Št. 11 (1042) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 12. marca ^ X 1970 ■ V našem razvoju je prišel čas, ko Zveza komunistov v delno spremenjenih razmerah delovanja ne daje povsem jasnega odgovora do vseh vprašanj naše kmetijske politike. Bili so primeri, ko so se nižja vodstva organizacije namenoma ogibala razpravam o kmetijstvu, čeprav je le to pritiskalo s svojimi zapletenimi problemi. Manjkala jim je jasna idejna usmeritev. Nedokončno oblikovana stališča do našega kmetijskega razvoja so po svoje vplivala tudi na organizacije Zveze komunistov na vasi. Ne moremo zatisniti oči pred tom, da sc je število članov Zveze komunistov na vasi ze- lo zmanjšalo, čeravno vemo, da je bil po teoriji in naši praksi mali in srednji kmet vseskozi zelo pomemben pomočnik delavskemu razredu. Centralni komite ZKS je sklonil spregovoriti jasnejšo besedo ter organizirati široko javno razpravo o razvoju kmetijstva in samoupravnih odnosov na vasi. V ta namesn je posebna delovna skupina, v kateri so sodelovali predstavniki izvršnega sveta SRS, republiške gospodarske zbornice, republiškega sindikalnega sveta, republiške konference SZDL, kmetijskega inštituta in še nekaterih, pripravila teze, ki jih je 6. marca dopolnila še skupina za kmetijstvo pri komisiji za družbeno-ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Teze bodo predhodno obravnavali še na nekaterih medobčinskih svetih ZK, med drugim tudi v Novem mestu, zatem pa bo v začetku aprila o njih razpravljal centralni komite ZKS. Ko bo vse to opravljeno, bodo teze dane v trimesečno javno razpravo, v kateri bodo sodelovali vsi, ki jih zadevajo problemi kmetijstva. Tako izoblikovana stališča bodo osnova naše kmetijske politike, v prihodnjih dvajsetih letih, ki jo bo dokončno oblikovala republiška konferenca ZKS v jeseni. V prihodnjih tednih bomo objavili vrsto sestavkov, v katerih bo naš sodelavec Marjan Legan, diplomirani kmetijski inženir, razložil najvažnejše misli iz predlaganega gradiva ter bistvena odprta vprašanja, h katerim naj bi prispevala odgovore tudi 'široka javna razprava. Brzojavka iz Pančeva Dolenjski list Novo mesto! Srdačno vam čestitamo dro.desetn godišnjicu sa željom da t dalje kao i sada predstavljate za ugled u ju-goslovenskom novinarstvu. Redakcija »PANČEVCA« PANČEVO Slikarji samorastniki čestitajo Ob jubileju našega Dolenjskega lista iskreno čestitamo glavnemu uredniku, novinarjem in vsem njegovim tvorcem za izredno uspešno opravljeno delo, za trud in napore, s katerimi ste dosegli, da je Dolenjsk list postal nepogrešljiv del naše stvarnosti. Hvala za sodelovanje in podporo z željo za nove uspehe slavljenca! Tabor slovenskih likovnih samorastnikov TREBNJE Želje »Lutaiučeg« iz VUS Srdačno čestitam na jubilarnom listu i želim još mnogo takovih jubileja vaš GERHARD LED1Ć. »Lutajući« VUS Čestitka občinske konference SZDL Novo mesto Delovnemu kolektivu Dolenjskega lista! Ob izidu jubilejne številke Dolenjskega lista, ko (Nadaljevanje na 6. str.) V ponedeljek, 9. marca, so obiskali Novo mesto podpredsednik republiškega IS dr. France Hočevar in člana IS Rino Simoneti in Jožko štrukelj. V spremstvu predstavnikov občine in družbeno političnih organizacij so obiskali Industrijo motornih vozil, tovarno zdravil »Krka« in SGP Pionir. Na sliki: V IMV je gostom razkazal tovarno in jih seznanil s proizvodnim programom generalni direktor Jurij Levičnik. (Foto: M. Vesel) Nekaj dni brez zvez s svetom Zaradi snega in neizpKižene ceste je bil zgornji dni brez prometnih zvez - Pouk prekinjen za del Kolpske doline več 5 dni - Spet sneži Od 3. do 5. marca je bila cesta Brod na Kolpi — Osilnica zaprta za ves promet, ker ni.plužena. Ljudje so ostali brez zdravniške pomoči, pouka v šoli v Vasi-Fari ni bilo, trgovine niso bile oskrbovane. šele 5. marca je bila cesta plužena, vendar slabo. Do Osilnice se je prebil le tovornjak trgovskega podjetja TR-GOPROMET, ki je vlekel za seboj na vrvi zdravnikovega fička. Iz Osilnice so namreč sporočili, da neki dojenček Edvard Kardelj v Novem mestu Clan sveta federacije Edvard Kardelj z ženo Pepco v spremstvu člana federacije Franca Leskovška Luke in republiškega sekretarja za notranje zadeve Silva Gorenca je včeraj obiskal novomeške delovne organizacije NOVOTEKS, KRKO in IMV. Tovariš Kardelj je pri nas že od prejšnjega tedna na zdravljenju v Dolenjskih 'Toplicah. želimo mu dobro počutje in skorajšnje okrevanje! nujno potrebuje zdravniško pomoč, ker ima 40 stopinj C vročine. Cesto so nato plužili še ▼ petek, soboto in nedeljo, vendar slabo. V ponedeljek, 9. marca, je šele spet lahko prvič pripeljal šolski avtobus, ki vozi v šolo Vas-Fara 130 otrok. Otroci so vse dni prihajali do postajališč, čeprav so morali gaziti visok sneg, vendar zaman, ker avtobusa ni bilo. Kot je sporočil Franc Volf, šolski upravitelj osemletke v Vasi-Fari in odbornik občinske skupščine, je zdaj cesta sicer prevozna, vendar je zorana tako ozko, da je srečanje zelo težko ali povsem nemogoče. Občani zahtevajo, naj to cesto, ki poteka po slovenski in hrvaški strani Kolpe, pluži Cestno podjetje Novo mesto. Zdaj jo v skladu z dogovorom med cestnima