amerikanski Slovenec
NAJSTAREJŠI
50
LETNICjO obhaja letos "Amerikanski Slovenec"
PRVI SLOVENSKI UST AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel
GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 115.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. JUNIJA — SATURDAY, JUNE 14, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Angleži ugibajo, je
to resnica ali past
> i » / Poročila, ki govore o resni krizi med naziji in sovjeti, jemljejo Angleži z razdvojenimi čustvi na znanje. — Nekateri trdijo, da je to le pretveza.
London, Anglija. — Iz vseh delov Evrope prihajajo te dni Vesti, da vodi Nemčija koncentracijo svojih čet vzdolž cele JUske meje, od Baltika do Črnega morja, in se trdi, da je na tej fronti razpostavljenih nad 100 nazijskih divizij. Obenem se čimdalje z večjo gotovostjo psvdarja iz raznih krogov, da bo tekom prihodnjih dni prišlo do odločilne krize med naziji in sovjeti, ki, da se zna izcimiti v dejanski spopad, ako se namreč Rusi ne bodo podali zahtevam, ki so jim jih predložili Nemci.
Obotavljanj^ sovjetov, da -bi pristali na te zahteve, tako se trdi, je glavni povod, da se Nemčija tako grozeče obnaša proti njim. Kake so pravza prav.te zahteve, nihče nejje povedati z gotovostjo, tem več pa je zato raznih domnevanj, ki gredo od ene skrajnosti do druge. Tako vedo nekateri povedati, da želi Nemčija le tesno gospodarsko sodelovanje a Rusijo, drugi trdijo, da zahteva od nje priznanje, da ima Nemčija nekako ' lastninsko Pravico do dežel, ki jih je zasedla; nato prihajajo zopet drugi s povdarkom, da si hočejo naziji zasigurati svobod-
HABSBURŽANI MEDJEBOJ
Bivša cesarska rodbina se toži
med seboj za denar.
New York, N. Y. — Med
člani habsburške rodbine, ki je svoječasno vladala nad Av-stro-Ogrsko, kateri se zdaj nahajajo na varnem v Ameriki, je pi-išlo do tako resnega spora, da je ta dosegel celo sodišče. Gre za denar. Nadvojvoda Leopold je namreč vložil proti svojemu- bratrancu nadvojvodu Otonu na tukajšnjem sodišču tožbo za del nekih tajnih habsburških skladov; eden teh skladov ni vreden baje nič manj kakor oilih 120 milj on o v dolarjev. Leopold zahteva od tega tretjino, a Oton mu je dal doslej menda samo $4.62. — Ljubežen med kraljevske žlahto!
HESS PRIŠEL Z MIROVNIM NAČRTOM, TRDI ŠKOT
London, Anglija. — Da na-zijski voditelj Hess ni prišel v Anglijo brez tehtnega načrta, se razvidi iz besed, ki jih je izgovoril zadnjo sredo v nekem govoru Patrick Dollan, župan škotskega mesta Glasgow. Kakor je povdaril, pove "čisto resnico," ako( trdi, da je Hess prišel na Škotsko z namenom, da se tamkaj razgovori o svojih mirovnih predlogih z neko skupino, in, da se je nameraval po dveh dneh zopet vrniti domov. Torej nI prišel semkaj zato, je dejal Dollan, ker se je more'biti spri z naziji in se bal za svoje živ ljenje, marveč, da mu je nasprotno gotovo zelo nerodno, ker je bil tukaj obdržan kot ujetnik. — Neki list pa je isti dan ožigosal Churchilla, ko o Hessu nobene ne zine in drži javnost v nevednosti. Obenem pa je pripomnil tudi, da so naziji zelo slabo informirani o Angležih, ako mislijo, da bodo ti takoj ginjeni, ako pride kdo od njih in jim izpregovori prijazno besedo.
-o-
ZVIŠANJE VOZNINE NA CESTNIH KARAH V NA-ČRTU
Chicago, 111.— Družba cestnih železnic namerava v kratkem vložiti na illinoiško trgovsko komisijo apel, da se ji dovoli, zvišati voznino na cestnih karah od sedanjih 7 centov na 8 centov. Ta korak utemeljuje s tem, da ji ni mogoče drugače kriti zvišanih izdatkov, ki nastali zaradi povišanja
Britanci se poslužujejo raje pregovarjanja kot sile
Britanske čete imajo zaznamovati napredek pri prodiranju v Sirijo. Dosegle Damask in Beirut. — Domačinom obljubljajo neodvisnost in varstvo pred osiščem.
no roko pri Dardanelah in v Turčiji, docim se končno oglašajo še nekateri, da ne zahteva Nemčija od Turčije nič manj kakor celo Ukrajino in Povrhu tudi oljnfe vrelce v Kavkazu, ali vsaj njih začasno izrabljanje. Pri vsem tem pa, tako pravijo, si Nemčija ne že li vojne z Rusijo, marveč bi bila pripravljena, da se pogaja z njo, in ji je baje stavila Ponudbo, da bi v to svrho Hitler sam prišel v Moskvo. Šele, ko Rusija trdovratno odbija vse te zahteve, je Nemčija zavzela grozečo pozo.
Ena najbolj sladkih nad,kar bi jih mogli Angleži gojiti, je brez dvoma ta, da bi bila omenjena poročila resnična, in, da bi dejansko prišlo do spopada med Nemčijo in Rusijo. Ne samo, da bi to pomenilo rešitev Za Anglijo, marveč bi se povrhu sama med seboj uničila dva režima, nazijski in sovjetski, ki sta oba Angležem trn v Peti. In to bi se doseglo brez najmanjše ži-tve za Anglijo!
Izgledi so v resnici tako rožnati, da treznejši angleški krogi upravičeno pravijo: "Too good to be true!" in resno dvomijo nad možnostjo takega spopada. Nasprotno, poročila o nemških pripravah proti Ru-siji in o trdovratnosti Rusije napram Nemčiji jih bolj vznemirjajo kakor pa razveseljujejo. V njih ne vidijo namreč nič drugega kakor nekako past, v katero naj se Anglija vjame. In, če bi tudi dejansko prišlo do. kakih prask na nemško-ru-
-o-
LONDONČANI SE VEČ NE ZMENIJO ZA BOMBE
Chicago, 111. — Neki časnikar, ki se je pred kratkim vrnil iz Anglije, pravi, da ima Amerika popolnoma napačno mnenje o življenju v Angliji med zračnimi napadi, češ, da ni res tako strahovito, kot bi se mislilo. Predvsem, da je bilo med tisočerimi mesti bombardiranih le malo število. Najbolj je bil prizadet London, toda tudi tukaj ne pomenijo bombe take resne nevarnosti za življenje, za kar nudijo dokaz zavarovalninske družbe, ki še vedno sprejemajo stavo 1 proti 1000, da bo oseba živela prihodnji mesec dni. Prebivalstvo samo je tudi že ugotovilo, da je osebna nevarnost v času napada razmeroma majhna, In po opazovanju se je dognalo, da jih celih 85 odstotkov ostane med napadom v svojih posteljah in ne beže v zakonišča.
so
plač uslužbencem. Sporazum za ta novi povišek v plačah se je sklenil zadnjo sredo in po njem dobi 13,000 uslužbencev, kolikor jih ima podjetje, po 5 centov več na uro, dalje 10 dni počitnic na leto, namesto dosedanjih 6 dni, in pokojnino po S40 na mesec za 65 let stare, ko so dokončali 20 let službe.
-o——
1000 GRADUANTOV Z DVEH KATOL. UNIVERZ Chicago, 111. — N,a tukaj-j šnjih dveh katoliških univerzah, namreč na Loyola in De Paul, se je zadnjo sredo vršila graduacija. Okrog tisoč dijakov je pri tem prejelo diplome.
KRIŽEM SVETA
__\
—	Helsinki, Finska. — Tukajšnje pristanišče §o zapustile skoraj vse nemške ladje in trdi se, da napetost med Nemčijo in Rusijo postaja prav napeto ostro. Baje je to vzrok, da so se na Finskem preklicale počitnice za vse varnostne organe.
—	Atene, Grčija. — Tukajšnja država se mora prav resno boriti s prehranjevalnim programom. Že prej je morala mnogo živil uvažati, ko pa je vojna razdejala itransportaci-je, je še ostrejše. Jako stane tukaj funt govedine celih $1.50.
• — La Paz, Bolivija. --^-Celotni bolivijski vladni kabinet je zadnjo sredo podal resigna-cijo predsedniku Penaranda, in sicer zato, ker se je slišalo, da imajo radikalni elementi v načrtu revolucionarno vstajo
-o—-
TUJEZEMCEM PROFESIJE PREPOVEDANE
Springfield, 111. — Od državne zakonodaje je bilo odo brenih in zadnjo sredo posla nih governerju Greenu v podpis več zakonov, ki bodo ob čutno prizadeli razne profesi-jonalce, ki še niso državljani. Zakoni govore namreč, da ne more nihče, ki ni državljan, opravljati v Illinoisu profesionalnega poklica, in torej zadenejo zdravnike, zobozdravnike, lekarnarje, bolničarke, advokate, brivce, lepotičarje, trgovce z zemljišči, itd., skratka vse tiste, ki morajo imeti za svoj poklic državno licenco. Že doslej so bili sicer v veljavi podobni zakoni, vendar pa so ti delali izjemo za tiste, ki imajo prvi papir, dočim bo prišel zdaj v poštev le državljanski papir.
London, Anglija. — Britanske čete, skupno s "svobodnimi Francozi," sicer ne prodirajo z naglico v Sirijo, vendar pa je njih napredovanje nevzdržno. Tako se poroča iz tukajšnjih virov. Tako so do četrtka dosegle utrdbe mesta Damask,ki je prestolica Sirije, in Beirut, ki je prestolica obrežne pokrajine Lebanona. Še znatno večji uspeh pa ima zaznamovati kolona, ki prodira od jugovzhoda, iz Iraka, po dolini reke Eufrata; ta je pri-
Iz Jugoslaviji
Zanimive vesti centralne vlade z Vzhoda, o položaju v podjarmljeni Jugoslaviji, ki jih podaja dopisništvo pri kraljevem poslaništvu v Washingtonu. — Smrtna kosa. — Druge zapoznele novice.
