it. m
Ljubljana
S. oktobra 1038
Din U-
Izhaja vsak dan popokme, lzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN TJPBAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica ste*. S
Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 In 31-28
Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št, 7 — 10OTO lOSBTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Stjuestnaverjeva nhca 1, telefon st. 65; podružnica uprava: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE*: Ob kolodvoru 10L
Postna hranilnica v Ljubljani 8L 10.351
švicarska sodba o bodočem razvoju:
Evropa na pragu nove dobe
Račun monakovske konference nakovski sklepi popoln zlom brezpomembno ustanovo,
bo poleg njene
BERN. 5. oktobra br. Švicarski politični krogi zelo pozorno zasledujejo razvoj dogodkov po monakovski konferenci velesil.
V prestolnicah zapadnih velesil sicer te dni triumfalno slave državnike, ki so resili mir, toda če gre zahvala, gre edino Češkoslovaški, ki edina je doprinesla resnične žrtve za to, da ie preprečila novo svetovno voino
Monakovska konferenca   pa   ima še druge dalekosežne  posledice za bodoči politični razvoj v Evropi. Češkoslovaška je kot vojaški faktor prenehala obstojati. Njeno strategično stališče je tako oslabljeno, da se z njo ne more več računati, kakor doslej, ko ie bila glavni steber miru in kolektivne varnosti v Srednji Evropi. Vrhutega vse kaže, da ji bodo vsilili poseben mednarodni statut, ki jo bo porinil v vrsto nevtralnih držav, ki kot vojaški in politični zaveznik ne pride več v poštev S tem pa bo najbolj oslabljena Francija, za katero predstavljajo monakovski sklepi ne samo izgubo morda najvažnejšega zaveznika, nego pravi zlom celokupne francoske  politike v srednji in vzhodni Evropi Mednarodni položaj Francije se ie s tem
tako zelo spremenil, da nastaje vprašanje ali bo imela v bo" doče Anglija še sploh kakšen interes na tem, da se veže s Francijo in da se zavzema za politiko ravnotežja na ev-Stališče velesil do Društva narodov, kakor se je manifestiralo te dni, da sklepati na dalekosežne spremembe tudi v tej ustanovi, k
V Ženevi so drugačnega mnenja
V ženevskih krogih ne gledajo tako pesimistično na bodoči razvoj Evrope in sodijo, da predstavlja mnenje švicarskih krogov le eno izmed raz-
vojnih možnosti. Po njihovi sodbi je ves nadaljnji razvoj v Evropi odvisen sedaj v glavnem od Francije. Če bo Francija smatrala, da se dajo s sklepi velesil na enako enostaven način, kakor so rešili češkoslovaško vprašanje, rešiti tudi vsi ostali evropski in mednarodni problemi in če se bo zadovolji' la s tako nastalim položajem, potem je sodba švicarskih krogov pravilna. Ne zdi pa se jim posebno verjetno, da bi se Francija kar tako na lepem odrekla vsemu svojemu dosedanjemu vplivu. Tudi Angliji ne more biti po mnenju ženevskih krogov vseeno, kdo ima glavno besedo v Evropi. Zato smatrajo bolj za verjetno, da se bo enako, kakor Anglija, tudi Francija še nadalje pospešeno oboroževala in razni znaki govore za to, da niti v Londonu, niti v Parizu ne smatrajo, da se bodo dali vsi evropski problemi rešiti na enak na' čin, kakor je bil rešen češkoslovaški problem.
Italijansko-angleški razgovori
italijanski zunanji minister grof Ciano sprejel v avdienci angleškega odpravnika poslov v Rimu lorda Pertha, s katerim je ostal v zelo dolgem razgovoru, ki se oci-vidno ni nanašal samo na modalitete izvedbe monakovske ga sporazuma. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je bilo središče razgovora predvsem vprašanje ureditve madžarskega vprašanja v CSR in morebitnih slovaških zahtev.
Pozornost Rima se po zatrjevanju istih krogov obrača vedno bolj tudi k Španskemu vprašanju, katerega likvidacijo si Italija čim prej želi. Tudi italijanski listi poudarjajo, da brez čimprejšnje rešitve tega problema ni mogoče misliti na dokončno pomirjen je v Evropi. Po včerajšnjih Chamberlainovih izjavah v spodnji zbornici, zlasti po njegovih odkritih priznanjih Mussolmijevih zaslug za ohranitev evropskega miru, pričakujejo v Rimu, da bo mogoče italijansko-angleške diference v najkrajšem času v zadovoljstvo obeh strank urediti.
Dvomljiva francoska tolažba
„Ne gre vse po enem kopitu44
Pariz, 5. oktobra b. Pozornost v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih je zbudil komentar oficioznega »Tempsa« o položaju po monakovski konferenci. Članek nosi značilni naslov »Evropa in češkoslovaška žrtev« in pravi med drugim:
»Neizogibno je, da se po monakovski konferenci, ki je ustvarila v Evropi s povsem novo metodo povsem drugačno ozračje od dosedanjega, na slepo razpravlja o možnostih, ki se baje sedaj kažejo za širše evropsko sodelovanje. Ta ugibanja so najmanj prezgodnja in bilo bi prav, da bi se z največjo previdnostjo sprejemale te nove. nedvomno zelo genialne politične zamisli ki pa so v ostalem samo izraz trenutnega razpoloženja. Spričo dogodkov, ki bodo že po svoji naravi šilih* vse odgovorne vlade brez izjeme, da revidirajo svoje doktrine, na katerih so doslej slonele njihove akcije, je sedaj nujno potrebno, da vsaka izmed njih dobro pre-mis? in pretehta izglede ter tveganja za bcdočnost.
Okmjenje Češkoslovaške, ki je bila del Male antante in ki se je naslanjala na velike zapadne demokracije, ima za posledico po ruš en je dosedanjega ravnotežja v srednji in vzhodni Evropi, kar pomeni, da je prenehal s tem obstojati ves dosedanji i politični sistem v tem predelu Evrope. S I
kakšnim novim sistemom naj se sedaj nadomesti, da bi se kar najbolj uspešno zagotovilo novo ravnotežje, brez katerega si ni mogoče predstavljati pravega miru na kontinentu? Improvizacije ne morejo koristiti Bilo bi lahko najbolj opasno, ako bi hoteli sedaj vse probleme naenkrat rešiti po istem receptu ali kopitu Velike politične zamisli se morejo uresničiti samo v daljšem razvoju, ki uravnoveša ljudi, ideje in stvari.
Bilo bi napačno misliti, da bodo sedaj vse stvari naenkrat postavljene na glavo. Trenutno je bila glavna stvar samo rešitev miru, ki se je tudi posrečila. Metoda se je izkazala dobra in priporočljivo bi bilo, da bi se poslužili takih posvetovanj tudi v bodoče v vseh primerih, ko bi bil mir v nevarnosti. Toda za sedaj je samo ta gotovost, da je mir zaenkrat rešen. Prav je,
ako se tega svet veseli, toda človeško dostojanstvo zahteva, da pri tej priliki ne pozabimo, da so samo izredne češkoslovaške žrtve dejansko rešile mir. Tega zlasti ne bomo smeli pozabiti, ko bo šlo za to, da temu junaškemu in plemenitemu narodu zagotovimo vso potrebno pomoč, ko bo na novo urejal svoj dom v ponosu svojega narodnega čuta in v svoji globoki privrženosti svobodi«
Upravičena zahteva češkoslovaške
Od Anglije in Francije zahteva posojilo v višini S0 milijonov funtov, da more na novo organi9 žira ti svoje gospodarstvo
LONDON, 5. okt. br. V zvezi s sklepom angleške vlade, da stavi češkoslovaški vladi na razpolago začasen kredit v višini 10 milijonov funtov (poldrugo milijardo Kč), poroča današnji >News Chronicle«, da Češkoslovaška ni zahtevala posojila odnosno finančne pomoči samo od Anglije, marveč tudi od Francije. Glede na docela spremenjene gospodarske razmere, ki so nastale zaradi izvedbe monakovski h sklepov velesil, je Češkoslovaški nujno potrebno večje posojilo, da zamore nanovo urediti svoj gospodarski položaj.
Z izgubo obsežnega ozemlja je popolnoma poraženo ravnotežje med kmetijstvom in industrijo, Id si ga je češkoslovaška republika * težkimi žrtvami ustvarila. Vse to je treba postaviti sedaj na novo podlago, preurediti mdustrijsko produkcijo m nanovo organizirati kmetijstvo. Premestiti in nanovo organizirati mora cele industrijske panoge. Tu gre zlasti za Škodova podjetja, ki jih mora zaradi neposredne bližine nove državne meje in zaradi izgube rudnikov premestiti t notranjost držam.
v glavnem plačala Francija, za katero pomenijo politike — Društvo narodov bo degradirano na
skočiti na pomoč ČSR in se tako vsaj malo oddolžiti za neizmerne žrtve, ki jih je skupno z Anglijo vsilila češkoslovaški republiki. Ker Nemčija in Italija zaradi svojega finančnega položaja ne moreta sodelovati pri tej akciji, bosta morali Anglija in Francija sami prevzeti nase to breme.
Za izvedbo tega gospodarskega programa je češkoslovaška vlada zahtevala posojilo v višini 50 milijonov funtov. Od tega naj bi dala Anglija 30, Francija pa 20 milijonov. Angleška vlada je v načelu že pristala na to, da prevzame jamstvo za tako posojilo, sedaj so v teku še pogajanja s Francijo, ki je prav tako moralno obvezana pri-
Nova vlada v ČSR
Najvažnejia je stvn, ki ga je prevzel
PRAGA, 5. oktobra, br. V zvezi z ultimatom slovaških klerikalnih avto-nomistov je včeraj popoldne s'ovaški minister Čermak podal ostavko. Vsa prizadevanja vlade, da bi dosegla sporazum s slovaškimi avtonomisti, ki sicer predstavljajo le manjšino Slovakov, so ostala brezuspešna. Zaradi tega je podal predsednik vlade general Sirovv ostavko celotne vlade, da bi omogočil preži d en tu republike imenovanje nove vlade. Prezident republike se je po posvetovanju s predstavniki političnih strank odločil za imenovanje nove vlade, ki je sestavljena takole:      . .
predsednik vlade in vojni ininister general Jan Syrovy,
zunanje zadeve: dosedanji poslanik dr. František Hvalkovski; notranje zadeve: Jan Cerny, finance: dr. Josip Kalfua, pravosodje: Vladimir Fajnor, železnice: general Vladimir Gajdoš, javna dela: general Karel Husarek, kmetijstvo: dr. Ladislav Feierabend, dosedanji direktor žitne monopolske uprave, socialna politika: dr. Peter Zenkl, ministra  brez  portfelja:  dr. Stanislav
v zunanjem ministr-dosedanji rimski poslanik
Bukovskv, dr. Hugo Vavrečka, dr. Ivan Parkanj.
Pravosodnemu ministru Fajnoru je začasno poverjetno tudi vodstvo ministrstva za izenačenje zakonov, prometnemu ministru Gajdošu pošta in brzojav, dr. Zen-klu ljudsko zdravje in teiesna vzgoja, dr. Bukovskemu pa začasno vodstvo ministrstva za šolstvo in telesno vzgojo.
Poleg obeh slovaških ministrov, ki sta že v vladi, bo naknadno imenovan še en slovaški minister
Nova vlada nima izrazito politične barve in jo smatrajo nekako za kabinet sredine, v katerem imajo večino strokovnjaki. Glavna naloga nove vlade je izvedba monakovskih sklepov in preureditev države v okviru novih meja. Pozornost je zbudila zlasti sprememba na položaju zunanjega ministra. Imenovanje dosedanjega poslanika v Rimu Hvalkovskega za zunanjega ministra tolmačijo v diplomatskih krogih za znak preorientacije češkoslovaške zunanje politike in sodijo, da se to ni zgodilo brez pritiska velesil. Novi zunanji minister naj bi skušal doseči zbližanje z Nemčijo in novo ureditev mednarodnega položaja ČSR.
Henleinovci izzivajo nemire
V ie nezasedenem ozemlju napadajo državne urade
PRAGA, 5. oktobra (CTK). V pokrajinah severne in zahodne čeake je prebivalstvo nemške narodnosti ohranilo mir. Iz Ldbereca poročajo, da je nemško prebivalstvo pripravljalo sprejem nemške vojske, misleč, da bo potovala tam skozi, medtem pa nemške čete niso korakale skozi to mesto. Zaradi tega se je prebivalstvo v miru In redu razšlo. Nasprotno pa poročajo iz severnozahodne pokrajine iz kraja* ki meji s preden, ki so jm miwvflc nemške čete, o nezakonitem delovanju neregularnih oddelkov Henlednovih rediteljev. Tako so v Kasperski Hori zasedli sodišče, postao poslopje in druge uradne zgradbe. Oddelki orožnikov, carinikov in garde državne obrambe so b£M poslani na kraj dogodka, da vzpostavijo mir. Do neredov je prav
tako prišlo tudi v Ordenu, kjer so sudet-ski Nemci demolirali dve hiši..
VARŠAVA, 5. oktobra, A A. (Havas). Včeraj so poljske čete vkorakale v kraja Trojac in Jablunkov. kjer se nahajajo važne industrije, v Jablunkovu je središče železniške industrije.
