Oar Write U. Today
Advertising;
RATES «1« REASONABLE____
GLAS NAROD
List slovenskih delavcev v Ameriki.
2 NA DAN DOBiVAT£
C "GLAS NARODA »t
PO rofrn NABAVMWT eiA (f SVOJ DOM (M Mi4J ta ##
rELfiPHONfi: CHelsea 3-1242
2114. 1X3 1 U» Pm4 omcc al New lark. N. ¥, under Act of loacrra of March 3rd, 1879.
No. 63. — Stev. 63.
NEW YORK, SATURDAY. MARCH 16t 1940- SOBOTA, 16. MARCA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi
FINCH ODOBRILI POGODBO
Sprejeta s 143 glasovi proti 3
HELSINKI, Finska, 16. jnarca. — Uradna finska radio postaja je naznanila, da je predsednik Kyosti Kallio predložil mirovno pogodbo parlamentu v odobritev. Postaja ni naznanila, ako je debata v parlamentu že končana. Parlament zboruje za zaprtimi vrati in prejšnja poročila naznanjajo zelo vroče debate med poslanci, odkar so znani mirovni pogoji.
Navzlic hudi opoziciji pa bo mirovna pogodba akorogotovo potrjena. Parlament tudi sedaj zboruje na tajnem kraju, kakor ves čas vojne.
Zadnje poročila naznanja, da je finski parlament potrdil finsko-rusko .mirovno pogodbo s 145 glasovi proti 3.
Ko je ministrski predsednik Risto Ryti predložil mirovno pogodbo parlamentu, je rekel:
"Pogosto je treba več hrabrosti skleniti mir, kot pa prijei za orožje. Naša dežela, kot cela Evropa in morebiti cela zapadna civilizacija, je še vedno v veliki nevarnosti. Nikdo ne ,more povedati, kaj bo prišlo jutri. Na isti način, kot smo se bojevali sa-ini, smo tudi sami sklenili mir. Samo bodočnost more pokazati, ali smo delali prav ali ne."
ROMUNSKA BO ZAVRNILA NEMŠKO "VARNOST"
BU KARKSTA, Romunska, 10. marca. — Nek visok ro-iiiun ki vladni vir pravi, <Ja je nemška 44 varnostna" ponudba Romunski po svojem značaju taka, da je Romunska lic more sprejeti.
Kralj Karo! je posebno ogorčen, ker nacijska vlada predlaga kot pogoj za "varnost", da je v kabinet sprejet tudi en član Železne parile. Po nemških pogojih za "varnost" bi Ro-_ mimska postala gospodarski monopol Nemčije, ki bi Romunsko ravno tako uničil kot vojna.
Indija za neodvisnost
Napadalec baje ni hotel s strelom nikogar u-smrtiti, pač pa le protestirati. — Angleški časopis zvrača vso krivdo na indijskega voditelja Mahatma Gandhija.
Wagner zagovarja delavsko postavo
Newyorski senator bi se zadovoljil z milimi reformami, ne strinja se pa z radikalnejšo reorganizacijo Delavskega urada.
Finski vojaki odhajajo
HKI^SINKI, Finska, Iti. marca. — Izmučeni Fin tki vojaki \teeraj pričeli odhajati z zamrznenili jezer in rek na fronti, ki so jo 105 dni hrabro branili proti Rusom.
Pred njimi pa >e pomika na tisoče starih ljudi in otrok, ki po mirovni i»ogodbi prepuščajo Rusom domove, ki so jili poznali eelo svoje življenje in so v njih skozi -stoletja živeli njihovi pradeli. Preselijo se prostovoljno, ruska vlada ne zalite-\a, da bi se ustanovili kje drugje, če >ami tako ne želijo.
VEC TISOČ RUSOV ZMRZNENJIH V SNEGU
Ko Finci polagoma odhajajo, puacajfj £& eeboj tisoče mrtvili Ku.-ov, čijih trupla leže i>od nanovo zapadlim snegom.
Po določbi mirovne pogdbe se morajo Finci umikati po sedem kilometrov (4.35 milje) na dan. Ko se Finci umaknejo 7 kilometrov prihajajo Rusi, ki bodo držali enako razdaljo, •lokler umik ni končan.
Umikanje je razdeljeno v šest zon, v nekaterih predelih bo končano do torka, v drugih pa najkasneje do 26. marca. Otok Jlangoe, ki ga dobi Rusija za pomorsko oporišče, mora biti izpraznjen do 23. marca. Rusi pa imajo časa do 10. apria, da se umaknejo iz okolice Petsamo.
ZAVEZNIŠKA POMOČ JE BILA PREMAJHNA
LONDON, Anglija, 15. marca. — Na |>olieijsko stražnico to pripeljali 37 letnega inži-nirja Mahomeda Azada, ki je ustrelil bivšega angleškega podgovernerja v Punjabu, Mi-chaela O 'L)wvela.
Angleško časopi-je je mnenja, da je atentat posledica indijske kampanje terorja, ki se je začela po tajnih navodilih indijskih voditeljev.
Azad se je smehljal in rekel: — Saj ga nisem nameraval u-smrtiti. Hotel sem le protestirati.
"Daily Telegraph" zvrača vso krivdo na indijskega voditelja Mahatma Gandhi ju. Lisr pravi, da so bili zadnja leta limon že večkrat posledic« Gandhijevih protestov.
Azad je ranil se tri druge visoke uradnike, med njimi tudi lorda Zealamla, državnega tajnika za Indijo.
RAMGARH, Indija, 15. mar-ca. — Sem je dospel Mahatma
Gandhi ter predsedoval zborovanju indijske kongresne stranke.
Mir med Finsko in Ru-ijo ter atentat v Londonu sta napravila na Indijce mogočen vtis. Gandhi je dejal, da atentat ne bo popolnoma nič vplival na njegovo politično stališče. V splošnem mu je žal, ker se je kaj takega zgodilo, kajli po njegovem mnenju ni mogoče z atentati ničesar koristnega doseči.
Nacijonalistični krogi smatrajo mir med Finsko in Rusijo za mogočen zavezniški poraz. Neki ugledni indijski voditelj je dejal: .— Kaj hočemo? Anglija je zopet malo preveč zaposlena s svojimi imperializmom.
Gandhi mora držati na vajetih mladino v svoji stranki. Mladina postaja nestrpna, ker borba za indijsko neodvisnost prepočavi napreduje.
WASHINGTON, D. C., 15. marca. — Prijatelji in zaščitniki Wagnerjeve delavske postave so sklenili odločno nastopiti proti priporočilom Smithovega odbora, ki zahteva temeljito reorganizacijo Delavskega urada (National Labor Relations Boarda). Za postavo se je prav posebno zavzel sam senator Wagner, ki je napravil zanjo načrte ter se po njem imenuje.
Senator Wagner jo rekel: — Ce bi bili Smithovi predlogi uveljavljeni, bi bil to neznosen udarec za aiperiško delavstvo.
Kratke vesti
Likvidacija spora zaradi parnika "Asama Maru"
Iz Tokio poročajo: — Japonsko zunanje ministrstvi javlja uradno, da so angles!:.? oblnsti pri Jokohami izročile Japoncem 9 nemških državljanov, ki jih je svoj čas angleška križarka zajela na japonskem parniku "Asama Maru'\ S tem je likvidiran spor, ki j * zaradi tega dogodka nastal med Anglijo in Japousko.
Zanimiv nemški
Smith predlaga odpravo Delavskega urada in ustanovite* nove oblasti, ki bi imela pet predlog
ČIanov-	AMSTERDAM, Holandsk*.
Sedanjim uradnikom očitajo Kakor poročajo iz holand-pristranost oziroma preveliko • slcih pomorskih krogov, je oblast V delavskih zadevah. Nemčija predlagala raznim W ASHINGTON, D. C., 15.1 holandifcim plovbenim podje-marca. — Predsednik Roo>e- tjem> bi zamenjala svoje velt bo te dni najbrž pojasnil reC.ne parnike in vlačilce na svoje stališče napram boju zo- po„ou s premogoin za nemške per delavsko postavo.	]adje na p0<,0T1 z nafto pred_
Časnikarji ga bodo vpraša- ios? so staviie razne nemšk. li, če se strinja s Smithovirn plovbene družbe, ki izvršujejo predlogom, naj ima Delavski promet na Renu. S to zame-urad tfbodoče pet članov name- njaVo bi si Nemčija prihrani-sto sedanjih treh.	|ia velike količine nafte, ki j..
potrebuje za pogon raznih vo
Delavske vesti
Nadalje je Ryti parlamentu pojasnil, da Finski ni kazalo drugega, kot okleniti mir, ker bi bila drugače uničena cela de-iM-la. Zavezniška |»omoč bi prišla komaj proti koncu aprila in m« tiilaj v tako neznatnem številu, da Rusov ne bi bilo mo-£oče zadržati.
Takoj s|M>čotka vojne je <bil položaj Finske brezupen, pa je .-la navzlic temu v neenako vojno, zanašajoč se na pomoč zaveznikov. Prišla pa sta saiiro dva bataljona prostovoljcev in_____-„_________„____
nekaj muuicije iz Švedske. Mir je bil tedaj neobhodno potre-jdelo, da bodo potrošili zavez-ben in Finska ga je morala skleniti, pa če je morala zanj še*niki za izboljšanje ameriških
Ogromna naročila
Zavezniki bodo potrosili velike vsote za razširjenje ameriških rnunici jskih tovarn. — Francoska naročila ne zaostajajo dosti za angleškimi.
WASHINGTON, D. C., 15. marca. — Zavezniki so posoditi Atlas Powder Company poldrugi milijon dolarjev. S tem denarjem bo družba jkivc-čala svoje municijske tovarne. Iz zanesljivega vira se je zve-
dočim zavzema sedaj čedalje večji obseg.
Vsled zavezniških naročil zaostajajo naročila zvez n e vlade. O tem bo podal zvezni za k lad niča r Morgenthau vkrat-kem temeljito poročilo.
tako drago plačati.