Iz podjarmljenih krajev Jugoslavije
Washington, D. C.,3. junija. — (JK). — Lorkovič, eden izmed vodij nove Hrvaške, je izjavil, da bo Hrvaška privedla v domovino vse Hrvate, ki živijo v inozemstvu, ter jih nastanila na tistih ozemljih, s katerih so iztirani Srbi. 210,000 Hrvatov živi v Madžarski, od katerih je 60,000 na Madžarskem po trijanonski pogodbi, a 150,000 pa na ozemlju, ki ga je Madžarska sedaj zasedla.
Isti Lorkovič poziva nato Hrvate, naj se vpišejo v voja-
šla že celih 75 milj daleč v notranjščino.
Angleži povdarjajo, da ni njih namen, uporabljati v Siriji metode "Blitzkriega," češ, da bi ta zahtevala preveč žrtev. Njih načrt je bolj ta, da mirno prodirajo, in se, kjer je le mogoče, poslužujejo pregovarjanja namesto orožja. Večina čet, ki branijo Sirijo, je, tako pravijo Angleži, bolj ali manj na njih strani in je bila le zapeljana, da se jim upira. Da jih pridobe na svojo stran, so Angleži obljubili Sirijcem neodvisnost in varstvo pred državama osišča.
-o-
ANGLIJA POSTAJA DEMO-KRATIČNA ,
London, Anglija. — V "demokratični" Angliji je mogel doslej doseči kako visoko diplomatsko mesto le tak, ki je imel za seboj posebno solo, katera pa je bila nedosegljiva za revnejše učence. Te šole so podobne ameriškim zaključenim privatnim šolam, v katere imajo dostop le bogataši. Kakor pa je zunanji minister Eden objavil v parlamentu zadnjo sredo, bo konec te neenakosti ter se bo s posebnimi
DEL. UNIJA PRESEDLALA K CIO
Minneapolis, Minn. — Tukajšnja unija voznikov, ki ima okrog 6000 članov, se bo odcepila od delavske federacije ter se priključila CIO. To je odredilo članstvo potom splošnega glasovanja.
finančnimi reformami pomagalo revnejšim, da bodo lahko dosegli to šolo, češ, da Anglija potrebuje diplomate izrednih zmožnosti zdaj in jih bo potrebovala po vojni.
FRANCOSKI SPOMENIK V NAZIJSKIH ROKAH
ško Akademijo, ter jim obeta zelo velika imenovanja, ker je, pravi, novi Hrvaški (treba voj ske in oficirjev. Pravoslavni in Žid je so izključeni iz vojaških obveznosti na ozemlju Hrvaške.
Na podlagi najnovejših poročil dovažajo Nemci v Srbijo velike količine vojske in orožja, kar oboje je namenjeno za zdržavanje nemške okupacije. — Zasedaj je v Srbiji še zadosti živežnih potrebščin, ali čuti p£ se veliko pomanjkanje sladkorja.
Gutič, poveljnik čet v Hrvaški Banovini, je proglasil v celi Bosenski Krajini obsedno stanje z naglo sodbo pojasnjeva-je omenjeno odredbo s tem, da je položaj v selu Kotorvarošu, v Banji luki in notranjščini Bosenske Krajine zelo težak, ker so četniki pobili veliko število nemških in hrv. vojakov. Oblasti so, je rečeno, primo-rane postopati z vso strogostjo ter kar najhuje kaznovati krivce. Vsaka oseba, ki bo zasajena, da nosi orožje, ali ki bi se upirala današnjemu redu, bo kar najstrašneje obsojena od nagle sodbe.
Policijska uprava v Banj luki je izdala razglas do meščanstva odvračaje pozornost na gibanje četnikov in zahte vaje spoštovanje do vojaških oblasti. V tem razglasu je^ povedano, da je bilo prijetih petnajst zelo znanih oseb, ki se držijo kot talci in ki bodo
vlade, ki je domnevno izvajala politiki prijateljstva z Jugoslavija?
Iz vseh teh poročil se jasno vidi. da je laško-nemška okupacija hrv. krajev pretvorila Hrvaško v krvavo areno, koder ni več ne reda ne pravice in kjer vladajo najstrašnejši načini nasilnosti, zapiranja in ubijanja. Na vsem hrvaškem ozemlju, okupiranem od Jaških in nemških vojakov, se preganjajo ne samo Srbi, nego tudi predstavniki hrvaškega kmečkega gibanja, ki predstavlja veliko večino hrvaškega naroda.
Usodna eksplozija
Ko je 23 letni delavec Franc Borinc iz Hrenove pri iNovi Cerkvi v celjskem okraju pripravljal v kamnolomu razstrelivo. je naboj predčasno eksplodiral ter Borinca močno po škodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. Zlasti je dobil hude poškodbe po glavi, očeh in obeh rokah. -o-
ski meji, bi to še vedno smatrali za pretvezo in pesek v oči. Ti krogi so namreč mnenja, da obstoja med naziji in sovjeti trden dogovor, ki je naperjen v uničenje britanskega imperija, in, da obe vladi tesno sodelujete med seboj. Sedanja napetost je le umetna in morda usmerjena v to, da izvabi angleške čete z otokov na Sredozemlje, na kar bi Nemci lažje napadli Anglijo.
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Karel Erber, delovodja državnih železnic v pokoju. — Na Vranskem so pokopali Franca Pe-čovnika, po domače Spana, iz Tešove, ki je bil vzorenN družinski oče. Star je bil 70 let. — V Mostah, Ljubljana, je umrl Ludvik Zorman, črkosli-kar, star 24 let.
Lepa starost
V	Dobu pri Domžalah je nedavno slavila 88 letni rojstni dan Jerica Podbevšek, znana daleč na okolu pod imenom Vapova mama. Kot 18 letna dekle se je poročila s Francom Podbevškom in v zakonu se jima je rodilo štirinajst otrok. Sedem jih je umrlo že v naj-nežnejši dobi, edinega sina je ubila krogla v zadnji svetovni vojni. Tri hčei'e so odšle v Ameriko, ena pa v Nemčijo, kjer so si ustanovile lastne družine. Najmlajša je pa poročena doma.
Od razstave, ki se je vršila v Parizu v letu 1878, se je v okras mesta 'ohranilo poslopje, znano pod imenom trokaderska palača. Slika kaže to poslopje in kaže tudi, kako so naziji po zavzetju mesta nadalje "okrasili" to poslopje, namreč s svojimi svastikami, ki se vidijo med vodometi.
ustreljene za vsak napad na nemške in hrvaške vojake.Med talci je Kosta Majkič, Jovo Ferenčevič, Mirko Divjak, Ste-vo Celik, arhimandrit Dušan Davidovič, Branko Stričevič in Kosita Dimitrijevič.
Najzloglasnejši zločinec ih sovražnik našega naroda Vam ča Mihajlov je bil pomiloščen. Sedaj je v Zagrebu, odkoder se pripravlja na odhod v Bolgarijo. Vanča Mihajlov je bil petkrat dbsojen na smrt v Bolgariji radi svojih terorističnih zločinov in je v vseh svojih hudodelstvih sodeloval s Pave-ličem, s katerim je tudi sedaj najintimnejši prijatelj. Vanča Mihajlov vodi v Zagrebu vse umore narodnih ljudi in vse pogone proti odličnim pristašem H.K.S. Vanča Mihajlov je bil pomiloščen od bolgarske
Nesrečen padec
Rebra si je polomil 48 letni delavec Franc Janežič iz Celja, ko je pri nakladanju moke v mestnem mlinu padel na tračnice.
-o-
Nevarna otroška igra
V Srednji vasi pri Begunjah na Gorenjskem so se igrali otroci, med katerimi je bila tudi šestletna delavčeva hčerka Angela Renko. Njen petletni tovariš je nekje iztaknil sekiro, s katero so se potem vsi skupaj igrali toliko časa, da ni nekdo izmed otrok mali Angelci odsekal palca na levi roki.
--o-
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
Vesti o nisko-nemski napetosti-Zmage Angležev v Siriji
—-- . —--- 1 "
mo dostojni naj bodo in naj se po rovtarsko ne zaletujejo v druge, kakor se je n. pr. neokusno in neumestno zaletel predsednik Cankarjeve ustanove, g. F. Cešen, ki se kakor jesihar dere klicajoč na pomoč ves napredni element in tabor in s solzami, v očeh roti vse in vsakega naprednjaka, naj za božjo voljo pomaga, da ne bo njihovo tako "slavno" in tako potrebno "kulturno delo", ki mu po njegovih misli ni enakega na svetu, za večno zaspalo. G. Česen je s tem le stavkom zaključil svojo pridigo na gori, oprostite, hočemo reči v "Prosveti" z dne 5. junija:-"Glejmo, da nas Ivan Cankar ne bo predstavljal le v klerikalnem kulturnem vi;tu v Clevelandul, temveč po vseh naselbinah sirom Amerike!" — G. Kristan, urednik C. G., bi storil dobro delo, da bi fantke okrog C. ustanove naučil malo strpnosti, drugače jim znajo v preveliki gorečnosti za potrebno "kulturo" še usta skočiti iz tečajev.
Dogodki
i mtd Slovenci po , Ameriki
Poroka
Cleveland, O. — Danes v soboto 14. junija se v cerkvi sv. Lovrenca poročita Miss Antoinette Turk, hčerka Mr. in Mrs. Antona Turka iz Green Rd. Warrensville Hgts., O. in Mr. Steve Kainec, sin Mrs. Mary Kainec iz Green Rd. — Bilo srečno!
Mr. Lekšan v avto nezgodi
Barberton, O. — Mr. Joseph Lekšan, podpredsednik K. S. K. J. in ugledni rojak v tukajšnji naselbini, se je zadnjo nedeljo močno poškodoval v avtni nezgodi. — Blagemu rojaku želimo, da čimprej ozdravi!