Nove zahteve Madžarov
Praga, 5. okt. (Reurer). Madžarska vlada je včeraj izročila praski vladi noto, v kateri zahteva, da odstopi CSR Madžarski takoj vsaj tisti de! ozemlja, na katerem žive zgolj samo Madžari, da bi s tem pokazala svojo dobro volje. Madžarska v Lada tudi zahteva, naj se jutri sestane mešana komisija, ki naj bi razpravljala o madžarskem manjšinskem vpiasanju v ČSR.
Dalaffier je dobil pooblastila
Celonočna seja poslanske zbornice — Vladna večina se je pomaknila na desno
Ptariz, 5. okt. bc V poslanski zbornici in senata je bila včeraj popokme pročitana deklaracija vlade o razvoju dogodkov v sadnji dobi m o sodelovanju Francije pri reševanju mednarodne krize. Stočno kakor angleška poudarja tudi francoska vlada, da ni bik) drugega uhoda, če se je hotelo izogniti vojni Tudi francoski aazdsajsasl Je imel polno besed sočutja s fVrtlnosli»lafill i Posao zvečer je bil* ▼Udi s 555 : 75 gfte-
poutiko na podlagi monakovskih sklepov. Predvsem je treba doseči zbližan je z I ta-
je snoči sestavil novo vlado, v kateri sta s> dva generala. V novi vladi sta tudi dva Slovaka, tako da Ima značaj koncentracijskega kabineta. Nova vlada nima poudar-ene politične barve in ima v glavnem nalogo, resiti sedanje mednarodne probleme.
lijo. V zvezi s tem zatrjujejo v dobro poučenih krogih, da je Angl'ja ponudila svoje posredovanje.
Angleško Jamstvo za češkoslovaško
London, 5. oktobra. AA. (Reuter). Ko je odgovarjal v imenu vlade na vprašanje, če so angleške garancije novih češkoslovaških meja že stopile v veljavo, je minister za koordinacijo oboroževanja Inskip rekel med drugim tole:
Parlament naj blagovoli sprejeti na znanje, da se bo pogodba o garancijah šele Izdelala, a sedaj čakajo se na nekatere stvari, ki zanimajo vse vlade, ki so se izjavile pripravljene dati garancije. Šele nato bo stopila v veljavo angleška Vse dotlej, dokler se to ne zgodi, pa garancije še niso stopile v veljavo, pa se angleška viada čoti moralno zano do CSR, da sprejme te garancije tako, kakor da so one ie stopile v veljavo. Zaradi tega bi se angleška vlada v primeru, Če bi bila CSR prizadeta po neftzzea-nem napadu, vsekakor Čutila r*>ktioana, da ukrene vse, kar je v njeni moči, m kar more storiti za zaščito češkoslovaške republike.
Spekulanti na delu
Praga, 5. okt. AA. (CTK). V tješmski pokrajini so se pojavili številni goljufi • trditvijo, da se je poljski zlot povzpel od 5 do 40 ali celo do 50 Kč ter da se bo njegova vrednost še visoko stopnjevala. Potemtakem so ti goljufi prodajali zlote za mnogo višjo ceno, kakor pa je njegova stvarna borzna vrednost. Opozarja se prebivalstvo, naj se teh goljufov izogiba.
Postani in ostani član Vodnikove drnibe!
Borzna poročila.
Curih, 5. okt. Beograd tO.—, Pariz 11-75. London 21.05, Newyork 438.75, Braselj 74.175, Milan 23.075, Amsterdam 238.70, Berlin 175.60, Praga 15.K). Varšava 83, Bukarešta 3.25.
Takoj nato je steflfc
bi
mobilizacijo. Na ponovna vprašanja poslancev, Dsladtor ni hotel navesti podrob-nejšm števUk. V periemetHerasi krogih zatrjujejo, da je stal* molMfiaaeija Francijo okrog 20 milijonar faotor (pst milijard di-narjcv). Razprava Je trajal* vso noč in je zbornic* Sale ob 4.45 pasih k glase Za pooblastit* zakon je glasovalo 331 ■smcev, proti 78, docrm se je 200 cev glasovanja vzdriakx Vzdržalo* se je ▼sen 170 socialnih demokratov in 30 gfh Icvičarasdh pussj nrev. Kompakto glasovali za vlado »fiksani socialisti, dina in skrajna Jtisnira
Zananje-ponticni odbor aenese je komiAe, v katerem iwiadarjs, da je ba
V Londonu še niso glasovali
potrčim poi trajo, da ]e evropski
Vsi govorniki oborožitve, ker ne položaj že razfiičen
IONĐON, 5. oktobra, br. Debata v gor-n£ za spodnji shsrzssl o CSiamberiainovem tJuroflDii se je včeraj nadaljevala vas dan do polnoči. V obeh zbornicah so govorniki kritizirali politiko CharObertaina in nada U bilo nevarno udajatt se ilu-on- je bil z rnoimAjumHaAnd sklepi doee— trajen mar. V gonji Sharssal je celo ki je sicer Izvalil lastagr Cfcam-izrecno poudarjal, da je treba storiti vse za pospešeno Ja vadbo obo-programa. V tam pogledu ne sum hiti noneiie radfke med rladiw> večino za opozicijo. Pred seboj imamo izredno težko leto. Tisti, ki kritizira jo sedanjo re-»rodne krte, morajo vedeti, aH se spustimo v boj že de-pa sele jutri, ko smo dobro prl-V '
spodnji zbornici. Veliko pzjassSsS je dfl govor ministra za koordinacij državne obrambe sira Tnomeea T"^f, k* je odgovarjal v imena vftsde. Podal js sara-mšvo etiko o sedanjem stanju državne ob-BUDbe In wgia#f! da so se pri sedanji krha pokazale razne ponzurjfc^sostt t acr> fjsasasaa eibssasssess zlslsasa, Nemudoma so rak izdani potrebni ukrepi, da se to po-pravt Napoverzsl p tzzM, da vlada rasno o usedhl spajane vojaške obvezni na t«
to m bo se
rje bo najbrž sele jutri, nakar bo za-odgodeoo do 1. novembra pod pogojem, da se   tam J   zopet   szttceta obe de bi se
poCitičfti ot$Q\nt&
,i ...... mmm.....m-
»Obzor* /e man, c/a goni dan za
vom, /e#o a» letom eno in hrt o tajno. Preje je d\*e teti pisat Čhmke dan za dnevom o sporazumu sprva med dr. Mačkom in dr. Stojadino\ićmn, nato pa med dr. Mačkom in združeno srbijansko opozicijo. Sedaj pa ie dve teti gloda na isti kosti — napada dan za dnevom JNS. Sprva jo je vsak dan polagat v grob in ji pisal posmrtne članke. Nato je napovedoval njen razkroj in razpad. Pa se ni ne eno, ne drugo uresničilo.  Zato ne govori nič več o smrti JNS, ne o njenem razkroju in razpadu, pač pa se v potu svojega obraza trudi, da bi dokazal, kako je popolnoma izključeno, nemogoče, da bi kdaj JNS mogla uveljaviti svoj program in dobiti v roke vladno krmilo. To »Obzorovo« lajno posluša javnost vsak dan, zate se nt čuditi, da se je je že temeljito naveličala. Naveličata se je je celo klerikalna »Hrvatska stražam, ki daje »Obzoru*    to-te tekcijo: »Obzor«, objavljajoč v »Strankarskem pregledu* enega izmed svojih nestevilnih dolgočasnih člankov o JNS, se brani In zagovarja pred očitkom, da so bili stari »Ob-zoraši« pristaši    integralnega jugostoven-stva, ker da so bili oni samo za ravnopravnost ... Pustimo na miru stare  »Ob7.oraše«, ki so nekoč zares predstavljali znaten del hrvatskega javnega mnenja, d oči m sloji danes za »Obzorom« samo anonimno delniško društvo. Nič ni bolj netočno, kakor da se danes »Obzor«, lastništvo d. d., kiti z zaslugami nekdanjih hrvatskih javnih delavcev, še večja netočnost pe je, ako se ta »Obzor«, lastništvo anonimne d. d., hvali, da je bil vedno proti vsem centralističnim režimom, ko vendar ^akdo ve za njegovo sodelovanje na pr. pri uvedbi Živ-kovičevega režima. Nimamo nobenega posebnega interesa, da bi popravi tali kogarkoli netočne trditve..., potrebno   pa je opozoriti na to, kako je »Obzor« izredno širokogruden v presojanju lastnega postopanja. Ako v tujem očesu tudi ni dlake, on si jo izmisli, a v svojem ne vidi niti bruna.«
.Zrušitev človeškega reda"
»Tudi pri nas se stranke že od nekdaj izživljajo tako, da vplivajo izključno na čustvo sovraštva. Svoje delo usmerjajo bolj v rušenje nasprotnikovih postojank, kakor v ostvaritev lastne stavbe... Strup nekdanjih sramotnih let se je znova razlil po narodnem telesu... Pristaš je avtomatično prijatelj, nasprotnik je avtomatično sovražnik. Človekova vrednost postaja žrtev divjega nasilja. Pristaš je kljub morebitni osebni nevrednosti vreden človek, nasprotnika je brez ozira na njegovo osebno veličino treba preganjati in uničiti. Tako ravnanje pelje z železno doslednostjo v popolno zrušitev človeškega reda. Človek ne uničuje le sočloveka, marveč samega sebe. človeka sploh.« — »Dejanje« št. 7.
Poljshi greh
Novosadski »Dan« je te dni objavil članek o slovanski vzajemnosti. V tem članku poudarja list, ki je glasilo JRZ za Vojvodino, med drugim tudi to-le: »Poljaki so se že prej večkrat pregrešili proti interesom slovanske vzajemnosti, zato pač ni noben čudež, ako so to storili tudi to pot v vprašanju Tješina. Samo poljska kratkovidnost in sebičnost je mogla povzročiti, da so Poljaki pozabili na koridor in vso pozornost psvetili vprašanju Tješina. Kako /e mogoče, da mislijo danes samo na T/eSn, a ne mislijo na to. kaj bo jutri s koridorjem. Da so Poljaki to pot hudo grešili in zadali težak udarec ideji slovanske vzajemnosti, bodo imeli, kakor se zdi. na žalost že v kratkem priliko, da se prepričajo. Odkod bodo potem dobili pomoč?« — Podpisujemo!
9fAluf ho&etno nacionalno
državo m m J1 I
Vojvodinsko glasilo JRZ je priobčilo niz člankov pod naslovom »Za ostvaranje nove nacionalne svesti«. V enem izmed teh člankov čitamo: »V novi državi bodo vse naše verske organizacije mogle samo na ta način sebi iz\'OJe\'att naslov narodnih cerkva, ako bodo tudi s svoje strani pripomogle izgraditi nov nacionalizem s tem, da bodo dobrovoljno izpustite eden in drugi narod izpod svojega skrbstva. Kot narodne cerkve bi lahko naprai'ile tO uslugo svojemu narodu. Kot narodne cerkve so v nas vzgajale in vzgojile volfo. da bi ne bili en narod. One morajo sedaj uvideti, da tak nacionalizem ne odgovarja državnim interesom. Drža\>a mora počivati na enem nacionalizmu, ako hočemo, da bo nacionalna država. Država mora pronikniti v našo dosedanjo narodno zavest s posebno tendenco, da od nje oddvoji versko. Naše cerkve morejo, ako hočejo biti koristne svojemu narodu in svoji državi, svojo dobro voljo dokumentirati samo tako, ako bodo podpirale državo, da izvrši to zgodovinsko misijo čim preje in čim lažje. Nj'h dotžnost je* da razumejo, da so v našem narodnem življenju doigrale eno svojih vlog. Dobro ali slabo? Na našo korist ali škodo? O tem naj sodijo bodoča pokol en j a. V novem našem državnem življenju jih čaka druga vloga: da pokažejo svoja državotvorna razpoloženja tudi v dejanjih, podpirajoč državo pri ločitvi nacionalne zavesti od verske, vzgajajoč v ljudskih masah voljo, da postanemo kljub vsej verski razdvojenosti hidi v svojih dušah ono, kar smo dejansko že itak: en narodi* — Ćlan-katjevim izvajanjem hi moči ugovarjati š stališča narodnih m državnih interesov. Zato smo radovedni, kakšno stališče bodo zavzele napram stališču, ki ga je iznesto vojvodinsko gasilo JRZ. verske organizacije. Razpravi, ki se bo o sproženem problemu brez dvoma razpletla, bomo posvečali vso pažnjo.
KmUrn mesta pripadejo Nemčiji
Po monakovskem diktatu pripadejo Nemčiji ia-te večja mesta v Suderih: Usti S 44J000 prebivalci, Liberćt s 40.000 Jabio-riec s 14.000, ČhomtrioV s 33.000, Cheb z 32.000,   Teptice-Šanov z 31.000,   #Osr Ž
esecih zgrajena proga do Sv. Križa
Dole* H jaoo m
Ljubljana, S. oktobra ljubljanskega prebrvatatva,
da bi speljali" tramvaj tudi do pokopališča pri Sv. Krizu, se je uresničila. Včeraj je bila nova tramvajska proga k Sr. Križu slovesno odprta. S taartinske ceste So se
odpeljali zastopniki banske uprave, mestne občine z županom dr. Adlešičem ki zastopniki MsJoieiezsniske družbe v treb vozov.h k Sv. Križu, kjer je svetnik prof. tat Alojz Horvat novo progo proglasil za odprto, blagoslovil pa jo je arhkiiakon dr. Klinar od pomoči šentpetrskega župnika g. Košmrlja in svetokriškega župnika g. I^egata,
L. 1901 je bila zgrajena prva tramvajska proga v Ljubljani. Šele 30 let kasneje, to je 1.1930., je mestna občina zgradila progo na Vič in v sisko, katero pa je bilo treba podaljšati do št. Vida. Že v tem letu je tedanji občinski svet razmišljal tudi o zgraditvi proge na pokopališče. Odobreni so bili že načrti, a proge niso zgradili, ker ni bilo denarja niti upanja na posojilo. V juliju L 1937. je sedanji upravni svet Malo-železniške družbe razpravljal o zgraditvi proge k Sv. Križu. Pred pičlim letom je upravni svet napravu načrt za dvotirno progo. Načrt je bil letos v marcu odobren. E>ne 1. julija so pričeli delati s polno paro in po treh mesecih je bila proga dograjena. Danes bo izročena splošnemu prometu.