ITAUANSKE UTRDBE PROTI NEMCUI
RIM, Italija, l(i. marca/ — ^tajnost, toda to je general Sod-Vojui podtajnik general Ubal- du prvi javno priznal, do Soddu je v zbornici fašijev | Bil je mogoče samo slučaj, in korporacij naznanil, tla da je bila javnost obveščena o.času Italija zgradila enako utrjeno
muuicijskih tovarn nad petdeset milijonov dolarjev. V državah Srednjega Zapada bodo u stanovili nekaj novih podjetij, ki bodo izdelovala naročila iz-klnčno le za zaveznike.
Največja naročila je dala angleška vlada, toda v zadnjem I francoska vlada v tem
črto ket sta Maginotova črta in zapadni zid.
utrdbah ob nemški meji ob ča- pogledu ne zaostaja daleč za su, ko -fc^e je nemški v nan ji mi-'njo.
Zavezniki potrebujejo velike množine raznovrstnega oro
Plemenski zakon v Italiji
Od 1. marca se je začel v Italiji uveljavljati plemenski zakon v raznih poklicih. Ta zakon določa, da noben Italijan židovskega porekla ne more biti urednik lista. Prav tako so določene zelo stroge odredbe za poklice zdravnikov, lekarnarjev, državnih tožilcev itd.
Einst . r stL 61 let
Znani učenjak Albert Kin-stein, ki je pobegnil iz Neniči-
jnister Joachim von Ribben-
»trop vrnil iz Rima v Berlin in---_ - -----,—„----
Te utrdbe m« nahajajo ob en dan zatem, ko je Giovanni žja, municije, predvsem pa le francofrki, švicarski, nemški iu Ansaldo v svojem članku v ne- tal.
jugoMldranjilci meji. Da Italija (kcm listu posvaril Nemce, daj Ameriška produkcijska sila je pred Hitlerjevim terorjem, močne utrdbe ob Bren- ,naj ostanejo onstran Brenner- ^ j<* po zadnji vojni z ozirom je praznoval včeraj v Prince-
prelazu, je bila javna j*.	\ajL m uničijo zelo zmanjšala, I ton, N. J., 61. rojstni dan.
*
-»	M
BATA SKUŠA
PREPREČITI
DEPORTACIJE
WASHINGTON, D. C., 15. marca. — Bata Shoe Company je vložila v okrajnem sodišču tožbo, s katero upa preprečiti deportacijo 45 moških in žensk na Češko. Ti ljudje so bili naročeni v Združene države, da bi v novi Batovi tovarni v Aberdeenu, Maryland, naučili ameriške delavce izdelovati čevlje po novem načinu. Delavci so se pridružili tožbi in zatrjujejo, da jim je bila vsled pritožbe CIO preklicana pravica bivanja v Združenih državah.
Vsled dei>ortacijskega povelja se je tedenska produkcija marvlandski tovarni znižala od 17,500 parov na 11,000 parov. Zaradi tega znižanja je morala tovarna odpustiti 140 ameriških delavcev.
Število nezaposlenih se veča
WASHINGTON, D. C., 15. marca. — Ameriška delavska federacija poroča, da je bilo meseca januarja v Ameriki nezaposlenih 10,381,389 oseb. --Meseca decembra jih je bilo 9,090,998.
Deset delavcev smrtno ponesrečenih
so proglasili 24 ur trajajočo stavko v protest proti vladni odredbi, da se morajo unije pristaniških delavcev organizirati v zadružne skupine.
Po mnenju delavcev hi bile s tem zelo prizadete njihove pravice, ki so si jih v dolgih letih s težavo priborili.
Prekrščeni Zidje dobrodošli
SAO PAOLO, Brazilija, 15. marca. — Predsednik Vargas je dovolil bivanje v Braziliji 45 nemškim Židom, ki so pobegnili iz Nemčije ter so prestopili v katoliško vero. To je ba
jaških letal.
vozil ter deloma tudi
Nemčija na kolesih
Zaradi omejitve avtomobilskega prometa se je v Nemčiji začela v veliko večji meri uporaba koles. Čez 20 milijonov Nemcev, torej četrtina prebi valstva Nemčije se vozi danes s kolesi. Čez tretjino vseh nameščencev, tovarn in delavnic se poslužuje koles.
Letalska zveza med Bukarešto in Parizom
BUKAREŠTA, Romunska. — Kakor se izve iz dobro poučenih krogov, se tu vodijo pogajanja med francosko letalsko družbo Air France in runmnsko letalsko družbo za
je storil na izrecno prošnjo pa- civilni promet za vzpostavite-Peža-	j direktne letalske zveze med
Iz zanesljivega vira se je j Bukarešto in Parizom. Ta pro-zvedelo, da se da čedalje večletna zveza bi šla iz Bukaro-židovskih beguncev krstiti. Sšte preko Aten (Grčija) in tem -skušajo dobiti nekaj za- Marseillea, ter bi imela nočno slombe pri katoliških cerkve-'zvezo s Parizom.
FRANCOSKA SODBA O NEMŠKIH REZERVAH
PARIZ, Francija. — Nekateri tukajšnji listi kritično razpravljajo o nemških trditvah glede neraizrušljivost i Nemčije zaradi nemške blokade, češ da je Nemčija v zadnjih letih nakopičila dovolj rezerv vseh j najpotrebnejših surovin. Pred j izbruhom vojne, tako pripominjajo tukajšnji listi, so imele te nemške trditve namen od vrniti zapadni velesili od na-MCAbbKN, Tex., 15. mar-jpovedi vojne, češ da bi bila «">. — Potniški vlak Missouri j blokada proti Nemčiji brez u-Pacific je sest milj od tukaj speha. To je bil med drugim
namen znanega Goeringovega govora v Nuernbergu septembra 1938 tik pred krizo zaradi
udaril truck, na katerem se vozilo večje število delavcev, zaposlenih v sadovnjakih Rio Grande doline. Nekdo, ki je videl nesrečo, je izjavil: — Deset trupel sem naštel. Najbrž utora biti še kdo med razvalinami.
Protestna stavka v Mehiki
MEXICO CITY, Mehika, 15. marca. — Pristaniški delavci 'v vseh mehiških pristaniščih
tem, da je Nemčija doslej uporabljala vse od prej nakopičr ne rezerve predvsem za svoj" ogromno oboroževanje. Saj j-Hitler v svojem gotvoru t. septembra 1939 dejal, da je Nemčija od začetka leta 19o5. dalj-> potrosila za svojo oborožitev nič manj kakor 90 milijard mark. Od teh 90 milijard pa j morala Nemčija za plačilo #m-rovin v inozemstvu potrositi najmanj 20 oehtokov ali približno 18 milijard v devizah, kar I »omeni letno okoli 3.5 mili jarde mark. Po statističnih podatkih o nemški trsrovini pa je znano, da je Nemčija uvozi-sudetskega vprašanja. SW«j i la iz inozemstva v istem e.a>u med vojno se poslužujejo Nem- [povprečno na leto za okoli 5 ei istega orodja zato, da bi ml-!milijard mark blaga. Razlik i
1.4 milijarde mark gre ton j na račun nujno potrebnega u-
vzeli za pad nima zaveznic in m pogum v njuni uspešni gospodarski borbi proti Nemčiji, j voza živil in drugih predmet o. Obenem pa tudi ves ostali svet i neposredne ljudske potrošnje, prepričali o nesmiselnosti na- (Nemčija si torej v tem času n\ daljnje borbe.	'mogla ustvari« velikih zalog.
Stvarno pa francoski listi Razen tega Nemčiji ne pri-
pobijajo nemške trditve o velikih rezervah med drugim s
manjkuje samo surovin, več tudi živil.
tem-
cmm »iBOvr-Hiwiwi
Saturday, March 16, 1940
SLOVENE (YTJG08L&V) DULt
glas naroda"
# i
rtWCE OP THE PEpPLE)
-"i»>u	-i--.
Owaad end Pnbliehed by
a*
(A Corporation). t; J. Lopetia, Sec. — Piece of business of the »teofficer*; 21A WEST 18th STREET, ■NEW YORK, N. T.
47fft Year
"Glas Naroda" Is leaned every daj except Sundays and holidays. — Subscript!« Yearly $8.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leta ve|J4 Ust u Ameriko in Kanado *L—; za pol leta $3.— ; m Četrt leta |U«0. — Za New York aa celo leto |7.—; za pol leta $3.50. Za lnoaeaufcro za celo leto $7.—; za pol leta .$3.00.
"GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NARODA,"
21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. CHelaea 3—1343
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UŠt", • tein* da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Čagopit mora odgovarjati potrebi Časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. •
U fc .	t // |
Cabfe letter-
^ <* M«

SE JE CAS. DA VASA VELIKONOČNA POSEJATEV DOSPE V DOMOVINO
Pravočasno za praznike. , ako
j	i	■	mt
SE POSLUZITE "CABLE LETTER". —
.* • t o i - i
4	t	:
Pristojbina je $1.—.
Potniški Oddelek
216 W. 18th Street
"Glasa Naroda"
' New Yoirk'City
POLOŽAJ V EVROPI
i filler je zopot napravil zase dobro kupčijo. •Mir med Rusijo in Finsko bo omogočil Rusiji razviti govino z Nertičijo. Pošiljala ji 'bo živež in petrolej.
Baltiško ozemlje je pod rusko kontrolo. Skandinavske so pokazale, da je lijrbov vtrali pred Nemčijo in Rusijo večji kot pa njihovo zaupanje v kakršnokoli zavezniško pomoč.	•*	■
Dasi bo angleška vlada s pomočjo svoje mornarice kontrolirala parobrodstvo severnih nevtralnih dežel, jc severna cona zaenkrat za zaveznike izgubljena.
Zavezniška blokada proti Nemčiji je polna odprtin. Zaloge bodo prihajale po Baltiškem morju, ki jc pod rusko-liemtško nadvlado, in prihajale bodo rz nevtralne Italije.