podjetje- Zaradi novega snega je prišlo prejšnji teden do zastoja na vseh cestah. Največ nevšečnosti so imela težja motorna vozila na avtomobilski cesti. Da bi preprečili večje zastoje, so miličniki izločili iz prometa mnoge tovornjake s prikolicami. Tako je bilo videti več deset takih vozil tudi na velikem parkirišču na Otočcu, odkoder je tudi tale posnetek. (Foto: Mirko Vesel). ma iz obeh republik pluži hrvaško podjetje. Občani s sedanjim pluženjem niso zadovoljni in zahtevajo, naj jo pluži naše podjetje, ker pričakujejo, da bo potem bolje plužena. Zaradi slabo plužene geste letos osemletka Vas-Fara ni imela pouka že dva dni po novem letu, lansko zimo pa celo kar 19 dni. J. P. Podpredsednik Hafner v Grosupljem Podpredsednik , izvršnega sveta SRS Vinko Hafner je skupaj z Zoro Tomičevo obiskali 3. marca Grosuplje, Višnjo Goro in Ponikve. Republiška gosta sta se na obisku zanimala za socialno, zdravstveno in tudi gospodarsko problematiko območja občine Grosuplje. Novomeščani na Slovaškem V soboto in nedeljo, 14. in 15. marca, bodo novomeški pionirji in mladinci nastopili na povratnem telovadnem dvoboju v Bratislavi na Slovaškem. Reprezentanca Novega mesta bo okrepljena; sestavljali jo bodo: pionirke (TVD Partizan — N. mesto), pionirji (TVD Partizan —Kidričevo), mladinke (reprezentanca Slovenije) in mladinci (reprezentanca Slovenije). Desetina pričakovanega Vpisovanje posojila za železnico gre h koncu -Dolenjska se je zelo slabo odrezala Največja dolenjska podjetja se pri Združenem železniškem transportnem podjetju z vpisom posojil niso posebno dobro izkazala, saj je 8 podjetij vpisalo skupno le 150.000 din posojila, medtem ko so nekatere delovne organizacije drugod po Sloveniji, ki so gospodarsko dosti šibkejše, vpisale deset ali še večkrat toliko. Posojila so vpisali takole: Rudnik rjavega premoga v Kočevju 50.000 dinarjev, ITAS — Kočevce 30 tisoč din, Novotehna — Novo mesto 20.000 din, Komet iz Metlike, občinska skupščina Ribnica, Gorjanci — Novo mesto, Trgovsko podjetje Kočevje Iskra — obrat Novo mesto pa le po 10.000 din. Predstavniki ZŽTP iz Ljubljane so imeli s predstavniki novomeških podjetij že več pogovorov z namenom, da bi dosegli čim večji odziv, saj je železnica s svojimi storitvami dosti pripomogla OD 12. DO 22. MARCA Nekako do 15. marca in od 20. marca dalje pogostne padavine in hladno, sneg večkrat do nižin. Vmes kakih 4 dni lepo in postopno topleje. Dr. V. M. k razvoju teh podjetij. Toda zdi se, da podjetja še niso uvidela pomembnosti vpisovanja posojil, ki bi pripomogla k hitrejši modernizaciji železnic, od tega pa bi spet imela največ koristi ta podjetja pri prevozu svojih izdelkov na tržišče. Doslej je vpisalo posojilo tudi okrog 60 občanov v znesku 6000 din. Povprečno so občani vpisala po 1000 din posojila. Te podatke smo dobili pri Z2TP v Ljubljani. A. V. DANES □ Grosupeljčani, t nedeljo »DA«! str. 8 □ če za mrtve ni prostora... str. 9 □ Vidite solze v teh očeh? str. 10 □ Kdo so zaslužni Ribničarye? str. 12 □ »Nisem vedela, da ne smem povedati!« str. 13 □ Za ribiče in lovce str. 24 □ »Hišo dam, petrolejke ne!« str. 25 □ Zakaj rastejo dekletom prsi? str. 27 □ in več kot 70 malih oglasov in obvestil na zadnji strani! . Brzojavka Franca Popita KOLEKTIVU DOLENJSKEGA LISTA, NOVO MESTO Ob dvajsetletnici izhajanja glasila delovnih ljudi Dolenjske se pridružujem čestitkam, ki jih prejemate za svoje 20-letno pomembno družbeno delo kot vpliven dejavnik v naših skupnih naporih za razvoj demokratičnih in samoupravnih odnosov v naši socialistični družbi. Delovnemu kolektivu želim tudi vnaprej mnogo delovnih uspehov! Predsednik CK ZKS FRANC POPIT Končno jasnejša beseda o kmetu Viniška mladina pozdravlja Uredništvu Dolenjskega lista! Ob jubileju sprejmite iskrene čestitke za uspešno poslanstvo, ki ga opravlja vaš list. Klub OZN OSNOVNE ŠOLE Vinica Zdaj pa zares: most na Kolpi Podjetje TEHNOGRAD iz Maribora je prevzelo gradnjo metliškega mostu, ki je zaradi dotrajanosti že dve leti zaprt za ves promet nad dve toni. Strokovnjaki mariborskega podjetja so že v Metliki in pripravljajo vse za začetek gradnje. Po pogodbi mora biti novi most dograjen do 1. julija letos. Gradnja bo veljala 2,700.000 dinarjev. Stroške si bosta delili republika Slovenija in Hrvaška. Pri gradnji bo zaposlenih samo okoli 30 delavcev, ker bodo dela mehanizirana. že zgrajene elemente bodo vozili iz Maribora in j*ih lepili v Metliki, zato bo gradnja hitro napredovala. ^»1 VRATA F . I OKNA in les polkna ribnica KREDIT Št. 11 (1042) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 12. marca X X 1970 DOLENJSKI LIST tedenski mozaik Vojaška obveščevalna ZDA ne bi smela vohljati za civilisti, razen kadar gre za zaščito države, piše revija »Time«. V resnici pa vtika nos povsod. Med drugim so vojaški obveščevalci opozorili na praznik sv. Lazarja, »ko srbski možje menda dokazujejo svojo moškost«. Menda s podtikanjem bomb na jugoslovanskih predstavništvih, je dodala revija »Time« ... Predsednik Ni-xon je naravnost lirično govoril o svojem velikem »prijatelju« Pompidouju, ko je bil ta na uradnem obisku v ZDA. Toda malokateri državnik je doživel tako hude demonstracije kakor francoski predsednik. »Prijatelj« ima to smolo, da drugače gleda na Sredozemlje in Srednji vzhod kot demonstranti ... Petčlansko vojaško sodišče v Saigonu je določilo novega odvetnika za poslanca čaua, ki je obtožen, da je imel stike s svojim bratom komunistom. Trije zagovorniki čaua so odstopili, ieš da je vsak zagovor odveč, ker je sodišče tako in tako vnaprej sklenilo obsoditi čaua ... Zaradi stekline so v Britaniji prepovedali uvoz vseh psov in mačk. »Nobene izjeme ne bomo naredili«, je izjavil minister za kmetijstvo Cledwyn Hughes. »Enako bomo ravnali s psom iz newyorške psarne, ki je vreden tisoč dolarjev, kakor s pouličnim mešancem iz Karačija.