V treh mesecih je bila zgrajena proga, ki je 3800 m dolga. Stroški so znašali 2.5 milijona din. Pod nadzorstvom ravnatelja ing. Janka ženka in ing. Petra Kresnika je delalo 80 delavcev in 17 kvalificiranih strokovnjakov. Pridno in trdo so delali okoli 60.000 ur. Za zgraditev proge so potrebovali 4200 žlebičastih in 3400 m železniških tračnic in 2200 pragov. Vožnja je posebno prijetna, mirna in mehka po železniških tračnicah, ki so položene na prožne lesene pragove. Za utrditev proge je bilo potrebno 600 kub. m kamna in 2800 kub. m gramoza. Porabili so 4200 m bakrene žice in 10 kretnic. Doslej so vse tramvajske proge v Ljubljani gradili tuji inženjerji in tuji delavci, novo progo k Sv. Križu so zgradili samo domači delavci in Inženjerji in to večinoma z domačim gradivom. Samo gradivo, ki ga v naši državi še ne izdelujejo, je bilo nabavljeno v tujini.
Prof. Horvat je v svojem govoru nadalje zavrnil očitke tistih, M trde, da so tram-
vajske prage za staro železo m jih je treba nadomestiti z avtobusi aH pa vsai z elek-trobusi. Na sedanjem oaueaju Maloželez-niške drtfflbe visi dele; čez 00 milijonov dinarjev, fs pojasnjeval prof. Hrovat m Ljub ljana js premajhna in prešibka za v pel jar o še druge vrste obratovanja, ker bi se s tem morali zadolžiti ie najmanj za 20 do SO milijonov. Promet z avtobusi ali eiek-trobusi v Ljubljani ni mogoč še zaradi naših neutrjenih in netlakovanih cest. Za ureditev m modernizacijo vseh naših cest bi pa Ljubljana potrebovala ogromne milijone. Zvezo s pokopališčem smo morah zgraditi ne samo zaradi gospodarskih koristi, temveč tudi zaradi tega, da je vsemu prebivalstvu in vsem slojem dosegljiv del mesta, kamor nas vleče pieteta in srce. Investicije za električno cestno železnico so res velike, vendar pa je obratovanje najcenejše med vsemi prometnimi sredstvi. Z uvedbo avtobusnega in elektrobusnega prometa bi imeli nedosegljive stroške in tudi mesta v tujih državah pričajo, da je cestna električna železnica najbolj ekonomična. V dokaz teh trditev je prof. Hrovat naštel mesta v Nemčiji in v Ameriki in nemško statistiko o stroških za obratovanje s tramvajem. Zahvalil se je tudi vsem, ki so sodelovali pri gradnji, zlasti pa županu dr. Adlešiču, ki je priskrbel denar.
Na Smartinski cesti se je zbrala množica, ki je z vidnim veseljem opazovala tri okrašene tramvajske vozove, s katerimi je bila nova proga odprta. številni kolesarji so se spustili za vozovi k Sv. Križu. Občinstvo je povabil župan v tretji voz, gruča otrok je pa kar tekla za vozovi od viadukta do pokopališča. Po otvoritvi so bili zastopniki povabljeni na dobro zakusko v gostilno »Pri Pavšku«. kjer je župan dr. Adlešič iznesel zanimive soomine iz časa, ko je prevzel županske posle. Tedaj so prišli k njemu zastopniki družbp Siemens in zahtevali, da bi župan podp:sal neko obvezo. Pozneje se ie izkazalo, da bi bila Maloželezniška družb* v Liubliani in z nio ljubljanski tramvaj saniran v korist Sie-mensa in v škodo mestne občine, ako bi zastopniki Siemensa dosegli svoie namene. Župan je poudarjal, da je zdai liublianski tramvaj saniran in v resnici last mestne občine ter je iziavil da bodo kmabi uresničene želje prebivalstva glede novih nrosr. ki bodo vezale središče s Savo, Mostami in Stepanjo vasjo.
Anice Thurnherjeve zadnja pot
Tako lepih pogrebov je videla Višnja gora ie tnalo
Višnja gora, 4. oktobra Lep, solnčen dan je bil včeraj. Dolenjska je že vsa odeta v jesensko odejo. Listje je orumenelo. Na njivah pa dozoreva ajda. Kljub vsej prirodni lepoti in solncu pa »o se zbirali v Višnji gori ljudje sklonjenih glav. Prihajali so na pogreb mlade učiteljice in matere gospe Anice Thurnherjeve ...
že mnogo pred napovedano uro so prihajali ljudje iz mesta in okolice. Jutranja vlaka sta z obeh strani pripeljala toliko pogrebe ev, kakor jih vidimo pri nas le redko. Saj je bila smrt gospe Anice prvi udarec ,ki je zadel vašnjegorako aktivno učitelj s tvo. Iztredno mnogo pogrebcev je prispelo tud? z avtoacnobih. Thurnherjevi so znani daleč naokrog in povsod imajo mnogo prijateljev. Pred niso žalosfii so stali kakor na častni straži starejši šolarji. Sredi cvetja pa je snivala gospa Anica, ki nam jo je kruta smrt pograbila mnogo prezgodaj.
Ob pol desetih je prispela diibovšVHna z župnikom g. Vidmarjem. Iz njenega rojstnega kraja, Stične, pa so prispeli tudi trije menihi, da pomagajo pri žalnih obredih. Med njimi je bil tudi mladi pater
dr. Kurent ki je bil eden prvih učencev, ko je gospa Anica pričela poučevati v svojem rojstnem kraju.
Po pogrebnih obredih so pred hišo žalosti zape K domači pevci v STce Segaj OČO
žalosrtinko, potem se je pa razvil proti dolini do cerkvice Sv. Tilna dolg žalni sprevod. Spredaj so Sli šolarji in skoraj vel so nosili kite jesenskega cvetja, da obsujejo z njim v slovo grob ljubljene učiteljice. Za užaloščenimi domačini so stopah predstavniki oblastev in uradov na čem s sodnim starešino da*. Močnikom ter županom in banskim svetnikom g. Štrukljem. Nepričakovano mnogo je bik) učiteljev in učiteljic, ki so imen v gospej Thurnherjervi vrlo tovarišico ter odneno stanovsko in prosvetno dtelavko. Gospa Anica je bila pri svojem polnem zdravju tudi vneta sokolska delarvka ter znana igralka in pevka. Prav zato so fo spremili na zadnji poti tudi mnogi Sokoli v civilu :n z znaki, a prekritimi s Črnm klorom.
V sprevodu je bilo tudi okrog 30 vencev, ki so jm darovan domači, pa rudi nekatera društva, med dresrimi domače Sokolsko
društvo, učiteljsko ir učiteljski zbor domače šote.
Pri Sv. Tilmi je bila masa, od tam pa so iTulfcisgl krsto blaga pokojnice na poslednjo pot. Počivala bo na novem žup-nem pokopaf»Gu, kjer je nasla večni mir šele kot druga pokojnica. Nedavno so šele o^vorih novo pokopaHŠOe m pokopali ha a jem prvega iiiiBBa.
Uspehe, pa tudi trpljenja polno življenje blage učiteljice je prikazal najprej predsednik domačega učiteljskega drz-štva g. Župančič is Litije. Podčrtal je zasluge tovarišice Anice na šolskem m svetnem polju ter naglasa njeno sko zavest kot članice JUU. Ob ku je sporoča aafaiaiD m pozdrave
28.000, Karlov? Vary s 24.000, Krnov (Jam-gttšdorf) s 23.000. AŠ š 23J000 ih Podmoklf s 23.000 prebivalci. Vša večjš mesta ostanejo Češkoslovaški: Praga t 920.000 pre+U vafcf, Brno z 280.000, Moravska OstrevŠ Š 130.000, Bratislava s 130.000. Plrenj s 120 tisoč, Otomouc s 70J0OO In deske ftodMfr vice s 50.000 prebivalci. Okrnjena Čemo-slovaška bo imela okroglo 12 frtitljonoV prebivalcev, približno toliko, kolikor Jih $e v celoti imela ob svoji ustanovitvi tel* 1918.
učiteljstva iz litijskega srza in zadržanega šolskega nadzornika g. Ivana Beze-ljaka. Kot marljivo in odlično ičiteljico in začasno šolsko upraviteljico pa je očrt al tukajšnji šolski upravitelj g. Janko Ko-kalj. Prikazal je gospo Anico, ko je bila še polna zdravja in vedrega nasmeha, potem pa jo je skrušila bolez n in s trla smrt___
Spet so zapeli naši pevci žalcstmkot ko pa oo grobarji pričeli zasipati grob gospe Anice, je jok presunjal vso  množico . ..
Le počasi so se raznajaU pogrebe! s trpko zavestjo, da smo položili v grob "vrlo ženo, plemenito mater in odlično prosvetno delavko. Gospej Anici Thurnlier-jevi bodi ohranjen časten spomin!
Sadna letina v Sloveniji
Ljubljana, 5. oktobra
Letošnja sadna letina je v mnogih krajih Slovenije dobra, v mnogih pa tudi zelo slaba. Jabolka in firufke so obrodile večinoma slabo. Dobro so obrodila jabolka v Slovenskih goricah in v Prekmurju, prav dobro pa v sresu Gornji grad. Hruške SO obrodile dobro samo v ptujskem srezu. Ce-špije so obrodile v Sloveniji na splošno zelo dobro, razen škofjeloškega In siovenjgraj-skega sreza. Breskve so obrodile v splošnem še dokaj dobro. Vinska letina bo V splošnem prav dobra. Grozdja je mnogo m tudi sladko je, tako da se obeta dobro vino. K temu je mnogo pripomoglo zlasti lepo vreme v septembru. Zdaj pa grozdje že poka in gnije, kjer ga še niso obrali.
Zimska jabolka prodajajo kmetje v celjski dolini po 3 din, dočim so enaka jabolka v radovljiškem srezu po 3.50 do 4 din kg. Načelstvo SVD je v smislu sklepa zadnje skupščine sklenilo prirediti s sodelovanjem velesejmske uprave v drugi polovici oktobra na ljubljanskem velesejmu sadni sejem. Za sadje, ki bo na velesejmu na prodaj, bodo poskrbele v prvi vrsti podružnice SVD. Podružnice bodo zbirale sadje pri svojfh članih. De Jam bo trajal tri dni.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 5. oktobra.
Ponoči okrog ene je začul stražnik na Sv. Jakoba trgu nenadoma sumljiv ropot. Stražnik je hitro stopil tja, odkoder se je slišal ropot in zagledal poleg trafi-flke Terezije Tflerjeve, pri šentjakobskem mostu dva sumljiva moška. Stražnika ništa takoj opazila, Čim pa je prestopil, sta se ozrla in tisti hip že tudi vrgla proi dežne plašče ter pobegnila. Prvi jo je ubral proti Čevljarskemu mostu in dalja na Hribarjevo nabrežje, drugi pa po Gallusovem nabrežju, od tam pa po Prečni ulici ni Mostni trg. Stražnik je oba zasledoval in prvega dohitel na Hribarjevem nabrežju« kjer ga je aretiral. Mol je madžarski državlja nJanoš Domboš, ki je povedal, da se piše drugi zasledova-nec Ivan Petrov, po poklicu kovač, doma iz Apatina Pozneje se je izkazalo, da sta Domboš in Petrov nekje ukradla kramp, s katerim sta bila že odtrgala pri vratili trafike dve ključavnici. Iz trafike sta nameravala pobrati denar in blago.