Zavezniški diplomati morajo posvetiti vso pažnjo Mussolini ju, ki bo za -svojo morebitno udeležbo v vojni zahteval čedalje'več. "
Poleg Italije so velikega pomena tudi balkanske države. TtaJija jc sklenila z Nemčijo pogodbo, da bo po železnici dobivala nemški premog, ki ga Anglija ne dovoli prevažati po morju.
Pred dvema dnevoma jc 1 talija objavila, da ima pod orožjem milijon vojakov ter da ponovno utrjuje svoje meje napram Nemčiji in Franciji.
Mussolini je zvit lisjak in sc ne bo dal tako naglo pre givoriti, da bi se pridružil tej ali oni •stranki. Raje bo sedel na varnem ter koval trgovske dobičke iz itli jonske nevtralnosti.	1 " ' '
Vse kaže, da zaenkrat še ne bo vojne na bližnjem iztoku in na Balkanu. Mir s Finsko bo zajamčil Rusiji svobodo gibanja ter se ji ni več treba bati armad, ki so si jih zajam-čili zavezniki na Bližnjem vzhodu.
Madžarsko je mir s Finsko nadvse zadovoljil. Ž njo vred sta zadovoljni tudi Bolgarska in Jugoslavija.
Takoj po sklenitvi miril med Rusijo in Finsko se jc zvedelo, d» bo- Rusija za jamčila Romunski njene sedanje mejo. To bo nekakšna vaba za romunskega kralja Karola, da se ne bo preVeč bratii z zveznlkl ter »si bo namesto njih raje zajamčil prijateljstvo Berlina in Moskve. '
Na strani zaveznikov je precej odločno edinole Turčija, ki pa sama ničesar ne more proti svoji ogromni ruski sosedi. ' - * !L *f -t.-vr !	' «•'•• * M '
Tako zagotovo prerokovana "bliskovita vojna" na za-padni fronti jc najbrž odvrnjena. Čemu bi Nemčija trosila svoje moštvo v brezplodnih napadih na Maginotovo črto? — Bolj kot kdaj »prej je zdaj pripravljena na dolgotrajno gospodarico borbo. ' :	'	f '
Njena armada dozdaj še ni okrnjena in istotako tudi
Po 12 letih bo nadaljeval kazen.
(Policija v Sent i je prijela Antona Mol na rja, ki je pred 12 leti pobegnil z Lepoglave, kjer je bil moral presedeti 4 leta ječi. Dolgo so ga zaman iskali. Ko je kaznjenec menil, da so že davno pozaibili na njegove grehe, se je vrnil v domači kraj in začel spet vlamljati.
Prišel je pred sodnike, ki so ga obsodili na leto dni zapora. Sodniki niti niso vedeli, da je begunec iz Lepoglave in so mu odgodili nastop kazni. Po naključju pa je NodišČu prišla v roke tiralnica za Molnarjein, katerega so takoj prijeli in ga odgnali v Lepoglavo, kjer bo odsedel z novo kaznijo tudi precejšen osta.nek stare kazni.
Starček prt peci umrl od lakote.
Te dni >e je v vasi Perhar-dovcu pri Časni pripetil žalosten in strahovit primer, ki je •sramota za današnje čase. V mali koči brez okna je zunaj vasi živel 60-letni Simun Haj-ster. ki so i^a kmetje, ker ga že več dni niso nič videli, šli poiskat. Nudil »*e jim je strašen prizor. Mož je klečal naslonjen na mrzlo peč. Ker j i in nič ni odgovoril. so šli bližje in ugotovili,, da je mož mrtev.
Umrl je od mraza in lakote. Podgane so truplo po vsem životu tako izgrizle, da so prišle v trebušno in prsno votlino in požrle f-reva in pljuča. Levo nogo'sJo obžrle "dri kosti. Rajni ima tri otroke, ki pa so v «li*žbi drngod in se niso brigali zanj. Reveža -o hra.nili največ sosedje, ker pa je bil
PESMARICA r "'Glasbene Matice" Uredil A^Joj
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Ptb^ lishing Co., 216 W. 18tb Street, New Yo^k, N. Y.
delani les. Pri tem nagnali iz gozda Kipaeliove logarje in delavce. Posredovali so orožniki in preprečili nadaljuje pust cšenje v gozdu. Kimetje -o pa ostali pri svoji trditvi .da imajo .gotove pravice do gozda. Kipach je najprej mirnim potom skušal urediti zadevo. ker bi tožba veljala veliko denarja. Ker se pa kmetje niso dali pregovoriti, je po svojem odvetniku vložil tožbo proti vsem kmetom. Tožba je zaradi svoje obsežnosti in ve-like.«ra števila izvodov tiskana. Za kolkovanje je bilo treba šteti 14,000 din že pri prvem naroku pa bodo stroški narasli na 60.000 din.
Nenavaden blagoslov ' novoporčencema.
»Pred nekaj dnevi je kmečki i'ant MiKo Petrovič iz Dolnjih Karlovcev v Slavoniji odveilel lepo kmečko dekle Branko No-vakovičevo. Skrivaj sta se poročila. Po petih dneli so tudi nevestini starši povabili zeta in hčerko »lomov, da bi »se sprijaznili in da jima dajo blagoslov. I^epo so ju pogostili.
Siedi najlepšega razpoloženja pa je nevestina mati rekla ze-tn, da lahlco kar sam odide domov, hčerki ne ho dovolila znova zapustiti starše. Ženin je vzrojil, nastal je prepir. Nevestini sorodniki so navalili na ženina, strahovito so ara pretepli, nato pa vrjrli na ee-•do. Zaman je Hitela nevesta Ko je hotela za ljubljenim mo-žičkoni. -o jo svojci zadržali v hiši. Vmes je morala poseči
|
oblast, in j«* Branka izpovedala, tla hoče na vsak način živeti z možem. Zadeva pride pred sodišče ker je ženin vložil tožibo proti vsem, ki so mu z batinami in pestmi dali poročni b agoslov.
Predrzen goljuf.
»Pred sodiščem v Varaždinu pi° je te dni zagovarjal bivši nameščenec okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Mirko Matinjak, ki je hotel na prefigran način ogoljufati župnika Nejaka v Hrašini. Martinjak je bil poslan v okraj Zlatar, da hi ]>ohral zaostale zneske oa zavarovanje. Župnik Nejak je .bil za 300 din v zaostanku. Ko ga je Martinjak opomni I, jo župnik prosil, da bj -smel dola: plačati v obrokih, hlartinjak imi jo dejal, da mora vložiti prošnjo in se je ponudil, da bo on sam napisni prošnjo. Oez nekaj dni je prišel Martinjak spet k župniku * polo belega papirja in mu rekel. naj >e kar podpise, bese-prošnje bo pa on sam pozneje napisa!, Čez nekaj mesecev pa je Martinjak tožil župnika za 65.000 din. Župnik je bil ves iz sebe in se je pbrnil na policijo, ki je uvedla preiskavo. Ugotovilo se je. da je Martinjak na polo z župniko-vim podpisom napisal izjavo, da podpisani njemu Martinja-kn dolguje 65.000 din. Izjavo je dal Martinjak podpisati od dveh prič. ki nista prav nič vedeli, za kaj srre. Za to pre-f igrano goljufijo je bil Mar-tinjak obsojen na dve leti ječe in na globo 600 din.
Bitka med prebivalci
1 . dveh vasi.
• '•! » .1
Vasi Ljub ilovica in Suhi Dolaic v Dalmaciji se že leta prepirata zaradi gozda. Pred dnevi so se vzdignili možje iz Ljubitovice in šli v boj proti sovražni vasi. (Pred vasjo so se jim portavili v bra.n kmetje iz Suhega Dolca. Razvil se jc pretep, pri katerem je bil en kmet ubit, edep pa hudo ranjen. Na>lediiji dan je prišla na bojišče sodna komisija iz Trogira, ki je ugotovila dejanski stan in zaprla najhujše pretepače.
Peter Zgaga
Te dni je Lester P. Barlow jem fotografi/e lil opise posku-iz Stamforda v državi Couuee- tov, ki so se nadvse dobroob-^tieut opisal članom senatnega nesli. Novo razstreljivo j e iz odbora za vojaške zadeve učin-' tekočega kisika in ogljika. Ka kovitost svojega najnovejšega'morkoli pade tak izstrelek, u razstreljiva. Prosil jih je, naj niei vse stavbe ter človeška i., mu dovole preizkusiti razstre- živalska bitja. Ijivo najprej na živalih. I Iz tega je raz\idno, da se « Živali ne boilo čutile no-1 obetajo človeštvu še prijetni bonih bolečin, kajti razstrelji- časi.
vo povzroči takojšnjo ^mrt. Senator Nye, republika ne
Nedavno -eni čital par zelo
iz North Dakote, je dejal, da .zanimivih o zdravnikih, bo imela v slučaju vojne doze j 'Nevrvorški zdravnik dr. Libia s tem razstreljivom pred- (»uan ima tak dar in tako prak-nost pred vsemi drugimi. Raz - da lahko na pni pogled premeroma majhna množina uniči \>led kakšne bolezni trpi v okrožju nekaj milj vse, kar jta ali oni. je Živega.	| V prejšnjem desetletju je bi'
Barlow je predložil senator- Libman nekoč povabljen v
Belo hišo na banket. Sedel j»
predseilnikn nasproti in ga je precej časa pozorno motril.
Po banketu jc rekel nekemu svojemu tovarišu:
— Zdi se m^, da bi bilo dobro opozoriti podpredsedniku, naj bo pripravljen. Po šestih mesecih bo moral nastopiti predsedniško službo.
In zgodilo se je natančno tako kot je dr. Libman napove dal. Šest mesecev |»o tistem t>anketu je predsednik Hard ing umrl vsled okamenitvo -r čilih žil. Njegovo mesto j«-prevzel podpredsednik Calvin Coolidge.
