti le kot navadni priseljenci brez nikake prednosti.
Dostikrat se dogaja, da sin ali hči ameriškega državljana, (Dalje na 4. str )
nokrvno je stopil s svojo veliko poizvedovanja oblasti zvedela
na blagoslovitev po Rt. Rev. John Wardu.
Dal Bog, da bi trud požrtvovalnih faranov in dušnih pastirjev, ki so od početka do zdaj pripomogli do tega, rodil obilo dobrega sadu. Blagoslov božji naj rosi na to ljudstvo in njegovo plemenito delo, ki je zdaj dokončano. Nova zgradba naj stoji še poznejšim rodovom kot spomenik ih naj bo svetilnik onim, ki iščejo Resnice.
zanjko, na bojišče. To vam je bil nenavaden par, stari lovec in njegov nasprotnik, ki se je zdel ves divji in ki mu je pena dobesedno lila iz gobca. Toda Defosse je bil pameten. Prvi met ni uspel, tako je ovil vrv še enkrat z istim mirom, kakor da se vadi. Zmaj je sekal s svojimi kremplji divje okoli sebe. Defosse se je postavil čisto blizu za njim in mu vrgel laso okoli vratu. Konec vrvi smo pritrdili okoli nekega drevesa. Potem smo mu z drugo vrvjo ujeli rep, da ni mogel s tem orožjem napraviti nobene škode. In sedaj je bil razo-rožen.
ŽIVLJENJE PREKAŠA DOMIŠLJIJO.
V Smirni odvažajo razvaline hiš, ki jih je porušil zadnji potres. Pri tem so v neki hiši naleteli na strašno najdbo.. Našli so votlino, ki jo jfe zapirala železna plošča, a v votlini je ležalo kakor mumija izsušeno človeško truplo/ ki je bilo za noge privezano k tlom. Okolu okostnjaka so ležali lističi, na katerih je bilo s tresočo se roko napisano: "Moje ime je ŠIRITE AMER SLOVENCA!
zanj tudi zakonca. Odkritje ju je tako pretreslo, da sta se skupno zastrupila.
-o-
GRAGOCENE ŽIVALI.
Največji živalski park v Evropi je brez dvoma v Londonu, katerega imenujejo na kratko "cu". Tukaj tudi diktirajo cene raznim živalim in je torej londonski "cu" nekaka živalska borza. Seveda pa se mora ta "borza" ravnati po povpraševanju in dobavi. So tudi take živali, katere sploh nimajo nobene cene, tako n. pr. žirafa. Odrastlo žirafo namreč ni mogoče po železnici transportira-ti. Kače velikanke prodajajo po dolžini, a velikanske želve po uteži. A tudi tu niso cene enake, kajti dobro razvita zdrava žival vrže vedno več kot pa zaostala. .Nosorog je vreden povprečno po 5000 dolarjev, povodnji konj 4500 dolarjev, slon 3500 dolarjev, mlada žirafa 3000 dolarjev, cebra 750 dolarjev, pingvin 875 dolarjev, medved 350 dolarjev, rajska ptica 200 dolarjev in opica 40 dolarjev.
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potoni!
MI RAČUNAMO:
Za ameriške		dolarje:	Za dinarje:	
8 5.00		$ 6.15	200 Din	____$ 4.45
10.04	. _. a.	11.25	500 Din	---- 9.80
15.00		18.86	1Q00 Din	___ 13.90
20.00	i,	21.45	1500 Din	___ 28.00
25.00		28.56	2000 Din	_ 87.00
86.00	.. .....	86.7«	8000 Din	__5&40
50.00	rm i ...	61.00	4000 Din	_ 78.60
75.00	---	77.80	5000 Din	___ 91.60
100.00	-----...	108.00	10000 Din	___ 182.00
200.00		204.50	15000 Din	_ 278.00
300.00	........	800*00	20000 Din	_____ 888.00
400.00	........	407.60	80060 Din	___ 648.00
900.00	........	509.00	400«) Din	____ 724.00
600.00	........	810.60	50000 Df s	_ 90*00
700.00		712.00	60000 Din	__ 1082.00
800.00	i	818.00	70000 Din	_ 1360.00
900.00		914.00	80000 Din	_ 1443*00
1000.00	-----	1016.00	90000 Din	- 1620.09
Za pošiljke po poiti m sprejema m				m* Hon17
Orders, American Repress ček, ali pa bančni draft. Osebnih Čekov po pošti ne iprajtmasia
Nobenih dragih pristojbin in nobenih odbitim ? Evropi
Metropolitan State Bank
2201 WH3T 22ad STRUT, CHICAGO* U;
MNpr
is ftwvao md 9iOQ nJutvnf poidnaw Ob torlrfh la eobodh dm 8:30
KAPITAL IN PREBITEK s
PROMET IN VIM HAD $3^98,000.00
■ IwttMhi
J
Stran %
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek", 28. junija, 1928.
POUK O TEM IN ONEM.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
ki so dobili dovoljenje za iz-venkvotno vizo, ne morejo priti v Združene Države kakor so le po 21. rojstnem dnevu. Starost ob dnevu prihoda ne ovira priseljence ve pravice do Vstopa. Glavna stvar je ta, da je bila prošnja, vposlana zanj v Washington, odobrena, pred-no je dovršil 21. leto.
Druga stvar je, ako se sin ali hči, katerim je bilo dovoljena pravica do izvenkvot-nfi vize, med tem poroči. Priseljeniška oblast zastopa stališče, da je bila s to poroko iz-venkvotna viza razveljavljena. Vzrok je bržkone ta: otrok a-meriškega državljana, poročene ali neporočene, postane a-meriški državljan, ako je pri-puščen za stalno v zemljo pred 21. letom. Ta sin bi potem imel pravico poslati izven kvote po i svojo ženo itd., kar bi se pro- j tivilo z namenom priseljeni-/ skega zakona od 1. 1924.
Državljanske pravice nezakonskega otroka ameriškega državljana.
Državljanstvo nezakonskega otroka, rojenega v inozemstvu, ki ga je privedel v to zemljo eden od njegovih roditeljev, je vprašanje, ki ni rešeno de-firitivno. V splošnem vel ji mnenje, da tak otrok pridobiva državljanstvo svoje matere;. K?, drugi strani se dostikrat dog? "3, da moški ob svoji naturalizaciji dajejo vpisati tako nezakonske otroke v svoj državi; h ns ki pa p i r. Priseljeniške pravice nezakonskega otroka.
Nezakonsko dete se glede svojih priseljeniških pravic ravna po materi. Ako mati postane ameriška državljank.-;, ona more zahtevati za tako dr-
i
te iste pravice, kot jih imajo j
zakonski otroci ameriških dr-!
žavlfanov. Ona vloži prošnjo!
. . i ] (Form 633) r.a isti način z,
nezakonsko dete kot za zakon-f sko. Nezakonski oče, na drugi strani, ne more dobiti svojega nezakonskega "troka, rojenega v inozemstvu, kot izvenkvo*-nega priseljenca, razun ako je otroka legitimiral vsled poroke z njegovo materjo ali vsled kakega drugega formalnega postopanja.
Držav) :arskc nravice pastor- i
i
k.a ameriškega državljana.
Državljanstvo očima nima nikakega vpliva na državljanstvo pastorka. Dokler oče živi, otrok prej eni a državi j anstve od očeta. Ako pa mati po očetovi smrti postane ameriška državljanka, postanejo njeni v inozemstvu rojeni otroci, ki nimajo Še 21 let, tudi ameriški državljani, ako stanujejo v tej zemlji oziroma-ako se priselijo sem pred svojo polnoletnostjo. Ako se inozemska mati, raz-poročena ali vdova, zopet poroči z ameriškim državljanom, nima ta okolščina nikakega vpliva na državljanstvo njenih mladoletnih otrok, rojenih v i-nozemstvu in ga tudi nikdar ni imela. Pred Cable Act od leta 1922, ki je ustanovil neodvisno državljanstvo žen, je taka žena avtomatično pridobivala državljanstvo moža in zato so njeni v inozemstvu rojeni otroci postajali ameriški državljani, ako so bivali v tej zemlji pred svojo polnoletnostjo. Od 1. 1922 naprej pa državljanstvo moža nima več vpliva na ženino. Zato taka žena ne postaje ameriška državljanka vsled poroke in tudi njeni otroci e-stanejo inozemci. Priseljeniška pravica pastorka.
Nikak ameriški državljan, moški ali ženska, nima pravice zahtevati izvenkvotno ali prednost vizo za pastorke. Le resnični roditelji imajo to pravico.
Državljanske pravice adoptiranega otroka ameriškega državljana.
Smatra se, da adopcija v ni-kakem slučaju ne vpliva na državljanstvo adoptiranega o-troka. Ameriški državljan ne more potom adopcije prenašati
svojo državljanstvo na inozemskega otroka, niti ne more ino-zemee potom adopcije odvzeti državljanstvo ameriškemu državljanu.