Pred dnevi so bili prijeti še nekateri člani vlomilske družbe Ludvika Kolma-na, ki je imel skrivališče v gozdu pri 2a-pužah, med drugimi tudi SSletni Salih Alkašbvič in 321etni I vari Bučar, doma is Trebeljevega nad Litijo. Oba sta bila zaposlena na neki novi stavbi. Alkašbvič in Bučar sta pred tedni vlomila tudi v mlekarno Marije Rezek v Janševi ulici, kjer
sta odnesla okrog 2150 din. Alkašoviča in Bučarja so detektivi se tsdaj prijeli, vaa-dar so ju na sodištu izpustili, kar jima niso mogli dokazati vloma. Bočsr js malo pred aretacijo onradsš celo svojega pajdaša Alkssovića m stes* mu je pobral njegov delež pri vlomu v RtfkoTO mlekarno, ko se je Alkssovič pnoblaea in za ta hip pustil denar ▼ starih hlačah. Sedaj so Bučarju dofcssaM Še nekaj vto-mov v Šiški, ki mu jfli popreje niso Mogli dokazati. Bučar in Alkssovič sta nedavno vdrla tudi v stanovanje neJas Zl-darieeva v Rožni uMci, kjer sta dkradla več obleke, a je bil tega vloma prvotno osumljen neki v bHŽlni stanujoči mik.
velik korak Pridobili Si na široko
n a i tem prtbii-
sUju Petrove ssi prostora, da se
Sc-ifea v ovađiteljslđ
Ljubljana, 5. oktobra Včeraj se je nadaljevala prekinjena razprava proti zasebnemu uradniku Petru Pireu in posestniku Antonu Sagmeistru iz Šiške. Sodišče je zaslišalo nekaj novih prič in tudi poslanca Korruma, ki je izjavil, da je res interveniral na prošnjo Antona Ssg-meistra glede ovaditeljske nagrade, ki bi pripadala Pireu. V Beogradu je izvedel, da je bila Kemična tovarna v Mostah kaznovana zaradi tihotapljenja vamt na denarno kazen 125.000 din. Aktov glede ovaditeljske nagrade, ki bi pripadala Pircu, pa ni našel v pristojnih ministrstvih. Ko se je vrnil iz Beograda, je poslanec Koman izvedel, da so Pirca in Sagmeistra zaprli. Poslancu se je zdela zadeva sumljiv«, ko mu je Sagmeister prinesel nekakšno vlogo rta ministrstvo, v kateri je bilo zapisano, da bi morala Kemična tovarna plačati nad 5 milijonov dinarjev kazni in bi ena tretjina pripadala ovaditelju, to je Pircu.
Iz aktov je bilo razvidno, da je finančna oblast v resnici naložila Kemični tovarni kazen nad 5 milijonov din in se je erar tudi vknjižil za to vsoto na premoženje Kemične tovarne. Prva in druga sodna instanca sta Kemično tovarno obsodili. Državni svet v Beogradu pa je pozneje sodbo razveljavil. Letos je erar vknjižbo na premoženje Kemične tovarne izbrisal.
Pire se je zagovarjal, da mu je potrdila, da ima pravico do polmilijonsfce nagrade, izročil neki Matjašič. Senat je poklical na razpravo mestnega uradnika Matjašiča, Pire pa jc takoj izjavil, da ta ni tisti, ki mu je dal potrdila. Zaslišana je bila tudi neka magistratna uradnica, ki je izpovedala, da je Pire bil kupec njenega zemljišča in ji je pokazal potrdilo finančne direkcije, da bo dobil veliko ovaditelj*ko nagrado.
Sodišče se je prepričalo, da je Peter Pire kriv. Obsojen je bil na 7 mesecev strogega zapora, ker je osleparil neko žensko, kateri je izročil dekret banske uprave, da ie sprejeta v službo kot snažilka, ker je ponaredil dve potrdili finančne direkcije kot dokaz, da ima pravico do polmilijonske ovaditeljske nagrade ter je ponarejene listine predložil kot prave dvema trgovcema z namenom, da bi oba trgovca osleparil. Anton Sagmeister je bil oproščen zaradi pomanjkanja dodcazov o krivdi po § 280 k. p. Pire kazni ni sprejel, izjavil je. da je nedolžen.
Naše rfedalisce
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sreda. 5. oktobra: Žene na Niskavuoriju. Izven
Četrtek. 6. oktobra: Izsiljena ženitev. Ljubezen - zdravnik. Red Četrtek.
Petek, 7. oktobra: zaprto
Sobota, 8. oktobra: Potopljeni svet. Premiera. Premierski abonma
Nedelja,  9.  oktobra:  Veriga.  Izven. Znižane cene od 20 din navzdol ¥
»Potopljeni svet«, delo Stanka Canjkar-ja bo imelo v soboto svojo krstno predstavo v drami. Igrra slika konflikt človeka, čigar močno razviti cut za pravičnost ga sili  da išče pravega razmerja do življenja
in njeg-ovih zahtev, ki jim skuša služiti z
VSO zavestjo odgovornosti. Svojevrstno obravnavani zaplet z udarnimi dialogi nam obeta nadvse zanimivo predstavo. IgTali bodo: Danilova, V. Juvanova, Saričeva, glavno moško vlogo Debevec, nadalje Gre-gorin in Sever. Režiser: E>ebevec.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Sreda, 5. oktobra: Ero z onega sveta. Red Sreda
Četrtek, 6. oktobra Na sinjem Jadranu.
Premiera. Premierski abonma Petek, 7. oktobra: zaprto Sobota: 8. oktobra: Na sinjem Jadranu.
Izven
Nedelja, 9. oktobra: Tosea. Gostuje ga. Zinka Kunc-Mnanov, članica Metropolitanske opere v New Torku. Izven. Zvišane operne cene.
SOKOL
Ot>«ni zbor Sokola v Morah
V nedeljo ae je vršil v fitorah 9. redni obem zbor aokolskega društva fttore-Te-harje. Navzočih je bilo mnogo članov, pa tudi supni delegat Kramar. Vsa porocaa so bila sprejeta z odobravanjem na znanje župni delegat je naslovil na druatvo nekaj toplih besed, v katerih se je zahvaljeval zlasti dramatskemn odseku, ki je priredil v preteklem poslovnem letu 16 predstav. _
Nato je bila izvoljena nova uprava. Starosta: Franc Pocajt, namestnik starosta Josip Hermanu, ki bo obenem tudi pro-svetar, njegov namestnik Janko Sattier, tajnik Ferdo Mavric, načemik Jurij Oe-hovin. J. Skale, namestnik načelnika, Milica Hermanova, načemica, Berta Hermanov*, namestnica načelnice, K. Fna, blagajnik, R. Slatav, matrikar, Franc Zupane, st. gospodar, Rudolf Creinik referent strelskega odseka.
dani uprave: B. Crešrnk, Frane Zupane mL in J. Kocjancić. Nadzorni odbor: Andrej PavšiČ, Karel Jug. J. Zaihen. Razsodišče L Start, M. Lavrtft in Rmard Ula-ga. Skupščino je zaključil br. starosta a vzklikom starešini Nj. Val. kralja Petni, Id so se nm navdušeno pridruSOl val na~ v*o*L
je* amo malo v stiskan, zalo bo bodoče leto spet T znamenja fOastraJHkega pozi -tvotifaegm dela. V nedeljo 9. t. m. imame efJCni Zbor; odbor BO menda isti a ma-usai spi SMniiibami, sn| ga menda ne bo mod naraj ki bi sredi največjega dela in *" poleta vrgel puiko v korazo. Le-
ne imeli nekaj  prireditev.  TJ pri-»D—etOgn,  brata* »Beneške trofatec,    16. m 23. t. m. uprizorimo ^▼ejkac. Zadnja prireditev bo z zabavo.
tom amo
zato vabimo vesel« ljudi, da nas podpre. Tudi telovadba ae gre. Do sedaj je bflo mnogo dela, upajmo da bo sedaj številčno boljše. Mnogo, mnogo še potrebu-Jamo, a z vero vase in svoje mišice bomo vse dosegu. Pri tem nas navdaja tudi zadovoljstvo, da imamo na svoji strani vodstvo nadih tovarn, ki nam gre vsestransko na roko. Tudi nova tovarna motri s simpatijami naš razvoj, zato jedva caltamo njjenega začetka ter ga z veseljem pozdravljamo, želeč srečnega dela v korist kraju in podjetnikom.
cid
KOLEDAR
Sreda, 5. oktobra katoličani: Pla-
DANASNJK PRIREDITVE Kino Matica: Ljubezen v džungli Kino Sloga: Otok smrti Kino Union: Ponočni doživljaj Kino Moste: Plešem za Tebe in 3 žurnali
DEŽURNE LEKARNE
Dane«: Dr. Piccoli. TyrSeva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta.
Društvo je kakor človek. Živi, živi. nazadnje pa zaspi ali umre. Vzroki društvene smrti so tudi različni. Eno društvo umre po krivdi člano\', drugemu zavije vrat od-borova lenoba, tretje konča svojo življenjsko pot zaradi akutnega hiranja, četrto omaga pod teic razmer in okoliščin. Tako bi lahko našteli Še vse potno vzrokov ia-losti-ga konca v društvenem iivljenju.
V Ljubljani nam društev ne primanjkuje. Lahko bi celo rekli, da jih imamo skoraj preveč. Mnoga so potrebna in koristna, nekatera pa tudi ne. Včasi nastanejo okoliščine, ko je najbolje, če društvo samo zaspi in zapade pozabi. Vsako društvo se lahko razide in objavi to v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine* v poljubni številki. * *
Iz škofje Loke
— Sizifovo delo je opravljala škofjeloška mladina lani, ko je zasajala na Kam-nitniku gladek bor, kanadsko brezo in topol. Okrog tisoč sadik je šlo v zemljo, zdaj pa se je izkazalo, da je domala vea nasad uničen. Niti sledu ni po obronkih Kamnitnika, da bi bilo sploh kdaj kaj posajenega. Tako seveda Kamnitnik ne bo nikoli pogozden in vprašanje je ali ima sploh smisel zasajati golicave, ako žive med nami taki divjaki.
— Slaba sadna letina. Jesen gre v deželo in čas bi bil, da polagoma spravimo tudi naše sadje, pa letos ne bo kaj posebnega. Splošno lahko rečemo, da je letošnja sadna letina v Škofjeloškem okraju slaba. Zlasti Selška in Poljanska dolina sta ostali brez sadja. So namreč na Sorskem polju nasadi, kjer so jablane in hruške obrodile. Splošno pa kaže z jabolki in hruškami slabo, s češpljarni pa srednje dobro. Jabolka prodajajo do 2 do 3 din kg. Spričo pičle sadne letine tudi delovanje sadjarskih in vrtnarskih podružnic ne more zavzeti letos takega obsega ko lam. Stopa pa vendar tudi letos prav s pridom v veljavo nova sadna sušilnica pri Svetem Duhu, pa tudi sicer se bo poseglo v sadjarstvo, kolikor bodo pač prilike dale. Malo verjetno pa je, da bi se fekofja Loka udeležila sadnega sejma, ki bo v oktobru v Ljubljani.
— Sokol ▼
Iravno se ie dolgo nismo lah. Te dni amo dokončali
Iz Trbovelj
— Občinska seja. V ponedeljek, 16. oktobra bo v občinski posvetovalnici seja tukajšnjega občinskega odbora. Na dnevnem redu je med drugim oddaja del pri zgradbi treh štiridružinskih občinskih hiš, nabava mleka za občinsko zavetišče, bolnico in mladinsko kuhinjo, razdelitev podpor gasilskim četam, prenos sedeža občine Trbovlje iz kraja Trbovlje v kraj Loko, In dr.
—i- Dirka avtomobilov. Odkar je zgrajena nova banovinska cesta preko Pod-meje v Savinjsko dolino, prihaja v Trbovlje vedno več luksuznih avtomobilov. So to razni trgovski potniki, pa tudi drugi izletniki, ki iščejo razvedrila m zabave v rudarskih Trbovljah. Nekateri izmed njih prirejajo po tukajšnjih cestah pravcate amerikanske dirke, da se jim pešci komaj ogibljejo. Ti dirkači vozijo po naših ozkih cestah čestokrat z brzino preko 60 in več km, tako da resno odražajo cestni promet in osebno varnost na cesti. Umestno bi bilo, da bi varnostni organi te dirkače primerno poučili o dovoljeni brzini vožnje skozi naselja, pa četudi so to Trbovlje, kajti tudi v Trbovljah poznamo red, ki ga bodo morali tudi avtomobilisti upoštevati. Treba bo nekaj ukreniti, piednu se dogodi kaka večja nesreča.
*" Trzne eeoe. Zadnji plačilni dan so prinesle kmetice na tukajšnji trg mnogo svojih pridelkov, ki jih pa niso mogle staaviii v denar. Menda so vzrok temu precej visoke cene, ki so mnogo višje od lanskih. Jabolka so prodajale po S do 6 65n kg, hruške po isti cerri, breskve po 6 din, češptje tudi po 6 din, grozdje po 6 do 8 dm, paradižnike po 4 din, jajca pa po 1 din komad. Na trg so prinesli tudi prvi kostanj, ki so ga prodajale po 6 din Hter. Tudi ta je dražji, kot je bil lansko leto,
— Tale proM napadom lz zraka, ki bi imate btfl nocoj in jutri, so preložene na poznejši čas, nerjbrže na prihodnjo pomlad. Tttdt noten zatemnitev doline, ki bi imela trss)ssl dno noči skupaj, je s tem
m   lepa Amerikanka JBAIf ARTHUR
DANES PREMIERA!
Ob 16., 19. in 21. url
v filmu najnapeiejslh senzacij, romantike, nežae ljubezni in arantur V tem filmu je filmana grozovita katastrofa velikega prekooceanskega parnlka na edinstven, grozen m pretresljiv način! KINO UNION, tel. 22-21
CHARLES BOTER
PONOĆNI DOŽIVLJAJ
DNEVNE VESTI
— Narodna skupščina se sestane 1». t-
m. Narodna skupščina se sestane 19. m_, ko bo prečitan ukaz o zaključku prejšnjega zasedanja. Naslednjega dne se sestane Narodna skupščina k novemu zasedanju in na prvi seji bo izvoljeno predsedstvo,
— Odlikovanja, Odlikovani so z redom sv. Save II. stopnje predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin, z redom sv. Save V. stopnje pa predsednik 2veze gostilničar-skih zadrug v Ljubljani Ciril Majcen, Ješko Berlič iz Ptuja, Mira Peterlin Iz Kranja in Josip Windiseher iz Novega mesta.
