Letnik 1912.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCIL — Izdan in razposlan 10. dne decembra 1912.
Vsebina: (St. 217 ln 218.) 217. Ukaz, s katerim se dovoljuje kolkovna prostost za zglasila sekanja lesa. — 218. Razglas o dopustilu normalnotirne male železnice s parnim obratom od Vitkovic v Zabïeh.
81*.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 25. oktobra 1912.1.,
s katerim se dovoljuje kolkovna prostost za zglasila sekanja lesa.
Na podstavi v § 2 zakona z dne 16. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 233) podeljenega pooblastila se podeljuje kolkovna prostost za vloge in zapisnike, s katerimi se po zakonu z dne 28. julija 1911. L, veljavnem za vojvodino koroško, deželni zakonik in ukaznik št. 30 iz 1. 1912. (o nekaterih gozdno- in vodnopolicijskili naredbah), zglaša sekanje lesa.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Zalcski s. r.
81 §.
Razglas ministrstva za železnice z dne 3. decembra 1912. 1.
o dopustilu normalnotirne male železnice s parnim obratom od Vitkovic v Zabreh.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda
z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v po-razumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, Vitkoviški rudarski in fužinarski družbi podelilo dopustilo za gradnjo in obrat s parno silo obralovanc male železnice z normalnim tirom od Vitkovic v Zabïeh.
§ 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, omenjene v členih VI do XII zakona z dne 8. avgusta 1910.1. (drž. zak. št. 149).
Doba v členu X. gorenjega zakona omenjenih oprostil se ustanavlja na 15 let.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna dokončati gradnjo skraja oznamenjene železnice najpozneje v enem letu, računajo od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevanje državne uprave dati zagotovilo, položivši primemo varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
(Sloven lich.>
205
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se podeli koncesijonarki tudi gledé tistih dovlačnic, ki se morda napravijo in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§ 4.
Kolikor bi se za napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, mora koncesijonarka dobiti privoljenje tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ah organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
§ à.
Koncesijonarki se je ob gradnji m obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po tehniških dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo ministrstvo za železnice, 1er po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dadö \ bodoče, naposled pa še po tem, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen štroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in dotacijo glavnično reserve, in se izkažejo pravilno, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzno izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ah ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave,./se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila državna uprava v namerjane nove stavbe ali v po-množbo obratnih naprav in se stroški prav izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času. dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem načrtu, ki ga odobri državna uprava.
§ 7.
Koncesijonarka je dolžna, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi, vojaškimi oblasivi.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz c. in kr. vojske, c. in kr. vojne mornarice in c. kr. deželne brambe.
§
Državni uradniki, nameščenci in služabniki ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ah pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ah iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje ministrstvo za železnice, se morajo z njihovo popotno prtljago vred prevažati brezplačno.
§ 9-
Koncesijonarka je dolžna, pošto ter uslužbence poštne in telegrafsko uprave prevažati z vsemi v voznem načrtu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno odplato, ki sc določi z dogovorom.
Dopisi, ki sc gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojnišlvorn malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železničnega zavoda.
§ 10.
Koncesijonarka je dolžna, poskrbeti za oskrbo svojih uslužbencev, porabljanih v železniškem podjetju, v onemoglosti in starosti in za oskrbo njih svojcev in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarko kakor pri blagajnici imenovane zveze.
To oskrbo je izvršiti tako, da mora koncesijonarka zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kot strojevodje, kurjači, vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
Pravila pokojninske blagajnice, ki se eventualno ustanovi ter vsaka njihova izprememba potrebuje odobrenja državne uprave.
§ H.
Koncesijonarka je dolžna, na zahtevanje ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 12.
Dopustilna doba in ž njo vred v g 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na šestdeset (GO) let, računaje čas od današnjega dne, in mine po preteku te dobe.
Državna upra-a sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenje dobe izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje ter o začetku obrata, če bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§ 13.
V g 8 zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1S54. 1. (drž. zak. št. 23S) ustanovljena državna pripadna pravica se ne uporablja glede dopuščene železnice.
§ 14.
Koncesijonarka nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustiti tretjim osebam za svoj ali tuj račun ali sama voditi obrat za tuj račun.
§ 15-
Državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice ter obratna naprava po vseh delih namenu primerno in trdno narejena, in zaukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 16.
Državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilu, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztokom dopustilne dobe.
Forster s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izliaja v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstiitte št. 24, tudi v letu 1913. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1913 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24-, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samo, če se je plačala prej le: na naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošli, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849. za .		4 K 20 h	Letnik 1805.		za .	4 K — h	Letnik 1SS1. za .		4 K 40 h				Letnik 1897.		za .	15 K - h
„	1S50.	P	10 „ 50 „	P	1S0G.	p	4 „ 40 ,	P	1SS2. „ .	G	P	—		p	1898.	p	G „ — ,
.	1851.	P	2 „ 60 „	n	1S67.	»	4 „ — ,	P	1SS3. „ .	5		—		P	1899.	p •	10 , - ,
,	1852.	„ .	5 « 20 ,	p	1S6S.	p	4 , - ,	P	1884. . .	5	P	—		P	1900.	p •	7
.	1853.	7*	0 , 30 ,	p	1809.	p	6 , - ,	j,	1SS5. „ .	3	P	60	r	n	1901.		G , - ,
.	1854.	j,	8 . 40 ,	p	1S70.	p •	3 . 80 ,	r	1SSG. , .	4		60		r	1902.	p •	7 „ 50 .
.	1855.	n	4 . 70 ,	p	1871.	p •	4 „ - ,	T	1SS7. „ .	5		—	p	p	1903.	p	9 „ — „
.	1851).	p	4 , 90 ,	„	1872.	p •	0 , 40 „		1888. . .	8	P	40		p	1904.	p •	5 , - ,
.	1857.	n	5 „ 70 ,	„	1873.	p •	0 „ GO ,	„	1889. , .	G	P	—	p		1905.	p •	G „ - ,
,	1S5S.	n	4, 80 ,	P	1874.	p	4 „ 00 „		1890. . .	5		40	p	p	1900.	p •	12 , - ,
„	1859.	«	4 » — ,	p	1875.	p	4 , - ,	P	1891. „ .	G		—	p	p	1907.	p •	13 , - .
, 1800.	P	3 » 40 „	P	1S7G.	„	3 „ — „	P	1899. . .	10	P	—		p	1908.		9 „ — ,
, 1801.	P	3 , - ,	p	1877.	p •	2 , - ,	P	1893. . .	G	P	—	T		1909.	p •	8,60 ,
. 1802.	1*	2 „ SO ,	p	1878.	p •	4„ GO ,	P	1894. , .	G		—		p	1910.	p •	S , 40 .
.	1803.		2 „ 80 „	p	1879.	p •	4 „ 00 „		1895. , .	7	P	—		p	1911.	p •	7 . - .
.	1804.	n	2 „ 80 „	p	1SS0.	r	4 „ 40 ,	P	1S9G. , .	7	P	—	p				
Prodajna cena za letnik 1912. se naznani začetkom januarja 1913. 1.
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako so naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdaljc v Štirih tednih potem, ko so izšli, kosi neuen škili izdaj pa najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg IG.
Kadar poteče la rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 li).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva no samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državno tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljivo) lelnike ter si liste urediti po tvarinah.