Značilna je ^Mdi ta o moder-
sedel poleg njega. Tedaj je Vlaškova naenkrat wtala. vzela sekiro in udarila Vence-la-va po nogah, nato pa še jki glavi. Francek je zbežal ves prestrašen na cesto in začel na ves glas kričati. Ko je njegova mati zaslišala jok, je hitela pred hišo. Vlaškova je prav tedaj prinesla na rokah ubitega otroka in ga vrgla na tla, ko pa je zagledala Stošič-kovo, je otroka spet pobrala in ga v naročju nesla materi. Izgovarjala se je. da so v hišo ■prišli neznani ljudje in na zverinski način pobili otroka. Morilka je že prej očistila sekiro in jo spravila, obenem pa je odstranila vse krvave madeže na tleh. Orožniki so Vla^kovo aretirali, toda ona odločno taji. Bratec umorjenega Venoe-sbva pa je doarodek tako ias-Wo opisal, da ni nobienepra dvoma. da jo Vlaškova umorila ne>rečnega otroka.
njena zračna sila ne. To dejstvo bo igralo važno vlogo v nje- • zadnji čas hud mraz in starček nih trgovskih odnošajih z Belgijo in Holandsko.	'zaradi žametov ni mogel iz bi-
ved ska bi bila rada pomagala Fincem, pa -c je l>ala j«' umrl od lakote.
nemških in ruskib zračnih napadov.
- Dokler se bo Hitler zanesel na svojo zračno >ilo in kopensko armado, si se mu ne bo drznila nobena majhna država nasprotovati,
( OBRAZ MODERftE VOJKE.
•Na odločilnem mestu m stojita kopni fronti že pol leta nepremakljivo, druga proti drugi. Položajna vojna, ki se je v svetovni vojni razvila na zapadni ffonti- zavoljo izčrpanosti. se je v tej vojni razvila zavestno že od vsega začetka.
fToda v primeri s frontami svetovne vofQo, ki ^o se zako-pale v jfolo -zemljo, kažejo da-naa«oji položaji na zapadu v skladu s tehničnim napredkom popolnoma drug obraz.
Glavne fronte so vse iz jekla in betona ter dajejo nekoč t i eza&^t t mi e n i u «H skbraj ne-MfeSitnemn;možtvu eigirrno zavetje. Le Aa ozemlju pred be-toa»Hini Imitiemi se je1 moral vojak privaditi na Y«mere, ki M dado primerjati s razmera-mi dpjfotovn* pol<?ž»jne toi-
lie v svetovni vojni, v kolikor je šlo tedaj za "mirne" fronte.	• " *
Ta novi obraz kopne vojne daje še posoben poudarek in pomen pomorski vojni. Med tem ko vlada pri oni mirna stalnost, je ta nabita z življenjem. To je vse druj?ače. nego je bilo pred 25 leti. Takrat so imeli oči skoraj samo za napredke kopne vojne. Od te so pričakovali odločitve in tn so odločitev tudi iskali. O-črtno je,' da se v tej četrtini stoletja zgodit'velfk preobrat. Volja do odlofiltve se usmerja Čedalje bolj"na prizorišču pomorske vojne: Pri tem pa Seveda ike gre samo za eestavine vo^iHi brodovi^. Pridtužila se jim še krdela vojna Ifetkl, ki sodelujejo pri poskusih, da bi odločitev doce^ln n^ morju.
Graicak toži 177 kmetov.
. <Pri okrajnem si»dišču v K riževe Hi j«' graščak Josip Kipiich vložil tožilm proti 143 kmetom zaradi motenja posesti. Kmetje so doma iz Gregu rovca. ,Sela, 'Kapele in Fe-režana. Graščak Kipacli ima okro,^ i'2(X) oralov gozda v Glo-bočeu, kmetje pa trdijo, da imajo pravico do tega gozda, ker so bili prikrajšani ob priliki segregacijo gozdne posesti ki je bila izvedena leta 1872.
Pred mesecem >o kmetje v velikem številu šli v ta gozd. zamejili del gozda in zaznamovali 400 dreves za poseko, 25 d reve* so p-, takoj posekali. Dni- 24. januarja je prišla v gozd druga skupina 32 kme-tov iz Fodro\X!a in začela voziti iz gozda že posekani in ob-
SBEDlgČE ZA SLOVENSKE FONOGRAF8KE PLOŠČE. —	m cenik. J, MAgSICH INCL^, m W. « Street New f«k -J H- -
DARILNE POŠIUATVE V
100 Dinar.---- $ 2.40
200 Dinar.---4.60
300 Dinar.---$ 6.70
500 Dinar.---$ia50
1000 Dinar.---$20.50'
2000 Dinar.---
ZAKADI RAZMER V EVROPI M bile «afle tvere » denarne pofilljaive r Jogtiitvij« satesne prekinjene. Sedaj pa smo doblU Mar* avezs, pm h«U«j Mcoh nate rojakom vxtreti. in te vmo ftilJatL Vendar Je bila. nam poyiiaaa «maTker m •troški sa pošiljanj« po tam pot« mnogo oUUe.
Opozarjamo tudi; da oe eter Mtafa Mre kaka poMIJatev zaradi evropskih radmertakamitl.
ZA NUJNO I'OSlLJATEV P08LUŽ1TK 88 "CABI.K
ORI)ERn. — DOPLAČATI JE TREOA $1__ZA
VSAKO POŠILJATE V V JU6O8UVUO . r
» iLt i t	.m »i ^-
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTNIŠKI ODD1L1I
216 Wert 18th Street, Nev York
fGrozen umor v zagreb; k i okolici.
V Di vi-nju pri Zagrebu -e je nedavno zgodil umor. či^ar žrtev je posta! 4-letni Veneeslav Stošieki, sinček delavca. O-troka je umorila žena železničarja .">2-let na Barica Vlašek. Edina priča groznega ziočinif je bil 5 letni Francek, brat u-morjenega otroka. Francek jo izredno jasno popihal ves dogodek. Pripovedoval je, da je oče odšel na vojaške vaje. doma pa so o-tali mati in dva bratca. <Sto£ičkova je pomagala pri Vlaškovi in je usodnega dne ribala kuhinjo. Zve-1 •	. . čer je oc>šla po mleko kakih1»^"ims 300 metrov vstran in je pustila« ^t ^v?uku1,n ,,,u oba >voja otroka v kuhinji :rcce^ te	Vl bo Barice ^ nškove. Barica. ki |toval °(ktra»lt» bezgavke, je silno ndaua pijači, je sedela J Ako te bo ko za pečjo in molčala. Otroka h bodo ^z?avke izrezali.^^ti hu sta bila v kotu in je mali Ven-Ir si Tnora5 dati ceslav dremal. Francek pa je str»llii sleP° Srevo.
I Doleir nieira. TWhn* i.. Ce te bo po tej operaciji no
ga še bolela, bo poklical tri špecijaliste, ki bodo po dolgem posvetovaniu odločili, da moraš odstraniti čevelj in nogavico ter jim pokazati peto.
IZ Jugoslavije prihajajo pismo in v njih izraža vsaka beseda strah pred vojno iu pred negotovo bodočnostjo. Čital
sem tako pismo, ki >e je zaključilo z besedami: , — Toda uii se trdo zanesemo na modrost in previdno-l naših diplomatov.
Drugega ne rečeni, kakor: Blagor jim!
. Kajti ljudje, ki se zanašajo na modrost in previdnost diplomatov, so zavidanja vredni.
Indija »e upira. Tristo milijo nov indijskega naroda namerava odpovedati materinski deželi. Angliji, svojo ]>okoršči 110.
Materinski deželi' Kateri deželi jo 'tpa še bila Auglija mati! <.
" Ako se nataiieno premi ima angleški vladar do Indijt-toliko pravice, kot je ima Gandhi do Anglije.
•V
Doletela imx jc dvomljiva sreča: Od blizu sem videl naj modernejši ženski čevelj.
To namreč ni več obuvalo, kot je bilo prejšnje — -s i»od-platoln iu peto, — ampak sl.» podplat in peta vse v enem, iu čevelj konjskemu kopitu ih>-doben.
Na vprašanje: — Kani gre jteu^ki svet! — bi se tb|lo o«l govoriti^ <ta H *tako obutvijo ne bo' »posebno daleč prišel. Ozi roma. da je dospel že, preda-leč.
Tako obutev nosi Hitlerjev minister Goebbels, pa tudi <rti bi je ne nosil, če bi ne bil revež že od rojstva pohabljen. Ženske, ki ga posnemajo, imajo pa zdrave noge, samo v gl»-vi jim je
PES S SVOJEVRSTNIM POGUMOM.
iKo sta tlva oborožena razbojnika ogra/ala njegovega gospodarja pes Oomte, krasen ovčar nrke«ra Bruseljčana ni nič ]»omišljal. temveč ju je naskočil in temeljito pdgnal v beg. Tako je rešil svojega gospodarja. V zahvalo za to .naj bi 4'spregovori 1" pred radiom. A navzlic vsemu prigovarjanju je stal nem in prestrašen ured .grozotno malo stvarjo, ki jo ljudje imenujejo mikrofon. Nobene "besede'* .to je niti najmanjšega laježa ni bilo mo-j vroče spraviti iz njega, tako da je bil napovedovalec nazadnje p^Uiljen poseči po graino ionski plošči s pasjim' lajanjem, da bi poslušalci rie prisf? ob rtbliubeni užitek. Comte je .sedel med tem mehaničnim lajanjem mirno poleg in niol-čal. f^ele tedaj, ko ie'bilo rnl-daje konec, in so mikrofon iz-kliučili. -i je premislil in začel vzorno lajati. •

TJ/ gš&ptl .J3 jJ^SL. jlfeil^fiž;
NAROČITE SLOVENSKO » AMEBI-K.AN8KI KOLEDAR CA tMf. 1« »RANI 4IANWV09IL S1A NE VAS. SAMO M CENTOV. — V MMI
i-A	Uli1' .tj
"QLXt IIBOHF'- New Toif
Saturday, March 16, 1940 _ ■ i ,i,ii i—t
NO, PA STOP'TE VI VEN ...
fNekuj ni i tiut čez osmo. Tečem v šolo kot bi gorelo zu menoj in razmišljam:
*4Prvo uro je matematika. Urušelj. To bo roin poni pom!"