Priseljeniške pravice adoptiranega otroka ameriškega državljana.
Ameriški državljan sme zahtevati izvenkvotno vizo za adoptiranega otroka le tedaj, ako se je taka adopcija formalno izvršila pred 1. januarja 1924. in to na tak legalen
NEKAJ IZ AMERIŠKEGA
POLITIČNEGA SLOVARJA.
Ameriška politična govorica vsebuje na stotine dialektalnih (slang) izrazov, ki jih človek ne najde v nikakem slovarju in se vendarle rabijo v časopisih ali kjerkoli se govori o politiki. Tu je mnogo političnih gesel, narečnikov in fraz, ki osupnjajo novodošleca, pa naj prihaja tudi iz Angleške. Vendarle je potrebno, da jih človek razume, ako naj sledi raz-
način, kakršen je predpisan v • umno političnim dogodkom.
zemlji, kjer se je adoocija izvršila. Pod temi pogoji ima a-cloptirani otrok iste pravice kot pravi otrok ameriškega državljana.
Naturalizacijske pravice po materi.
Državljanstvo žene nima vpliva na državljanstvo njenih v inozemstvu rojenih mladoletnih otrok, dokler oče živi. Ako 1)1 ona sama postala ameriška državljanka in mož ostal inc-zemec, bi otroci ostali inozemci, razun seveda ako so se rodili v tej zemlii. Izjema pa bržkone velja, v kolikor se tiče nezakonskega otroka, kar smo prej omenili. Po očetovi smrti pa se državljanstvo njenih v inozemstvu rojenih mladoletnih otrok ravna po njej, ako ona postane ameriška državljanka. Naj navaja imena svojih mladoletnih otrok v svojem državljanskem papirju. To utegne preprečiti kasnejše ne s p or a z u m e. Priseljeniške pravice po mater:
Po priseljeniškem zakonu ima žena iste pravice kot moT. kar se tiče prihoda mladoletnih otrok iz inozemstva..To je. ona sme zahtevati za izvenkvotno vizo za svoje neporočene otroke pod 21. letom. Žena kozvani ima celo več pravic kot oč Kajti, kakor smo videli, sme zahtevati isto pravico za svojega nezakonskega otroka. V slučaju, da je mož take državljanke inozemec, nima ta okolnost nikakega vpliva na priseljeniške pravice njenih o-trok.
Vstop otroka ameriškega dr-žavljana ni garantiran.
Treba dobro zapomniti si, la odobrenje izvenkvotno vize za otroka ameriškega državljana ne garantira njegove pripustitve v to zemljo. Otrok mora pač odgovarjati drugim prer;ns~,m priseljeniških zakonov. Radi tega tudi otrok a-meri-kega državljana ne bo pripuščen, ako je slaboumen a?i ima trahemu ali tuberkulozo ali kako drugo nalezljivo bolezen, radi katere zakon izključuje priseljence. Druga stvar ie z otrokom, rojenim pred očetovo naturalizacijo: tega se priseljeniški zakon ne Tiče, ker je ameriški državljan.
se bo vf&ila zadnja odločni rs senatorja* fn poslancev, ki
Zlasti to velja za leto predsedniških volitev.
Spodaj navajamo nekoliko izmed teh političnih izrazov, jih Čitatelj utegne slišati zlasti sedaj tekom predsedniške kampanje:
Agricultural Block —- (poljedelska skupina) — Ta izraz se nanaša na skupino senatorjev in reprezentativov (poslancev) iz poljedelskih pokrajin, ki so se združili v svr-ho, da zagotovijo ugodno zakonodajo za poljedelski razred. Oni se shajajo v posebne klubove seje (caucus) in imajo svojega glavnega govornika (spokesman) v vsaki izmed dveh zbornic Kongresa. Ko gre za predlogo splošnega interesa, člani "bloka" glasujejo po stranki, h kateri pripadajo, ali izjavili so, da ne bodo podpirali zakonov, ki jih
drugi razredi žele. dokler ne	v"narodnii^konv^i-
bo v za u ose en o interesom far- jah gQ ^ p.^ Garfield ia
iit» * 'Harding taki -črni konji" Poljedelski blok utegne (dark horses)>
igrati važno politično vlogo v j Drys __ Pridevek za zag0_
predstojeci politični kampanji, v&rnike prohib|cije opojnih pi_
zlasti z ozirom na dejstvo, da jač> suhače< Njim nasprottliejo
je predsednik Coolidge vetiral «mokrači» (wets)>
(ni podpisal) zakonski pred-j
log v odpomoč farmarjem, ta- Qld party> katera fraza je
- IMT>11M. m	Bl!L la prvič uporabljena 1. 1880 za
oco- | oV: -ie P1T P°kazal *vojo; republikansko stranko. Sedaj ona j moc 1. 1923 ko je provzrocil ge bo]j rabi y zasmehovalnelT]
poraz zakonskega predloga za 2mjs]u
subvencioniranje trgovska J Henchman — Beseda pome-(Shipping Subsidy nja «pokoren sluga„ in se v
politiki rabi za zvestega pri-
bitka na sodni dan. Zato se izraz rabi za vsak odločen boji ko je fiaftien kandidata končati kako socijafno zlo. ftoosevelt je populariziral ta Izraz, ko je 1. 1912 izjavil "Mi stojimo pri Armageddon in se borimo za Gospoda*.
Band Wagon — Pravi se o političarju, da je "splezal na godbeni voz" (climb the band wagon), ako se končno priključi večini, dasi je poprej nasprotoval volilnemu programu (platformi) ali kandidatu za nominacijo.
vedno podpira kandidate do-tične stranke, pa tudi država,
fiatmer State — Država, ki ki daje kaki politični stranki največ ljudskih glasov.
Big Stick — Tudi to je izraz, ki ga je Roosevelt napravil popularnim, ko je zagovarjajoč močno mornarico lžjavif: "Moremo govoriti mimo ali držati veliko palico (big stick)".
» Boss — To je profesijonalni političar, ki si je pridobil kontrolo strankine organizacije in ovladuje zakonodajne in ekse-kutivne organe. Vlada "bosov" (boss rule) je dostikrat igrala veliko vlogo v raznih ameriških- občinah.
Dark Horse — Nekdo, ki je bil nepričakovano imenovan kandidatom za kako važno
so propadli v novemberskih volitvah, afi ostanejo v Kongresu do 4. marca ko novoizvoljeni kongresniki zasedajo njihova mesta. Kongresu tekom zadnjih let se je skušalo odpraviti Lame Duck Congress potom amendmenta k ustavi, po katerem bi novoizvoljeni Kongres začel zasedati 1. decembra po volitvah mesto še le 4. marca.
Lobby — Skupina ljudi, ki skuša vplivati na zakonodaj-stvo. Ako so "lobisti" zastopniki raznih organizacij, kot trgovskih zbornic, poljedelskih udruženj ali delavskih organizacij, ki prihajajo pred odseke zakonodajnih zbornic, da izjavijo svoje mnenje, utegne njih delovanje biti povsem vpravi-čeno. Ali znani so slučaji, ko so "lobisti'' vporabili nezakonita sredstva, celo podkupovanje. Dostikrat je "lobby" jako vplivna, tako da jo nazivajo "tretjo zbornico". V mnogih državah so vzakonili postave, ki omejujejo delovanja "lobi-stov"' s tem, da zakon zahteva registracijo vseh "lobistov" ifi obdelodanjenje virov in zneskov njihovih dohodkov.
prohibierjofristf Stttdeftet itd.
PatronAfe •— Pod tem imenom razumevamo nagrado, ki
jo zmagovita stranka daje za politično podporo, najsibodi i-menovanje pristašev za javne službe, podelitev koncesij ali druge usluge. Sistem "patrona-že" obstoja sedaj v jako manjšem obsegu kot pred uvedbo takozvanega "merit system", po katerem se mora kandidat za kako javno mesto podvreči tekmovalnemu izpitju. Večina uradništva, bodisi federalnega, državnega ali mestnega, spada sedaj k "Civil Service," ali "patronaža" ime še vedno veliko polje, zlasti kar se tiče
korupcijskega sklada precej navadita pojava.
Standpatter — jčez meto konservativen političar, ki zakrknjeno obstaja (stands pat) proti vsaki predlagani spremembi. Ta izraz se navadno rabi proti odločnemu nasprotniku vsake spremembe carin.