Nov grob v Clevelandu
Cleveland, O.— Pretekli ponedeljek 9. junija je umrla Uršula Blatnik, rojena Urban-čič, vdova Starek, iz Hopkins Ave., v Lakewoodu, v starosti (55 let. Rojena je bila v Zafarl pri Žužemberku, na Dolenjskem. Zapušča soproga dva sina Michaela in Josepha, pc prvem možu pa Adolfa in Antona Starek, Rose Blatnik Mary Farnos, Ludvig in Am Starek ter 12 vnukov in sestro v starem kraju pa brata in se stro. Pokopana je bila zadnj petek iz cerkve sv. Cirila iT Metoda.

šim dragim, če Jih ta dopis dohiti, vsem, najlepše pozdrave.
Jennie Keber
Kooperacija ali vojska!
Rojenice
Eveleth, Minn. — Družino našega rojaka in pridnega dopisovalca v Amerikanskega Slovenca Mr. in Mrs. Johna Straha so obiskale oni dan prijazne vile rojenice in jima pustile v spomin krepkega, fantka. Mati in otrok se prav dobro počutita. — Prijatelji izražajo častitke!	Jm^
Avtna nesreča v Penni
Ivrayn, Pg, — Neki avtotruK je precl nedavnim do smrti povozil komaj 12 letnega Stan-kota Ivančiča, ki zapušča žalostne starše.
Zopet nov grob
Cleveland, O. —' Pretekli četrtek je bil pokopan iz cerkve Marije Vnebovzete na Calvary pokopališče rojak John Fortuna, star 48 let. Zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojena Grdanc, štiri sine in eno hčer iter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Ma-rinči vasi pri Žužemberku na Dolenjskem, kjer zapušča mater, eno sestro in več drugih sorodnikov.
Listen to
* PALANDEGH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 P M-
STATION WHIP,
1480 kilocycles	J
(First Station on Your Dial} $
© Featuring a program of
Yugoslav Folk Music
Napisal: Edgar Rice Burroughs
(Metropolitan Newspaper Service)
VJHO KNOWS WHAT MARVELOUS VIBRATION OF BLOOD OR MIND HAD ESTABLISHED THIS MAGNETIC BOND ?
THE BOY FLUNS AN ARM AROUND MER. THE JUNGLE MAID WAS PUZZLED. THIS WAS NOT THE GRIP OF AN ENEMY. TAR2EELA NEVER DREAMED THIS BOY WAS HER BROTHER, BUT SHE FELT SOME RMlERRJL FORCE DRAWING THEM TOGETHER.
BUT THEIR STRANGE REUNION SEEMED DESTINED FOR A QUICK AND FATAL ENDING. ABOVE, THE MURDEROUS GAMBU CREPT NEARER. _
jlN A DAZE TOMMY ROSE FROM W6R0UNE WHERE THE WILD GIRL HAD HURLED HIM. WMTHFULLYTAR2E&LA SEIZED HIM AgAlM
Toda to nenavadno združenje, izgleda, da se bo kmalu nesrečno končalo. ■— V bližini zgoraj oe je plazil morilec Gaiubu.
Todg čutila je. da ju neka moč združuje. ,K.do ve, kakšni čudoviti tresljaji krvi ali misli so ujjostavili čudovito združenje?	..'...
Toda deček jo je z roko objel. Džungelska deklica je bila v zadregi. To "i bil prijem sovražnika. — Kiti sanjalo 5C ji pu ni, da bi bil ta deček njen brat.
■Omamljen st jo Tommy pobral s tal, kamor ga je divja deklica zagnala. Srdit.o ga je T ar žela zopet pograbila!
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 14. junija 1941
Amerikanski Slovenec
trvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene litt v Ameriki.	Newspaper ki America,
SJittaovljen leta 1*M.	Established 1891.
Ixhaja vtak dan raran nedelj, pone- i8SUed daily, except Sunday, Mon-fcdjkov in dnevov po pnunildh. day and the day after holidays.
Izdaja in tiska:	I	Published by ž
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1848» W. Cermak Rd., Chicago " Jdefon: CANAL 5544	»one: CANAL 5544
Subscription!	I
Za celo leto----^.00 For one yeat ----$5.00
Z* pol leta---2.50	For half a year----2.50
Za četrt leta ----1-50	For three months -—1-50
2,« Chicago. Kanado In Evropo:	Chjcago, Canada and Europe.
Za celo leto _.-W	-$3 S
Za pol leta----3.00 For half a year--3.00
Za četrt leta---— ^J ^r throe months---1-75
Posamezna gtevilga-----3c Single copy----■
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. ~ Rokopisov ured-ništvo ne vrag«.____________
Entered as second class matter, November 10. 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879._ __.
-	V	P*.
Sodelujte z nami, ali udarimo! To je baje geslo, ee se sme verjeti angleškemu tisku, ki ga je postavil predU
Stalina Hitler te zadnje dni.	J
Vse je mogoče. Hitler, dokler koga potrebuje ob- b ljublja vse, ko ga ne potrebuje več, ga brcne in potisne v sj kot. Za kak ugovor ni mesta, če je, spregbvori sila. Edi- ^ no kdor bi imel enako silo in vojsko, kakor Hitler, bi mo- c gel z njim uspešno govoriti, ker v sili in stiski bi znal tudi R
hinavski Hitler požirati muhe.	p
Seveda je treba razumeti, da angleški tisk skuša med \ enimi, ki sodelujejo pri programu osišča direktno ali in- b direktno iz vsake muhe kakega nesoglasja napraviti slo- j na. V tem so zlasti Angleži mojstri. Toda kljub temu, > oe se vse take možnosti odbije od dejanskega položaja v med Hitlerjem in Stalinom, bo, če že ne, prej ali slej pri- č šlo do takih razmer. Dva fanatična petelina na enem f dvoru, ali pa preblizu skupaj sta nemogoča, prej ali slej J se udarita in to bo prej ali slej tudi med Stalinom in Hit- u
lerjem.	. {
Stalin je mislil in z njim vred jih še danes mnogo mi- { sli, da je Stalin naredil silno modro politično in strateško g potezo, ko je v septembru 1939 stopil na stran Hitlerja, se Y z njim zvezal, na načine, k* podrobno svetu še danes niso ( čisto jasni in znani. On je seveda računal na čisto dru- « gačen potek vojske. Izpadlo je pa čisto drugače in ker je s izpadlo drugače, to kaže, da je bil Stalin silno slabo pou- J čen o Hitlerju in moči raznih evropskih velesil. Zato je j nasedel. Zdaj pa je v takih razmerah, da ne, more ne na- j zaj, ne naprej. Na Hitlerjevi strani mora samo z njim j oez drn in strn in bo moral ugoditi vsem fantazijam nem- ; škega firerja, ali pa bo z njim ravs in kavs in to danes, ko i ima Nemčija najboljšo oboroženo armado na svetu bi bilo j tudi za veliko Sovjetijo silno rizkantno. Ne samo to, = Hitler bi Stalina popolnoma eliminiral, odstranil. To so ' stvari, da Stalinu stoje lasje pokoncu in mu bodo še bolj v bližnji bodočnosti;	i
Hitler je odločen, da zada Angliji usoden udarec. Da bi mogel to doseči in da medtem ne bi raztresal preveč nemških človeških moči in orožja, kar ga je v tem •ozira sedaj na Balkanu vsekakor precej stalo, ne misli navaliti na Turčijo in nekatere neodvisne državice v Mali in Pred-nji Aziji, ki so mogoče pripravljene sodelovati v borbi z Angleži. Zato je zamislil enostavno drugi lažji način'. Tako-le: Stalin je moj tovariš, če je res kak iskren tovariš, mi naj dovoli, da grem preko njegovega dvorišča in polja, to je preko Ukrajine in Kavkazije doli na Indijo. Ako pa ni, se bo pokazal, kak ptič je. In tako je postavljen Stalin res pred zelo neljubo dilemo. Kaj bo storil? Tega danes še nihče ne ve, pokaže se pa kmalu.
Stalin je v neprijetnem položaju. Če s Hitlerjem ne gre, si zna nakopati na hrbet njega. Ne le samo, da bi mu Hitler to silno zameril, pač pa je možno, če ne takoj, da bi se ob ugodnem slučaju Hitler gotovo maščeval nad njim. Na drugi strani pa, če stopi na stran Anglije, Stalin bi se po končani zmagi moral odpovedati baltiškim državam, okupiranemu delu Poljske in drugim krajem ker Anglija in Amerika so za zopetno upostavitev zasedenih in napadenih držav. Če gre pa s Hitlerjem, ga bo ta zamotal v svoje pajčevine, kakor je zamotal Mussolini j a, ki zdaj več ne more iz Hitlerjevih pajčevin. Zato je zanimivo, kaj bo storil modri stric Stalin?
Predno bo zaključil sedanji krvavi pleš v Evropi, Afriki in Mali Aziji, se bo- odigravalo za političnimi kulisami še marsikaj zanimivega.