(Pred šolo že lued vrati se ealetim v nekoga, ki prav tako hiti. Profesor Grošelj.
*4No, lepa reč!" Tak z\ milim. Pozdravim. "Serbus Urša !" mi odgovori in me pogleda. Zasmilila sem *>e mu naj-brže, ker sem bila vsa upehana. pa se nasmeje:
•"llm, ti avŠasta Špela, ti počasna koprnela, kaj si tako dolg pri kofet sedela!"
In stekla sem po stopnicah. Tudi gos|)od profesor je jemal
po dve in dve. kot jaz. * * *
Vrata >e od pro kol bi treščilo vanje in kol jjlas .Jupitra zadene eno izmed nas ugodni: "Stopate vi veu! Zakaj ste klepetali f " 144 Niacin, gos)NKl profesor,
Mimo . .
Profesor Grošelj jo prekine z neusmiljenim glasom:
•"Tako? Stop'te vi gor, vam bom že pokazal!"
INarekuje nalogo. Cljoga žrtev se vsa trese, ko pa je prišlo vse r»kn|»aj tako izncuada. GrošljeV obraz je kot huda ura — niti začeti ne zna . . . 'l eduj pa ji reče gospod profeso.r
1(4Veš, Pepa, če bi bila ti tako debela kot -i neumna, bi brzovlak tri dni okro^ vozil. Tn >e to ti |M)V«»ii! Več bi hasuilo kamele s piškoti futrat kot pa tebe matematiko učiti.* !Enu izmed na~ >e nehote zasmeje. Taka neprevidnost! Toda profesor Grošelj stopi prav k nji in reče:
"Veš, Urša, saj ti nir-i uiti tako neumna kot izgledaš."
•Nato profesor počaka, da se dekletu obraz razjasni, in doda:
^Ampak >e mnogo bolj, —
mnogo bolj ..."
• • •
IZvoni. Komaj se zavemo, že je profesor Grošelj v treh
skokih za katedrom. Nekaj zamrmra, po kima in sede. Odpre katalog, iz žepa pa potegne namesto nalivnega peresa — .cigaro. Pogleda po razredu. Vse zremo vanj. nedolžno, preplašeno, ker je to kaj slabo znamenje, pri sebi pa «?e muzamo. On to ve. Me pa vemo. da bo to ura "gosenic." Prične izpraševati:
Prva leti nazaj v klop. ker je pozabila "legitimacijo" to je zvezek. V profesorjevi beležil ici zaživi prva "gosenica*' ki l>o imela še precej mladih.
(Druga tako hiti. da se spod-takne ob kadeter.
'"Najprej prosi mamo, naj te nauči hoditi, potem boš smela šele pogledati logaritme v iz-lnžjbi," ji prav ljubeznivo pojasni gosj»od proFoor. In sjx*t "gosenica."
(Končno pride ena izmed tiar-le pred črno šolsko desko. Podatek srečno napiše in prične reševali. Negotova je, pa se ozira, ves čas proti katedru, da je videla, ali gospod profesor prikimmje.
•"Olej v tablo!"
(Dekle se -j>et nehote ozre. Tedaj vzame profesor Grošelj iz listnice svojo r-liko in jo z žebljičkom pritrdi na desko in pravi:
l*M'«* »eni li pa tako vseč, pa me .glej!"
'Dekle ne zna ver naprej. Tudi njen delež je "trosenica."
lNovo ime. nova žrtev. Plaho stopi k tleski in hoče nadaljevati.
*Tak.ajJ Ppjdi. U vratom! Piši!"
Začudeno ira gledamo. Kako f Na vrata naj piše?
}Pa se že irla-i profesor Gro-šelj.
"Tvoja mama mi je rek a zadnjič, da Vse znaš, da pa se pred tablo ustrašiš. Zaradi mene pa lahko pišeš na vrata, če «-e table bojiš."
lOna v jok. .Profesor Grošelj jo gleda, že se mu zasmili in jo poboža po laseh:
14'Ne joči- Urška. Ena gosenica drevesu prav nič ne škoduje. No. le obriši solze. Veš, je hudo. Nekoč, mi je padla ženska solza na čevelj in drugi dan je bila tam luknja. Tedaj so bili boljši časi. danes bi si pa težko nove kupil."
;Pa jo je potolažil. Oh, profesor Grošelj je to znal!
Zvoni. Vsi se oddahnemo. Vstanemo. Z razrednico v roki nas profesor Grošelj hudomušno gleda in reče:
♦"No, veste, bolje je pa že "rajsnegelne" grgrati, kot pa ženske matematiko učiti.**
In že odvihra iz razreda. • • •
Profesor Grošelj razlaga. Najbrže ga precej neumno gledamo, kajti na lepem se prekine in se zazre v nas z rokami na hrbtu. Potem pa reče:
Primojdevet, da je bolje koršuiatim gosenicam trajno kodra nje delati kot pa vam
matematiko razlagati.** • • •
Med razlago -c je dostikrat sprehajal po razredu. Tako pride <lo steklene omare, kjer je bilo prav preprosto ogledali), katerega smo si um is lile. Zri steklo smo obesile črn predpasnik ti<tc. ki je ni bilo v šoli. Že večkrat nas je profesor Grošelj zaradi tega nahrnlil. Dane- pa se pogleda v ogledal-ce. <topi za kateder, nekaj napiše na listek, ga vtakne v ovoj in pokliče eno izmed de-vetintridcsctih Urš ter ji poti-liem nekaj naroči. Brž je odšel iz razreda. Vrnil se je — s kravato okoli vratu. Pozabil jo je zjutraj v naglici doma.
• • •
'A' o.mi šoli, ko nas že ni več učil. smo f-c od njega poslovile z velikim lectovim • srcem od •njega ob koncu leta. Ginjen je !.*l. Morda je slutil, da smo zadnja osma, ki jo je spremljal do konca.
•"No, no. Urše! Saj vas človek mora imeti rad. ko pa ste
T
tako prisrčno neumne."
In krepko nam je stisnil roke.
•Tako je bilo pri Grošeljevi matematiki. Jok in smeh, gosenice in razredniea. Pa kaj. Niti jrofcenice niso bile take, pošasti, saj je celo matematik Grošelj iz sedmih gosenic pri konferenci mnogokrat naredil pozitivno vsoto.
Hade smo ga imele, ker smo čutile, da nam je naklonjen in da nam je hotel dobro, tudi kadar nas je zbadal.
—ee. I
BLOVRNU (YUGOSLAV) D&JL.T
ž /GLAS NARODA"' S
S pošiljamo V staro do- \ ^ uiovino. Kdor ga ho- ^
4	če naročiti za avoje i j sorodnike ali prijate-J lje. to lahko stori. — ^ " Naročnina za s t a r i ^
kraj stane $7. — V t ^Italijo lista ne poši- ^
5	t jamo.	^
Nikotin, politika In bogastvo narodov
NOVO ZELANDSKI VOJAKI V EGIPTU
Tcfoak. ena nlijvažnejših .surovin sveta. Tobak tvori bogastvo narodov. Zaradi tobaka so bile vojne, tudi ena sama •cigareta je že odločila o vojni in miru. Kdo ve, ali je Jean Nicot. poslanik Katarine Medici ni eden prvili kadilcev v Evropi, ki je njegovo ime ove-kovečeno z imenom "nikotin** pač slutil vse te posledice tobaka, ki so se mu radi njega njegovi sodobniki tolikokrat smejali, drugi pa ga občudovali ?
• iŠtevilke govorijo jasen jezik. Vsako leto pridelajo tobaka en i>n pol milijona ton. Ndhen drug poljski proizvod m? tako ne menjava vsako leto na pridelek. Okrog 700,000 ton. to se pravi d\*e tretjini svetovnega pridelka tobaka pade na Združene države. Na obronkih gorovja Allegheny ra-te slavni, vsem kadilcem znani, močno dišeči in malo opija vsebujoči v i rži nski in marvlandski tobak. Na drugem mestu glede pridelovanja tobaka je Brazilija, ki proizvaja vsako leto fiO.OOO ton. Nato -ledi Grška'« 50.000 tonami finega svetlega makedonskega orientalskega tobaka. Dalje je »nizozemska Indija, ki je njena proizvodnja 50,000 ton. Amsterdam proslavila kot svetovno ti>bačno borzo. Skoraj prav tolik tobaka, a cenejše vrste /prizvaja Italija; nato pride Francija z Algerijo. ki proizvaja vsako leto okrog 40 tisoč ton črnega, jako močnega toda tudi lepo tjišečega tobaka. Šele dolgo tem sledi Kfuba s 25.000 tonami svojih slavmih havaftskili smotk. Druga proizvodnja je poraz deljena na orientalske države in pa na Balkan. Jugoslavijo. Turčijo, Afganistan. Romunijo, Bolgarijo. Srednjo Ameriko itd.
Nemčijo, ki je bila prej njihov najboljši odjemalec. Zakaj Nemčija kupuje rajši na Balkanu, kakor pa v Srednji in Južni Ameriki, ki se politično ne more zanimati zanje.
Tako so postale politične in gospodarske zveze krene preproste male cigarete mnogo važnejše, kakor pa bi človek misli!, in tobačna polja v Ma-cedoniji imajo v sedanji K v ropi »koraj isto vlogo, kakor petrolejki vrelci Romunije. Tobak je danes prav tako važen, kakor je bil pred 70 leti, ko j«' Bismarck ponudil sinotko angleškemu ministru Disraeli ju. O tem pove poročilo:
Sprejel sem smotko," je tedaj dejal Disraelli angleški kraljici Viktoriji, "čeprav sem čutil, da bom s tem zadal svojemu zdravju poslednji sunek. Toda jaz »-ciii >motko moral kaditi, zakaj bodoča rešitev vprašanja Dardanel je zahtevala, da se nisem smel pokazati Bisinarcku slabost nega, kar je zmeraj kak nekadilec spričo kadilca. Ti^ta 20-centimetrska -motka je jako
"ODPRTA NOC UN DA.N SO GROBA VRATA..