Steam Roller — (parni valjar) — Ta fraza se nanaša na vsako skupino ali stranko, ki je s pomočjo svoje pretežne večine ali stroge organizacije prezrla vse pravice manjšine. "Steam roller" metode so se že večkrat vporabile v konvencijah in zakonodajnih zbornicah. Straight Ticket — To je gla-najvišjih uradniških mest. sovnica, v kateri je volilec Vladna patronaža, zlasti glede predkrižal imena vseh kandi-podelitve kontraktov, je tudi datov ene in iste politične znana pod pridevkom "pie", i stranke. Za one volilce, ki ho-Platform — Izjava politic- čejo voliti za "straight ticket", nih načel, ki jih je politična se na čelu strankine kolone v stranka sprejela in ki so obvez- glasovnici nahaja mal kolobpr, na za njene kandidate, skratka ki naj ga on prekriža. Te laj volilni program stranke. Vsaka mu ni treba posebej zaznamo-posamezna točka platforme se vati vse kandidate in se sma-nazivlje "plank" (deska). ; tra, da je oddal svoj glas za ce-
Pefh — Tcf je Volišče. Šole lo listo dotične stranke, se večinoma rabijo kot sedež Straw Vote — Neuradna vo-velilne koimsije, kjer naj volil- litev, da se poizve javno mne-ci izpolnijo in oddajejo svojo nje. Časopisi in privatne orga-iglasovnico. V večjih mestih, nizacije organizirajo dostikrat
Machine _ Politična org?- =zlasti v Preobljudenih okrajih, take prostovoljne volitve, da
nizacija pod despotično kon- se na voliIni dan tudi Račune, se izve, kakšno je javno mne-trolo, kakršne dostikrat najde- kollbe m tudi privatna stano- nje o tem ali onem vprašanju,
G. O. P. — Kratica za Grand
ŠIRITE AMER. SLOVENCA I
mornarice Bili).
Angel — Bogataš, ki prispe- staša političnega" "bosa va mnogo denarja za financi-
ranje volilne kampanje kake-a važnega kandidata. Preiskave kongresnih odsekov so razodel e mnogo takih "angelčkov", ki so podpirali kake kandidate. Strogo se ugovarja proti taki podpori zlasti tedaj, ako "angel" utegne imeti kak dobiček iz uspešne izvolitve dotičnega kandidata.
Ananias Club — Pokojni Theodore Roosevelt je prvič nadel to ime svojim političnim nasprotnikom, ki jih je oblo-ževal zavijanja resnice. Reči o komur, da spada v Ananias Club, je toliko reči, da je laž-nik. Izvirnega Ananias je po starodavni povesti zadela kap, ko je skušal legati o znesku svojih darov za apostelja Petra.
Armageddon — To je po
novem testamentu kraj, kjer
5SS



mJ
'A
1
SPOMLADNE OBLEKE.
Naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo spomladnih in letnih oblek za može in fante, vsake barve in velikosti. Pridite in o-glejte si jih!
Ravno tako imam veliko zalogo obuval, s katerimi vam postrežem v zadovoljnost!
v
Cene zmerne, blago jamčeno, — postrežba točna!
Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost!
FRANK OPEKA
Trgovina z mešanim blagom in obuvali.
S02 — 10th STREET	WAUKEGAft, tLL.
Invisible Empire — (nevid-ljivo cesarstvo) — Po tem imenu se dostikrat nazivlje Ku Klux Klan organizacija, ki pred vsem zagovarja prvenstvo "belokožnih protestantov".
Lame Duck (hroma raca)— Političar, zlasti član Kongresa ali kake državne legislature, ki ni bil ponov. izvoljen, ali nadaljuje v svoji funkciji, dokler ni njegov naslednik zaprisežen. Tekom takozvanega kratkega zasedanja (short session) Kongresa od decembra do 4. marca v letu po splošnih volitvah, se nahaja v njem mno-
mo v državah in mestih, kjer, ena izmed strank ima vso moč v svojih rokah. Na čelu "m£-šine" stoji "bos". Za njim stojijo manjši "bosi", kot okrajni ali mestni, potem vodje mestnih okrajev (precincts) in drugi pomagači, ki jih zovejc "boys" ali "heelers". Ti dobivajo nagrado za svoje politično delovanje v obliki manjše ali večje službe, ako stranka zmaga.
Večkrat se je že poskušalo razbiti mašino" v mestih, kjer take politične, organizacije prevladujejo, tupatam tudi vsaj z delnim uspehom ko kon-didati "mašine" niso bili izvo-leni.
Party Emblems — Strankini znaki) — V mnogih državah je navada natiskati na čelu strankine kolone v glasovnici (ballot) kak znak, ki označuje dotično stranko. Prvotno se je to delalo za olajšavo nepismenim volilcem. Znak demokratične stranke je navadno divji petelin in tujerodni volilci se pozivajo, naj glasujejo za "veliko pišče" (big chic). Republikanski znak je orel in nevednim volilcem dostikrat po-kazuje srebrnjak, češ naj volijo za "ptico na dolarju". So-cijalistična stranka rabi za svoj znak bakljo ali tehtnico.
vanja spremenijo v volišča. zlasti pa pred volitvami.
Repeaters — Osebe, ki gla- Stump Speaker — Političen sajejo pri istih volitvah v raz- agitator in govornik, ki gre od nlh volfŠčfh ftocf imenom kogar kraja do kraja (stumping the drugega. Registriranje volilcev state) in govori pred čim večje odpravilo to zlorabo v veli-1 jim številom volilcev v dotični kem obsegu. "Repeater", ki je| državi, zasačen, je podvržen zaporu, i	-o-
Slogan (geslo) — Geslo po-	Sreča,
litične stranke tekom politične; Frvi prijatelj: "Torej ste se kampanje. Taka gesla navad-! poročili! Ali ste srečni?" — no izvirajo iz fraz v strankini■ I>rugi prijatelj: "Da. moja že-platformi ali iz govorov kan-, na je srečna, jaz pa sem pofo-didatov. "The Union and the čen!" Constitution", "Let ns have peace", "Back to normalcy", "Keep cool with Coolidge" so tipična politična gesla.
Slush Fund — Sklad*za volilno kampanjo, nabran v svr-ho, da se vpliva na javno mnenje potom nečednih sredstev. Tekom razburjenosti volilne kampanje so medsebojne ob-dolžitve o nabiranju takega
V šoli.
Učenec tovarišu: "Ti, naš j učitelj je osel!" — LTčitelj, ki
je ravno izpraševal: "No, le na glas povej in pogumno, saj morda imaš prav !"
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kaflski Slovenec!"
j^OOOOOOCKKKMKKJOO<><><K>O<>CK><><>0CK><><>0 ^OOOOSOOOOOOOOOOOO"
Phone Canal 613S
Phone Crawford 4124
2107-11 V/EST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
ii
SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director
THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE
Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan.
Phone 439. Stil Stre«! m St. Clair, Sheboygan, Wis.
JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 W*st 3th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-i — 40S0-W.
Domača trgovina za vsakovrstne hišne potrebščine"
"PRIDITE, DA SE SAMI PREPRIČATE".
Sedaj je čas, da si ogledate našo zalogo, če rabite le
malenkost, ali kakšno veliko stvar, pri nas dobite vse._
Uljudno vas vabimo, da pridete v našo trgovino vsak čas. Zelo bomo vpoatevali vaš obisk, kot sosedi.

Wis.
V sobi, kjer prebivate in kamor peljete gosta, imate radi, da je čedno. Mi imamo veliko zalogo pohištva, ki bo odgovarjalo vašim zahtevam. Leseno ali prevlečeno. Garantiramo, da boljšega ne dobite za to ceno.
Merchants k Miners Bank
GALUMET, '^ggP MICHIGAN
GltVfcic* $100,000 Vj^JS^f Preostanek $200,000 Nedatjmu dofci&fc........$190,000.
GORDON U. ČAMPB£li« predsednik THOMAS HVATŽJON, podpredsednik FRANK J. KOHLliAAS, V. P. in bla«. E. H. MANGER, pomožni blagajnik C. CJUDLif*, pomožni blagajnik 2ETER TAtalNTlNd, pomožni blagajnik.
iZVRiUJK VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO*
Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 1928. Ponos vsake matere je, da svojega ifcaleka pelje na 8prefeod v lepem vozičku.
PRIDITE POGLEDAT, DA SE SAMI PREPRIČATE.
Armstrongs Linoleum
fo? Ewrtf Rodr i« (he House
x* ^	v*l»ko zalogo karpetov in drugih preprog. Tukaj
M^iS1	linoleum prednjači v Ameriki in smo ponosni, <!a
»■TO« mi imšmo t t&tgi, da lahko t^tfežemo ob&ffstvu t w»Ijw». —-
GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEZIKfi"
- oooo<KKK>O<X>OO(>ckkk>O<kxkk>O ooooooowooacK>o«^<>oooooo<>5l
Četrtek, 28. junija, 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
8Tfw9
©	Iz avljenja in	sveta.	v s
			
fropi. Celo kolesa so na drug ^ bližini severnega tečaja. Po-J način pritrjena, tako da je v. veljniki so pokrstili novoodkri-i Ameriki vožnja z vlakom mno- to zemljo, o kateri se je potem I go bolj mirna kot v Evropi.. E-i pokazalo, da je le otočje, z
RAZVOJ AMERIŠKIH ŽELEZNIC.