Zdaj je čas, če je kdaj bil čas, da bi Slovenci držali skupaj, kakor močna veriga. Vsaj pametni in razsodni ljudje tako domnevajo. Seveda elita slovenskih "napred-njakov in socialistov" v Clevelandu ni tega mišljenja. Ljudje, ki se zbirajo okrog "Cankarjevega glasnika" in se celo podpisujejo z vsemi mogočimi titelni kot predsednik, itd., naglašajo svoje "kulturno" delo, kakor da do danes ni med Slovenci v tem ozira še nihče ničesar storil, niti ne poskušal kaj storili Vse prav, kar dobrega in resnično kulturnega store, jim tega nihče ne oporeka. Sa-
KAJ NOVEGA MED AMERI- ( ŠKIMI VRHNIČANI r Waukegan, 111. ^
Božja poslanka s svojo koso s se je oglasila zopet v naši ria- < selbini in pokosila uglednega : starega pionirja Mr. Franka < Jereba, ki je umrl 26. maja v 1 bolnišnici sv. Terezije v staro- 1 sti 75 let. Živel je pri svojem 1 sinu na 830 Lincoln St., Wau- ; kegan, 111. V naselbini je živel 1 celih 48 let, poznan pod ime- 1 nom "Big Frank." Tukaj za- ■ pušča tri sinove: Franka, Johna, Viktorja in hčer Frances ter brata Valentina, v starem kraju pa sestro. Doma je bil iz Lesenega brda pri Vrhniki na Notranjskem. — Pogreb se je vršil dne 28. maja iz Nemani-čevega pogrebnega zavoda. Pokojni je bil član društva sv. Jožefa št. 53, KSKJ. in tudi ustanovitelj tega društva. Dalje je bil tudi član društva sv. Roka št. 94, ABZ. Društveni člani so ga lepo z zastavo spremljali k večnemu počitku. Pogreba se je tudi udeležilo društvo Marije Pomagaj št. 79, KSKJ in društvo sv. Ane, št. 127, KSKJ z zastavami. Bil je prav lep pogreb. Sv. mašo in pogrebne obrede je opravil domači g. župnik Rev. M. J. Hiti. Na njegovi zadnji poti na pokopališče ga je spremljalo 32 ■ avtomobilov. Pokopan je bi) i na Ascension pokopališče. — , Naj mu bo lahka ameriška zemlja in naj se spočije od | svojega truda, preostalim pa naše sožalje!
Na operacijo v bolnišnico sv. Terezije se je moral podati I Mr. John Jarc, Jr. iz 512 • N.inth St., Waukegan, 111. Ope-t racijo je srečno prestal in sta-^ nje se mu polagoma izboljšuje. Prijatelji mu žele, da bo skoro popolno okreval in se \ kmalu povrnil nazaj domov!
Pa tudi prijazne vile rojeni-- ce se oglašajo v naši naselbini. \ Pretekli teden so se oglasile pri mladih zakoncih Mr. in Mrs. John Chamernick iz 403 ? Tenth St. North Chicago in jim pustila v dar prav zalo deklico, da 'oo delala družbo svoje-e mu bratcu. — Prijatelji jima i eastitajo!
j, Dne 31. maja sta se poroči-| la v tukajšnji slovenski cerkvi , Matere božje Miss Mary Grom '' iz 834 Wads worth Ave., Waukegan in Anthony Kolenc iz r 1131 Wadsworth Ave. North
Chicago. Poročne obrede in sv. mašo je opravil ob 9 uri Rev. S M. J. Butala iz Jolieta. Neve- I sta je bila članica Marijine družbe in so ji tovarišice tudi zapele ono lepo pesem: "O čuj Marija . . ." Nevesta je čla- te niča društva sv. Ane št. 127, vi KSKJ. Oba, ženin in nevesta p< sta iz uglednih katoliških dru- n žin. — Dal Bog novoporočen- G cema obilo sreče in svojega B blagoslova v novem zakon- ti< skem stanu, — Poročila se je di tudi Miss Mary Kirn iz 1026 ji: Lenox Ave., North Chicago z SI Mr. Edward Leben, Forest in City, Pa.	la
Danes ko pišem te vrstice je lo prav hladno in celi dan dežu- st je. temperatura pa je zlezla g' doli do 45 stopinj, dasi se je rt zadnje dneve dvignila že do d 100 stopinj. Tako se tempera ji tura spreminja iz dneva v dan. P Raste pa prav lepo vse in naši vrtovi so letos prav lepi. Vse z je v cvetlicah in vse prav lepo C kaže. — Gepi mesec majnik se » je že od nas poslovil; zares, L najlepši mesec, celega leta. S Zaključila se je dne 12. maj- P nika jubilejna zlata kampanja P Amer. Slovenca. Bila je ena iz- b med najbolj agilnih kampanj b . v zadnjih letih. Agilni agita- n t or ji in agitatorice smo prav b ! pridno nabirali nove naročnike v I za Amer. Slovenec, kar je bilo P
-	pač najlepše darilo zlatemu 1" i jubilantu. Za to delo bo tudi t l naša waukeganska naselbina g t dobila jubilejno spominsko (
medaljo. Vsem se še enkrat I ) prav najlepše zahvalim, tako 1 i vsem novim naročnikom, ka- č
1	kor tudi tistim, ki ste naročili- r
-	no obnovili in tudi vsem tistim, /
-	ki ste meni poklonili glasove, c
-	da sem z vašo pomočjo do- \ j segla tako visoko število gla- c
2	sov, namreč 1,045.750. in tako i. bom deležna spominske me- j
-	dalje. Tega nisem nikdar pri- I . čakovala, ker sem še tako ma- s e lo časa zastopnica Amer. Slo- s i venca, komaj dobrih nekaj s
3	mesecev. — Castitam pa naši < a častni jubilejni kraljici Mrs.
-	Josephine Meglen, ki je v le- < tošnji zlati jubilejni kampanji f
a tako častno zmagala in bila I deležna pozlačene trofeje. — < i- — Kaj ne, danes je pa že ves : 'i trud pozabljen, kar smo ga n imeli z agitacijo za Amer. Slo-i- venca. — Vsem bi-alcem, sta-z rim in novim naročnikom, tu- < h kaj in onstran morja ter na- '
SLOVENSKO STAVBINSKO c IN POSOJILNO DRUŠTVO f LEPO NAPREDUJE t North Chicago, 111.
Z mesecom majem je pre- < teklo 20 let, kar se je vstano- 1 vilo Slovensko Stcavbinsko in i Posojilno Družbo v slovenski ! našel bini Waukegan-North : Chicago,Illinois. (North Shore A Building and Loan Association). V teku teh 20 let je ta družba prišla do enega največjih slovenskih podjetij med Slovenci v Ameriki in danes ima prebitka do en miljon dolarjev. To dokazuje složno delovanje med Jugoslovani v mestih North Chicago in Waukegan. Veliko število našega naroda ima danes svoje lastne domove zaradi pomočmi, katera jim je bila dana potom našega posojilnega društva.
Ustanovni odbor te organizacije v letu 1921 je bil:Frank i Opeka, Sr., preds. Frank Jeri-: na, podpredsednik; John , Umek, tajnik; Martin Svete, Sr., blagajnik; Frank Barle, . pom. tajnik; John Opeka',' t pom. tajnik; John Zalar, pom. . blagajnik; Ignac Grom, pom. j blagajnik; in Math Suhadol-
-	nik, Sr. direktor. Današnji od-? bor pa sestoji iz sledečih slo-; venskih rojakov: John Zalar, ) predsednik; Joseph Zore, pod-i predsednik; Math Ivanetich, i tajnik; Joseph Petrovcic, bla-i gajnik; direktorji: Andrew 3 Cepon, Martin Svete, Sr., t. Frank Zore, Sr., Joseph Fur-3 lan in Frank Pezdir. Od za-
-	četka je bil v odboru kot po-
-	možni blagajnik rojak John ., Zalar, in po preteku 20 let, :, danes uraduje kot voditelj te
-	velikanske finančne organiza-cije, katere vodstvo je prevzel
o že v letu 1923. Delničarji ima-jo polno zaupanje v njegovo i- pošteno in agilno vodstvo te .- skupine, katera tako lepo ra-i- ste in napreduje v korist jugo-j slovanskega naroda v North si Chicagi in Waukeganu, 111.
Delničarji so v teku tega :- časa dobili dividende katei'e ji skupno znašajo nad $250,-a 000.00 in to po 3% letno. V
-	teh letih je družba naredila is posojila v znesku nad dva mi-a ljona dolarjev. Hipoteke na )- rokah danes znašajo nad pol j- milj-ona dolarjev in v vsem x- času uradovanja, se je napra-i- vilo posojil v znesku nad dva
DOM STAVBINSKEGA IN POSOJILNEGA DRUŠTVA V NORTH CHICAGI
milijona dolarjev. Skupni do- m hodki v tem času so znašali že a\ nad štiri miljone. V tem času ja so delničarji naložili svojega os denarja na vplačane delnice v svoti nad en miljon dolarjev in ta denar je bil pošteno vrnjen vsakemu, dolar za dolar, ka- ni dar ga je kdo potreboval. Da- U nes imajo delničarji naložene- či ga denarja v družbi okoli A $350,000.00. Rezerve in sklad za slučajnosti danes znašajo p več kakor $60,000.00.	^
Slika predstavlja dom te Slo- n venske družbe v mestu North p , Chicago, 111. in v tem uradu iz- t( polnuje svoja dela rojak Math 2V Ivanetich kot tajnik, ki v tem S . uradu deluje že od leta 1923. v Joseph Zore, Podpredsednik. P
• -o--*
(NEMŠKA KOLONIZACIJA POZNANJSKE
Poluradna nemška korespon- n 1 denca "Deutsche Verkehrsblat- f ter" poroča:	g
Dasi je Nemčija še zapletena g 1 v hude odločilne boje z Anglijo ^ " in dokončnega miru še ni na vi- g 1 diku, si vendar prizadeva, kako
>	bi si zagotovila posest zasedenih ^
>	pokrajin na vzhodu. V zasedenih t
>	vzhocVmhlTrajiK'si Nemčija gra-
•	di novo čisto poljedelsko pokra-
•	jino, ki bo nekako središče
■ vzhodnega nemškega kmetij- .
-	stva. Z naselitvijo nemških kme- ^
-	tov bodo ti kraji dobili čisto ^ ■> nemški značaj in nemška pri- j
-	hodnost je s tem zagotovljena. [> Čeprav se bo prava našelitev za-■- sedenih pokrajin začela šele po
v končani vojni, so vendar nemški ( •> priseljenci iz Galicije, Volinije, baltskih držav, Bukovine in Be-!•- sarabije že vtisnili deželi svoj >- nemški pečat. Ob Varti na Poli znanjskem je bilo na novo na-t, seljenih že 12,000 nemških dru-e žin, ki so prejele v last tamošnja t- posestva. V poznanjskem okrož-3l ju je okoli 275,000 posestev, ki i- bodo Še prišla v poštev za nase-■o litev Nemcev, treba jih je le na-e črtno razdeliti, ker so nekatera
i-	premajhna, da bi preživljala j- kmečko rodbino. Glavna težava h novih naseljencev je v tem, ker
je na razlaščenih poljskih pose-:a stvih premalo kmetijskega oro-•e dja. Kar so pustili prejšnji po-sestniki, ne zadostuje za smotrno V obdelavo polja po sodobnih na-la čelih. Da se bo postopalo po
ii-	enotnem načrtu, šo bile najprej la ustanovljene in urejene štiri ol vzorne vasi. Po končani vojni m bodo ti kraji v najkrajšem času a- napolnjeni z zanesljivim nem-
škim življem."