« Tudi to je enakost ... Ugledni nigerijski novinar Tal Solarin je po vrnitvi iz nekdanje Biafre povedal, da se stradež v Vzhodni pokrajini nadaljuje. »Skupna prizadevanja zvezne vlade in nigerijskega Rdečega križa zaležejo prav * 'liko,« je dejal novinar, »kakor če bi človek hranil velikega slona z zobotrebcem.«... V ameriški zvezni državi Mary-land tri gospe gledajo »nespodobne« filme in jih cenzurirajo. Ena izmed njih pravi: »Takle film velja producenta tisoč dolarjev, izkupiček pa je desetkrat, dvajsetkrat večji. Potrebujete samo posteljo, snemalca in moškega in žensko « .. Zmešnjave v živinoreji Vzlic visokim odkupnim cenam je premalo pitanih goved in prašičev — Brez organizirane proizvodnje ne bo stalnih cen — Kdo naj jo vendarle organizira? ci to vedo, zato so pri sedanjih visokih cenah enako previdni, kot so bili pred dvema letoma pri prenizkih. Odkupnih cen pa ne znamo ali ne moremo urediti. Kmet. je norajo neprenehoma ra-čunati, kaj je bolj donosno, in ugibati, kaj bo tudi čez nekaj mesecev. Kmetijske or. ganizacije jim pri tem le malo pomagajo. Nekatere celo odvračajo kmete od organi. zirar~ proizvodnje in proda* je, češ da jim ne more kori. stiti. V neki kmetijski zadrugi so izračunali — to smo slišali na širšem posvetovanju — da bi 'cmet imel le 10 din koristi, če bi sklenili tako pogodbo za pitanje teleta, kot jo je predlagal republiški zavod za rezerve. To pa je le toliko, kot stane liter vina v gostilni. Pr merjava ni najboljša. Vsi kmetje namreč ne pijejo vina v gostilnah. Toda pustimo takim »organizatorjem« njihove račune in poglejmo še naprej, če bi kmetje skle. nili take pogodbe za 20.000 telet, bi to bilo 20.000 litrov vina ali 20 000 din. V resnici pa veliko več. Kmetje bi dobili 10 milijonov din kredita po triodstotni obre. stni meri. Denar bi dobili izplačan na roko in bi zanj lahko ku_ li, kar bi hoteli. Do časa, določenega s pogodbo, bi le morali spitati govedo. Pitano živino pa naj bi prodali po najvišji tržni cen' To zahteva celo zavod za rezerve- Svoje zahteve je določil s predlogom, naj bi kmetijske organizacije znižale svojo maržo pri taki kooperaciji od 6 na 4 %, da bi kmetje dobili za svojo živino 2 o/o več kot običajno. || Kmetijske organizacije so našle veliko opravičil, izgovorov In zagovorov, zakaj niso sklenili več pogodb s kmet. Pisma kmetov, ki želi. jo skleniti pogodho, da bi dobili 500 din kredita za vsako tele in si zagotovili prodajo pitane živali vsaj po za-jamčeni ceni, če bi se prodajne cene spet nenavadno znižale, pa opozarjajo, da mnoge kmetijske organizacije ; > w mm Veliko razpravljamo o načrtnem gospodarstvu, o stabilnosti trga, o cenah, ki naj se pri živini ne bi spreminjale tako pogosto in močno kot doslej. Predlogov je veliko — razmere na trgu pa se še niso spremenile. Zakonitosti trga ni moči spremeniti, zato je treba prilagajati pitanje živine. A kako? Cene prašičev in goved rastejo že skoraj dve leti. Pred dvema letoma so bile prenizke. Nihče pa ne ve, kje je meja sedanjega naraščanja. Pred meseci smo po cenah na novosadski blagovni borzi sklepali, da je dosežen najvišji vrh in se bo tržišče začelo umirjati. Proti koncu februarja pa so cene oitanih prašičev in goved, predvsem pa prašičkov spet porasle. Kupci bi plačali za prašičke 14 din za kilogram, a bilo jih je malo in še za tiste so zahtevali po 16 din. Pitane prašiče iz kooperacije ra so prodali po 8,20 din kilogram. Take cene ne bodo mogle biti trajne niti na domačem niti na tujem trgu. Kmetoval- TELEGRAMI NIKOZIJA - Na predsednika ciprske republike Makaria so neznanci naredili atentat, ki je spod letel. S strehe so streljali na Ma kariov helikopter. Pilot je bil huje ranjen, a je kljub temu varno pristal. Makarios mu je pomagal iz helikopterja in ga odpeljal v bolnišnico. WASHINGTON - Nad Pacifikom v višini Latinske Amerike je. bi) 7. marca sončni mrk. Velika senca se je pomikala ođ južnih delov Mehike proti severovzhodu. Na jugu Mehike, kjer so lahko opazovali popoln mrk, se je zbralo mnogo znanstvenikov iz številnih držav, ki so pripeljali s seboj na tone instrumentov. PHNOM PENH — LaoSka domovinska fronta je objavila spo ročilo, v katerem zavrača predlog predsednika kraljevske vlade o sklicanju nove ženevske konference, za katerega se ogrevajo tudi ZDA. Ta predlog je fronta označila kot »zvit manever«. MOSKVA — Z vložitvijo še zadnjih ratifikacijskih listin o sporazumu o prepovedi