; lektrifikacija železnic v Ame-' riki nima bodočnosti. Premog j je tam zelo cenen, a v zadnjih letih so pričeli stroje kurit? z oljem. V državi Texas, kjer je železnic v velikem obsegu. Vi- največ olja, so vsi stroji preurejeni za kurjavo z oljem. Ker
jenih nič manj kot 70.000 miij železnic. To se je vršilo tako
šek pa je bil dosežen v letih
■r	„	A - , _ 1880. do 1890., ko je bilo zgra- skoraj vse reke v Ameriki te
. Le človek s pogledom ctalee
v bodočnost, bi bil v početku
iznajdbe železnice mogel pro-,	i
,	j	v , . I naglo, da dostikrat v pokraji-
rokovati moderno zeleznico i 'f ' .	..	1
, , ~ • j	, ry i	inah, kjer so polagali progo, se
kakršna je danes v Zdruzenm j . J .	". . .
, v v t j 1QOr ■ i-w • ni biio nobenin naselbin m je državah. Leta 182/. je Quincvi, . .	. . . . , ,
. ,	- !	bil zelezmcar prvi, ki ie tod o-
zeleznica prevažala premog po i . ,	« ,	~ , • j	•
v . , i-i	ral ledino. Sele za zeleznico ladrnega razvoja ameriške m-
tracnicah s konjsko vprego, a! .„.. „ ... , , \ , ... . .. , . ,
so pnsli naselbeniki, a tudi tojdustrije m poljedelstva.
je bilo |	-o-
' ARKTIČNO OZEMLJE, OD-. KRITO OD JUGOSLOVANSKIH MORNARJEV.
imenom avstrijskega cesarja in deli iste z imeni drugih članov cesarske rodovine. Dasi je ledeno ozemlje še vedno znfe-no pod starim imenom.
Franz Josef Land, kakor posnemamo iz poročila ameri-
čejo od severa proti jugu, rečna plovba ne pride dosti v po-?.tev, zato pa imajo železnice, ki vodijo od vzhoda proti zahodu tudi še v dobi avtomobila posebno vlogo v življenju
tračnice so bile lesene. Leta
10or* > i	it ,. ■ ne povsod, ograjenih
1S29. je bila prva lokomotiva t	. J , . . .
-rj- j ~ , . mnogo mili zelezmc. na kate -.grajena za Hudson zeleznico, i .. * _ _ J' . ...,
, , iooi • t> m-	i nh se dolga leta ni bilo noo<
a ze leta 1831. je Baltimore-1
>hio železnica razpisala 1000 'olarjev nagrade za najboljši -■troj. T ^ta	je tako zvana
lokom- i! a "Vašington" vzburila pozornost, kajti s to je bilo mogoče voziti tudi vkreber. Prva "Clinton" lokomotiva ter vozovi pri nas, je razstavljena r? neujorškem glavnem kolo-
nega prometa in so železnice izkazovale le izgubo. Dandanes pa je z gradnjo novih železniških prog skoraj pri kraju. Da, celo več manj pomembnih prog so že opustili, oziroma razdrli, kajti avtomobil je danes pač mnogo udobnejše prometno sredstvo, kot pa železniški kupej. Velik"
Bilo je v zadnjem času veliko govora o arktičnem otočju Kaiser Franz Josef Land, katero je italijanski general No-bile preletel s svojim zrakoplova m v svoj
tesno nakrcano s plovečimi ledeniki in skozi te morajo prodreti parniki, ki plujejo iz Rusije ali Norveško v Franz Josef Land.
Ker se to ozemlje nahaja toliko bolj na severu kot Spitsbergen in toliko bolj proti vzhodu, tako da je bolj od-tegnjeno ogrevajcčemu vplivu velike morske struje Gulf
škega zemljepisnega društva,. Stream, je Franz Josef Land
n . i tudi oddaljeno prvi polarni eks- ■ „ .	J
j	.	tečaja.
iciji, predno se je ponesrc-1
obstoja iz skupine otokov. Tri desetorica izmed teh je deset milj in več dolga in mnogo drugih je manjšega obsega. Nekateri otoki so pa celo do 50 milj dolgi. Otočje leži, kar se tiče zemljepisne širine, nekoliko bolj severno od otočja Spitsbergen in njegovo središče je toliko daleč proti vzho du od King's Bay na Spitsbergen, kolikor je New York vzhodno od Detroit?.. Toliko je oddalje proti severu od severne obali Rusije in Norveške-kelikor je Chicago severno od New Orleansa. Ravno toliko jc od severnega
jpe
j čil ob povratku iz severnega i tečaja. Mnogi so tudi mislili,
dvoru. V početku železnic so ...	,	, . . .
....... . . , . razlika med evropskimi m 1 , •	___, ,
lili, da je potovanje s temi ... . . v . : . . J .. i da je morda prišel na kopno i • i -i •	imenskimi zelezmcami je tuui!-^	f T ,
• i.rno i;: Meki angleški poro-1 ,	J	Fran z Josef Land.
, . . , j	■ i v tem. da tu
alee .] - pisal, da prevažanje j
; lezr.1' -o n pr. trgovčeve
rn '.rane tako pretrese, da ko pr-i] > r-a cilj v Newyork, niti rc vr t)o kaj je prišel in mora dom . pisati po informacije. Ko /3 leta 1831. peljal prvi
•	rik po Hudson železnici, j;"1 roj bruhal iskre v velikosti ".«! n. in ker so potniki takrat ■deli tudi na strehah, so bili ■i osmo jeni. kakor tudi dež-
i. s katerimi so se branili ■ >d nonavac'.nim dežjem. Ve-ik rmeda je nastala, ko so n i k' m 'pričele goreti oble-Ob ccsti je bilo polno rad.o-dnežev, ki so prišli gledat .• eznega konja od daleč. Pri •:anju lokomotive so se ko-' ki so bili vpreženi v vozo-radovednožev, plašili, s-1 nenjali in pobegnili. Na ceH i >gi je bilo videti vse polno I:t<.ajoČih konj. Vozovi niso l)i!i pripravni, '»il neznosen in
•	u voza je stal
ne poznamo pr-jve^a, drugega, tretjega, ali celo četrtega razreda kot n. pr. v Nemčiji, ali v Bosni. — Tu je za vse potujoče en sam razred, le kdor hoče posebno udobno potovati, ta doplača nekaj ter se vozi zato v Pull-ma novem vozu, kakršni sr tudi že mo evropskih železnicah videti. Stroji in vozovi so dr.:-
-ak njih je i vsakem kon-r> ena r-ee. V
ini peči so se potniki pekli,
i o
A .J
ljem })a zmrzova

gačne konstrukcije kot pa v Ev
To severno ozemlje je bilo odkrito povodom arktične eks-pedicije avstrijske fregate v letih 1873-74. Poveljnika te eks-pedicije Paver in Weyprecht slovita kot odkritelja, ali moštvo fregate je večinoma obstojalo od naših mornarjev. Njihovi odločnosti, pomorski izurjenosti i:i vztrajanju gre pravzaprav slava na tem odkritju !
r]	'"I
GCtedaj nepoznane
?Iorje med severnim delom otočja Spitsbergen in severnim delcm Franc Jožefove zemlje ie navadno zmrznjeno v vsej svoji daljavi, tako da je plovba proti severu redkoma mogoča. Celo manjše morske ožine med posameznimi otoki Franc Jožefove zemlje so večno zmrznjeni, dočim širše ožine do?tanejo riroste ledu v polet-iu. Med južnim delom Spits-bergena in Južnim delom Franc Jožefove zemlje se dostikrat najde odprto morje po-zemlje v'leti. Bclj proti jugu je morje
Pripravna pot i\/f i i
udi spalne vozove so ze m malu po otvoritvi, a poste'!f' :h so bile v treh nadstropjih, "dor je imel tam o kolu pol-lUgi meter "čez pas"', ta ri •logfl raiunati. da bo soal v
! i
takih ternih vagonskih poste- i !' ih. Leta 1867. je neki mlade-' ni - z imenom Pullman preb'l \ vlaku nor', katere ni mogel j czabiti in kar mu ie dalo mizi na izboljšanje spajpih voz. znašel je spalni voz, kakršne pajdemo še dandanes, ne sa-■••i.r> po ameriških železnicah.
:ič pa tudi v vseh drugih državah. Gradba prve transkon-inentalne železnice v Ameriki bila združeni z velikanski-ui težkočami. Z gradnjo vred se je pomikalo dalje tudi mesto, kateremu so rekli "The hell on wheels" (pekel na ko-!esih). Kakor hitro je bilo ne-kaj kilometrov železnice zgrajene, so tudi mesto naložili na mzke vozičke in dalje je šlo.