Sobota, 14. junija 1941
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
DAN ZASTAVE SE PROSLAVI DNE 14. JUNIJA
KO TE ŠE UŽIVAL SLAVO
HONOR THE FLAG
%
UPHOLD ITS IDEALS
Zvezde in Proge so postale narodna zastava vsled sklepa Kontinentalnega Kongresa z dne 14. junija 1777.
V	svojem proglasu,' da se dan 14. junija proslavi kot Zastavni Dan (Flag Day), je Predsednik Roosevelt naglasil, "da v tem času, ko načela edinosti in svobode, ki jih ameriška zastaja predstavlja, so izpostavljena napadom, je zlasti primerno, da ponovno potrdimo svojo vero v ideale, za katera: naša zastava stoji, in svojo udanost napram deželi, nad katero je ista plapolala za več kot poldrugo stoletje."
Proglas je napovedal, naj se Zastavnega Dne ameriška zastava razobesi z vseh vladnih poslopij, in pozval ljudstvo Združenih Držav, naj proslavi ta dan potom prireditev v šolah, javnih shajališčih in cerkvah in razobešenja zastav s privatnih hiš in v drugih primernih prostorih.
V	zvezi s proslavo je United States Flag Association, vse-narodna organizacija, ki deluje za boljše razumevanje ameriških idealov in ustanov, pripravila vrsto dnevnih radio programov, katerih se postaje' širom dežele poslužijo tekom tedna od 8. do 14. junija. Organizacija označuje te dni kot Zastavni teden in tudi daje povod primernim prireditvam v šolah, cerkvah in s strani državljanskih, bratovskih in pa-trijotičnih skupin.
Zastava Združenih Držav s svojimi 48 zvezdami in 13 programi, ki bo 14. junija vihrala s tisočin drogov, ni enaka iz virni zastavi, kakršna je prišla na svet za časa Revolucionarne vojne. Pa tudi ni resnica, da je prva zastava nastala pod spretnimi prsti šivilje Bettsy Ross, vzlic tem da se ta omiljena patrijotična legenda stalno ponavlja, kar se je tekom vsega devetnajstega stoletja liki pravljici o Washingtonu in črešnji pripovedovala šolskim otrokom v Ameriki.
Zgodovinarji so danes večinoma soglasni, da prednik naše sedanje zastave je bil prapor, ki je vihral nad glavnim stanom generala Washingtona
v Cambridge, Mass., dne 2. januarja 1776. Nekateri so na-zivali ta prapor Grand Unioi. Flag, drugi pa Cambridge Flag. Obstojal je iz trinajste-rice prog, rdečih in belih po vrsti, s križema Sv. Jurija in Sv. Andreja na plavem polju v zgornjem levem kotu. To je bila dokaj čudna zastava, kajti trinajsterica prog je predstavljala unijo kolonistov in njihov upor proti stari domovini, dočim plava polje s križema je bilo posneto iz britanske zastave in je predstavljalo poti aništvo, ki se je še deloma pripoznavalo.
Ta Grand Union zastava je nadaljevala biti zastava Revolucije, dokler ni Kontinentalni Kongres z zakonom z dne 14. junija 1777 uvedel zvezde in proge. Ta zakon se glasi: "Sklenjeno, da Zastava' Združenih Držav bo trinajstorica prog, rdečih in belih po vrsti; da unija bo t r i n a j s t o r i c a zvezd, belih na plavem polju, predstavljajočih novo. konste-
Ko so sprejeli dve novi državi Vermont in Tennessee — v Unijo, je Kongres dne 13. januarja 1794 sprejel sledeči zakon: "Od prvega dne maja 1795 naprej, Zastava Združenih Držav naj bo petnajst prog, rdečih in belih po vrsti, in unija naj bo petnajst zvezd, belih na plavem polju." Ta-le zastava, ki je ostala v rabi za dobo 23 let, je bila ona, ki je navdahnila Francis Scott Key-a,ko je spisal pesem "The Star Spangled Banner," kadar jo je videl vihrati nad trdnjavico Fort McIIenry v teku vojne od 1. 1812.
Do 1. 1818 je bilo več novih držav sprejetih v Unijo in tako je postalo potrebno zopet spremeniti obliko zastave. Tedaj je Kongres sprejel zakon, da je ne le vključil nove države v zastavo, marveč je tudi določil, naj se od tedaj naprej doda po ena zvezda za vsako na novo sprejeto državo, kateri doda tek avtomatično stopi v veljavo dne 4. julija, ki sledi po tem sprejetju, Istočasno je bilo sklenjeno, tla se število prog za vselej zniža r.a trinajst v znaku trinajste-rice izvirnih držav.
Dočim je ta oblika prog potem ostala vedno enaka, so zvezde v zastavi nekolikokrat spremenile svoje razvrstitev. Najprej, ko jih je bilo le trinajst, bile so na plavem polju nanizane v obliki kolobarja. Kasneje so bile nanizane v treh vrstah, v vsaki po pet. Nekoliko časa so bile tako razvrščene, kot da bi skupaj tvorile drugo večjo zvezdo. Končno pa se je sklenile vpo,rediti jih v ravnin vrstah.
1 Common Council — F. L. I. S.
mmmm fš %	*f Jj		Si mmfe	
			1* HHP 4' ,; ' Kpf^^^i ...... ||' i W M	
				
/				
			life* ^^SMM	
	. •- ji; - ■ ■ j^js	sjffc-		
Bivši nemški kajzer Viljem je kot izgnanec dokončal tek svojega življenja in zadnji ponedeljek se ie vršil v Doornu na Nizozemskem njegov pogreb. Pred četrtsteletjem je bi! ta mož še nogočen vladar in slika ga kaže (na desni}. ko je v 1917 konferiral s feldmaršalom Hindenburgom.
pa se interesira za arabski svet tudi Nemčija, ki bi rada potom arabskega sveta prišla v perzijski zaliv in od tam v indijsko in pacifiško morje. Vzemite v roke najnovejši zemljevid. Ako ga nimate piši'te "Amer. Slovencu," ki ga vam posije za 35c. ali pa če obnovite do 31. julija celoletno naročnino na list, ga vam pošlje brezplačno kot nagrado in primerjajte te kraje. Spoznali boste veljavo teh krajev za razne evropske velesile.
Za Veliko Britanijo kot svetovni imperij je arabski svet zelo važen iz gospodarskega, kakor vojaškega stališča. Važen je za njo sploh ves musli manski svet, zlasti Indija, ki ji daje v vseh ozilih vse vrste surovin in drugega materiala in zopet obratno ji nudi neome jen trg za njene izdelke.
Do svetovne vojne je arabski svet kontrolirala v veliki meri Turčija. Po svetovni vojni, pa je zgubila precej teh krajev. Štiri kraji so postali neodvisni, to so Egipt, potem samostojno kraljestvo Yemen, za tem Irak in-Saudi Arabia. Drugi deli pa, so razdeljeni raznim državam, ki so jim bili poverjeni od Društva narodov mandati nad temi kraji. Vseh Arabcev skupaj bo kakih 35 milijonov. Nekateri trdijo, da jih je nad 40 milijonov.
Arabci so se že zanimali za
zjedinjenje vseh Arabcev v skupno federacijo, toda doslej še niso prišli do kakega splošnega zanimanja v ta namen. Posamezniki, ki so se zavzemali za ta namen so bili od raznih vlad, ali preganjani, ali pa tudi so jih znali oni,.v katerem interesu je bilo, da se tako gibanje med Arabci ni posplošilo podkupiti. Arab'i so zviti barantači. Za denar store vse. V tem oziru jih nihče bolje ne pozna, kakor Angleži, ki jih tudi znajo bolj, kakor kdo drugi imeti pod svojim uplivom. Prvake je treba kupi ti s zlatom in drugimi sredstvi. Ljudske mase pa ne štejejo brez voditeljev nič.
V tej sedanji vojni grozi Angležem Hitler, da jim razburi arabski svet in za tem ves mo-homedanski svet. Vojna v Mali Aziji, v Siriji, Iraku in če se Nemcem posreči prodreti globlje v arabski svet, zna postati apasna in nevarna reč proti angleškim interesom v tem delu sveta. S severa pa poželjivo škeli na Perzijo in Indijo tudi stric Stalin in vse je mogoče, da imata z Hitlerjem dogovor, dobiti pod oblast ves mohamedanski svet. O tem govoriti je še preurano, vendar pa boji, ki se vrtijo okrog tega sveta so sumljivi in so takega značaja, da znajo mogoče ta del sveta popolnoma preobraziti. _ N.
masti, žlico drobno zrezane čebule. ICo čebula zarumeni, priden i posoljenega koštruno-vega stegna ali zarebernic in parkrat obrni meso v vroči mati, da malo zakrkne. Nato prilij nekaj juhe, prideni drobno sesekanega peteršilja in malo česna, dobro pokanj in počasi pari. Ko je meso že precej mehko, prideni čez pol prerezanih ohrovtovih glavic in pari še toliko časa, da se ohrovt zmehča. Potem zreži meso na koščke, ga zloži na krožnik, okrog pa naloži onrovtovih glavic. Lahko tudi posebej s pečenkinim sokom spečeš krompirja in g& daš z ohrovtom okrog pečenke na mizo.