— Sestanek jugoslovensko-nernškega gospodarskega odbora. V začetku oktobra bi se moral sestati stalni jugoslovensko-nem-ški gospodarski odbor v Kolnu. Na željo Jugoslavije je bilo pa naknadno sklenjeno, da bo sestanek v Beogradu, ker so naši delegati zaposleni s trgovskimi pogajanji z Ameriko in s pripravami za nova trgovinska pogajanja z Italijo. Nemški delegati so že prispeli v Beograd m seje mešanega gospodarskega odbora se prično danes ali jutri. Včeraj so imeli naši delegati pod predsedstvom pomočnika zunanjega ministra Milivoja Pilje sestanek, na katerem so proučil'- gradivo za pogajanja z nemškimi delegati. Na sestanku jugoslo-vensko-nemškega gospodarskega odbora se bo obravnavalo najbrž tudi vprašanje razširjenja obmejne cone med obema državama. To je želja obmejnega prebivalstva na obeh straneh, ker bi bila tako omogočena živahnejša izmenjava blaga.
Din 78.— plačate za Putnikov Izlet v Trst dne 16. oktobra 1938.
— Novi tehnični ravnatelj K1D. Uprav ni svet KID je imenoval za tehničnega ravnatelja žel za me na Jesenicah in na Javorniku dr. inž. Hermana Klinarja. Dosedanji tehnični ravnatelj Inž. Leo Dostal je moral zaradi težke bolezni odložiti to odgovorno mesto. Novi ravnatelj je iz ugledne jeseniške družine, sin inšpektorja in gr?*- ibenega poverjenika pri prvi deželni vladi za Slovenijo inž. Antona Klinarja. Znan je kot eden najboljših strokovnjakov te stroke ne samo pri nas, temveč tudi v inozemstvu. Pod njegovim spretnim vodstvom se bodo v zadnjih letih temeljito prenovljeni in modernizirani obrati železarn na Jesenicah in Javorniku gotovo še uspešneje razvijali.
—lj Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Clirlstofov učni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15. prične v četrtek, dne 6. oktobra. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Informacije in novi prospekti interesentom na razpolago. Dovoljen obisk tudi posameznih predmetov.
— Terjatev občine za porabo eteKtrić-nega toka zastara v 3 letih. BeoprrajsKa občina je imela spor z nekim odjemalcem električnega toka zaradi neporavnanih računov. Toženec je pred sodiščem izjavil, da je terjatev občine zastarela. Sodišče njegovega stališča ni usvojilo. Toda okrož no sodišče je razsodbo sreskega sodišča ovrglo in zavrnilo terjatev kot zastarelo, ker je bila stara že tri leta. Kasacijsko sodišče je to razsodbo potrdilo.
— Nova mednarodna konvencija o železniškem prometa. Mednarodna železniška konvencija o prevozu blaga z dne 23. oktobra 1934 je prenehala veljati 30. septembra in 1. oktobra je stopila v veljavo nova mednarodna železniška tarifa za prevoz bi a p a. Nova tarifa obsega mednarodno konvencijo o prevozu blaga po železnicah z dne 23. novembra 1933 s prilogami in dopolnilnimi odredbami. 1. oktobra je stopila v veljavo tudi nova mednarodna konvencija o prevozu potnikov in prtljage po železnicah.
— Odvetniška vest. V imenik advokatov s sedežem v Ljubljani je bil vpisan dr. Franc Skaberne.
— Saiti<» din 78, brez vsakesa doplačila ptačate pri Putniku za izlet v Trst dne 16. oktotra 1938
— Avtomobilska cesta tseograd—Sarajevo—Dubrovnik. Banska uprava v Sarajevu je poslala ministrstvu javnih del načrte mednarodne avtomobilske ceste Beograd—Sarajevo— Dubrovnik. Cim bodo načrti odobreni začno cesto graditi. Dolga bo 80 km in tlakovana z granitnimi kockami. Stroški bodo znašali okrog 100 milijonov din.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. SO. z dne 5. t. m. objavlja pravilnik o zaslužku stalnih monopolskih delavcev, popravek y dopolnitvi h konvenciji o trgovini in plovHvi med Jugoslavijo in Francijo, telefonski promet, spremembe pravilnika o priznanju posevkov v dravski banovini, odločbo o denarnih kaznih po poslovnem redu za industrijska podjetja in razne objave iz »Službenih novin«.
— živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. septembra je bila slinavka in parkljevka na 339 dvorcih, svinjska kuga na 74 dvorcih, svtnj-ka rdečica na 50 dvorcih, kuga čebelne zalege na 11. šuštavec na 2. perutninska kolera, vran i eni prisad, smrkavost in garje pa vsaka na enem.
— Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega rudar iz Trbovelj Alojz Baje, ki je odšel leta 1920 v Ameriko, od koder se ni več javiL Okrožno sodišče v Mariboru pa je uvedlo postopanje da se proglasi za mrtvega Franc Stavber iz Frama, ki je odšel v začetku svetovne vojne na bojišče v Galicijo, kjer je brez sledu izginil.
— Vc«ika v-sedržavna obrtniška razstava v Beogradu. Beograd se pripravlja na otvoritev I. vsedržavne obrtniške razstave, katere se udeleže po svoj'h organizacijah
in deloma tudi neposredno obrtniki is vse države. Razstava bo zavzemala 4 paviljone in centralni stolp beograjskega velesejma. Otvor j ena bo v soboto in vse kaže, da bo prekosila vsa pričakovanja.
— Kronski železniški rentniki zaman čakajo na izplačilo novih rent! že 10. aprila je bilo v »Službenih novinah« št. 11 razglašeno, da se prevedejo še vsi oni kronski železniški invalidi, ki so bili 1. avgusta 1927 pomotoma od prevedbe izpuščeni. Mesec za mesecem čakamo, da se nam rente po novem in diference nakažejo, a vse zaman. Kdo je kriv, da se prevedba ne izvrši, kakor je z zakonom določeno? Mi smo popolnoma izčrpani in s strahom pričakujemo zime; pomoč je nujno potrebna. Svoje zdravje smo pustili v težki železniški službi, sedaj se pa tako ravna z nami. Ponovno apeliramo in prosimo vse merodajne faktorje, naj se usmilijo obupujočih. Prizadeti.
— Potujte s Putnikovim dobro pripravljenim dletom  v Trst.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Mariboru, na Visu In Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 28, v Zagrebu in Splitu 23, v Dubrovniku 22. v Ljubljani 20.2, v Mariboru, Sarajevu in na Rabu 20, na Visu 19. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4, temperatura je znašala 13.7.
— Nesreče in nezgode. Na Gallusovem nabrežju je včeraj težak voz pritisnil 20-letno gospodinjsko pomočnico Julko Funk-ljevo ob zid hiše poštne direkcije. Funk-ljeva je dobila hude notranje poškodbe in so jo morali nemudoma prepeljati v bolnico. — Davi malo pred 8. so bili reševalci poklicani na Tabor, kjer je neki avto-prevoznik podrl 301etno likarico pri Rei-chu, Marijo Kepicevo s Smartinske ceste. Kepiceva je dobila hude notranje in zunanje poškodbe. — Na Resljevi cesti je včeraj pograbila cirkularka za roko delavca Ivana Mazija in mu odrezala več prstov — Reševalci so morali ponoči ob 2. v Kresnice, odkoder so prepeljali v bolnico 501etnega posestnika Janeza Grila z Miklavževega vrha, ki je ponoči padel pod vlak in so mu kolesa zmečkala obe nogi.
— Orožnik se je obesil. Po dolgem iskanju so našli včeraj zjutraj v gozdu blizu vasi šopota v Dalmaciji obešenega orož-niškega kaplarja Petra Raklča. ki je služil na orožniški postaji v Benkovcu. Visel je na hrastu, pod njim je pa ležala prazna steklenica, iz katere je bil popil pol litra žganja. Rakič je že dolgo pravil, da si bo končal življenje, pa mu ni nihče verjel. Imel je precej sitnosti v zasebnem življenju in tudi kaznovan je bil večkrat. Zadnje  čase  je jel popivati.
— Smrtna nesreča na železnici. Včeraj zjutraj se je pripetila na postaji v Sisku težka železniška nesreča. V tovornem vlaku je doletela smrt 401etnega kretni-čarja Milana Kujundžića. Tik pred kretnico je skočila lokomotiva iz tira in vagoni so pritisnili na njo. Kretničar Kuju nd žić je bil v prvih vagonih, kjer ga je stlačilo, da je takoj izdihnil. Nesreče ni nihče kriv.
— Kmet s konjem brez sledu izginil, že 21. septembra se je odpeljal kmet Josip Segon iz vasi Mala Mučna pri Koprivnici z vlakom v Vrbovec, da bi kupil konja S seboj je vzel 2000 din. V vlaku je zvedel, da sejma ne bo, pa se je odpeljal v Zagreb. Tam je kupil konja za 1200 din in vračal se je z njim domov. Baje se je vozil z nekim drugim kmetom, konja pa je imel privezanega za njegov voz. Segon je brez sledu izginil in še danes ne vedo, kaj se je z njim zgodilo. Ni izključeno, da je postal žrtev zločina.
Iz LJubljane
—lj Podporno druAtvo državnih in oa-novinskih uslužbencev    dravske banovine
preseli z današnjim dnem svojo društveno pisarno z Bleiweisove ceste 13 na Tvrševo cesto 15-H nad kavarno Evropo (stanovanje dentista g. Bana Borisa).
—lj Prijet slepar. Pred dnevi smo poročali o drzni slepariji, ki jo je zagrešil neznan, dobro oblečen in zelo zgovoren* možakar s tem, da se je predstavil kot posestnik Franc Repovž iz Zg. Cerovca nekemu trgovcu s kurivom v mestu in izvabil iz njega 1000 din. Sleparja so izsledili v osebi brezposelnega delavca Ivana P., ki je goljufijo priznal in se Izgovarjal, da je goljufal v skrajni sili.
—lj Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9. Ljubljana.
Iz Maribora
— Mariborske tržne cene. Sadje; hruške 2 do 5 slive 4 do 8, črešnje 6 do 8, breskve 3 do 10, grozdje 3 do 8, brusnice (liter) 9 do 10. orehi 10, luščeni 36 do 40 din, kostanj 3 din (liter), žito: 2 za liter. Pšenica 1.75 do 2, rž 1.50 do 1.75, ječmen 1.25 do 1.50, koruza 150 do 1.75. otves 1, proso 1.25 do 1.50, ajda 1.50, fižol 1.50 do 2.50 dan. Mlečni izdelki: smetana 10. ml. -ko 1.50 do 2, surovo maslo 24, čajno maslo 28 do 32, domači sir lO, jajca 70 p. do 1.25 din. Perutninski trg: kokoši 18 do 25, piščanci 18 do 50, gosti 32 do 40, purani 30 do 45, race 12 do 18 din. Slani-narski trg: svinjsko meso s kostmi 13 do 14, svinjsko meso izlusčeno 13 do 15, riba 15 do 17, zajec 13 do 14. salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča 7 do 8. jetra 8 do 10, rebrca 10 do 12, glava z jezikom 7 do 8. ledvice 2 do 3. noge 1 do 2 din.
i i
Ogorčena borba za ljubezen in življenje po prestanem brodolomu in vstaji peklenskih hajdukov na razbesnelem morju. — pQ noveli G   Morrisa  (Otok tigrov).
OTOK SMRTI
Sijaj in  misterij  daljnega iztoka. Krvoželjni levi, zahrbtni  tigri,  požrešni  krokodili  in  divje gorile opreza jo korak za korakom za človeškim življenjem. Izredno napeto m zanimivo.
KINO SLOGA, tel. 27-30. Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri
in u«isijuii ■■ »*» se po-
javili na Scherbaumovem valepossstvu v Rogozi, poleg tega pa tudi pri dveh posestnikih v Bohovi
— Nevaren tat sa ranah! V Lincu so nemški varnostni organi izsledili tn aretirali znanega vlomilca Franca Babica, Iz Murszuschlaga, pristojnega v Slovensko Bistrico, sa katerim je bila izdana tiralica Babic je leta 1936. vlomil pri trgovcu Josipu Kniflcu v Rušah in mu odnesel precej manufakturnega blaga. Vlomilec je že pred dvema letoma pobegnil čez mejo, zdaj so ga pa nemške oblasti izročile našim. Po zaslišanju bo izročen sodišču.
— Vlom na Pnbreajv. Posestnik Mihael Sadi, stanujoč na Pobrežju ob Dravi S, Je prijavil orožnikom, da mu je neznan tat ukradel iz miznice listnico s 3600 din. Za tatom poizvedujejo.
— Sprememba posesti. Posestnik Friderik Jauk je prodal društvu »Vzajemnost železni carskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije« stanovanjsko hišo v Tat-tenbachovi ulici 24 za 635.000 din. Mestna občina je kupila od posestnice Ivane čina vse hiše v Stolni ulici, da jih bo po-din. Obstoji načrt, da pokupi mestna občina vse hiše v stolni ulici, da jih bo potem lahko podrla in da bo tam zgrajen popolnoma nov stavbni kompleks v smislu novega načrta
Z Jesenic
— Tekmovalna akademija sokolskih prvakov In prvakinj, ki bi morala biti v soboto zvečer v Sokolskem domu na Jesenicah je zaradi izrednih razmer preložena na poznejši čas.