Da to ni bilo kako mirno mesto, bo pač razumljivo. Le zelo strog!:v, postavam se je bilo zahvalili. da ni bilo pri tej gradnji več kot enega umora na dan. V tem popotnem mestu sicer ni bilo nikakih imobifij, pač pa en dnevni časopis, pet plesnih dvoran in 23 gostilnic, v katerih se je zabavalo tri tisoč progovnih delavcev. Do leta 1850. j imela Amerika samo 9000 milj železnic, in sicer po večini le v Novi Angliji. Na jugu in vzhodu železnice tako rekoč še poznali niso. Ze v prihodnjem desetletju, t. !. clo leta 1860. pa je obstojalo 31.000 milj železne ceste. T° desetletje je bilo namreč za Ameriko zelo dobičkanosno in ker je bilo mnogo milijonarjev. ki so darovali velike vsote za železnice in pa ker je bho zemljišče tako rekoč zastonj, je imelo za posledico gradnje

Pojasnila izletnikom daje ZASTONJ.
I/.letni urad (Outing and Recreation Bureau) na 72 \V. Adams St., je ustanovljen z namenom, da daje brezplačna pojasnila o krajih oddaljenih od Ch:-caj>a do 1H0 milj. ki so pripravna za izlete, razvedrilo in počitek. Tozadevni veščaki vam bodo pomagali urediti vse potrebno za vožnjo in izlete po nizki ceni, bodisi za en dan, en teden ali več. Tarn dobite vsa pojasnila o ribolovu, vožnji s čolnom, i^er na prostem in enakih zabav bodisi v kateremkoli kraju ali jezeru, do katerega se lahko pride po North Shore železnici. Za to postrežbo se popolnoma nič ne računa. Pokličite telefonično State 0080 ali pa se oglasite v uradu. Razne brošure s pojasnili in zemljevidi se dajo brezplačno.
/lakaj ne bi obiskali ta mesta in z družino potovali tja? Lr/.i Xorth Shore L:ne vlaki odhajajo s postaje na Ada;; s i:; Wabash.- Chicago, vsako uro v Milwaukee, Racine, Kenosho, Waukcgan, North Chicago. Drugi brzi viaki tudi odhajajo iz Chicage pogosto v
KENILWORTH
WINNETKA HUEBARD WOODS GLENCOE RAVIN IA HIGHLAND PARK

HIGHWOOD FORT SHERIDAN LAKE FOREST LAKE BLUFF GREAT LAKES ZION
MUNDELEIN LIBERTYVILLE
\ zemite to pot, da se izognete gneče na cestah. Stane vas le malenkost. Vzemite Rapid Transit "L" vlake direktno do najbližje North Shore Line postaje. Šest postaj je na južnem delu mesta, pa tudi na 223 So.* Wa-Avc. in Howard Si. Telephone Central 82S0 za infor-Avc.. in Howard Et. Telephone Central 8280 za informacije slede kretanja vlakov.
Avtomobilska zveza z podeželjskimi kraji.
Redna avl .-.lobilska zveza se vzdržuje z North Shore Line vlalci v Waukeganu ali Libertyville v sledeče kraje:
rox Lake Channel Lake McHenry
Antioch Lake Viila
Dceriisld
Lake Zurich .Woodstock Northbrook
Wauconda* Gurnee ..Techny
Tz Kcnoshe vozijo avtomobili v Powers La :e, Silver Lake, Paddocks Lake, Twin Lakes in Lake Geneva.
Chicago North Shore & Milwakee Railroad Co.
The Road of Service
še bolj značilno arktična zemlja kot Spitsbergen. Nazvali so jo'že "najbolj karakteristično polarno zemljo". Večina cto-kov obstoja iz visokih planot, pokritih z ledom. Vegetacija onih malo točk, ki so poleti | proste snega, je prav pičla; -a sej o le rastlinski lišaji, ma-hovje in neke trave. Tudi živali je malo: nekaj malo belih medvedov in lisic na kopnem in m^ežev in tulr.jev v vodi Največ je ptic. Velike jate drobnih potapljalk^ in severnih golobov obiskujejo to ledeno ozemlje od marca dc septembra. Severnih jelenov ali zajcev ni popolnoma nič.
Zanimiva in velike važnesr. za ljudi, ki bi se tam zgubil: je ogromna količina poplavljenega lesu ob obalih ožin med otoki. Ta les izvira gotovo iz velikih sibirskih rek, ki se iztekajo v ledeno morje.
H komu spada Fran z Josef Land, je sporna stvar. Avstrijska fregata z našimi mornarji ga je odkrila in raziskali r-o ozemlje Angleži, AmeriiiancL. Rusi in Italijani. Rusija ga je! 1. 1914 neuradno proglasila za! svoje ozemlje, isto pravico l;a-[ je uveljavlja sovjetska vlada.) Velesile niso se izjavile se nikdar o tem, tako da je Franz j -To^ef Land še vedno smatrati j kot zemljo nikogar.
-o-
Lažnjivca.
Mama: "Franček, zakaj pa
Sreča v nesreči.
Družina se je pripeljala z avtom na polje in ga pustila na cesti, da se je vlegla v senco. Po kratkem odmoru pride nazaj na cesto, ali avta ni bilo. Mali sinček je hitel naprej o-krog po ovinku in se je vesei vrnil: "Mi imamo pa srečo v nesreči! Tat, ki se je hotel z avtom odpeljati, je zavozil v skalo in ni mogel naprej, kei se je avto razbil!"
Od peresa živi . . .
V kavarni sta sed ^ dva pisatelja. Enemu gre zadnji ča zelo slabo. "No, kako ti gre?
a vpra-
io s pe 'Tako.
cim se preživljaš;
-
tj : '.m
■)-.j n-
sa pnjateij. — resom," mu odvrne. A pravzaprav Vr. "V Ameriki kom, da mi gre zz! > me -naj podpirajo."
ŠIRITE "AMKU OVF.iVr-A
NAŠI ZASTOPNIKI
Ant. Jaksetic, potovalni zastopnik.
se ne igraš s tem pridnim deč- j kom?" — Franček: "Nočem, j on je lažnjivec." — Mama:; "Kako to?"—Franček: "Vprašal sem ga; koliko bratov ima. pa je dejal, da enega. Potem j pa sem vprašal njegovo sekiri-! co, koliko bratov ima, pa je rekla, da dva!"

Ima
Največ odjemalcev
Nekoliko nad dve leti, Budweiser Real Quality Malt Syrup je postal najbolj priljubljen in se ga največ proda od obale do obale. In sicer iz razloga, povedanega v treh besedah: Anheuser-Busch kvaliteta!
To je mogoče le, ker mi vztrajamo pri tem, kar je dobro za navaden slad ni dobro za Budweiser Malt. Vse operacije v našem $40.000,000 podjetju so pod nadzorstvom najboljših ameriških strokovnjakov—naša garancija je kvaliteta.
Navaden in hmelov okus—Strogo unijsko podjetje Sladni sirup poveča živežno vrednost.
ANHEUSER-BUSCH, St. Louis
Western Sales Corporation
1525 Newberry Ave. Distributors	Chicago, 111.
COLORADO: Canon City. — Ana Snsinan. Colorado S^rin^s. — M. TCapsch. Crested Euttc, — Martin Težak. Denver, — G. PavI.skoHch Leadville, — Rev. M. 7r>: k, T-iii Železni kar.
Pueb-o, — Rev. P. Cyril. O.S R
I. Meglen
ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rese Smole. W. Pullman - Chicago, — rrc.iin Cfbrirl.
Elmhurst, — KaroH;;a Milost. Granville, — Frank Perse. Galesburg, — Anna Dolin'ek. Joliet, — M. Blnth, Jos. F. M ihicl Jc-^n Kramarich.
Rockdale, Joliet, III. — M. Kosteli.
Salle, — \nton Strukel. Lockport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Drashie-Psoria, — Mary Za'mkuvec, \:ath Paoich
So. Chicago, — Ant. P.akse. Waukegan, — And;-.- v Ko.'ir.
INDIANA:
Elkhart, — Alary Oblak. Indianapolis, — T.-iv.is l-Tomlanc. Porter, — A. Kerzi.aritz.
KANSAS: Franklin. — John Dobravcc. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Muibery, Kar.s. — Mrs. B. O m :•.:;:: t Wathena, — John Frank*«-, if'-. West Mineral. — Mary Plankar.
MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljaa. Detroit, — Rev. B. Ambrožich. Grand Haven, — Ang. Resner. Iron Mountain, — FLath. lIcDcit^ Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. St. Charles - Saginaw, — John Gri-čar.
MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank GkL kar. Chisholm, — B. Globocnik. E»y, — Mrs. V. Marn. John Qtrin, Tos. Peshell.
Eveleth, — Juliana Kastelic, Frances Kvaternik, Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank U'car. Greaney, — U. Babich. Hibbing in okolica, — Tor Zj>c. ICeewatin, — Mpry Kolar. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Rcdore. — A. Mlakar. Rice, — Rev. J hn Tr ' -c Sartell, — John T'nr.t;staler. Soudan, — Frances Lou shin.