-o-
Frigana keštrunova jetra
Deni v kozo drobno narezane prekajene slanine ali masti ter vroči prideni žlico moke. Ko je moka rumena, dodaj žlico drobno narezane čebule ko ta zarumeno, na listke
NA GRIČU ASSISI
M. Blai
MOHAMEDANSKI IN ARABSKI
SVET
ZA NAŠE GOSPODINJE
kaj arabskih dežel ima neodvisnost, druge so priključene pod druge države, kot Turčija, Francija, Anglija, Egipt in Italija.
Arabci so važen element v muslimanskem svetu, zlasti ozemlje, ki ga posedujejo Arabci je velike važnosti za evropske velesile. Na primer arabski poluotok, ki se nahaja sredi med Rudečem morjem in perzijskim zalivom ter arabskem morjem, je iz stretegič-nega ozira velevažna teritori-jalna pokrajina, ki nudi onemu, ki jo ima v oblasti vso kontrolo nad Malo Ažijo, nad arabskem in deloma indijskem morjem. Kdor poseda to, je absolutni vladar sueškega prekopa in vse Male in . deloma Prednje Azije. Zato je Anglija že od nekdaj zainteresirana v ta del sveta. Na drugi strani
Mešana hrana najprimernejša
Raziskovalec K. H. Wagner je dolgo časa delal poskuse z vitaminom A. Deset pacientovimi je bilo na razpolago v to svrho in končno je svoje eksperimente nedavno začasno zaključil.
Najprej so delali poskuse s tem vitaminom samo pri živa lih, Wagner pa se je odločil za eksperimente na ljudeh. Vs: bolniki so pridobili na teži. Namesto vitamina A jim ie dajal večje količine vitaminov B in C.
Rezultati, ki jih je dosegel s svojimi poskusi, so zelo zanimivi. Vsi bolniki so pridobili na teži. To pa je trajalo samo 188 dni. Po tem času je začela teža pacientov naglo padati. Poskuse je Wagner zaključil po 293 dneh, ko je začel bolnike pitati z umetnim vitaminom A.
Bolezen, do katere je prišlo zaradi pomanjkanja vitamina A, ni imqla za posledico samo fizično oslabelost, marveč tudi prilagoditev očesa na temo. Wagnerjevi bolniki so bili 28 krat manj občutljivi za temo kakor normalni ljudje. Tudi pretakanje krvi po žilah se je polenilo in število belih krvnih telesc je močno padlo.
Profesor Wagner prihaja zdaj do naslednjih zaključkov:
Pomanjkanje vitamina A povzroča obolenja zaradi slabokrvnosti. Vitamin A sp nahaja v maslu, jetrih in sveži
—»——■—..—ii ii i---—■■—" - 'T
povrtnini. Pri mešani hrani ga človek dobi dovolj, zato je ta način prehrane najprimernejši za sodobno človeštvo.
Konzerviranje povrtnine ...
Preizkušeni recept za konzerviranje zelenjave (povrtni ne) je sledeči: — Korenje, pe-teršilj, por in zelena se konzervirata na sledeč prav lahek način. Dobro očiščene kore-nike, kakor tudi zdrave listu zelene, peteršilja, pora, zrežeš na stroju za sesekljane. Za dva funta zrezane zelenjave vzemi šest do osem unč soli, dobro premešaj in napolni v poljubne kozarce, katere ne-produšno zapreš in hraniš v suhih, hladnih in temnih prostorih. Tako shranjena povrt-nina ostane sveža in okusna dve leti.
Ker je čiščenje najbolj zamudno in se za konzerviranje lahko uporabi najslabša po-vrtnina, katera se ne izplača dajati v klet. si pomagaš lahko na ta način, da jo naglo očistiš: Vzemi prostoren škaf in že obrabljeno brezovo metlo. V škaf nalij toliko vode, da pokrije povrtnino; z metlo potem mešaj povrtnino po škafu tako dolgo, da je vse čisto. Medtem seveda moraš menjati vodo, kolikor je pač potreba, da ostane nazadnje voda čista.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Farjen koštrun z ohrovtom
V primerno kozo deni žlico
in
narezana konštrunova jetra. (Dobro je, če jetra poprej pav ur namakaš v mleku in potegneš z njih kožico). Nato jetra urno prepraži, prilij malo iuhe in kisa, prideni košček li-moneve lupinice, potresi s soljo in poprom ter pokrij. Ko zavro, so gotova. Zraven daj pečenega ali zabeljenega krompirja.
Pečen krompir
Olupi poljubno množino krompirjev, zreži jih na precej velike kocke ter operi v mrzli vodi: odlij to vodo ter krompir potresi s spijo. V prostorno kozo deni tri žlice masti in ko je vroča, dodaj rezino čebule, katero vzameš ven, ko postane rumena, v mast pa stresi krompir, potem, ko si vodo, ki se je natekla od soli in krompirja, odlila proč. Po krij krompir in ga peci na precej vročem štedilniku. Med pe čenjem ga večkrat prepolji, da se lepo speče in zarumeni. Pečen je v četrt ure. Ko je gotov, ga daj urno na mizo.
NEMŠČINA KOT SVETOVNI JEZIK
Otto Riebicke razpravlja v graški "Tagesposti" o nemščini kot svetovnem jeziku ter piše v tej zvezi med drugim: t
"Na zemlji živi nad 100 milijonov Nemcev, od njih 90 milijonov v Evropi ter od teh 80 milijonov v tretjem rajhu. Razen tega govori nemški jezik več deset milijonov ljudi nenemškega izvora, katerim je nemščina drugi jezik. Nemščina je danes med glavnimi svetovnimi jeziki na drugem mestu. Prvi svetovni jezik je še vedno v prevladujoči obliki angleški. Angleščino govori danes 180 do 190 milijonov ljudi kot materinski jezik . . . Logična posledica sedanje vojne bo, da bo nemščina odvzela angleščini prvo mesto. Svetovni jeziki lahko nastanejo samo iz duhovno, gospodarsko in politično visoko razvitih narodov. Anglija pa bo morala to vlogo odstopiti."
-o-
Katoličani so tako močni.
Na praznik Spominskega dneva je bilo vreme zjutraj kaj slabo deževne. Vsi, ki smo se že zbrali in čakali v avtobusu še na druge, smo zaradi dežja dvomili, če pridejo. Pa — prihajali so polagoma drug za drugim, in — bus je bil poln, ljudje pa še vedno prihajali z odprtimi dežniki. Mrs. Tomažin je hitro klicala še po en avtobus, in ko je bil tudi ta napolnjen, smo začeli naše romanje pa ameriškem slogu na griček Assisi. V takšnih deževnih dnevih, ki so nam dani, rekli bi kot na preizkušnjo, naši Slovenci dokažejo in pokažejo svojo notranjost, svoje misli do tega. kar je v zvezi z vero in narodnostjo. Na tej romarski v o ž/a j i proti Lemontu se je v avtobusu razvil pravi žimber — zamber, vsakdo je imel svoj par v pogovoru, slišalo se je kot bi čebele rojile. Francka Zibertova predsednica društva Krščanskih mater, ki ima navadno na romarskih in drugih izletih besedo pesmi, je tudi sedaj skušala spraviti družbo k petju, pa ni šlo to pot. Težko če je bilo temu vzrok deževno vreme. Pogovori, ki so se večina sukali o naši domovini v bojazni za svojce, so bili najbrže vzrok da ni prišlo do navadno ob takšnih romarjih veselega razpoloženja.
Ko smo se pripeljali do vznožja griča Assisi, smo tam videli že več avtobusov in romarje, ki so se v deževnem vremenu počasi pomikali gori proti samostanu. Pa pri vsem tem. človek ni mogel verjeti, da smo res na mestu. Saj to ni isti prostor katerega pomnimo n. pr. še od lanskega leta? Namesto tiste, četudi lesene, vseeno prijazne, po ženskih rokah s cvetjem obsajene hišice, ki je vedno prijazno se, rekla bi smehljala izpod mogočnih stoletnih dreves doli na cesto, in mimo vozeče potnike, smo pa sedaj videli ta mogočna drevesa, iz korenine izruvane, ležati navzkriž po zemlji. Prostor, preje tako poin življenja in zadcvoljnosti, sedaj tako mrtev. Pozneje, ko sem govorila s č. Sestrami, so mi povedale o strahu, ki so ga vse Sestre prestale tisti večer, ko je vihar podoben tornadu, divjal tudi skozi njihno posestvo. — C. Sestra Leonija, rodom iz Horjula pri Vrhniki, mi je povedala, da so bile vse Sestre in gojenke zbrane pri večerni molitvi, ko je med dežjem, bliskom in gromom nenadoma pripihal strašanski piš vetra, ki se je v sekundi spremenil v orkan. Hiša je začela škripati in pokati, v par minutah je na strehi strašansko zahreščalo. Sestre so pričakovale, da se bode strop na njih podrl. Te-
daj so tudi vse luči ugasnile irt v bojazni, da se bo hiša na njih podrla, so nekatere č. Sestre hotele bežati ven ... Pa moč viharja je držal vrata tako, da jih Sestra niti odpreti ni mogla, kar jih je seveda ohranilo še pred večjo nevarnostjo. Šle so v kapelico in tam v molitvi pričakovale najhujšega. Pustošenje orkana je trajalo kakih 15 minut in v tem kratkem času je uničil stoletna drevesa, delo tolikih let, pokvaril tudi streho in okna novega samostana. Cez streho lesenega, prejšnega samostana je ležalo veliko drevo, zaklenjene vrata v garaži so bile vržene ven, nekaj z i rti s k i h oken od samostana odnesenih da ni ne duha ne sluha po njih. C. S. Mehtilda, rodna sestra naše Mrs. Kenig, mi je pozneje podrobneje razkazala pustošenje okrog starega poslopja in v očigled temu, bi bile gotovo vse č. Sestre v š« večji smrtni nevarnosti, ko bi se jim posrečilo priti ven iz hiše. P-a — v nesreči so bile srečno obvarovane.