— Brezobzirni kolesarji. Nekateri kolesarji imajo to navado, da se vozijo po pločnikih tn s tem povzročajo gnečo in ogra-žajo mirno idoče ljudi. Posebno na šeta-lišču ob Prešernovi cesti, po katerem je v večernih urah največji osebni promet s svojim vozarjeniem po nepotrebnem vznemirjajo ljudi. Nekater kolesarji vozijo v večernih urah brez luči po najbolj prometnih cestah in cestnih križiščih, ter morajo pešci zelo paziti, ko se ognejo enemu kolesar iu. da pri tem ne pridejo drugim pod kolesa.
— Šolski vlak med Jesenicami m Kranjem. V ponedeljek 3. oktobra je začel voziti med Jesenicami in Kranjem šolski vlak. ki prevaža diiake in dijakinje iz gornje Gorenjske v reamo gimnaz'jo in tekstilno šolo v Kranj. Vlak odhaia z Jesenic ob 6.25 in prihaja v Krani ob 7.28. Z uvedbo teea vlaka ie železniška uprava napravila veliko uuslugo dijakom, ki sedaj pozneje odhaiaio z doma in vendar pravočasno prihRialo v Kranj, da jim ni treba celo uro pob bikova t i in prezebati na cest*. Diiaki in niih starši so železniški upravi zelo hvaležni z« ta ukrep.
Vlomilci odnesli za 15.000 din usnja
Otoče, 5. oktobra.
Idilično gorenjsko vas Ljubno, ležečo pol ure od postaje Otoče, so obiskali v noči od četrtka na petek vlomilci. Ople-nili so hišo posestnika in trgovca z usnjem v Ljubnem Jožeta Praprotnika. Ko so se bližali hiši, je jel pes sicer lajati, potem pa je nenadoma utihnil. Najbrž so mu vlomilci vrgli kos mesa ali slanine. Domači so slišali ropot okrog hiše in mlajši sin je takoj poklical očeta in mu dejal, da menda nekdo krade grozdje. Oče ga je pa zavrnil, da grozdja na brajdi ob hiši itak ni mnogo. Ker pa ropot le ni ponehal, je oče slednjič vstal in šel pogledat na zunanji hodnik, kjer pa ni ničesar opazil. Vrnil se je v hišo in pomiril domače, češ da se je ropot pač slišal iz hleva, kjer je stal precej nemiren konj.
Zjutraj so pa Praprotnikovi vsi prestrašeni opazili, da so imeli ponoči v hiši vlomilce. Iz čevljarske delavnice so odnesli vlomilci mnogo usnja, novih za sejem pripravljenih čevljev in nekaj parov še nedodelanih čevljev s kopiti vred. Nekaj ukradenega blaga so spravili najbrž v nahrbtnik, ki so ga tudi ukradli v delavnici. Vlomilci so prišli v delavnico skozi zamreženo okno. Mreža je imela velike luknje, okno pa je bilo od znotraj zaprto. Zato so okvir spodaj navrta-li in tako odprli okno. Vse kaže, da so poslali skozi okno v delavnico otroka, ki jim je nosil iz nje usnje in čevlje.
Orožniki so takoj uvedli preiskavo. Vlomilcem so morale biti razmere v hiši dobro znane. Vlomili so tako spretno, da so zabrisali za seboj vsako sled. Orožniki bodo napeli vse sile, da jih izslede.
Trgovec brez blaga
Maribor, 5. oktobra Mnogo komentarjev je povzročil v Maribora dogodek, ki se je te dni odigral v
neki mariborski trgovini v eni najpromet-nejših ulic v našem mestu. Lastnika trgovine so nekateri upniki tožili radi plačila večjega zneska. Trgovec, ki je že de!) Časa neredno plačeval svoje obveznosti, je imel v svoji trgovini precejšnjo zalogo blaga in so upniki menili, da je blago njegovo« Vložili so pri tukajšnjem sodišču tožbo tn je bil trgovec obsojen na plačilo dolga in stroškov. Ker pa trgovec kljub obsodbi ni ničesar plačal, je sledil rubei. Popoldne so se pojavili v trgovini sodni organi m hoten rabiti. Toda nameščenci so dejali, da se je šef odpeljal in da se vrne naslednji dan zjutraj. Sodni organi so to izjavo vzeli na znanje in odšli. Ko so pa naslednji dan hoteli opraviti svoje delo, je bila trgovina zaprta. Poiskali so šefa, s katerim so odSli v trgovino, ki pa je bila skoraj docela prazna. Vsi predali so bili izpraznjeni, le tu pa tam je bilo kakšno blago, ki pa vse skupaj ni bilo vredno 1000 dinarjev. Pa še za to blago je trgovec dejal, da je komisijsko___
Sodni organi so se morali brez uspeha odstraniti in so zadevo javili upnikom. Stvar pa še ni končana in so upniki vložili proti trgovcu kazensko ovadbo nadi goljufije.
Izredna skupščina Zveze trgovskih združenj
Iz govora predsednika Staneta Vidmarja — Prihodnji ponedeljek seja centralnega predstavništva zvez
Celje, 5. oktobra Zveza trgovskih združenj je sklicala za danes v Celju izredno skupščino, ki je na nji poročal predsednik g. Stane Vidmar o položaju trgovskega stanu v Sloveniji. Iz njegovega poročila posnemamo:
Trgovstvo je imelo letos svoj vsedržavni kongres, poleti pa redno skupščino in obakrat je predsednik poročal o vseh glavnih vprašanjih. Današnija izredna akušeina je posvečena v prvi vrsti reorganizaciji Zveze v smislu pravil, sprejetih na redni skupščini v Logatcu. Veliki dogodki, ki smo jih pravkar doživljali, so nam pokazali, da se smejo mali narodi v usodni uri zanašati samo nase in na svojo lastno silo. Zato je odločilnega pomena za vso bodočnost naroda, da ima zbrane svoje sile zlasti pa. da je njegovo gospodarstvo dobro urejeno. Za ureditev našega narodnega gospodarstva pa skrbimo prav posebno mi trgovci in vse naše zahteve, vai naši napori imajo za glavni cilj povečanje gospodarske moči naroda.
Uspeh nam prinese le organizirano delo in zato moramo v prvi vrsti skrbeti za utrditev naših organizacij. Dosegli smo, da so danes brez izjeme vsa združenja organizirana v zvezi, ki ima tako polno lesfitimaci-jo govoriti v imenu vsega slovenskega tr-govstva. Drug velik uspeh je bil letošnji trgovski kongres v Ljubljani, ki je med drugim odprl pot za realno zblržanje z Bolgari. Lep uspeh je bil dosežen letos tudi s »Trgovskim listom«. Utrdila se je njegova finančna podlaga in list se bo lahko v prihodnjem letu vsebinsko zboljša! in izpopolnil. Zvezino podrobno delo je bilo zadnje mesece nekoliko ovirano zaradi mrtve sezone in pa ker zveza ni imela tajnika. Kljub temu je pa zvezin urad vse posle točno opravljal, za kar gre v prvi vrsti zasluga neumornemu in požrtvovalnemu prijatelju trgovstva tajniku Zbornice za TOI g. dr. Plessu. Ravno tako je bil zvezi vedno rade volje v pomoč generalni tajnik Zbornice g. Ivan Mohonč.
Mnoge zahteve in želje našega trgovstva so še vedno neizpolnjene. Uredbo glede krošnjarstva je obljubil bivši trgovinski minister dr. Vrbanić v nekaj tednih, pa je še zdaj ni Polagoma vstaia med trgov-stvom spoznanje, da po starih metodah ne bo doseglo svojega cilja, temveč da se bo treba odločiti za energično akcijo in da bo moralo trgov, postati vsestransko aktivno. | Prihodnji ponedeljek bo zasedalo central- '
no predstavništvo Zvez trgovskih združenj. Seja bo v Beogradu in dnevni red je izredno važen. Izvoljeni bodo člani jugosloven-sko-bolgarskega gospodarskega odbora v smislu sklepov trgovskega kongresa v Ljubljani. Določena bodo tudi načela, po katerih bo izdelan predlog vladi o izvedbi carinske unije med Jugoslavijo in Bolgarsko, pa tudi druge točke dnevnega reda so izredno važne. Obravnavalo se ho vprašanje ustanovitve trgovske tiskarne, ureditve pisarne centralnega predstavništva itd. Delegati bodo skušali izposlovati konferenco s predsednikom vlade, da bi še enkrat temeljito obravnavali vsa vprašanja, ki so bila na dnevnem redu konferenc z beograjskimi tovariši. Novi trgovinski minister inž. Kabalin je izjavil svojo pripravljenost prisostvovati seji centralnega predstavništva.
Samo mi trgovci vodimo v resnici boj proti tujemu kapitalu, mi delamo dosledno za našo gospodarsko osamosvojitev. In če bo kdaj dobro in pravilno rešeno pri nas davčno vprašanje, da bodo tudi tuja podjetja obdavčena naimanj tako kakor mi. bo to naša zasluga. Zboljšanje prometa, poenostavljenje državne in samoupravne uprave, odprava slepega birokratizma in pretiranega centralizma, to so vprašanja, za katera se borimo v prvi vrsti mi in dostikrat tudi edino mi. Organ;ziranost trgovstva je zato rudi državna in narodna potreba in naše delo v tej organizaciji je važno narodno delo, na katero smo ponosni. Slovenski trgovci se zavedamo resnosti časov, v katerih živimo, pa moramo in hočemo s svojim delom trt zgledom neprestano opominjati tudi vse druge stanove k složnemu in doslednemu delu za narodno edinost in strnjenost, kar edino nam lahko zagotovi boljšo bodočnost.
"stopinje
— Mama. rad bi šel na izprehod.
— nTe. dane« ne moreš, ker je 26 stop. v
senci.
— Mama, saj ti oHljtifotm. da ne po j dem
v senco.
ZELO SUMLJIVO
Na pošto pri h Iti mož. — Ali n\ prisLa zame brzojavka? — N>, odgovori uradnik.
Cpz pol ure pribiti aopet vprašat in »v-pet mu uradnik odgovori, da tr7X>jevke zanj ni.
Čez eno uro pa pride brzojavka. Brž jo prečita, se nasloni na z*d in vzdihne: Oh, kako fifm se ustrašil! Hiša mi gori.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
TRAJNO ONDULACIJO
s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z , najnovejšim aparatom za ceno ; din 60.—  »Salon Merlak«, Sv. Petra c 76. 1052
-■ I
50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, pen- 1 L a, raonograraov, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din. >Julijana«, Gosposvetska c 12.
DEŽNE PLAŠČE balon svila, vetrne suknjice, obleke, perilo i.t.d. si nabavite najbolje Id najceneje
pri PRESKE K JU, Ljubljana. Sv. Petra cesta 14.
PERJE IN PUH
največja zaloga in nizke cene pri KLAVŽER, Vošnjakova 4.
2349
PRODAM
par londonskih rjavih škornjev. Klavžer, Vošnjakova 4. 2348
1
POSTELJNE
Izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz AndSovlc
Gregorčičeva uL 5 (Gradišče). ,
2280 I
JABOLKA
žlahtna, od 20 kg naprej razpošilja Posestvo »Grič«, Maribor. 30.M.
PSIHOGRAFOLOG Pelix   Globočnik   v Ljubljani, hotel »Soča«, sprejema dnevno od 8—12 in od 14—20, tudi ob nedeljah in praznikih. Obiske po hišah vrši po 20. uri zvečer po dogovora. Pri dopisih treba | navesti spol ter datum rojstva. J Erulranje   anonimnih piscev, specijalna raziskovanja itd. — I>ela na strogo znanstveni podlagi. 2343
IZLETNIŠKO GOSTILNO odda v najem ali na račun ANO S, Maribor, Orožnova 6.
29. M.
PRODAM
00 par, davek posebej. Najmanju znese* * Dto
RABLJENE ČEVLJE
kupujem in prodajam. Rabim večjo količino moških Čevljev. Klavžer, Vošnjakova 4. 2350
STAVBNO PARCELO
ob Tržaški cesti v Mariboru proda Oset, Orožnova 6.   31 .M.
IMS
Strojepisni pouk
(Desetprstni sistem.)
Večerni tečaji, oddelki od M$7. do 8. in od V28. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Največja strojepisnica. najrazličnejši pisalni stroji. Pričetek pouka poljubno. Šolnina zelo nizka. — Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43 2157
KU			
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
FRIZERJI!
Haubo za vodno ondulacijo kupim.  Salon Smartinska c. 18.
2344
STARO MEDENINO
baker, cink, svtnc in odpadke metala, vsako množino, kupimo po najvišjih cenah. UNTTAS. Šiška, Celovška 90/a. 2345
SLUŽBE
50 par. davek posebej.
Najmanjši iOieseJi 4 Dtx»
KUHARICA
In dobra gospodinja, vajena vseh del, išče službo k starejšemu poepodu aH k mali družini, event. na orožniško postajo. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Takojšen nastop«.
30.M.