>V So. Chicago je zadnjo -o-hoto umrla Ana Stone (Sla novnik) doma z Gline pri Ljubljani. V Ameriko je prišla po vojni in tu zapušča moža, sina in hčer.
1
!Y Gary. Ind.. je umrla Mv-. Mary Žagar. >tara 4<> et. Zapušča moža, v Lock port u. III. -sina, v Clevclandu pa brata in sestro.
t
V Waukegaii. 111. je pred dnevi umrla rojakinja Johnu na tigri n. Dočakala je sta ro<t 50 let. Doma je bila i/. Blatne Brezovice, far a Vrhui-
V	Chicago. III., je našel Fr. Zupančič dne 5. marca .svojo ženo Mary v nezavesti na tleh kuhinje, ko se j*, vrni. iz dela domov. Kuhinja je bila polna p!i:.a. Mož je poklical polici jo, katera je /. aparati obudila ženo k zavesti. Da-li je bila nesreča, ali (»oskus samomora, m pojasnjeno.
+
V	Couiieiiiautrh, Pa., je pre mi vili K rank Uevc. rojen v Mir ni na Doi«'nj^ke»u. Ameri k«» j«- prišel I. 1!M»7. Zapušča -oproiro. sina. hčerko, šliri
bral«
n dve -e-tri. v -tarein
škodovala mojemu, od ?taro^ijka na Xoti: ni-k.-t.i in živ,-oslabijelemu ^rcu. reš.la pa jej|a y Alllt.riki U.{ Xj| llo ,,„
mir na jugovzhodu Kvrope." j kliikl> ij?|t. j,. 0 Hei aver. Po Torej — modri oblački dima delajo svetovno zgodovino.
Kraju pa -stri.
•neira brata in dve
Te številke, dasj so tako sn-hoparne in. neznatne, so vendar velikega pomena. Kar za vrsto dežel, tako za Grčijo, Bolgarijo, 'Kubo. je tobak eden glavnih izvoznih surovin in je. s tem tudi podlaga bogastva Tj,, ta' ,lltl ^P^ica vode dotične države. Na drugi stra-
NOVOVRSTEN REŠILNI ČOLN.
•Neki danski inženir je nastopil z novovrstnim rešilnim čolnom, ki bi bil [»osebno danes jiereč. ko se dogaja na molju toliko nesreč. Čoln se naslanja na idejo Noetove barke.
fPo svoji obliki predstavlja sedem metrov dolg valj. ki je sna vseli straneh zaprt in sta m-ii konca ostra, tako da sliči debeli smotki. Čoln naj bi bil z vrvjo zvezan z ladjo, ki lij ira vlekla za .seboj. V primeru nevarnosti bi po-adkn lahko mirno šla vanj. Dostop v čoln predstavljajo pndaiua vrata ,ki se odpirajo le nazMo-traj in ne more ob njih. če so
t
kojna zapušča moža. dva >im« \ Taciima. U.vli. je umrl va in dve hčeri.	.lo»- Miriilinicii. -tar let. Za
T	pušča »oprogo n dve hčeri.
Minn. je pred Rojen je bil \ -e!n 1 Vrni k. ••!»-'erežija Skubie, čina Cavlje na 1'riiiiorskem. z
■V Kveleth. dnevi umrla
rt »j. Rus, stara 51 let in doma!	-—-
iz tiorn jega Brezovega pri	STANOVAL
isiiji gori. \ Amerik, je bi-	,NJEGOV OfiK
vala 27 let iu tu zapušča mo-	^JElrOV OCE .. ,
žn. Štiri sinove in hčer.	j Stari in m a«H vojaki do-
1*	življajo dane- v vojujoeih se
•V Sati Franei-cu, Cal., je n ! državah včasih na prav nena-mrla Terezija Sterbenc.. sta-jvaden način spomine ma sve-ra 51 let in doma od Žužember- tovno vojno. Tako se je ziro-ka na Dolenjskem. Zapušča diio mlademu Nemcu, ki je bil moža in dva sinova. .	kot vojak nastanjen daleč ne-
1*	kje v vzhodni Prusiji. V hiši
V Ambridge, Ta., j«- umrla Le je počutil kakor domačega. Josephine Kor.enber^er. rojena 4 vos f »oda r in tnjegova družina leta	v Jurlij vasi, I'ara I >o bili ž n
Podirati, obeina Smihel prill
ni je pa \s|»ct mnogo velikih držav, ki nimajo skoraj nič to: baka tako ne primer Anglija in Nemčija. Ali pa so države, ki morajo zase kupiti tudi tobak, tako na pri. Francija, Rusija,, Italija iu Španija. Marsikatere države med seboj naravnost tekmujejo, katera bo prej pokupila jugoslov. turško bolgarsko žetev tobaka.
/Medtem, ko je bil orientalski tolbak ,to je tisti" svetli. inacedon»ski in turški tobak še pred desetimi leti jako poceni, ker so ljudje rajši kadili ameriški tobak, pa so vprav zdaj v teh deželah cene tobaka jako poskočile. To pa zaradi i»oli-•t ičnih razlogov. Frai^eija je v začetku vojue ukinila ve.č svetlih vrst cigaret-. Drujri pa kupujejo še zmeraj bolj ameriški tobak. Najboljši ku po valeč je seveda britska država, saj A-■merika hoče, da svoje dolarsko premoženje nalaga v surovinah, ki so vaižne za vojnb in kupujejo tobak v Egiptu. Tur-
čiji m
»• d J , • . k	. -
:V Južni Ameriki je komaj bolje, fžvozniki braaikkih
, 4J } - ' i •	' 4^'.'.»	-LJVJ—'UL.—IMJ—!---.. . ■■	Dotje. Izvozniki brazilskih in
ki so nedavno prišli v K-Ipt, si ogled ujejo zgodovinske kraje Egipta V^nskjjh smptk.-sft izgubili
Cim ^ttipi človek v čoln, se vrata za njim avtomatično za-l»rt>. čolnu je stalna straža, ki ima -nalogo, da v primeru nesreče, vrv, ki veže čoln s jh»-nesrečeno ladjo prereže in prične pobirati ljudi z ponesrečene ladje. Močan motor skrbi za to. da se mora čoln samostojno in neovirano gibati, v notranjosti pa so shrambe za kurivo, živila, rakete, tla <hi ž njimi klicali ladje na pomoč in sploh vse priprave, ki bi jamčile, da se bodo ljudje v rešilnem čolnu tudi v resnici rešili. Cola je zgrajen tako. da l»i se tudi v najhujšem vremenu ne mogel ]>otopiti.
»"»»l|||i.!ll»"ll|,|i.»lllltlllU .-.ilIUHiii,
njim zelo prijazni. Xe-tega večera so mlademu v:o Novem mi*—tu. Njeno dek.iškoistu |H>kazali kup fotografij iz
i..... -i"' bilo Šii-»aršič. Zapu-1svetovne vojne in se je nemalo
šč.i -oproira. dva sinova in eno /ači lil. ko je na eni izmed fo lu*er.	tt»grafij -poziud svojega tečeta
!\:;l\iš|-n je bi pred četrt sto letja v frontni uniformi. Izka zalo se je. da je oče mladcifa »jaka sptuiiladi leta 1!HS bi-
t
Rojake . prosimo, k o pošljejo, sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ■ qziroma v CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
V Power Point, < >.. je nedax no umrl Joseph Lesjak znra • li pljučnice. Bolan »e I»1 f ramo 18 dni. Bil ji- vol »če pri-jval v isti hiši. To odkritje je ljubljen in pripravljen vsake ) bilo -evedu t iko gt^podarje^ mu |M»mag;iti. ako mu inoun»če.
je bilo j vini. kakor mlademu vojaku i \i'<cln presenečenje.
r —r-----
■fihT riTi " ii- 'r •t" '**■■ -"'Prviimii—r
3E»5bC .ifcrikii.
if
imajo velik uspeh
t	v
»• « N •
4§fi
- *r«v M t ' ^
Saturday, March 16, 1940
laninski Kralj
Spisal L. GANGHOFER.	•
Za Glas Narodu priredil X. X.
«' ' 4<Kikar ji ne brani," pravi lovec in vrže inabrbtnik na 'klop ob peči. "Take reči otroci radi poslušajo. To jih razvedri. To je baje kakor šola. Ko odrasteta, že sama vesta, kaj je treba verjeti in kaj ne, kar je ddbro, pa le ostane v njima.
"Ja* nimam nič proti temu, toda Evica sveto verjame, kar pripoveduje."
■"Bolje je, da je taka, ne pa kot so pa nekatere druge štirinajstletne punčare, ki si tlačijo cunje za oprsnik in že za fanti mečejo oči. In venec je pletla. Ali mogoče Nandetu na čast." » Gorpodar je sedel za mizo, lovec njemu nasproti.
■"Ne, Evica je hotela raz vesel jiti mojo Marjano."
*4Kaj, gospodinje ni doma?"
'"V mesto je šla," pojasnjuje kmet obotavljaje. "Zadnje i a - e ji j«* Kanca toliko pisarila, da me je že zares začelo skripti. Pa rečem Marjani: 4V mesto se pelji k grajski gospe. Že?i«ke se lažje o takih rečeh pogovore, i In če kar opaziš, kar ti ne ugaja, dekleta krntkcmalo pripelji s seboj.' " •
(Zunaj se je oglasilo petje. Gospodar ttopi v vežo: ** Cenca!"
"Kaj bi radi, gospodar?" se je oglasilo iz kuhinje.
44Selil pojdi. Lovec Jakob je pri meni." i 44Ali naj mu stol podložim, da bi lažje sedel!"
,44|je nikar jih ne zbijaj! Sem pojdi!"