Ko smo dospeli na hrib do novega samostana, je bilo tam že dosti ljudi zbranih, in dasi je dež pršil, so še vedno prihajali za nami. Prišli so posamezno iz širom Amerike, 20 jih prišlo iz Clevelanda in okolic z avtobusi so prišli: iz She-boygana z enim iz Waukegana z enim autobusom in privatnimi automobili, iz South Chicago je prišlo 2 autobusa Hrvatov, tako je bilo tudi en autobus Hrvatov iz hrvaške župnije na Throop st. Chicago. Potem je bilo dva autobusa Chi-caških Slovencev in še lepo število teh, ki so se pripeljali s svojimi mašinami. Kot z znanki še iz izleta v domovino, sem se srečala z Mrs. M. Maj-' cen iz Sheboygana in Mrs. Rogelj z Jolieta. Kot z dobrozna-nimi prijatelji in znanci, mi je bilo v veliko veselje še srečati 7, Clevelandčani.med njimi Mr. Grdina, vedno prijazna Mrs. Roitz, Mrs. Marjanca Kuhar-jeva. Tem potom se iskreno zahvaljujem za vse izročene pozdrave od Clevelandskih znancev in prijateljev. Mrs. M. Poznich, našo agilno Cle-velandsko zastopnico sem dolgo iskala med ljudmi, a nazadnje mi je le njih na soseda, katere ime sem žal pozabila, povedala, da za enkrat jim ni bilo mogoče priti. Vas vabimo, pa kedaj pozneje, saj bo vedno še prilike, prihiteli v Le-mcnt, kjer je kraj pravemu slovenskemu romarju, kjer se zrcali prava slovenska domačnost, da se res človek počuti kot doma med svojimi. —
(Dalje prihodnjič)
--o——
"SlRITE AMER. SLOVENCA"
kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
V ITALIJO
se denar lahko pošlje, ampak samo v lirah in sedanje cene za pošiljanje denarja v Italijo so:
50 lir za......................S 2.85
100 lir za......................$ 4.75
200 lir za......................$ 9.10
300 lir za......................$13.25
500 lir za......................$21.50
1000 lir za......................$42.50
2000 lir za......................$84.00
Vsem priporočamo, da pošiljajo denar vsaj dokler so take razmere kakor so, potom brzojava, kar stane
$1.00 posebej za brzojav,
ki ga je treba dodati k zgorajšnjim ccnam.
V JUGOSLAVIJO za enkrat še ni mogoče pošiljati denarja, dokler se prometne zveze v tem oziru ne urede in ne določijo. Kadar bo zopet odprto bomo naše klijente tozadevno obvestili. Pošiljatve naslavljajte na:
JOHN 3ERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
ZLATA. KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, stane samo________________________
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan j o Zlato knjigo, obe za samo-------J
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Mahomedanski svet ali tudi imenovan muslimanski svet, obsega vse one dele sveta in razne narode, ki pripadajo k mahomedanski Areri in šteje do blizu 250 milijonov ljudi. Obsega skoro vso severno Afriko, Malo in srednjo Azijo, velik del Indije, sega na filipinsko otočje, v Nizozemsko Indijo, Kitajsko in celo nekatere kraje centralne in severne Amerike. Sega celo na špansko obrežje in nekatere pokrajine Sovjetske Rusije.
Arabski svet pa zavzema le bolj ozemlje Male Azije. So pa tudi v Egiptu, v Saudi Arabia, v Yemenu, v Iraku(Mezo-patamiji), Palestini, Trans-Joidaniji, v Siriji, v Kuwaitu. Nahajajo se v Algiru tudi v Moroko, v Tunisiji in v Libiji. Arabski svet se nahaja pod nekako 12 rasnimi vladami. Ne-
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 14. junija 1941

NERAZISKANE GLOBINE MORJA
PIERRE L' ERMITE:
Ljubezen ~ soprog ali Bog?
..............r......................................
Iz francoščine z dovoljenjem avtorja
"Ne vem."
Oba umolkneta. Duhovnik razmišlja:
<£Za enkrat ste lahko zadovoljna vsaj s tem, da hodi vsako nedeljo k maši. Koliko mladenk ne uživa.niti tega zadovoljstva!"
"Torej mi svetujete, naj ga ne odbi-jem?"
"Tako vam ne morem odgovoriti! Ga ne poznam. Menim le, da ta stvar zasluži nekoliko razmišljanja. Kak vtis je napravil mladenič na vas?"
"Zdi se mi zelo inteligenten."
"Dober?"
"Predvsem inteligenten in zelo delaven. Gotovo se bo potrudil, da bo tak tudi v naprej."
"Kar ste mi povedala o njem, je gotovo v njegov prid. V vašo srečo bi si pa zlasti želel, da je dober in da hodi vsaj v velikonočnem času k sv. obhajilu."
"Papa mi je včeraj razlagal, da ima zaročenec redko vse zaželjene lastnosti in da je treba pri njem vedno kaj spregledati."
"Da, vem. Evo baš v tem tiči zla usoda tolikih zakonov, ker ljudje tako radi spregledajo bistveno važne stvari! Deklica draga, dobro si zapomnite te besede, ki vam jih povem iz izkušnje: 'Sreča ali nesreča v zakonu se odloči na sam poročni dan. Ce najde deklica moža, ki ustreza njenim idealom, bo srečna, sicer ji bo težko."
"Razumem. Kako ste srečni vi, duhbv-niki! Nikoli se vam ne stavljajo težke odločitve na pot. Nikoli toliko ne tvegate svoje sreče!"
"Zato pa imamo dovolj drugih težav."
"Res, toda z vami je Bog."
"Da vanj zaupamo!"
"Čemu le nimam poklica za redovnico!"
"Vi ga že nimate! Cesto sem vas opazoval pri nadzorstvu otrok v društveni dvorani, pri razprodaji milodarov. V sebi imate vse, kar je potrebno, da si ustvarite srečno ognjišče, da vzgojite dobro deco in daste bodočnosti, kar ste prejela od preteklosti: Življenje."
"Končno, kaj mj svetujete?"
"Svetujem vam, da si skušate priti na jasno v dveh stvareh, ki se mi zdite največje važnosti: Ali je fant dober in ali hodi k velikonočnemu obhajilu? Ce bo odgovor na ti dve vprašanji pozitiven, potem zaupajte bodočnosti, kakor sta ji zaupali vaša mama in sestra, ki.je vsaj na videz tako srečno poročena."
"In če mladenič ne hodi k velikonočnemu obhajilu?"
"Tedaj bi vam seveda težje odgovoril. Vedno pa še ostaja vprašanje, da li je dober? Celo razumen soprog lahko zelo onesreči svojo ženo. Ce pa je dober, se bo gotovih stvari vedno izogibal. Kar pa se tiče velikonočnega obhajila, bi se vprašal takole: zemlja še ni obdelana iz razlogov, za katere mladenič ni odgovoren. Važno pa je, da vemo, da li se zemlja še da obdelati. Me razumete?" ,
"Da, popolnoma."
"Ce torej mislite, utemeljeno mislite, da boste nekoč, — zrnce potrebuje celo leto, preden rodi klasje, — mogla privesti mla-deničevo miselnost do isteg^, nazora v osnovnih načelih, pojdite pogumno na-
prej ! Običajno stavljam za srečo v zakonu tri pogoje."
"Katere?"
/ '
"Isto vero, to se pravi, da oba zakonca mislita enako o velikih življenjskih problemih, da skupno uživata božično in velikonočno srečo, da imata v uri preizkušnje enako oporo v upanju; zlasti pa, da se skladata v vzgojnih načelih pri odgajanju svojih otrok.
Isti socialni položaj. Mlad zakon je sli-čen vitkim katedralam srednjega veka, ki daleč v nebo dvigajo svoje stolpe. Zdi se, da slone na lastnih temeljih, a vendar so jih v znoju gradili celi rodovi.
Ljubezen. Ta pogoj je tako bistven, da lahko v skrajnem primeru in za določen čas prva dva stavi v ozadje. Poudarjam pa, da le v skrajnem primeru in za določen čas."
"Ljubezen!" zašepeta sanjavo mladenka.
Dotlej je imela ta beseda zanjo tako preprost in sladek pomen. Danes pa ji vzbuja strah: "Kaj je ljubezen?"
Strašno vprašanje je zastavila svojemu župniku.
"No, povejte mi, prosim," vztraja Lucija.
"Torej vam bom skušal odgovoriti, kaj je ljubezen. Ali je telesni občutek dveh bitij, ki se privlačita kot nasprotna električna pola? Kako malenkostna bi pač bila ljubezen, če bi.se vsa ženina sreča oklepala le te nežne svilene niti, ki ji grozi sto nevarnosti! Ali je ljubezen le slast enega ali drugega zakonca ali celo obeh? Ne, taka definicija bi onečaščala to sveto čustvo. Tomaž Akvinski je dejal: Amare est velle bonum. Ljubiti se pravi, hoteti dobro tistemu, ki ga ljubimo. Dobro, ču-jete? Uvidela boste, da resnična ljubezen obstoja le v odrekanju in žrtvah. Ljudje na to slednje le redko pomislijo."
Pri teh besedah duhovnik vstane in začne hoditi po sobi:
"Gospa Rolandova, ,soproga znanega francoskega politika iz druge pol. 18. stoletja, ki je bila velika podpornica znanosti in umetnosti, ter je morala umreti zaradi svojega republikanskega prepričanja, je vzkliknila tik pred svojo smrtjo: O svoboda, koliko zločinov zagreši človek v tvojem imenu! Isto bi lahko rekli o ljubezni. Koliko ostudnosti, koliko zločinov se dogaja v njenem imenu! Ljudje so si prisvojili to čudovito stvar, to nežno cvetko, ki se je razbrstela na samem božjem srcu, to čustvo, ki je podžigalo toliko umetnikov pri njihovem ustvarjanju. Isti ljudje so jo tudi onečastili. Kolikokrat sem se vprašal v spovednici ali pa pred oltarjem, ko sta pred menoj stala mlada zakonca in sem vedel stvari, ki vam jih ne smem ponavljati: kaj bo jutri?"