Sprejem orodjarjev*
Uprava Vazduboplovnega tehničnega sprejme večje Število orodjarjev.
i voda v
Prošnje za sprejem naj se vlome po pošti afl Višina dnevnice se bo doloflOa po sposobnosti. Iz pisarne tehničnega oddelka Vazduhoptovnega
nega zavoda v Kraljevu T. Br. 4006 od frT.
Napoleonove ladje
na dnu morja
N
priče najhujšega poraza, kar ga je kdaj doživelo
vojno
Blizu Aleksandrije je zarezan v egiptsko obalo tih zaliv. Na nizki obali raste le nekaj palm in tu pa t«rp ae pojavi beduin-ski Šotor. Drugače je pa zaliv zapuščen in tišino moti le tu pa tam brnenje angleških vojaških letal nad bližnjo bazo. Iz letala se vidi na dno modrega morja, kjer leže porušeni stebri in razvaline svetišč, ostanki starega mesta, ki ga je nekoč pogoltnilo morje. Vin'-'io      tudi ostanki po-
Napoleon
topljenih ladij, pokriti z morskimi rastlinami. To so ostanki Napoleonovega bro-dovja, s katerim je bil krenil v Egipt, to so neme priče najhujšega poraza, kar ga je kdaj doživelo francosko vojno brodovje. Napoleonovo brodovje je bilo poraženo v bitki pri Abukiru.
V kairskih zidovih so vklesana imena visokih častnikov, padlih v začetku Napoleonovega pohoda. Med njimi je tudi ime Napoleonovega pobočnika Juliena, ki so ga zasačili z njeg-ovo družino v nilskem ustju, ko je nesel admiralu Bruevsu Napoleonovo povelje, naj nemudoma odpluje iz abukir-skegra zaliva. Posledica Julienove smrti je bil popoln poraz Bruevsovega. brodovja. Vse brodovje, 13 vojnih ladij in 4 fregate
Admiral Nelson
s posadko 1192 mož je bilo napadeno 1. avgusta 1798 zvečer v zalivu. Vreme je bilo krasno in morje mirno. Ladje se niso mogle ganiti, niso mogle manevrirati in tako so bile povsem prepuščene na milost in nemilost topovom angleških ladij pod poveljstvom admirala Nelsona. Nobena ladja se ni rešila. Utonili odnosno padli so pa tudi vsi mornarji. Admiral Bruevs je padel na poveljniškem mostičku, ko je angleška granata zadela smodnišnico na njegovi poveljniški ladji »Orient«. Angleški očividci so pripovedovali, da je nastala tako strašna eksplozija, da je moštvo na obeh straneh kar okamenelo in da je morala bitka pol ure počivati. Toda usoda francoskih ladij je bila s tem zapečatena. Na krovu ladje ^Orient« je bila baje bla-
gajna vse Napoleonove ekspedicije v če je to res, je razneslo tudi njo in ni še nihče poskusil iztrgati morju ta klad. Nova oborožitev Egipta je pa opozorila na pomen abukirskega zaliva in egiptska vlada je sklenila dvigniti potopljene francoske ladje, da se odpre vhod v zaliv. Morda bodo dvignili iz morja tudi Napoleonov zaklad, ki bo last tistih, kdor bo to delo opravil. Francoska vlada si je pa izgovorila vse predmete zgodovinske vrednosti za muzej mornariškega ministrstva.
Vitaminska industrija v Rusiji
Temelji vitaminske industrije v Rusiji so bili položeni pred tremi leti z ustanovitvijo vse ruskega znanstveno raziskovalnega zavoda v Mcs>vi Zdaj delujejo trije sovjetski vitaminski zavodi in sicer v Moskvi, v Sčolkovi blizu Moskve in v Leningradu. Moskovski zavod izdeluje vitamin F proti angleški bolezni. Ta vitpmin jemljejo bolniki po zdravniškem predpisu v kristalih ali pa raztopljen v čistem oliv-rem odnosno ribjem olju. ščolkovski vitaminski za vol izdeluje vitamin C, ki pospešuje izmenjavo snovi in varuje človeka pred Lstno gnilobo. Ta bolezen j«- zelo razširjena «• severnih deželah kjer je pravi bič prebivalstva. V prodajo prihaja vitamin C v koncentriranem sirupu ali pa v tabletkah. Nedavno so začeli v tem zavodu izdelovati tudi provitamin A, ki pospešuje rast in odpornost proti nalezljivim boleznim. Leningrajski vitaminski zavod izdeluje tudi  vitamin C.
Pripravlja se pa zgraditev še treh novih vitaminskih zavodov za izdelovanje vitaminov C in E, ki preprečujeta neplodnost ter kompliciranega vitamina B, ki skrbi za pravilno delovanje prebavnih organov, pospešuje odpornost proti nalezljivim boleznim in preprečuje bolezen beri-beri.
Koža izpreminja barvo
Portugalski učenjak Minkiewicz je opazoval, kako izpreminja kenguru barvo kože. Ugotovil je, da ima ponoči svetlejšo, podnevi pa temnejšo kožo. Barvo izpreminja j o zlasti celice melanphore, ki hranijo v sebi barvilo in ga lahko razširijo po celičnih izrastkih ali pa potegnejo v sredino celice. Tako postane koža svetlejša ali tem nejša, kar se dan za dnem ritmično ponavlja, čeprav ostane kenguru delj časa v temi. šele če je v temi tri tedne, preneha ta ritem.
Barva se izpreminja tudi pod vplivom okolice. Reakcijo na okol'co posredujejo oči. Minkievvicz je ugotovil, da se na črni in vijoličasti podlagi napolnijo izrastki melannhorov z barvilom !n da koža potemni, dočim se na žolti in beli podlagd celice skrčijo in koža postane svetlejša. V koliko postane kenerurujeva koža svetlejša, je odvisno od intenzivnosti svetlobe. Pri zadostni umetn' razsvetljavi se da potisniti ritem dan-noč navzdol in žival ima stalno svetlo kožo. v kolikor pada na njo umetna svetloba.
JofSrovo rojstno mesto
V Perpignanu je mestece Rivesaltes, čisto neznatno tako, da skoraj nihče ne ve, da je bil v njem rojen slavni maršal Jof-fre. Dolge ulice s hišicami, ki imajo na oknih oguljene zastore, prebivalci so pa večinoma tovarniški delavci in vrtnarji. Sredi mesteca je velik trg z monumentalnim Joffrovim spomenikom. Zavit v plašč sedi na konju krepak, energičnega obraza in v daljavo uprtega pogleda, kakor da vidi pred seboj nepregledne polke. Maršal molči, napis na granitnem podstavku pa pravi: >V trenutku, ko greš v boj, ki je od njega odvisna usoda domovine, je treba vse opozoriti na to, da ni časa ozirati se nazaj. Treba je napeti vse sile za napad in poraz sovražnika«. Tako se glasi napis na eni strani spomenika. Na drugi je pa naslednje kratko povelje. »Četa, ki ne more več naprej, mora za vsako ceno obdržati svoj položaj, čeprav bi se morala pustiti na mestu pobiti, predno se umakne.«
Teh besed ni izgovoril diktator, niti grob človek, temveč romantik. V Mont Louisu, kjer je Joffre služil, predno je postal maršal, še zdaj žive ljudje, ki so ga osebno
tudi ie zdaj živi njegova ljubica, ki ji pravijo »Mademoiselle Rada se izprehaja po drevoredih okrog Mont Louiaa, koder se je nekoč iz-
ln rada pripoveduje,
da je bil Joffre romantik, da je z vsem srcem ljubil Francijo in da je samo zaradi nje dajal taka povelja, kakor so vklesana v marmor. In ni jih dajal samo za svetovno vojno, dal jih je Franciji za vse večne čase, za vsak primer, kadar se bo morala boriti za svobodo in temeljno pravico vladati na svoji zemlji.
Iz Ptuja
— Zatemnitev Ptuja se je po odredbi banske uprave izvršila v noči od 4. na 5. t. m. V mestu je vladala prava egiptovska tema, k čemur je zlasti še pripomoglo oblačno vreme. Prebivalstvo je v polni meri upoštevalo navodila, ki jih je izdalo mestno poglavarstvo, da niso bile potrebne nobene intervencije nadzornih organov.
— Cestni noiirljnlrl ved. Cestni policijski red se v našem srezu zelo malo upošteva. Zlasti se vidi to pri kmečkih vozovih, ki še vedno vodjo po levi strani ceste, kar je vzrok pogostih prometnih nesreč. Tuđi biciklisti so brezobzirni in imajo slasti veselje voziti se skozi drevored v Ljudski vrt. Včeraj se je iznenada zopet pojavila tako zvena >letečax policija, ki je imela obilo posla, ker je bilo nad 40 ovadb radi kršitve cestno policijskega reda. Ce se bodo predpisi strogo izvajali ter nttinjffljt kršiteljem primerna kazen, se bodo razmere morda Zboljšale.
— Vreme je zadnje dni neugodno, ker smo tfk pred trgatvijo. Grozdje bi potrebovalo še nekaj dni suhega in sončnega vremena, da bi pridobilo na sladkorju, žal zadržuje trgatev deževno vreme, kar bo zelo kvarno vplivalo na grozdje, ki bo začelo gniti.
— Izvoz sadja je bil letos pri nas zelo velik, saj so izvozili okoli 200 vagonov jabolk, večinoma iz Slovenskih goric. Sadja je pa še dovolj in je cena nekoliko padla, ker je začasno izvoz ustavljen. Kmetje imajo pripravljenega obilo sadja, ki jim gnije.
Opereta »Na sinjem Jadranu«
Dirigent Dimitrij iebre o novi opereti, Id bo njena
premiera jutri
Ljubljana. 5. oktobra Edvard Gloz je rodom Čeh, živi pa že več let v Zagrebu, kjer je znan kot komponist najrazličnejših šlagerjev. Lansko leto je uprizorilo zagrebško gledališče njegovo opereto »Na sinjem Jadranu« z izrednim uspehom. Bila je od začetka do konca sezone na repertoarju ter je imela 30 repriz, kar je pač najboljši dokaz, da je opereta občinstvu ugajala. Letos je na repertoarju v Moravski Ostravi, Brnu in Pragi. Zagrebško gledališče pa bo uprizorilo v tekoči sezoni najnovejše Glozovo delo »Oaza«.
Udaren je rudi finale pr\ega dejanja.
V drugem dejanju bodo zaplesali trije Amorčki (Babika, Sanda in Lena) in simbol ično naznačili prebujajočo se ljubezen treh parov. Kot naravna posledica tega prizadevnega udejstvovanja malega trium-virata sledijo dueti zaljubljencev, brez katerih ne more biti nobena opereta. Nato pleše balet apaški ples. Dva lepa šlagerja sta Ivova in Verina pesem. Koncem drugega dejanja nastane konflikt in se konča seveda s katastrofo.
V tretjem dejanju zidajo hotel in skušajo skrpati tudi srečo parov. Veliko besedo ima v delu Zupan: režira opereto in igra dvojno vlogo; sebe in svojega brata. Madame Juliette (Rakarjeva) in Zupan imata imenitno komičen duet, ki bo brez dvoma naše občinstvo zek> zabaval. Prav tako posrečena točka je tercet: Medard, Kokeš in slikar Pagoda (J. Rus), ki oponaša naš balet. Koncem tretjega dejanja je usodni hotel dozidan, in na terasi pleše duo (Japljeva in Carman) tango ob sprem-ljevanju Revellerjev in baleta. Preteklost se odgrinja, vmes posega Verin oče (Pia-neekv), in na dan prihajajo stari grehi. ... Bilo je nekdaj — pred dvajsetimi leti... Vse se razjasni v končnem happy-endu s štirimi srečnimi pari.
Maša SL
Dimitrij Zebre
Opereta »Na sinjem Jadranu« je napisana po vzoru najnovejših čeških revialnih operet, kakor so bile Beneševe: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron, Pod to goro zeleno, Navihanka i. dr., ki smo jih slišali v zadnjih sezonah. Na vsak način je to najboljše priporočilo, kajti vse Beneševe operete so bile brez izjeme veliki uspehi. Glozovo delo ima vse pogoje, ki ji govore v prilog: šlagerji so melodiozni, zato so postali hitro popularni. V kompoziciji kaže veliko spretnost v vezavi posameznih motivov in točk in dosega z njimi gladko tekoče dejanje, kar je prva potreba sodobne operete. V njej se oglasijo tudi Re-vellersi ter ji dajejo poudarek nastroia in obeležja. Glasba je pisana povsem mednarodno in ne vsebuje folklornih motivov.
Dejanje se godi v Biogradu na moru ter je spleteno okrog gradnje velikega hotela. Pisano je po običajnem vzorcu z vsemi potrebnimi zapleti in razpleti, kovarstvi in komiko, humorjem in dovtšpi, liriko in konflikti.
V prvem dejanju sta posebno lepa sola Vere (Poličeva) in kapitana Iva (Z. San-cin), učinkovit je duet Kokeša (Peček) in Mare (Barbičeva) (ki že obupujeta nad svojo usodo in hočeta skočiti \ morje!) in step Stadlerja (Golovm) in Loie (Japljeva). Glavni operetni šlager je nadvse me-lodiozen in ga bo kmalu pela vsa Ljubljana- Nocoj ko v zraku tiha noč še peče .. .