'Xa pragu se je pojavila lepa Ui zdrava žen-ka postava. Izpo-l kiii ji je bilo vii'eti gole, izre«lno majhne noge. Pod temnorjavim oprsnikoni so ji valovile močne grudi. Na srajci - kratkimi rokavi j«- imela p od vratom uvezani črni C. in B. sjM»«laj pa letnico, k'; je pričala, da mora biti Cenca stara petindvajset let. Nad vitkim vratom je bila okrogla glava, ki je kar klonila po.l težo d veji debelih kit rjavosivih las. Izza po ill list n i e sla se }] belilj dve vrsti majhnih zob, nos je imela poredno privihan, iapod -vetlih obrvi in dolgih trepalnic se je blirkalo dvoje modrih oči.
'4No. kaj je?" je vprašala kratko ter si mokre roke bri-fctila ob predpasnik.
u< Žejna >1 a, iro-jm.Jar in lovee," pravi Jakob. <4Bo-menda morala neka j prinesti."
Nemara vode*"	1
"Nak. vode pa ae. Voda še v čevljih .ni dobra."
*4Voda bistri jiogled."
44In g avo otopi."
44Nič 1 >1 ti ne škodilo, ker si vedno domišljaš, kako m pameten."
I Moja pamet mi p»*avi. da si čedno dekle."
'Medna nisem. ;mipak zdrava >em. • In vsakdo jo skupi, ko w skuša norčevati z menoj."*
"N >," jo prekine gospodar >meje. "IVuie-i ga mero."
'"In nikar ne stresaj name svoje jeze," j«' zaklical Jakob ta -ijo, ko je odšla iz sobe.
i "Kaj sj ji pa storil!" je poizvedoval gospodar, 44da je * teboj kakor o>a."	i
144Ne vem." odvrne lovec, pri tem se pa spomni nekega jutra, ko je srečal Cenco prvič na planini.
Gospodar je medtem gledal skozi okno in se oziral na uro.
44Ne vem, čemu je tako dolgo ni. * Saj bo že pet." *4Ali se bo gospodinja že nocoj vrnila?"
844Da, Dončeta ^em poslal v vas na postajo. Ob štirih dospe vlak."
*4Zdaj še ne more biti tukaj. V eni uri ne prideš od tam." i *"Z mojima konjema že. Skoro kesam se. ker sem Dor-Četa poslal. Fant je vseh nvuh poln. Menda se vsaj niso prevrnili."
l"Pa še kaj! Nikar ne skrbi brez potrebe. Počakaj še kake pol ure."
' 144Vem, toda ne moreni pomagati, če me taka reč skrbi." odvrne gospodar mirneje. 44Na Marjano se lahko zanesem. Ona se ne bo brez potrebe niti minute zamudila, vedoč da sem v -kibob. Toda D«-rče! Ne mine dan, da bi mi katere ne Jtagodel. f Najbolj .-cm zadovoljen, če je na planini."
l4'Ali ara boš let«#s spet poslal za pastirja ma planino?" je vprašal lovec, ko je vstopila Cenca in postavila, na mizo veliko steklenico mošta.
"Seveda,"* je odvrnil gospodar in pomežiknil. 4'Toda plan:arico bom spremenil. Namesto Pence bom poslal sta» ro Jero gori." »	r
"Kaj?" se raztopi Jakob. 1 "Brezzobo copcrnieo mi boš postavil pred nos namesto . . ."
Stavka ni skončal. Skončala ga je Cenca.
"Gospodar, z Vele ])lanine me mislite odpraviti? prijetnejšega kraja, kar jih je pod božjim solncem? pa? Mar nisem pošteno priganjala krav domov?
ni-o dobro |M>redile? V zahvalo j>a
/j naj-Čem<u Kaj se Glas >e ji je spre-
WARILNI ZVONCI ZA ZAKONSKO ZVESTOBO.
Achile Colpi je bil majhen, j na vrata, in ker ni zagotovo upokojen uradnik v Rimu. Da,vedel, s katerim izmed podna-
bi lažje živel, je od«lajal eobe v najem. Že dolgo so stanovali pri njem trije gospodje, neki študent, neki bariton in neki uradnik. Colpi je bil že čez zrela leta, vendar pa si je pred kratkim izmislil, da bi zapustil samski stan. S podeželja si ije pri vedel mlado mično žen k o. Podnajemniki so njen prihod v hišo sprejeli z večjim veseljem nego je bilo ljubosumnemu staremu Achileju prav.
iSprva je njegovi nečinierno-sti -Še unajalo, če je bariton mladi go-podinji zapel pod-oknieo, če ji je Študent prinesel e vet lic in če ji je uradnik dajal slaščic. Počasi pa se ira je lotil sum da sprejema njegova žena te komplimente in darove s prevelikim veseljem in da ji pred vsem- bariton s svojim omamljajoči m glasom ni popolnoma vse eno. Achile je vedel, da >e. kar se tiče mladostne sile. in zunanjosti, ne more meriti z nobenim izmed
jemnikov bi žena utegnila imeti kakšen telitelmehtel je ponoči na skrivaj položil zvonce pod vrata vseli treh mladih gospodov. Cez nekoliko ur ga je res zbudilo besno zvonenje, a izkazalo se je, da je žena mirno ležala poleg njega. Bili so drugi razlogi, ki ro baritona pripravili, da je ponoči vstal. Zvonenje je zbudilo tudi njegovega soseda in mladi ljudje ?-o drug dru<reira obtoževali. da so si zaigrali to naga ji vost z zvonci. s težavo jih je Colpi spet pomiril, a dogodek mu ni dal tiste gotovosti, ki si jo je bil želel.
^Njegova ljubosumnost ni nehala. Mnogo ur >e je trudil da ji* zvonec pri hišnih durih zvezal z baritonovo sobo, tako da pevec ponoči ne bi mogel iz nje ne da bi zapel hišni zvonec. Pri tem delu pa je napravi! napako, in ko je bariton spet ponoči res odprl vrata svoje Kobe, so zaceli zvoniti
.	.. . „ . zvonovi i»o vsej hiši. Spekta-
pomiajcmnikov m počasi ie ,1. i • , ...	t ,
. \ . . . i ke! je zbudi! vse stranke v
njej. Trojica podnajemnikov
rd je spet skočila v lase. a ko
menil. "Gosj»odar, če kaj takega nameravate, vam raje takoj odpovem."
"No. no," ji je Juri Ilrastar prisiljeno resno ugovarjal, <4-aj nisem nič hudega mislil. <"><1 Vele planine ni daleč do grajske lovske koče. Tako mlado dekle in takšen postaven lovec . . . Veš, gospodar mora na vse misliti."
"Gospodar, nikar ne skrbite za mojo nedolžust. Jo znam ie sama braniti. Posebno pa pred takim vetrnjakom. Saj je menda to že sam opazil."
*'Toda, Cenca*!' jo je miril lovec, dočim se je gospodar Iprihuljeno smejal v čačo, "kaj ne vidiš, da se norčuje? Na pa pij!" "
•"Kar sam pij!"
Nikar me ne žali." Te besede je lovec tako žalostno spregovoril, da se je dekletu zares zasmilil. Dvignila je čašo in pila v dolgih požirkih. Jakobu se je zjasnil obraz. "Dobro ga znaš!"
(Dekla je odšla. ' V daljavi se je oglasilo drdranje voza. Jakob in gospodar sta planila v vežo.
"To je Dorče!" je kričal Jožef. 4<Po biču ga poznam. Mati prihaja, mati!" \
Lizika se je nežno oklenila očetove roke in vprašala: n£	ali Jk> tudi Nanca prišla?*'
"Kako naj vem, saj še voza ne vidim."
{Nadaljevanje prihodnjič.)
njegova ljubosumnost -narasla tako. da ponoči skoraj ni mogel več >pati. Neke noči se jc» nenadno zbudil in v svojo grozo je opazil, da ženske ni ob njegovi .strani. Sicer je .-topila kmalu potem v spalnico in dejala, da jo je glava bolela.
pa je vzela prašek proti gl:i- , ... j • ■ ,
' , . . ' , .. 1 . , ,da,i. (ta nikakor nima pravice Vooohi. tona ( o luju se .»e <lo-; i - i-	A i	•
, ,	. , .. |nadzirati zvestobo svoje /ene
zdevalo. ila je lul ui; lioiiiiiku ;
pred baritonovo sobo zaslišal |s taksnimi v/nemi rja joči mi sumljiv šum. Sklenil je. da 1„,! na pravami. Miada žena pa je zakonsko zvestobo svoje
je Achile zelo neprevidno priznal, da je .-am zakrivil ta t ruše. je nastal pravi pretep, tako da je morala *:asledn.«e jutro vsa hi:a na policijo k zaslišanju. Tu so Colpiju pove-
PODPLAT ZDK2I MILIJON KORAKOV.
'Le malokdo si je na jasnem, kako dolgo in na kakšen način mu rabijo predmeti vsakdanje rabe. Številke ki prihajajo pri tem na dan, so naravnost čudovite.
Kaj .zmore na primer navadno pero. kdaj se utrudi, kdaj izgubi svojo sposobnost za pisanje ! Odgovor je preeej presenetljiv: dobro jekleno pero napise okrog 670.000 črk in šele potem izgubi, kakor so pokazale točne materialne preizkušnje, svojo pisalno sposobnost.
'Vsak dan natipkajo pisalni stroji |H»d pridnimi rol ,'rni na tisoče črk. Računi so pokazali. da jih natipkajo v desetih letih okroglo 180 milijonov. Dober podplat vemo ceniti posebno pozimi v enegu in mrazu ter v od jugi. Ali pa smo kdaj pomislili, koliko zdrži taksen podplat? Preizkušnja je pokazala, da zmore okroglo milijon korakov, ali z drugimi besedami: lahko bi pošačili z novimi podplati iz Ljubijane v Beograd in šele tedaj, ko bi bil /e dober kos poti nazaj, bi jih moral obnoviti.
Kdaj se krušni -nož izrabi tako. da ga je treba spraviti med staro železo. V splošnem šele po 13 letih, če ga gospodinja prav pridno uporablja, toda v gospodinjstvu dveh. treh oseb zdrži še neprimerno daljši čas.
zene policijskim uradnikom glasno
preizkusil.