Lucija se zamisli za trenutek. Oči se ji zazro v daljavo, kakor da hoče iztrgati bodočnosti sliko svoje usode, nato pa se veselo nasmehne:
"Ce se bom torej poročila, mi boste ser veda poiskali ljubko stanovanje v vaši okolici, ker nikakor ne maram zapustiti svoje ljube župnije." _
"Hvala za pozornost! To uslugo vam bom prav rad storil."
(Dalje prih.)
"Dva in sedemdeset odstotkov morskega dna ali več nego polovica vse zemeljske površine je še neraziskana," piše ameriški raziskovalec dr. Thomas Jagger, ki se je posvetil raziskovanju vulkanov in je mnogo let študiral posebno ognjeniška žrela na Havajih. "Če podpiramo odprave v An-tarktido, potem bi morali velikopotezno podpirati tudi raziskovanje morskih globin. Zakaj bi si ne omislili znanstvenih laboratorijev sredi ocea* nov?
Pred nedavnim so privlekli iz New Orleansa do Havajev ogromen dok.Ce nam je to mogoče, bi nam bilo nedvomno mogoče spravljati tudi primerke morskih tal na velikopotezen način na svetlo. Danes ne vemo o njih skoraj ničesar, ne vemo, dali vsebujejo dragocene kovine ali- gnojila. Ne vemo
niti tega, ali so morska tla granitna ali vulkanska, ali so stara ali mlada, kako se spreminjajo in kako življenje tam spodaj vztraja.
Morda bi naleteli pri razis-kavanjih morskega dna na povsem nove vire energij, ki bi jih lahko izkoristila tehnika in napredek. Dve milijardi ljudi živita na površini 12 milijonov kvadratnih milj. To površino smo skoraj vso raziskali. Pocl oceani pa se razprostira 135 milijonov kvadratnih milj obsegajoča ploskev, ki je še nismo raziskali."

J. M. Trunks
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
Svoji k svojimi
Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za ppsame.znil^ ,dru|tya in druge, UČNO in POCENI. —
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC

1849 West Cermak Road,
Tel. Canal 5544	Chicago, Illinois
n*
Zanimivi romani
katere je spisa]
Karl Mav
Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer srečujete življenje Indijancev. Naša Knjigama ima v prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so:
BELA REKA (4 knjifle) s slikami 624 strani. Vsebina: — 1 ' . ■' ."g"' 1 Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob Uruguaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam....................................$1.50
DOLINA SMRTI <4 knjige) s slikami 630 strani. Vsebina: —r~	i,r ■ . i ,. i — Miss Alma. — Derviš. — Spletk« in
zanke. —■ Pekel. Cena vsem 4 knjigam.......................................$1.50 ]
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL « knjige) s slikami 627
1 11 1 l 11 ' " ■ " " strani. Vsebina:—Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na b«gu v Evrope. Družba En Nasr. Cena vsem 4 knjigam.......................................$1.50 |
KRIŽEM PO JUTROVEM (4 knjige) s slikami S98
','"'.' i * i = strani. Vsebina: — Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kako sem v Meko romal. — Pri Šamarih. — Med jezidi. Cen« vsem 4 knjigam...................$1.50
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV <4 Mige) •
Z " i . i	577 strani. Vsebina:—
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju.
Ceim vsem 4 knjigam .........................................................................$1,50 J
PO DIVJEM KURDISTANU « knjige) s slikami 594
■, ■. r -	strani. Vsebina:—Ama-
dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena vsem 4 knjigam ......................................................................$1.50 !
SATAN IN IŠKARIJOT
(12 knjig) s slikami 1704 strani. Vsebina: — Izseljenci. —
Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden.
—	V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem zapadu. — Pueblo. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena
vsem 12. knjigam ................................................................................$3.50
SOBOLJAR IN KOZAK <4 Mi««) » ^kami 592 str.-
." ■ ni. Vsebina: — Kozak številka deset. — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse 4 knjige ...................................................................................................$1.50 i
SUŽNJI <12 M'S) * slikami 188S strani. Vsebina: — V Kairi. — — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi — Bele sužnje. — V levjem brlogu. — Jezero krokodilov.
—	Abu Hamsa Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na sužnje.
—	Ljubite svoje sovražnik«. — Na seribah. — Ugnan. Vseh
12 knjig .............................'....................................-..................-............$3.50
V	CARDILLERAH (4 ^ite«) s slikami 625 strani- Vse"
■ bina: — Gran Chaco. — Puščavnik.
—	Lov na Sendadora. — Božja sodba. Vse 4 knjige—..........$1.50 J
V	GORAH BALKANA <4 576 strani J sIikami-
"i Vsebina: — Kovač Simen. — Zaroka t. zaprekami. — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige ..................................................................................$1.50
WINNETOU (12 knjig) s 1753 stranmi s slikami. Vsebina: ' — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. _ Nšo-Či, lepa Indijanka. — Prekletstvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win-netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetoua < smrt. — Winnetoua oporoka. Vseh 12 knjig..............................$3.50 ]
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU <4 624
' strani s slikami. Vsebina: — Med drvarji divjega zapada. — Na ButlerjevT" farmi. — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi. Vse štiri knjige .........................................................................-.........................$1.50
Ž U T I 'J4 kni'Ke) S slikami 597 strani. Vsebina: — Boj z , " " — medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Vse štiri knjige.........................................$1.50
Vsi ti zgoraj navedeni romani se naročajo skwpno z vsemi zvezki ali knjigami, ki so na'vedeni pri zgo-rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana je cena h5c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, kakor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz-ven če naročnik želi, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu zaračuna. Naročila naslovite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois
Malo ogleda
Da je italijanska duhovščina delala dozdaj na Primorskem popolnoma v smislu italijanskega fašizma in tako pomagala zatirati slovenski in hrvaški živelj, o tem ni nobenega dvoma. Kolikor bi mogel tu Vatikan vplivati v prid Slovencem in Hrvatom, ne vem. Tu bi bilo nekaj kritike morda na mestu, dasi ni dosti pričakovati, ker tudi v Vatikanu so — Italijani. Ko je 1. 1918 v Parizu ljubljanski škof, dr. Jeglič, pri nadškofu in poznejšem kardinalu Ceretiju plediral za zaščito primorskih Slovanov pri jezikovnem in kulturnem delu, ko je bila oso-da tistih Slovanov odločena, se je nadškof Cereti nekako za-ničljivo smehljal, rekel ni ničesar, ne mev ne bev, ampak vsaj jaz sem videl dosti, ko sem videl tisti smehljaj. In tako je bilo dejansko vsa leta.
Na politično predelitev tedaj in zdaj Vatikan nima vpliva, in ne gre, delati Vatikan odgovoren, ako so politično primorski Slovani prej, in zdaj večina Slovencev prišli pod laško območje. Za to je šlo, in na to sem jaz nekoliko reargiral, ko je socialist delal Vatikan za politične odnošaje odgovoren.
Opozoril pa sem na delovanje socialistov pod prejšnjimi razmerami, kakor sem sam skozi leta to delovanje opazoval. V Trstu so bila predavanja slovenska, da, ampak gonja zoper vero je bila glavna zadeva. S tem se je rušila moralna podlaga za odpor. Ko je prišel pozneje pritisk politične oblasti, se je vse razblinilo kakor megla pred jesenskim soncem. Kje drugje, kjer so imeli besedo socialisti ali vsaj vpliv, je bilo bore malo slovenskega celo pri golih zunanjostih, ker govorica sama ne pomaga dosti, ako ni duha. Pod zasedbo na Koroškem so imele oblasti rokavice, mehke rokavice tudi za socialiste. Upalo se je pač. da se morda le spomnijo kak-
šne matere sinovi so. V Borovljah so socialisti prirejali vse, kar so hoteli. Dasi so bili sami Slovenci, so le nemško peli, peli s slovenskimi glasovi, in rožanski glasovi so postali svetovno znani, dasi, žal, po slovenskem Košatu, pri nemški pesmi. Morda 'bi se bilo vsaj jezikovno izpremenilo v obmejnih krajih, in morda se je li. pr. v Mariboru. Da so na Kranjskem socialisti peli v slo-, venskem jeziku, na stvari ničesar ne izpremeni, kev na Kranjskem pač drugega jezika niso znali. Duh je, ki oživlja, beseda je mrtva, in za ta duh gre, za pravo narodno zavest. ne le za jezik.
Dalje sem nekaj citiral. "Pro-letarec" malo odgovarja na moja izvajanja, je pa pri citiranju netočen. Navedel sem vir in stran. Tam bi lahko še malo več izvedel, kako je bilo slovenskim živi jem ob Can. karju v Trstu. Vrlo žalostno je bilo, pa je bolje, da ostane prikrito.
Nobenemu socialistu ne ugaja, ako se trdi, da materialistični socializem ne vpliva dobro, da vpliva pogubno. To je pač povsem naravno. Zato se tudi "Proletarec" postavi in našteva nekaj zaslug. Najmanj bi jaz trdil, da socialisti, ne ravno socializem, nimajo nobenih zaslug na tem in onem polju. Skozi leta sem šel s socialisti do skrajnosti, ako sem videl le količkak uspeh. Tudi socialisti niso ..socializem. Cankar je bil socialec, ne socialist, in če bi bil socialits, je bil izjema, kakor je izraziti socialist Etbin Kristan izjema. Da ta in eni ni rušil ali ne ruši s poudarjanjem gftlega' materialoma moralne moči v narodu, še nikakor ne sledi, da bi tisti materializem te podlage ne rušil, in za to gre.
( Konec prihodnjič)
-o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Hllllia>!IIIBI>!l!WlBU!l!BII»lWtt«B:illlWI»HIII0B9I^'
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.) Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL.
P
DR.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala jg 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. B zjutraj do 8:30 zvečer.	0
liHiiiiiBciiiuiiiiaiiiiHiiiiiHiiiiHiaeiiiaiiiaiii
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD v V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
— Najboljši avtomobili za pogrebe, lcrste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblike.
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA: Trdovezan v platno- $|
Broširan mehko..........25