Izpred obrtnega sodišča
MESARSKI POMOČNIK IN NADURE Janko je bil mesarski pomočnik v mesariji im prekajevakiici in sicer r>rvikTat v sporniadnem času 52 dni. drugič v jesenskem in ziim s k em čaeu 134 dni, skupaj 186 dni ali okroglo 6 mesecev. Imel je mesečno 700 d-n plače ter prosto hrano in stanovanje, kar je sam ocenil tudi na 700 din mesečno; njegovi prejemki naj bi tedaj znašali 1400 din mesečno; pri 10 urnem de-lovnLku odpade na uro 5.50 di*n, za naduro pa 8.25 disn. Po preteku 3 mesecev ko_ J« drugič izstopid, je tožil mojstra na plačilo za 788 in pol nadure v znesku 6505.12 din. kar bi poleg eor; navedenih prejemkov dalo že okroglo 1100 din mesečno. V tožbi je zatrjeval, da ie moral vsako jutro vstajati ob 3.45 in je delal noprestamo do 20 ali 2L ure z navadnimi kratkimi odmori za obede, včasih pa še obedovati ni utegnil. Trikrat na teden ie hodni po obedu na klavnico, kjer se je z delom zamudil do 18. ure. Poleg njeca je bil uslužben Že en pomočnik, ki je pomagal pri klanju živine, vobce pa je raznašal strankam meso. Cez hrano se ni mogel pritoževati; ob sebi je namreč umljivo, da pri mesarjih nimajo elabe hrane.
Pri razpravi je mojster trdil, da Janko ni nikdar delal več kakor kvečjemu 10 ur na dan. dostikrat pa še veliko manj. MiSko, ki je bil pred Jankom uslužbem prd tem mojstru in Ida, ki je bila istočasno kuharica, sta potrdila, da je Janko res delal do 17 ur dnevno. Janko je  predložil t udri se-
v katonau Je fcnel sa vaax dan posebej ntomano, koliko nadur j> opravil, fce na videz je bilo spoznati, da je bi ta seznam napiaan na enem eedefcu, i» vsebine same pa je hUo laafadno, da so bali tudi iarnialjanL V decembra in januarju Je po zapiskih delal vsaka nedeljo po 5—7 u« ko so vendar ob nedeljah po*Uni mesrace zaprte kakor tudd klavnice in se te dni sploh delati ni mogio. Pa še mnogo drugih ne-akjW*nosti j« bilo v za-pisku- Izvedene« je potrdil, da je toženčeva obrt takšnega obsega, da priden pomočnik prav lahko opravi delo v 10 urah na dan in da je Otla luk-sos. da ima mojster dva pomočnika, posebno ker delata v rnesndci mojster in njegova žena. Priča Tone, na katerega se j« Janko sam skliceval, je potrdil, da je služboval istočasno z Jankom, da sta vstajala ob pol 6 uri, z delom sta prenehala ob 18-ah. 17. uri. imela pa vsak dan no več ur prostih, ob nedeljah se nri prav nič delalo, Janko je mnogo pra;e*n& arie .preživljal pri kuharici, katero je pozneje izvabil tudi za seboj. Janko je tudd pri vstopu tof.no vedel, da se pri mesari in dela včasih več, včasih manj, zato pa imajo mesarski pomočniki prameroma višjo plažo in bolJ-Vt hrano kakor pomocmSd v drugih strokah.
Seveda je Janko tožbo gladiko izgubil, tudj njegov priziv mu ni prav nič pomagal. V razlogih €»e kratko omeni.i: Nadure sploh niso bile dokazane; prAea Ida Je bila kuharica, tedati ni mogla vedeti, kaj se ne klavnici sli v mesinicd dogaja; Miško ni skupno služi j s tožnikom, zapiski so ner^^miionl. Janko sam ni bil v svesti, da mu pristoia odškodnina za nadure, nriti pri prvem, niti pri drugem izstopu je nri zahteval, marveč šf%e več Dieseoev po drugem izstopu. Sicer na ie Pri mesarski obrti delo tako prikrojeno, da se ne more vršiti toliko ur dopoldne in toliko ur popoldne, kakor n. pr. v gradbena stroki, marveč je treba včasih več poprijeti, pripeti se pa tudi, da ee med sicer delavnimi urami lahko po6Wa — Janko je sedel pri Idi — in če je že kdaj* treba preko normalnih delovnih ur potegniti, ve to vsak mesarski rK>močnik pri vstopu; sicer pa je plača 700 dm mes*»?no tako v so k a da se mora tudd tu in tam opraviti kaka nadura brez poserme nagrade. Poleg tega pa je Janko dobil pri vstopu dve, že sicer ponošeni obleki, za božič 50 din, vsako soboto pa po 20 din. Janko je bril tedaj po zakonu o zaužiti delavcev dovol j zaščit en.
Iz Celf a
—c Celjski šahovski klub je priredil v novi sezoni že dva brzo turnirja. O prvem brzoturnirju smo že poročali. Drugi brzo-turnir je bil 30. septembra. Udeležilo se ga je 8 igralcev. Prvo mesto si je priboril g. inž. Sajovic, drugo g. Graser. Splošni šahovski turnir se bo pričel dre vi s prvim kolom in bo gotovo zanimiv. Prijavilo se je 14 igralcev. Da u stre že velikemu zanimanju za šah in ker se niso mogli vsi pravočasno vpisati za splošni turnir, bo klub razpisal v najkrajšem času izreden turnir, ki bo dostopen vsakomur. Vabljeni so zlasti novi člani. Prijave sprejema g. Graser. Igra se v klubski sobi kavarne »Evrope«.
—c Sejmi živine prepovedani. V celjskem srezu so prepovedani vsi sejmi živine zaradi slinavke in parkljevke, ki je razširjena v Hramšah pri Veliki Pirefiici in na Klancu pri Dobrni ter najbrž tudi v St. Juriju ob juž. žel. Prodaja surovega mleka iz okuženih krajev je strogo prepovedana.
_c Začasna zapora državne ceste v Konjicah. Zaradi rekonstrukcije vodovoda v Konjicah bo državna cesta v Konjicah od 10. do vštetega 15. t. m. zaprta za promet. Namesto skozi Konjice, bodo v tem času usmerili tranzitni promet po banovinskih cestah Slovenska Bistrica—Poljčane—Loče—Ziče—Konjice, redni avtobusni promet na progi Maribor—Celje pa se bo vršil s prestopanjem v Konjicah.
—c Koncert ljubljanske »Grafike« v Uf> lju. Zvezna organizacija Saveza grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije v Ljubiia-ni bo priredila v proslavo 701etnice grafične organizacije v soboto 29. t. m. ob 16. mateh celjskih in ljubljanskih grafičnih moštev v Celju, ob 20. pa koncert pevskega društva >Grafike< in orkestralne >Grafike« iz Ljubljane v Narodnem domu v Celju.
—c Nesreča kolesarja. V ponedeljek zvečer je padel 501etni kočar Jakob Ropo-tar iz Doberteše vasi pri St. Petru v Savinjski dolini na cesti s kolesa in si zlomil levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
—c V celjski bolnici je umrla v ponedeljek 561etna dninarica Amalija Fijavževa z Dobrove pri 2rečah.
NEJrUTJSTNO
Mihec tarna zjutraj, da ga boli glava. Ostati mora v postelji m mati mu daje mrzle obkladke. Mihec škJcpcčc z zobmi in pravi:
— Ko bi bil to vedeL, bi bil raje napisal domačo nalogo.
GEORGES OHNET:
67
s
ERGE j PHnin
Romfin
J
— Ne govorite resno, — je zamrrnral bankir.
— Resneje nego mislite, — je nadaljeval Ma-rechal mirno. — Živimo pa v devetnajstem stoletju in zato ne moremo dovoliti Previdnosti v obliki bodala ali strupa, da bi delovala tako nemoteno, kakor v starih časih. Tu pa tam se sicer še rabi arzenik ali zeleni volk v rodbini, toda to ni več vredno truda. Učenjaki so bili tako malenkostni, da so izumili aparat, kakor Marsh, s katerim odkrijejo in spoznajo strup, čeprav ga tam sploh ni. Človek se tudi odloči živeti kakor pes ali mačka, samo da lahko živi, dokler ne pride smrt sama; dovolj je tudi napis na nagrobnem spomeniku, recimo: »Moji tašči« ali »Mojemu zetu«, pod njim pa dve sklenjeni roki, in nihče nikoli ne izve, ali sta se sklenili v molitvi ali v ploskanju.
— Vi se mi rogate, — je vzkliknil Cavrol smeje.
— Jaz? Cujte, ali hočete napraviti dobro kupčijo? — Zelo dobro? Poiščite moža, ki bi bil pripravljen rešiti gospo Desvarennesovo njenega zeta. Če se vam to posreči, boste lahko zahtevali od
nje rnilijon. Izplačam vam ga samo z odbitkom petindvajsetih frankov, če hočete
In ko je ostal Cavrol zamišljen, je Marechal nadaljeval:
— Saj ste že davno v tej hiši kakor doma, pa vendar še ne poznate dobro gospe Desvarenneso-ve. Pravim vam in spomnili se boste mojih besed: Med gospo Desvarennesovo in princem nastaja smrtno sovraštvo. Eden izmed njih bo pogoltnil drugega. Kateri? — Stava je sklenjena.
— Kaj naj pa storim jaz? Princ z menoj računa.
— Pojdite in povejte mu, da naj ne računa več.
— Nikar, bolje bo, če pride on k meni v pisarno; tam ne bom tako oviran. Zbogom, Marechal.
— Zbogom, gospod Cavrol. Toda s kom stavljate?
— Predno se odločim ,bi rad vedel, na kateri strani je princesa.
— O kako galantni ste! Preveč se ukvarjate z ženskami. To se vam bo še maščevalo.
Cavrol se je zasmejal in odšel s svojo domišljavostjo.. Marechal je sedel k svoji mizi, potegnil iz predalčka pisemski papir in dejal:
— Moram pisati Petru, da je tu vse v redu. če bi vedel, kaj se je tu pripetilo, bi prihitel in zmožen bi bil storiti kako neumnost.
In jel je pisati.
Cavrolov bančni zavod ni krasna palača. To je ozko dvonadstropno poslopje in njegova fasada v mavcu je že potemnela.  V poslopje se pride
skozi podvoz, ki je pod njegovim obokom na desni strani vhod do pisarne. Na stopnišču, vode-čem v prvo nadstropje, je oguljena preproga, na kateri se poznajo sledovi tisočerih nog. S širokega hodnika vodijo vrata v pisarne.
Na steklenih vratih so napisi: »Izplačevanje kuponov.« — »Borzne zaznambe.« — »Centralno knjigovodstvo.« — »Inozemska korespondenca.«
Blagajna je opremljena z gosto mrežo v višini naslanjala, kjer sta dve okenci* obiti z medeninasto pločevino.
Cavrolov kabinet je na desni strani za pisarnami in se drži njegovega zasebnega stanovanja.
Po hodnikih stoje z usnjem prevlečeni naslanjači, pri njih pa mizice, za katerimi sede bančni sli.
Vse v tem domu je preprosto, solidno, vse vzbuja zaupanje.
Cavrol ni nikoli metal ljudem peska v oči. Začel je skromno in ko je jelo njegovo premoženje naraščati, so se njegovi poslovni stiki razširili. Obogatel je, toda sam se ni pri tem prav nič iz-premenil. Njegova vrata so vsakomur na stežaj odprta. Dostop do njega imajo tudi stranke, ki jih ne pozna. Pošljejo mu vizitko in ko pridejo na vrsto, jih sprejme v velikem kabinetu z zeleno ta-pecirariim pohištvom, kjer se obravnavajo njegove velike kupčije.
Tu sem je prišel naslednjega dne princ Panin, da bi obiskal Cavrola. Prvič se je potrudil tako daleč zavoljo bankirja. Sprejet je bil z vsemi izrazi
globokega spoštovanja. Sloveče ime gospe Desva-rennesove je bilo pričaralo okrog njega aureolo v očeh uslužbenstva bančnega zavoda.
Nekoliko v zadregi, vendar pa miren mu je prihitel Cavrol naproti. Princ je bil nervozen, nekam zbegan. Bal se je težav.
— No, torej, dragi moj, — je dejal, ne da bi sedel. — Kaj počenjate? Od včeraj pričakujem obljubljeni mi znesek.
Cavrol se je popraskal za ušesom in upognil hrbet. Ta neposredni napad ga je zbegal.
— Ta stvar je tako ... je začel. Sergej je namršil obrvi:
— Mar ste pozabili na svojo obljubo?
— Nikakor ne, — je odgovoril Cavrol za teglo. — Toda včeraj sem srečal gospo Desvarennesovo.
— V čem bi pa moglo to srečanje izpremeniti vaše namene?
— G romska strela. Temeljito! — je odgovoril Cavrol živahno. — Vaša tašča se je kar tresla od jeze in prepovedala mi je v bodoče sploh posojati vam denar. Saj veste, dragi princ, da je moje razmerje do gospe Desvarennesovo zelo kočljivo. Njen denar imam v svojem podjetju in mnogo ga je, tega denarja. Ona mi je pomagala do blagostanja. Ne morem se upirati njeni volji, če nočem biti nehvaležen. Poskusite vživeti se y moj položaj. Presodite pravično težak položaj in spoznah boste, da imam samo dva izhoda: bodisi da odklonim vašo prošnjo ali pa se postavim po robu svoji dobrotnici.
We«e Josip Zupančič — £a »Narodno
Frau Jeras —* Za upravo in tmeratni del
— Val v