MONTANA: Eutte, — Marko Gornik. East Helena, — Frances Aaibro.
NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Scbneller, Gowanda. — J. Zevnik, Karel Strni sh a.
Little Falls, — A::.alia Fur'.an. New York, — Rev. K e rubin Begel.
OHIO:
Barberton, O. — i' -v. A. L. P.oi;;-.,irli, Joseph !..'.-' ■ . A. '.'Jkohs.
Bedford, — Frank S'.avec. Bridgeport, — L. Ilui.e.
CUvsiand, — Mike P« klar. K> . I. L'0:r.	R; .-. M. Sla-.. R, v. M.
Conneatit. — Kcnmcre, O. Notinffham, -
- Alcis Messer. Marv ^Tcvzek.

Lorain,
Jennie lntihar. Mamie P- ; u-v
P E N N S Y L V AIVIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Am-Jiidge, — j :.-iic Sveg. 1. Beadling, — Nikolaj Siiuo-ich. Bessemer, — M... Eraddcck, — Joseph Lisjak. Bridgeviiis, — Elizabeth Graclishar. Burgettr-town, —- J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič.
Cairnbrook, —		^L-la Sr	t kc.vic
Durant City, —	.. r	ink De	JCVC.
Duryea, — A. P	i:-na	t. Am.	Sweit.
Parrel!, — Anna	Lu	mpert.	
Fere-1 City, —	Am	ia P.rtz	nick.
Homer City, —	k 1 a	ry Gor	ichan.
Homestead, —	It.-.	Simc;c	
Imperial, — Pa	il J	asnnik.	
Johnstown, —	Andrew T		cniec.
Pristau.			
Moon Run. —	I'M"	b Dm:	ler.
Morgan, — M.	Der	loviek	
Olypr.ant, — M:	r v	Zore.	
Pittsburgh. —	Toht	i Golo'	)ich.
Weselich. G. Verbanc			
Sharpsburg,	o!m	Skoff.	
Steelton, — An	on	' !' ■!	h. Do
eja Denrics, Ana	Lo		
Vandling. — Fr	ank	PJOTC:.	
West Viev, —	OS	Jri.-ki.	
G-
WISCONSIN:
Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar.
Mri-*. Riionia. Racir.e, — M it; \*:---.:.k. Sheboygan,— Michael IVogar, John Udcxich, ii.'rie Prislar 1. Tioga, — Ludvik PeruJck. Wauwatcsa, — Ivanka Zavodnik. Wnlard, — Frank Perovshek.
WYOMING.
I'cmmercr, Sublet, Diaincndville,— i:r: nk ' Insenstoin.
Rock Springs, Wyo. — Rev. v. Schiffrer, Uršula Ivsek, Ant. Lesk >-vie, Jr.
MISSOURI:
Karviel, Mo. — John Breznik. Kansas City, Mo. — Mathew Pa-pich.
Neelyviile, Nayor in Poplar Biulf,
Mo. — Ant. Slane.
St. Louis, Mo. — John Milielich.
CANADA:
Montreal, Que., Canada. — Mart. Geld.
Nelson, B. C., Canada. — Fra ik
Mlakar.
Princ George, 3. C., Canada. — L:r. Saje.
-o-
San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar.
Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. G> lob. George Ferenchak.
So. Omaha, Nebr. — Ant. Krnsoyec. West Linn, Cre^ — Marija Plantan. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Helper Utah. — August Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan Richmond, W. Va. — Xich. Bado-vinac.
Thomas. W. Va. — John Lahajnar Pierce, W. Va. — John Jurca.
A A A r^ A
BM-69
KAKO SE JE IZSE-BILA REVM ATIZMA
Aredoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Htirst, ki živi na 204 Dav.!s Ave., F-101, BloominRton. lik, tako hvaležna, da si prizadeva, kjer ie more. še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu.
Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ,qa pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čistp brezplačno. Pišite takoj, da ne pokabite.
•rif *



XMEFYKXNBKi SLOVENEC
Četrtek, 28. junija, 1928.
■ ■ M. ^ A	
■ i 7IT1T r» i A	L* II ■■■ »
1 I # 1 i I\1 1 1 11	
U LU nijLA	muniiifiiioininiiiucO imioniiiiuior«
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
Nabil je puško in jo položil poleg sebena rnizo, pripravljen je hotel biti za vsak slučaj.
Nato je vzel pismo in ga odprl. Pisava je
bila ženska.
Bral je pa tole.
Gospodu poročniku Arnotu!
Upam da dobite tole moje pismo še kedaj v roke Ne morem si misliti, da bi se nezna-nemu belemu junaku, ki Vam je hitel na pomoč, ne posrečilo rešiti tudi Vas, kakor je re-sjl mene iz rok črncev. Zaupam na njegovo moč in na njegov pogum, zaupam pa tudi v Boga ki ne more dopustiti, da bi našli smrt za svojo plemenitost, ki Vas je gnala v divjo
džunglo meni na pomoč.
Iskrena zahvala, gospod poročnik, za vašo velikodušnost! Vaša dolžnica sem za vse življenje. Če se kedaj spet vrnete v svet, ne pozabite se oglasiti pri nas!
Čakali smo Vas teden dni. Nato pa je kapitan križarke izjavil, da se ne sme več muditi tod, in odpluli smo na Francosko. Pustili smo Vam v koči živil, obleke in streljiva m drugih reči za dober mesec. Upamo da Vas do tedaj pridejo iskat.
Še nekaj Vam moram sporočiti.
Koča ki smo v njej stanovali, je last nekega gospoda Trzana. Zdi se da je Anglež. Vsaj listič, ki smo ga našli nabitega na vratih, je bil pisan angleški. Gospoda samega nismo nikdar videli. Če pride h koči, mu prosim povejte, da se mu prisrčno zahvaljujem za njegovo gostoljubnost. Ničesar nismo pokvarili v njegovem stanovanju, še mnogo reči smo mu pustili, ki bodo koristile njemu in
Vam.
Še nekaj.
Če ste se sešli s tistim neznanim belim junakom, ki je rešil življenje meni in kakor lipam tudi Vam, mu povejte tole:
Svoje življenje mu dolgu jem. Rešil mi ga je. Čakali smo ga teden dni, pa ga ni bilo. Naj si pride po plačilo. Povejte mu, da je A-merika moja domovina in v mestu Baltimore da stanujeva z očetom. T km bova čakala nanj, vsikdar nama bo dobrodošel, če mu je sploh kaj na tem da bi pustil svojo džunglo
in šel v svet.
Dobri Bog naj čuva nad Vami in nad velikodušnim junakom ter vaju srečna in zdrava pripelje nazaj k vajinim prijateljem!
Ine Porter."
Dolgo je strmel Arnot na nežno dekliško pisavo. Veselo upanje je zvenelo iz vseh vrst. Tako pač piše mlado dekle, ki ima srce polno lepih nad, si je mislil.
V resnici pa so izbrane Inine besede le slabo prikrivale prepričanje, da od odhajajočih nihče več ni verjel na njegovo vrnitev.
Zakaj ga niso prišli vnovič iskat, če so bili tako za trdno prepričani, da ga je beli junak rešil? Zakaj niso vsaj posadke pustili pri koči*' Zakaj mu niso v pismu obljubili, da se vrnejo in ga poiščejo —? Arnot, časnik fran-corske vojne mornarice, je dobro vedel, da križari vsakih par tednov v teh vodah kaka bojna ladja, francoska ali pa angleška.
Niso več upali na njegovo rešitev in Inino pismo je bilo zgolj vljudnost —.
Tako je premišljeval in ugibal. Morebiti vidi prečrno, si je prigovarjal, morebiti da samota in zapuščenost tlačita njegovo dušo —. Pa pometati si ni mogel.
Obup in bridkost sta ga prevzela, vrgel se
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo in pizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
(Dalje prih.)
bS
iS
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotalio vsem trgovcem obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angle Sko in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobene premalo.
M
AMERIKANSKf SLOVENEC
1849 We»t 22nd Street, CHICAGO, ILL,
Naročite knjige iz seznama
Naših knjig.
<>0<>0<>0<><><><><><><K^	<
PISANO POLJE
je na ležišče in si zakril obraz.
Ura ali kaj je minila.
Tedaj je nenadoma dvignil glavo in napeto poslušal.
Ali ni nekaj zaškrtalo pri vratih —? Kot bi kdo poskušal odpreti.
Arnot je planil k mizi, zgrabil puško in napel petelina.
Mrak se je delal, tema je bila v koči, pa videl je, kako se je premaknil zapah.'
Arnotu so vstajali lasje —.
Vrata so se nalahno odprla. Zunaj je nekaj stalo —.
Arnot je pomeril skozi špranjo in sprožil.
n.
Arnot in Trzan zapustita kočo in potujeta v svet.