širjenja atomskega orožja je začel sporazum polnopravno veljati Na slovesnosti v Moskvi Je sovjetski premier Ko sigin pozval svet k novim prizadevanjem, da bi se čimprej končala atomska oboroževalna dirka. UMIRAJOČE MESTO — Osamljen deček s kruhom v naročju stopa skozi zapuščeno neapeljsko predmestje Pozzuoli, iz katerega te dni izseljujejo prebivalce. Tla pod mestom so votla in hiše se čedalje hitreje ugrezajo. Znanstveniki so ta redki geološki pojav imenovali »počasni potres«. (Telefoto: UPI) delajo račune le kot trgovci in ne tudi pospeševalci pitanja živine, da bi pomagali kmetom. Se manj se zmenijo za trdnejše cene živine in mesa. J02E PETEK NERAZVESELJIV PODATEK Jugoslovani smo, kar zadeva gradnjo stanovanj, v primerjavi z drugimi evropskimi državami na dnu lestvice V času od 1956 do 1965 sta bili v naši državi na 1.000 prebivalcev zgrajeni povprečno le po dve stanovanji, že konec 1965 nam je manjkalo v državi pribl. 355.000 stanovanj. Vsako štirinajsto gospodinjstvo je bilo tedaj brez stanovanja. Zaradi nezadostnega obsega stanovanjske graditve pa stanovanjski primanjkljaj narašča iz leta v leto. Zdaj nam manjka v državi že pribl. 600.000 stanovanj. V času 1971 — 1975 naj bi v Jugoslaviji zgradili 860.000 novih stanovanj. Ugoden razvoj izvoza in uvoza Zaključno z januarjem se je izvoz iz države v zadnjih štirih mesecih povečal za 24 %, uvoz pa samo za 4 o/o, če oboje primerjamo z enakim lanskim obdobjem. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled M PRIZADETA ŽIVLJENJSKA RAVEN — Predsedstvo republiškega sveta sindikatov Slovenije je sprejelo stališča o gibanju cen in življenjskih stroškov. V stališčih je rečeno, da je hitra rast cen posledica podobnih gibanj v svetu, vendar pri nas naraščajo letos cene in življenjski stroški dvakrat hitreje kot v drugih deželah. To zmanjšuje konkurenčno sposobnost našega gospodarstva na mednarodnem trgu in prizadeva življenjsko raven, zlasti seveda družin z nižjimi dohodki. Potrebne so kakovostne spremembe v našem gospodarskem in socialnem razvoju. Trenutno so sindikati še posebno pozorni na cene osnovnih živil (kruh. mast, olje, meso, mleko in sladkor), za katere naj bi po predlogu sindikatov, veljal poseben režim, dalje cene komunalnih storitev in cene stanovanj. Sindi kat se zavzema za umiritev trga in cen z ustrezno kratkoročno in dolgoročno družbeno ekonomsko politiko. ■ DOKUMENT »SZDL DANES« SPREJET — Prejšnji torek je republiška konferenca SZDL Slovenije sprejela po enoletni javni razpravi dokument »SZDL danes«, na podlagi katerega naj se SZDL še učinkoviteje prilagodi samoupravnemu sistemu. SZDL naj bo čimbolj odprta organizacija tako da se bo v njej slišal vsak glas. vsak interes, prevlada pa naj tisti, ki bo največ dal družbi, ki hoče biti sa-mouoravna. humana in socialistična. Republiška konferenca SZDL je sprejela ob tej priliki tudi pra- vilnik in imenovala žirijo, ki bo poslej podeljevala posebna priznanja OF Podobna priznanja naj bi podeljevale tudi občinske konference SZDL. ■ PRIPRAVLJANJE ZAKONIKA O DRUŽINI — Začela se je javna razprava o osnutku zakonika o družini, ki naj bi ga zvezna skupščina obravnavala v mesecu maju Zakonik naj bi zajel položaj, vlogo in funkcijo družine v naših razmerah. V dosedanjih raz- Sindikati proti hitri rasti cen pravah se je kot najbolj zapleteno pojavilo vprašanje, kdaj je tisti čas, ko naj se družba vmeša v družino, v zadeve dveh samostojnih zrelih ljudi Jasno pa je, da bodo v ospredju koristi otrok ■ NA 8 LJUDI EN TELEVI ZOR — Konec lanskega leta je bilo v naši državi 1,543.000 televizijskih naročnikov in 3,304.000 radijskih naročnikov V Sloveniji je 428.000 radijskih naročnikov in 201.000 televizijskih naročnikov. Tako pride v Sloveniji en televizor na vsakih 8 prebivalcev, radijski sprejemnik pa na 2,7 gospodinjstev. ■ TEKSTILNA INDUSTRIJA V ŠKRIPCIH — Ni dolgo tega, ko je tisk poročal, da so v Mariborski tekstilni tovarni morali odpustiti kakih 250 ljudi, ki jih zdaj prevze majo druga podjetja. V težavah pa so tudi mnoge druge tekstilne tovarne. Poglavitni vzrok je tehnološka zaostalost oziroma izrabljenost strojnega parka. Hkrati je uvoz tekstilnega blaga pretirano velik in ne dovolj rtadzorovan. Zato se kopičijo zaloge domačih tekstilnih izdelkov O vseh teh problemih bo konec marca razpravljal tudi gospodarski zbor zvezne skupščine. ■ TEŽAVE ČASOPISNIH POD JETIJ — Podražitev roto papirja in drugega materiala, uvedba prometnega davka na oglase, podražitev prevoza in dostave časopisov, vse to bi še bolj otežkočilo položaj časopisnih podjetij, so poudari li na letni skupščini upravnega odbora poslovnega združenja časopis nih podjetij in ustanov Jugoslavije. Od 22 dnevnikov v državi samo štirje delajo z dobičkom. Izgube drugih pokrivajo ustanovitelji in organizacije SZDL. ■ PREDNOST DOMAČIM VO ZILOM — Jugoslovani čedalje bolj kupujejo avtomobile, ki so izdelani oziroma montirani v naših tovarnah. Lani smo uvozili 20.094 avtomobilov oziroma 3.174 manj kot leta 1968. ■ ZASEBNI TRAKTORJI — Za sebni kmetje v Sloveniji so imeli konec lanskega leta 5.500 traktorjev in 17.500 ročnih motornih ko^ silnic. Največ kmetijskih strojev je v Savinjski dolini, v okolici Kranla. na obalnem področju in v goriških Brdih. tedenski zunanjepolitični pregled njave med obema Nemčijama dosegla presenetljivo visoko vsoto milijardo dolarjev- Glede tega nima Ulbricht nobenih pomislekov. Toda to, kar je dovoljeno NDR, očitno ni dovoljeno drugim socialističnim državam, razen seveda Sovjetski zvezi. Zakaj bi si dala NDR vzeti v nekem smislu edinstven položaj, da lahko skozi ZRN praktično brez carine izvaža svoje izdelke v Skupni trg. Zato poskuša zavirati pogovore. Pri tem računa na zaznavno ohladitev tudi med ZDA in ZSSR, kar zadeva razgo- Pred sestankom med za-hodnonemškim kanclerjem Brandtom in vzhodnonemškim premierom Stophom so se konec prejšnjega tedna nakopičile težave. Prejšnji teden se je zahodnonemška delegacija pod vodstvom direktorja iz urada kanclerja Brandta, Sahma, pogajala v vzhod-nem Berlinu. Ta pogajanja naj bi omogočila Brandtov obisk v vzhodnem Berlinu. Potem se je nenadoma pojavil temen oblak nad pripravami za sestanek Brandt-Stoph. Springerjcv tisk je objavil novico, da NDR nasprotuje temu, da bi Brandt po sestanku s Stophom obiskal zahodni Berlin in tam imel tiskovno konferenco. Za NDR bi to pomenilo, da si ZRN spet lasti ozemlje zahodnega Berlina. To zadevo je povzelo glasi-lo enotne socialistične stranke NDR »Neues Deutschland«, ki je potrdilo, da je Brand-tova pot postala glavno sporno vprašanje. 2e med prvimi tehničnimi pogovori, piše »Neues Deutschland«, je baje Bonn sprejel predlog NDR, da bi se Brandt po zelenici pripeljal naravnost iz ZRN v NDR. Toda Zahodno-nemška stran je zahtevala, da bi se »Brandt s spremstvom demostrativno odpravil iz glavnega mesta NDR v zahodni Berlin«. Takega ravnanja, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, NDR ne bo trpela. To bi tudi ško-dovalo četverim pogovorom o Berlinu. Vse kaže, da Ulbrichtu ni dosti do sestanka med Brandtom in Stophom. Pravzaprav so se pogovori o organiziranju tega sestanka začeli šele po Gromikovem obisku v vzhodnem Berlinu. Ali je 'sovjetski zunanji minister nekoliko pritisnil na NDR? Vsekakor je razumljivo, xa-kaj si NDR ne želi prevelike odjuge med ZRN In vzhodno-evropskimi državami. Zdaj je NDR, kar zadeva trgovanja z ZRN, v boljšem položaju. Lani je vrednost blagovne me- ..Tehnične težave" HANOI — Uradni sevemoviet-namski predstavniki so sporočili, da je v DR Vietnamu .120 ameriških ujetnikov In da bodo njihova imena verjetno kmulu objavili. KEY BISCAVNE — Predsednik Nixon Je dejal, da bpdo ZDA v tem desetletju izstrelile v vesolje avtomatske postaje za raziskovanje vseh planetov sončnega sistema Avtomatsko postajo bodo Izstrelili tudi na Mars. VVASHINGTON — Ameriški o-brambni minister Melvin Laird j® napovedal, da bodo ZDA opustile nadaljnja vojačka oporišča v ZDA in v tujini. S tem bo državna bla-ganja prihranila 914 milijonov dolarjev TOULON — Francoska mornarica Je izgubila spet eno podmorni-* oo, »Eurydice«. Ker so scizmogT®-fi 5 marca ob pol osmih zjutraj zabeležili eksplozijo v bližini domnevnega mesta nesreče, domnevajo, da Je Dodmornica ostala na dnu zaradi eksplozije. vore o omejevanju strateškega oboroževanja, ki bi se morali nadaljevati aprila na Dunaju. Sovjetska stran je posebno nezaupljiva do ameriškega obrambnega ministra Lairda in posredno poziva \Vashington, naj pove, ali je Lairdova politika strateškega oboroževanja . tudi politika Bele hiše. Pogovori med Bonnom in vzhodnoevropskimi državami so samo en kamenček v mozaiku odnosov med Vzhodom in Zahodom, toda pomemben kamenček. Zaradi takih »kamenčkov« se je podrla že marsikatera stavba. Laos, ki je dolgo ždel v senci Južnega Vietnama, vzbuja čedalje bolj zanimanje in stran svetovne javnosti. Nenadoma se je marši-komu posvetilo, da poteka v Laosu vojna vzporedno s sovražnostmi v Vietnamu in da sta tam vpleteni obe strani. Nobena skrivnost ni. da ameriško letalstvo že mesece in mesece taktično podpira l^oške vladne čete proti oddelkom Patet Laa in Severnega Vietnama, ki se trudijo dobiti čimbolj trdno nadzorstvo nad Laosom. V sklop teh prizadevanj sodi tudi nedavna ofenziva česeeno prazne — naša industrija pa takega navala ne bi prenesla. Kajpak pa bodo meje ostale — odprte. DA, zdravnika moramo poslušati! Vsak četrtek boste redno prejemali zdaj tudi Vaš DOLENJSKI LIST, ki edini redno poroča o novicah in zanimivih dogodkih iz Vaših krajev. Priliubljen je pri svojih 30.000 naročnikih, ★ ker piše preprosto, razumljivo in kratko ' ★ ker daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo ★ ker je največji in najcenejši pokrajinski tednik v Jugoslaviji! Naročite ga lahko tudi pri Vašem pismonoši! DOLENJSKI LIST Košarkarji Partizana Stična — Šentvid so na zimskem košarkarskem prvenstvu v Trebnjem pokazali dobro igro, vendar so zaradi slabe taktike izpadli že v prvem kolu. V razgovoru z njimi smo zvedeli, da košarko igrajo kot dopolnilni šport, ker so v glavnem sami rokometaši. (Foto: S. Dokl) K ido ve pred koliko leti je bilo, ko je prvi Belokranjec potoval čez Lužo. Idilična pokrajina ob Kolpi kot kraji visoko v strmini nad reko ter vasice obdane z