(Kupil je nekoliko zvoncev, ki se Ogla-ijo, če odpreš kakš-
z a gotov ila, da bo s svojim možem doma še posebno obračunala.
zneje na Angleško, čeprav so bili tam že pričakovali te ve-ti in so pripravili vse potrebno, da l»i jo sporočili čini prej. Poročilo o Napoleoonovi <mrti so objavil; londnski listi 4. julija 1K21. dne II. julija si ga bral v listih in šele dne 14. julija v berlinskih. Sto let preje je bila poročevalska služba >eveda še bolj počasna.
(Leta 1717 je trajalo skoiaj devet mesecev, da je vest o smrti 44velikega mogula" turškega sultana v Carigradu, dospela v srednjo Evropo.
444Najnovejše vesti'* so potovale kaj počasi. l*Mi ^o jih prejemali drug od drugega. V takšnih okoliščinah je bilo že žunna istični rekord, da je u-redništvo časnika "Scliwabi-seher Merkur" v decembru leta 1825. ko je prispel sel z vestjo o smrti carja Aleksandra in ruski hišni revoluciji, dalo ustaviti tiskalni stroj, da bi moglo to vest še vriniti v list. Da pa so že tedaj gospodarski momenti imeli večjo ulogo nego politični-^ nam pove zgodba iz začetkov znanega -nemškega lista 44Koe!nisclie Zeitung"} Žena njenega izdajatelja je nekega dne zaklicala skozi okno v tiskarno, kjer so tipkali najnovejšo številko: 4špansko ven. polenovke so tu." Šlo je namreč za oglas nekega trgovca s polenovkami.
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kur tu.
V ITALUO
$ 5.90 11.50 17.00 28.00 55 00
Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000
POROČANJE V STARIH ČASIH.
<'e se danes nekje na svetu zgodi kaj posebnega, zve ves ostali svet o tem s pomočjo brezžičnih valov najpozneje v nekoliko urah. Ko je pa dne maja 1821 umrl Napoleon na Sv. Heleni, je dospela vest o tej smrti šele pet deset dni po-
UMETNO VLAKNO
NAMESTO 2ELEZA
V laboratorijih znane nemške družbe T. C. Farhen, so že več let delali poskuse z umetno snovjo, ki je postala sedaj godna za izkoriščanje na veliko. in ki obeta bistveno razbremeniti nemški železni trg. Cre za takozvano vlakno PeCe. ki ga izdelujejo iz premoga in apna in ki je izredno odporno proti vsem kemičnim in fizikalnim vplivom. .
KER SK CENE SEDAJ HITKC MENJAJO SO NAVEDEKB VP.-NK PODVRŽENE «PREME1IR1 GORI ALI DOLI
NWNA NAKAZILA IZVK&d-ŠJEMO PO CABLB LETTER ZA PRISTOJBINO fL—
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL bureau) n« W. IStfa ST.. S1W YORK
Za vodo je nova snov |>opol-nomn nepropustna, kisline, al-kalije in druge kemikalije je ne uničujejo, segniti ne more, goreti tudi ne, njena prožno>t in trdnost zoper nateg sta i/.-ledni, razen tega pa predstav Ija izredno dober izolator za toploto in elektriko. Izkazalo se je celo, da je njena trdno-1 zoper nateg večja nego pri jeklu. Na temelju teh lastno Vti nameravajo novo iznajdbo upnrriiljati namesto dosedanjih železnih palic v že ezobe tonu. •
\DVERTLSE IN
-GLAS NARODA*
louoii
spisi
AUVS NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda rez. 27V »rtu1	Cena $1.10
Učna kojlga ca Nemce In aa oue. ki »o neai-KLd« nnoiut.
AMERIKA IN AMERiRANCl. Spisal Rev. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezauo
Opla posameznih driar; prišeljfvauJe Slovencev ; njihov« druAtra to ilro^* wruune ustanove. Hogato ilustrirano.	*
Cena $5.00
ANULEftKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr.
E. J. Rern. Veaanr	Rana $2.00
BLKSKA VOJSKA. U6 atranl.
Cena 40c
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA-
Najnovejša zbirka navo<^il za kuhinje in dom. Cena 50c
KUHARICA
^»5 navodil, 255 strani. Cena: broš $1.25, vez. $1.50
BODOČI DRŽAVLJANI naj Mrs«* knjitirs — "Hew to hwNM a 'Hlxea ef to« UaMed
Stales".
V tej knjigi ao vaa poJaanHs In aeko-ul sa naseljen«*	Cena 35C-
BREZPOSELNOST IN PROBLEM I SKRBSTVA ZA BRRZPOSELNR. 75 atraul.
Cena 35c.
URN AR. Hplaal dr. Kari Euglia. X>A strani
Denarni problem Je aelo aaplelen In tetaren In ga nI mogoče storili vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki Je anan čeftkl narodno-goapodar-akl strokovnjak. Je rasftiril avo<* delo tako, • da bo alulllo aleberoenu kot orientaCnl spis
• denarju.	Cena 80c.
DOMACf ŽIVINOZDKAVNIK. spisal Franjo Dular. 278 Strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna kuj i ga sa vsakega Uvlnorejca; opis rasnib bolezni In sdravljeuje; slika.
DO ORHIDA DO BITOUA. -tranL
Zanimiv p<»topis • sllksml »»^11» krajev nato stare domovine, ki Slovencem le malo ananl.
Cena 70c.
KRATKA ZOODOV1NA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 1M atranl
Cena 30c.
RNJIUA O LEPEM VKDENJU. K Urbani > Ves.
Cena $125
KNJIUA O DOSTOJNEM VEDENJU- 111 str
Cena 50c
KUBIČNA RACUMCA. Trda »h. 144 •«»-
Navodila sa IzraCuuanJe okroglega, /eaans-ga in leaauega lesa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najuovejto lu praktična ablrka navodil sa kublujo in dom '
Cena 50c
MATERIJA 1» RNRRU1JA. Spiaal dr. Lavo Cer-meU. 8 alikaml. 1WU stran* Nauk o atomib. molekullb In elektronih. Poljudno piaana razprava o lasieuaia u*oderns
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša iz daja, 728 strani.
tiOVEDURRJA. Spisal R.
8 allkam*
$5.oo
13 atrauL
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRI RODE. 83 atrsnl.
Poljudni spisi o aaravoalovju In avezdoanao-
Cena 50c.
KOKOAJEREJA. Sestavil Vale.illn Raslnger. M
atranl. Cena ti doves .... M Broi. .... JB
KRATKA SRBSKA gra^'TIKA. 68 atrsnl
Cena 30c.
Cena $1.25
MLEKARSTVO. 8i>iaal Anton Peve. 8 alikaml 1M stranL
Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva spi ob.
Cena $1.00
NAROD. Ka IZUMIRA. 101 strani
Poljudeo »uls nsjsevernejgegs us rods us svatu. aJegove toge In navade.
Cena 40c.
NAAE AKODMIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. Opixal Fran Erjavec. 2L'4 strsni. Broi.
Cena 40c.
•OBRTNO KNJIOOVOIMfTVO. 268 strani. Vem... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti rs stavbno, uuietoo ln atrojno ključavničarstvo »»r Seie-■ollvarstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKB. spiral H. MAJ AR. Trlja
deli: 162. 141, 133 strani. Cens mebko ves Poljuden ln natančen opla odkrltla novega aveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter Je aestavljen po uajboUilb virih.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vea. 251 mx... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar Ja prt nakupu ln prodaji "otrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE KILOZOPU1 Spisal dr. F. Veber. 341 gtranL ' Knjigo toido priporočamo vsakomur, ki aa hoče seznaniti 9 glavnimi čt*anu sodobna
fUoaoflje.	Cena 70c.
Kl'SKI KKALIZKM. Spisal dr. lvsu rrljatel). 413 atrsnl.
V	knjigi so opijani preilbodnlkl In Idejni uto-ucljilrlji te sviijevrst^« *»i*k« struje.
Cena $1.50
HPOMIM. ?r. In.• jote l^vtltar t M3 atranl.
V	tej knjicl «t>'Ot oaA znani |M>topl»e«- <<if>nlk Ijivtitor s|Nimine na svojs brezštevilna potovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUK. KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
Cena l>r<A	CCDft 50c.
SLO V.-ANtil .K$KI IN AMJI JtfiKO SL«»\1CN-
slovar. 148 atrauu	Cena 90c.
slovensko nemški slovar. 143 alr
Druga polovira knjige vsebuje o»mAko^lo-venskl sl«>var ln kratko alovnlco slov*.uakega ln nemškeaa »etika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. 8plaal dr. rrane Veber.
852 atranl.	Cena 75c
UMNI KMETOVAI^U. SpImI Franr Povto.
cena broa.	Cena 50c
VELIKI V8EVKDK& 144 alraul.
Zbirka aanlmlvlb ln kratkočaanlb spretnosti ; burke ln toljlvl poskusi: vedeievalna tabela; puuktlranje; saatavk-a.
Cena $1.45
VODNUU IN PREROKI. 1*8 strani.
Knjiga Je lzAs v salotbl Vodnikova drulba ter vsebuje tlvljenjeplse moA. ki so s svojim delom privedli slovenski narod ta aqgenjarva
w svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, T8 atranl.
Zanimivosti ls ruske agodovlne ln ostsnčes opis voJaAke republika aaporoAklb koaakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA ŽELITA. 82
Cena 50c.
VERNE DUAR V VICAB
Spisal Proafier Mertmee. 80 strani. Gena.. Eden naJboiJMb spisov franroskega mojstra, vaeta is natoga kmetakega UvUaaJa.
VOLK S POKORNI K e^-ral) -
•1.88
S a
ZADNJI DNEVI NRSRRCNKGA KRALJA _88«
KNJIGARNA "glas naroda"
216 Wert 16th STREET NEW Y9mtt.Y.