Trzan je sklenil, da se vrne v džunglo med svoje živali. Nobenega človeka noče več srečati, ničesar noče več videti, kar bi ga spominjalo na belo dekle.
Kar je sklenil, je tudi koj izvršil.
Ozrl se je krog sebe.
Arnot je bil v koči, vrata so bila priprta. Ne bo ga videl.
Neslišno je skočil po trati, šinil v drevje in izginil v pragozd.
Nikdar še ni potoval s tako divjo, brezobzirno naglico. Čutil je, da beži pred samim seboj, pred svojimi lastnimi mislimi.
Pa najsi je še tako hitel, njegove misli so bile z njim —.
Globoko pod seboj je zapazil levinjo Sabo-ro. Plazila se je skozi grmičje proti obrežju. H koči gre, je pomislil.
Kako si bo Arnot pomagal, če ga napade Sabora ? Ali pa gorila Bolgani, ali pa levinja Numa, ali pa Šita, leopart —?
Trzanu se je ustavila noga.
"Kaj si, Trzan?" je glasno vprašal samega sebe. "Žival ali človek —?"
Če si žival, boš storil, kar stori žival. Zapustil boš belega človeka, pa če tudi pogine v džungli. Šel boš svojo pot, kamor se ti zljubi.
Če si pa človek, boš branil belokožca. Tvojega rodu je. Ne boš ga zapustil, ker te je zapustila Ine —
Trzan se je obrnil nazaj h koči.
Vse je bilo mrtvo na obali, tema se je delala.
Kje je Arnot —? Morebiti spi.
Rahlo je Trzan.prijel za kljuko, čisto malo je odprl vrata.
Tedaj pa je počil strel, nekaj ga je udarilo o!) glavo in nezavesten je padel z vrati vred v kočo.
Ubogi Arnot je v svojem strahu mislil, da je planil v sobo divjak Črnec, že je napel petelina, da bi vdrugič ustrelil, ko opazi v polu-mraku odprtih durih, da je dozdevni napadalec bele kože. In v istem hipu je tudi spoznal svojega Trzana.
Ustrelil je svojega rešitelja, edinega prijatelja v divji samoti —!
Z bolestnim krikom je planil k njemu, padel na kolena, mu dvignil glavo in klical njegovo ime.
Nobenega odgovora ni bilo —.
V divjem strahu mu je razgalil usnjato c-bleko na prsih in nastavil uho na srce.
Hvala Bogu, srce je bilo, mirno in zdravo in čvrsto.
POVESTI IN ROMANI.
Agitator. Roman. Janko Kerstnik Barvaste črepinje. Zbirka več
kratkih povesti--------------------
Bele noči.—Mali junak. Romana.
Dostojevski ------—--------
Beli rojaki Zbirka povesti. Enf? ruskih poljan, v dveh delih.
Vsak del po------------
Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me-
Carski sel. Jules Verne. Povest z
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja-------------
Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest------------
Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo
podučne zgodbice -------------------
Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše,
veseloigra ---------------------------
Detelar"Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v
treh dejanjih -------------------------
Duh v Kentervillu. Angl. prav-
.80 .35 .50
.60
1.20'
ški suženj. — Krščanska obitelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata.— Različni sestri.
Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman.......
Xrivec. Jos. Kostanjevec. Roman
iz nodežel ski.gr življenja --------
Križev pot. Roman češkega du-
Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja ________
Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. . Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom ________________________ .75
Ljudska knjižnica. 1. in 1. zvezek. Znarnrnje štirih. A. C. Doyle. Zanimiva detektivska povest.— Darovana. Dostal. Zgodov.
povest i7. d"be slov. npost......... 1.25
Mali klatež. Mark Twain. Povest
iz resničnega življenja...............60
Mali lord. Povest iz angleškega
sveta z zelo napeto vsebino.........90
Mali svet niših očetov. A. Fo-gazzrtro. Romnn i-/ Gornje Italije iz časov rivstriiske vi:nU\... 1 Fr. Detela. kmet. življ.
>000000000000 „ J. M. Trunk
oooooooooooo
QWlrwVlr
Zelo važno.	„ j
Raznih prerekanj in prepirov ne bo nikoli zmanjka lo. j Mnenje stoji pogostoma proti mnenju, trditev proti trditvi., I Važno je, kie in kako se je za-|čelo.
! Bilo je prerekanje radi dvo-50 rane S.N.P.J. in koncerta, ki se je tam priredil. Odločilno jej
bilo pri kontroverzi, da se je
.50
jovrn se pripetile
ljira ___________________________ M
Dušica. Roman. Prvi del................$—75
Dve sliki. Fr. K s. Meško. Dve
povesti s podeželskega življenja .50\ F-\bijola, ali cerkev v katakom- f
bah. Povest iz rimskih časov.— .45. M3j0 življenje. Dr Furij. Burna novela iz mladeniče- j Velezanim. pov. i
vega življenja ----------------------------------------TvTati božja dobrega ^veta. FV,v.*=t
Glad. K nut Hamsun. "Roman....-- 1 25j -z	turških bojev ..............-
Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 70
no Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50
Golobovi. Novela s podeželskega
življenja —-------------------—-----
Gospodarica sveta. Avanturističen roman --------------------------------
Gozdarjev sin. F. S. Fuižgar. Povest slov. mladeniča -------------------
Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza.
Starogrška pravljica ....................
Tgralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča— -.75. t van Cankar, Zbrani spisi. 2. zv.„ 2.50 j Lzdajavec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest iz turških časov T z modernega sveta. F. S. Fin:'-gpr. Napet roman iz delav. živ-
Kratke povesti----------------------
Izlet g. Broučka v XV. stoletje.
Svatopluk Čeh ................-.......—
Iz življenja za Življenje. Kratke,
poučne povesti --------------------------
Jagode. J. Stritar. Knjiga za od-
rastlo mladino ..........................
Jaromii O-ska narodna pravljica jernač .Zrna vac. H. Sienkie-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gor«ke-
.60 .30
.45
.451
1.50 .50
.50 .20
.75 .45
.50
1.25 .45
.35
.70
.JO .35 ,25
.30
.30
Fo-
.35
.50
gH znpni Juan Miseria. P. L. Čeloma. Španska povest .......................—
junakinja iz Štajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero........ 1.50
Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman ----------------------- 1.00
Jurčičevi zbrar.i spisi. Vsak zvezek po ------------------------------------------i-OO
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Te-smska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tilt. tapcc. — Urban Smnkova zenite v. — Klošterski žolni r.— Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in snd. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zeber. — Ttigomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: T van Frazem Ta-renbarh. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vostL — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjaci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška.
10.	zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci.
delal, ko je krompir kradel. — Kapetanova hči. A. S. Puškin.
Ruska povest ------------------- l.OU
Kazan, volčji pes. J. O- Curwood. Kanadski roman ------------------- 1.00
I Kmečki punt. Avg. Šenoa. Povest
! iz časov tlačanstva kmetov.......95
j Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. i Knezova ustanova. — Gospod j Lisec. — Ženitev Ferdulfa, voj-! vode __________________._______1-00
j /Cralj gora. Edm. About. Fran-
•	roška povest ---------------------- 1-00
j Kresalo duhov. P. A. Sheehan.
*	Roman iz irskega življenja - 1.00
Krištof Dimač. J. London. Povest
iz burnega življenja iskalcev
zlata v Alaski ------------------------ 1-50
Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček.
7.	zvezek: Jagnje. — Starček z e^re.
8.	zvezek P:rhi. — Tvan. tur-
...30
.4S
Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več
kra!k;h povesti ..........................
M:ster:ja. G. T .t- IV.ugc. Buren
avanturistični roman .................
Mladi gozdar. Izviren roman Mladi samotar. Krištof Smid. Doživljaji mladega dečka ................
Moje življenje. Tvan Cankar. Slike i7- pisateljevega žJvlf^tija ......
Na krvavih poljanah. Iv. Miluir. P-">r;,i trpljenja in strahot slovenskih ve. !', v med svetovno
vojno..............................................
Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih Povest za
dečke .-d 11. do 14 .leta..........—
Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja i.; običajev F.-kimov.„ Narodna bibliot^'.iJ. 4. snopič. V gorskem zakotju. A. K >der. Zanimiva povest iz	n-
kraja .............................................
11. snopič. Za kruhom H. Si- n-I kicwicz. P r etre Iji.n povest a-
.50 meriških ii-selj^m v ................
•3C( Narodna biblioteka.
7. snnnič: Kr^na osveta f .-<*■-» <"prVpsVfgr: častnika > S. in Q. sn> pič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega živiienja ............................
12. snooič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrei'V'^v Jože. Kratke, ves'-fe povesti .............-
20.	snopič: Amerika, povsod dobro, doma najbolj Se. Potion i r»o^rit ....................
21.	snopič: Boj 3 prirouo. — Treskova Uršika ........................-
25. in 26. sr-^i?: Beatin dnev-nO' I iTt>:a IV-iki>va. S «-rce
^eerajoč roman ..........................—
35. snopič: Kratke povesllce iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ......