livadami, na katerih v vetru še-lestijo krošnje belih brez, razen lepot ne dajejo ljudem koristi. V zemlji je kamen. Na kamnu še nikdar ni nič prida zraslo. Koliko skal so ljudje že izkopali in jih na hrbtih znosili na kupe! A kot bi rasle nove in nove. še vedno je zemlja kamnita, težko jo je obdelovati in malo daje. Ko je pred mnogimi leti v Ameriki prvi domačin obogatel in se doma pojavil s trdim klobukom, zlato verižico pri uri, v listih pa se mu je od zlata kar bleščalo, se je marsikdo odločil". Namesto da bi kamenje na hrbtu nosil, da bi kašo in žgance natepaval in na steljnikih visoko praprot kosil, se je poslovil od domačih in šel iskat srečo. Vse več je bilo domačinov, ki so se v Ameriki znašli, zato jih je vse več odhajalo. Nekateri so se kdaj pa kdaj vračali, druge J'e tujina za vedno požrla. Kaj je rekel slavni viniški rojak? Nekaj desetletij je minilo, kar je viniškemu rojaku pesniku Otonu Zupančiču izseljevanje leglo na dušo. Zelo znana je njegova pesem DUMA, v kateri med drugim pravi: ... morajo v svet in tujina se diči z deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam jzginill — več ne doseže jih naše oko ... Njegove verze so ljudje sprejeli kot kritiko tedanjega družbenega reda, v katerem je bil človek izkoriščan, kjer na lastni zemlji ni imel kruha in kjer so ga nevzdržne razmere pognale v svet. Se je mar od časov, ko so prvi Belokranjci potovali v Ameriko čez Gorjance še s postiljoni in od nastanka Zupančičevih verzov kaj spremenilo? Kljub temu da je napredek v zadnjih letih segel do zadnje belokranjske vasi, domačini še zmeraj odhajajo. Ni samo nemirna kri! Jih žene v svet samo podedovana nemirnost, želja po potovanjih in dogodivščinah? Najbrž ne, ko pa mnoge, ko si pripravljajo kovček, oblivajo solze in hlipajo od bolečine, kadar zapuščajo rodno vas. Prva tri leta po zadnji vojni nihče ni šel nikamor, ker se ni dalo. že leta 1948 pa so prvi domačini naskrivaj prešli mejo Do leta 1960 Je z viniškega konca odšlo že 265 ljudi. Ti ljudje so danes večinoma v Kanadi, v ZDA in Avstraliji. Viničani povedo, da so prvi povojni emigranti odhajali zato, ker so videli, da je na Gorenjskem in štajerskem veliko laže zaslužiti kot v zakotni Beli krajini, ki so ji po vojni obljubljali raj. Tisti, ki so obljubljali, so šli, ostala pa sta kamen in življenje kot prej. Za kmeta je bilo še slabše, ker je bil obubožan že od medvojne mdodomosti. Anica Bene, članica fotokrožka na osnovi šoli Vinica, je svoj posnetek imenovala »Očka so šli na tuje«. VIDITE SOLZE V TEH CfiEH? S področja Vinice izseljevanje danes ni nič manjše kot v Župančičevih mladih letih. Kamnita zemlja že od nekdaj ne daje kruha. Po vojni je šlo na tuje že 460 ljudi, veliko pa se jih je odselilo tudi v domača mesta. Bodo obkolpske vasi izumrle s starčki, ki so prisiljeni ostati? Ni še vse zamujeno, če bi prodrli načrti prizadevnih domačinov! Vinica in njeno zaledje bi se lahko kosala celo z Gorenjsko ... Iz vsake hiše gre vsaj eden Na matičnem uradu Vinica so zbrali podatke o izseljevanju za zadn/ih sedem let. V tujino je šlo 195 ljudi. Iz Balkovcev jih je šlo 8, z Brega 2, z Dalnjih njiv 5, iz Damlja 8, iz Drag 2, iz Špeharjev 1, s Sinjega vrha 10, iz Gorice 2, iz Učakovcev 17, iz Vukovcev 2, iz Kova-čega grada 3, iz Vinice 6, s Sečjega sela 13, iz Drenovca 8, iz Ogulina 2, z Goleka 7, iz Podklanca 9, iz Zilj 9, s Preloke 21, iz Perudine 3, s Hrasta 8, iz Drežnika 7, iz Nove lipe 21, iz Stare lipe 6, s Suhorja 5. Od 195 ljudi, kolikor jih je v teh letih zapustilo domačije, J'e 135 ljudi začasno na delu. Pretežno so zaposleni v Nemčiji, posamezniki pa tudi v Franciji in Švici. Za stalno se je odselilo v Kanado iš Avstralijo 41 občanov, 13 pa jih živi v raznih državah. Med začasno izseljenimi je 87 poročenih moških in 18 poročenih žensk, ki so doma pustili družine in otroke. 2al ni podatkov,koliko domačinov se je odselilo v druge kraje po Sloveniji in Jugoslaviji. Tudi teh ni malo. Zaskrbljujoče pa je, da odhajajo v vset samo zdravi in mlajši ljudje, medtem ko ostajajo doma bolehni, starci in otroci. Lani in letos je viniški konec zajel nov val izseljevanja. Dela v tujini ni težko dobiti, saj pomaga celo zavod za zaposlovanje. Po vaseh so zelo redke hiše, kjer ne bi imeli nikogar čez mejo. Že šolarji so kandidati Tudi na viniški osemletki občutijo izseljevanje. Ugotovili so, da je že 25 odstotkov staršev otrok v tujini, zato učni uspehi padajo. Otrok, ki j'e bil še pred dvema letoma odličnjak, dobiva veliko slabše ocene, odkar ni več očeta doma. Imajo pa tudi primere, ko odličnjak ali vse do 7. razreda prav dober učenec v zadnjem šolskem letu učitelju zabrusi: — Zakaj bi se učil, ko grem v Nemčijo ali za stalno v Kanado? Tam me ne bo nihče vprašal za spričevalo. Namesto da bi zdaj tratil čas ob knjigah in učenju, raje pomagam na polju. Take so razmere in Viničani jih prav nič ne skrivajo. Nasprotno! O tem veliko premišljajo v vseh krajevnih organizacijah in na šoli. Nekaj prizadevnih domačinov, ki jim ni vseeno, če je prebivalstva vedno manj, je pripravilo svoj predlog, kako zadržati doma prebivalstvo odročnih krajev in mu