36., i? smpič- "T.ilo^t in veselje. Andrejčkov Tože. Velozanimiva oovest....................
39.	snopič: So'nce in senca Jo«. Bedenek. Gorenjska oovest
40.	snopič: Svitoslav. Burna nnvest Slovenca ...........................
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ..................................
58.	snopič: Zaroka o polnoči Basnifioi. Povest slovenskega visokošolca _______________________________
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Tože
60.	snopič: Emanek, invčev sin. Doživliaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vasčanske-ga življenja ___________________ ______ -30
nekoč v dvorani zasmehovala katolika duhovščina. To je bil j,: ičetek.
Ko so 1. 1010 zasedlo jug"-.1 > -»i^ Uo če e kos K-»roške, so nerodnosti, lopa-Nemci so silno kričali v sve! o balkanskim barbarstvu in roparstvu. Ampak z ropa-. Ym '"o um sami pričeli že me-s' ce prej.
V. Jugoslaviji so bile proti-' lijansl e demonstracije. Mu-iwiin* k i-oslai ki.r tri note ju-gosiovaiis-i vladi in po svoji ma dat nje .-če
i! .'I

iri zahteval, da se mora užaljeni Italiji zadošče-\'i"itla FJeoL'-'/udu je zado--u privo;:!a, ob( nem pa iz-?nr:-'.ei di];'e»mati''-cn rurek it :;.-ret. ■ ?••': :«.sso'ir.i m
čcUl: 11;: laški
vzeti to mnenje zelo previdno"; mnogokrat pa take previdnosti ni. Associated Press je imela notico: "Yes, scientists do sometimes make mistakes", ko so evolucionisti zagnali v svet gkis o nekih najdenih kosteh, ki pa se niso izkazale niti za zelo stare, niti za izredne, znamenite. Previdnost ne Škoti u je. pač pa škoduje resnici, ako se kdo prehitro zaleti.
Ali ta tudi ruva?
Čchoslovaški predsednik Ma-sarvk je rekel: "Boljševizem se ne r:aleze. Ako država zanj ni zrela, se nikoli ne more v njej ukoreniniti." Hotel je opozoriti na pravične socialne razmere, h kakršnim ima tudi delavec ključ s skrbjo za lastni napredek. Ko sem jaz nekaj zauisal v tem smislu, se mi je očiti« lo. da "ruvam zoper slovenske delavce". Ali predsednik Masarvk tudi ruva zoper delavstvo?
-o-
ČEBELA NA DELU.
preiskuševalnici za čebr-
- larstvo v -imerišk^m poljedel-ila »ok: zala naj f-kem ministrstvu je napravil demonstracije, ki je; prr;!". Leroy Miller zelo zanimi-
• 11.
Mussolini jej ve poskuse,' da ugotovi, koliko
kar za polovico manjši postal.-Kdor z:'čno, se ne sme pre t eč pritoževati r: .'i» iias'i,. in nosi e< .ie,
r
I Jan
Narodna propalica.
r i>. rnnofro či-
i''!:om pr >c€. u. V.i k. ze >v"to propalost povojne lice. Trije inteli;rent.:o. • ' :<o. Xik->laj Si!:or-Lb- ' ; .?»•. 7\ !•. 'ar so dne IG. j iu\ !ja 1026 na zverinski način j- .k»r«li roko Vorosmartvjevo, i i ;.-r> •{» vrnila iz Amerike, u:l ■ . n-.'- : t; •• j.-nega denarja. — 30 i i \'i\ dva sta biia mažarona,
zmore čebela s svojim delom. Uporabil je posebne oznake za posamezne čebele delavk0 in pa električen aparat, ki je zaznamoval prihod vsake čebele v panj. Miller je dognr.l na ta način, da se od 2,434.66«', čebel, ki so "letele iz panja. ro1-?] več nego	iv>n ve-"
i vrni"
......
dr. V svojem življenji! izleti čel>ela delavka približno olfiRkrat in nektarja naber okroglo 800 miligramov. Treba ie torej 567 čebelj, da naberejo funt nektarja ali več neg >
.. ,e. To so žrtve hipnih v;-i:i"jev, prevelike utrujeno?4 i ptic i
• pa postala poprevratna Slova- 1000, da spravijo funt medu 1 toi • i niv i.diii uropalici. r nanj. kajti dva funta nektarj {}: .-i - io zanimivo je, da je izdata za funt medu. ITspeV. •3,J( bil Jan Miclialko kot poročnik J posamezne čebele torej nail. 1015 v Beljaku. Zapeljal je vzlic vsej pridnosti niso bogv .45 ni : Roz ■ Ei u-iter in se us'!:i kako veliki, ali skupno del
It di ".' naše beljaško slovensko; dela čudeže, j . * ,. i .30 omizje. Takoj smo pa spoznali,!	-o-
I (i;> jo prišel samole špijonirat I — Mount Vernon, Tli. — Tr-
• mu pokazali vrata, dasi nI-! k^fj se je vršil piknik dvajseti]
.75
( 0S3V nismo imeli prikriti. Ka- pavov, ki so ^o petdeset ali ve; oj kot je raz\ idno iz časniških po-! let v zakonskem ia^mu. ročil, ima več umazanih aferi
30
.40
Narodne pripovedke. 1. zvezek:
Dominions ................-................-
Narodne pripovedke. 4. zvezek-
Dominicus _______________ ____________
Narodne pripovedke in pravljice.
S. Sekolov .................................. 351
Naseljenci. Ameriška povest .........35 |
Naša leta. Al. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ____________________________________ 1.00'
Naše življenje. K s. MeŠko. (.'rtiče iz življenja ____________________-.....75 j
Naši ljudje. Dr. A. Ri-mec. Kratke povesti iz slov. življenja ... 40 Ka valovih južnega morja. Pri
■povedka .......................... ....... .35'
Me v Ameriko. J. AleŠovec. Poučna povest povzeta po resničnih dogodbah ............................. .85'
Nevesta s Korinja. Fr. Taklir.
Povest ____________________________________ .50
Nihilist. 17. ruskega življenja _______ .40 j
Obiski. Izidor Cankar. Slike iz
značajev naših pisateljev .......... 1.25
Obrazi Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. K s. Meško,
Kratkr črtice ___________________________ 1.00
Oče budi volja Tvoja. T v. Pregelj.
Zanim. pov. iz istrskega življ... .50 Odiseja. Andrej Kragelj Starogrška pravljica..................-......45;
Praktični sadjar. M. Humek. Nauki za sadjerejce.______2.00
Pravila za oliko. Okrajšano po
"Knjigi o lenem vedenju".........75
Pravoslovje. Dr. F. Grivec____.45
Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva oovest______________________________ .50
30-----7	, — Quincy, 111. — Prvo zr-
na svoji vesti.	. £ev v ]etoŠnji kopalni sezoni j-
. Vojna je res prinesla mno- zahtevala reka Mississippi v go moralne propasti./ temelj petek< ko je v njej utonil Grant 30 i; rop as ti je položen, če kdo na-| lrwillj gtar 17 Iet
rodno propade. Narodna pro-. _ Emporia, Kans. — Piloi palica je navadno tudi moral-, poštnega letala, Wayne Nevil-
!propalica.	j le iz Kansas Citv ie prišel ob
1 + :|t + t .
, življenje, ko je v nevihti z le-
Pradavne — kosti.	^ talom treščil na zemljo. Bil je
j Angleški starinoslovec Les-|na mestu mrtev.
•35[ kev je baje našel v pokrajini!
' Kvr.ia v Afriki sledove prasta-■ rega življenja. Mogoče. Sicer' pravi poročilo,
Pioneer Livery Stable
John R. Ryan, Prop.
POGREBNI ZAVOD — SLUŽ BA NOČ IN DAN.
Cor. 6th & Portland Strs.
Tel. 25
Praktično.
P.azprodajalec časopisov: da je treba, 'Zagonetno! Interesantno! 50 žrtev!" — Neki gospod kupi časopis in vidi, da ni ničesar -takega notri, pa ga prime: "Kaj vpijete, dy je 50 žrtev?" — Razprodajalec: "Pa jih je! i Pred vami sem že 50 ljudem ; prodal časopis, vi ste 51. žrtev!"
PREVOZ - DRVA - KOLN
Naročilu je pridejati potrebno svoto v postnem Money Ordru, tanc-en draftu r.!i znanki. Vsa pisma r-.slov/ta r tt
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	*	CHICAGO, IUL
Proti želodčnim nered nostim nI boljšega zdravila za otroke.
Mr|.WIN8LOW»8 Strup
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 w 7 J PWe Chicago. Ill
Vsaki čas in minulo
dobite nss na telefoo. FRANK E. PALACZ, pogrebni k. LOUIS J. ZEPRAN. pomočnik.
1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/40.
________