omogočiti sprejemljive življenjske razmere na domačih tleh. Rešitev: industrija in turizem Pogovoru za okroglo mizo so se pred kratkim odzvali predstavniki viniškega druž-beno-političnega življenja: odbornik Bogomir Mihelič, poslanec in ravnetelj šole Anton Troha, sekretar osnovne organizacije ZK Jure Perko, predsednik krajevne organizacije SZDL Franc Pavlako-vič in odbornik Miko Prokšelj. Samo nekaj njihovih izjav: % ANTON TROHA: — Viniški predel velja družbo najmanj 1 milijon dinarjev na leto. Toliko stanejo šolstvo, socialne podpore in druge oblike družbebe pomoči ljudem, ki se ne morejo sami preživljati. Mnogo več pa bi Vinica lahko sama ustvarila, če bi imeli manjši industrijski obrat in razvit turizem. Obe dejavnosti skupaj pa bi potegnili za seboj tudi razvoj kmetijstva, ker bi imel kmet potrošnika pred seboj in bi lahko prodal svoje pridelke. # FRANC PAVLAKOVIČ: — Res, da smo dobili cesto, vendar to ni dovolj, da bi lahko sami kraj turistično razvili. K turizmu sodijo še vodovod, urejene trgovine in gostinski lokali ter zabava gostov. Vsega tega sami ne moremo zgraditi. O teh stvareh kar naprej razpravljamo na sestankih. 2al nimamo v občini niti sveta za turizem, ki bi naše predloge proučil, nimamo turistične zveze, da bi nam pomagala. O BOGOMIR MIHELIČ: — Naši Ij'udje so močno vezana na zemljo. Prepričan sem, da bi izseljevanje za-vrli, če bd imeli ljudje doma možnost zaslužka. Pio mojem turizem sam naših krajev ne bo izvlekel iz zaostalosti. Začeta bi morali z zaposlovanjem v industrijskem obratu. Ne prosimo družbe investicij zastonj ali na račun tega, kar so naši kraji dali med vojno, prosimo le za posojila in ekonomsko utemeljene naložbe. Ves obkolp-ski predel je za turiste še nepokvarjeno in neodkrito področje, če bi naše lepote napravili dostopne, bi se lahko merili z Gorenjsko. O JURE PERKO: — Važno j'e, da bi mladino zadrža- li doma, kajti s starejšimi ljudmi ne bomo mogli začeti niti turizma ne industrije. Izseljevanje se širi kot kuga. Na našem območju bi lahko spodobno živelo od kmetijstva samo 50 do 60 družin, vsi drugi bi morali imeti zaposlitev. V kmetijstvu je potrebno tudi združevanje parcel, kajti zdaj velja za velikega kmeta že tisti, ki ima 2 hektara zemlje. # MIKO PROKŠELJ: — Naši odhajajo v tujino s težkim srcem. Ob novoletnih praznikih je moj' znanec jokal kot otrok, ko je bil doma na obisku in je prišel čas vrnitve. Ne izseljujejo se ljudje brez tehničnega razloga. Kmet sem in vem, da gre vsakdo v Nemčijo z določenim namenom. Eden služi za kosilnico, drugi za popravilo hiše, tretji za traktor. Domačini imajo načrt Kot je povedal poslanec Troha, so Viničami sami izračunali, kaj bi lahko imeli: — Viniško območje bi lahko imelo na leto 185.000 bivalnih dni,- 43.900 prenočitev, turizem pa bi zaposlil 123 ljudi. Promet bi znašal najmanj 6,5 milijona din na leto. Da bi to uresničili, je po-trebno okoli 27 milijonov din investicij' za gradnjo vodovoda, kopališča, nočitvenih zmogljivosti, igrišč in lokalov. Vinica bi lahko postala rekreacijsko središče, na Sinjem vrhu, v Damlju, Uča-kovcih, Ziljah in na Preloki pa bi bile postojanke. Imamo Kolpo, poleg Soče najčistejšo reko v Sloveniji, po toploti pa ji ni enake vode. Imamo vse pogoje za vodni turizem, lov in ribolov. Hribovski turizem je predviden na ZežUju. V bližini so toplice. Imamo podzemske jame. Naši kraji so bogati etnografskih zanimivosti: izkopanin iz keltske in rimske dobe. Imamo bogato zgodovino iz NOB, imamo gradove, folkloro in ohranjene stare običaje ter Zupančičev muzej. V načrtu je gradnja naselja miru, kar bi bila edinstvena mednarodna privlačnost. PET UUDI PA NE MORE USTVARITI TURIZMA, ČEPRAV BI ZANJ ZGORELI .Z ENOTNI!' NASTOPOM IN DOBRO PRIPRAVLJENIMI NAČRTI PA BI OB PODPORI OBČINE IN PREKO NJE REPUBLIKE LAHKO ZAINTERESIRALI VEČJA PODJETJA ZA VLAGANJE KAPITALA. SAMO TO BI LAHKO OBVAROVALO OBKOLPSKE KRAJE REVŠČINE IN IZSELJEVANJA. RIA BACER Jure Perko, sekretar osnovne organizacije ZK; Franc Pavlakovič, predsednik krajevne organizacije SZDL; Bogo Mihelič, odbornik; Miko Prokšelj, odbornik; Anto n Troha, poslanec prosvetno kulturnega zbora republiške skupščine kultura in izobra- ževanje Aplavz za folkloro Z bogatim sporedom plesov in pesmi, pripravljenim za proslavo ob 50-letnici ljubljanske univerze, je 7. marca zvečer nastopila akademska folklorna skupina »France Marolt« tudi v Novem mestu. ljubljanske umetnike je novomeško občinstvo — prireditev je obiskalo tudi večje število predstavnikov družbeno-političnega življenja ln JLA — v Domu kulture prisrčno pozdravilo z dolgotrajnim aplavzom. Nastop folklorne skupine je bil hkrati tudi osrednja proslava za dan žena v novomeški občini. Poljanke so praznovale V turističnem domu v Prelesju so ▼ soboto zvečer praznovale svoj dan žene iz štirih okoliških vesi. Zelo veliko jih je prišlo in prav dobro so se zabavale po slavnostni večerji. Sklenile so, da bodo odslej redno praznovale 8. marec, saj si kmečke ženske tako nič ne privoščijo. Tudi žene iz Radenc so imele prireditev s programom, prav tako tovarišice iz Starega trga. Osnovna šola v Starem trgu je y počastitev 8. marca pripravila lepo proslavo, ki je bala dobro obiskana. KR Tečaji v INLES INLES iz Ritmace organizira tečaj sm pridobitev pol-kvaiifikadje za delavce v lesni stroiki. Tečaji so v obratih INLES v Sodražici, Loškem potoku in Dolenji vasi. Obiskuje jih 125 članov koleUctiva, ki poslušajo predavanja o tehnologiji (predelavi surovin v izdelke) lepljenju, varnosti pri delu in požarni varnosti. Tečaji bodo trajali 3 mesece, končani bodo maja. Ob zaključku bodo izpiti. Med tečajniki je precej žena in deklet, ki se uče zelo prizadevno. Podoben tečaj za obrat INLES v Ribnici je bil lani. Želijo si televizor Mladina na Mimi je v minulem letu s pomočjo občinske konference ZMS in krajevne skupnosti Mirna skrbno uredila svoj prostor. Kljub prizadevanju pa se tu ne zadržuje kmečka mladina. Pravijo, da mladi kmetje ne morejo spremljati programa TV, ker nimajo televizorja. Morda se bo le našla rešitev, da se Jim tudi ta žedtja izpolni. 2. G. • :r- Dva četrtstoletnika Pred jubilejem DPD Svoboda »Dušan Jereb« in njegovega pevskega zbora iz Novega mesta Delovna skupnost Dolenjskega muzeja v Novem mestu je postavila za smotrno politiko v Dolenjski galeriji poseben umetniški svet, v katerem so likovni pedagogi z novomeških šol, predstavnik javnos/ti in kot umetnostni svetovalec dr. Emilijan Cevc, znani umetnostni zgodovinar in kritik iz Ljubljane. Svet se bo v kratkem sestal in oblikoval načrt likovnih in drugih prireditev v galeriji za leto 1970 ter ta načrt kasneje razgrnil tudi pred javnostjo. Na sliki: zanimiv pogled na del galerije, muzej in kapitelj. (Foto: Ivan Zoran) Skoraj neopazno se približujeta rojstna dneva novomeškemu delavskemu prosvetnemu drštvu Svoboda »Dušan Jereb« in njegovemu pevskemu zboru. Ustanovljena sta bila pred 25 leti drug za drugim, kakor bosta letos proslavljala tudi vsak svoj jubilej. Na proslavo se društvo in pevski zbor že nekaj časa pripravljata. Društvo bo ime- lo za to priložnost tudi občni zbor, na katerem bodo s kulturnim sporedom sodelovale vse tri njegove sekcije: dramska, pevska in glasbena. Pevski zbor pa bo svoj jubilej proslavil s samostojnim slavnostnim koncertom v maju, najverjetneje ob dnevu zmage. Nastopil bo s sporedom, kakršnega je pripravil za koroško turnejo pred koncem minulega leta s tem, da bo nekaj pesmi na novo uvr-ščnih v repertoar, med dru- gim tudi »Regina«, ki jo je skladatelj Pavel Kernjak posvetil novomeškemu zboru. 11 pevcem bodo za njihovo dolgoletno zvestobo zboru podelili Gallusve značke. Med drugim bo dobil priznanje tudi pevovodja Tone Markelj, ki vodi zbor že od vsega začetka — to je 25 let. DOLGOTRAJNO NASTAJANJE PARKA KULTURNIKOV Kdo so zaslužni možje ribniške doline? Ogledalo jezika Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naposled poslala na knjižni trg slovar slovenskega knjižnega jezika, to prepotrebno ogledalo pisane besede, ki so ga napovedovali in pripravljali toliko let. Prvi zvezek (izšel je v 15.000 izvodih) obsega več kot 900 strani z okolj 20.400 gesli in 1.660 podgesli od črk A do H. Za prvim zvezkom bodo prišli na svetlo še štirje, tako da bo to znanstveno delo v celoti obsegalo okoli 4.000 strani. Že nekaj let si Ribničani prizadevajo, da bi pri gradu uredili park kulturnikov - Spomeniki za Petelina, Prijatelja in Škrabca - Vklesana bodo tudi imena ostalih kulturnikov in drugih zaslužnih mož Ureditev parka kulturnikov pri ribniškem gradu bo predvidoma še letos uresničena. Ob vhodu v park bo napis, ki bo opozarjal, komu je namenjen park kulturnikov, v parku pa bodo stali spomeniki Jakoba Petelina—Gallusa, dr. Ivana Prijatelja ' in o. Stanislava Skrabca. zgodoviiar in potopisec iz Prigorice; dr. Janez Samsa, klasični filozof in esejist z Gore nad Sodražioo; Tone Trdan, šolnik in pisatelj iz Prigorice; upodabljajoči umetniki: Gregor Perušek, akademski slikar (živel v Ameriki) iz Jelovca pri Sodražici; Franc Gorše, kipar iz Zamosteca, in Jože Petek, fotoreporter XIV. divizije NOV, iz Ribnice. Znanstveniki: Peter Kozler, prvi kartograf slovenske zemlje iz Ortneka; dr. Jože Rus, zemljepiseč in zgodovinar, iz Ribnice; dr. Matevž Šmalc, jezikoslovec in prvi tajnik slovenske univerze iz Ribnice; dr. Miroslav Gorše, slovenski zgodovinar iz Ribnice. Politiki: Karel Klun, držav-nozbomi poslanec in branitelj slovenskih narodnih in gospodarskih pravic iz Prigorice; dr. Ivan Šušteršič, politik, kranjski dežemi glavar, iz Loškega potoka; dr. Janez Ev. Krek, socialni politik, pisatelj in časnikar iz Sv. Gregorja; Ignacij Merhar, orga- Na spominski plošči, ki bo v parku, bodo zapisana imena pesnikov, pisateljev, prevajalcev, upodabljajočih u-metnikov, znanstvenikov in politikov iz Ribniške doline, imena ribniških graščakov, ki so bili ljubitelji slovenske in umetne pesmi ter dobrotniki umetnosti, in imena drugih nosilcev omike iz ostalih krajev, ki so del življenja l prebili v Ribnici. Iz Ribniške doline so bili doma: dr. Franc Zbašnik, pisatelj, rojen v Dolenji vasi; dr. Anton Debeljak, pesnik, in prevajalec, doma iz Sego-ve vasi v Loškem potoku; Janez Pucelj, pesnik in prevajalec iz Gorenje vasi; Franc Zbašnik, pesnik iz Dolenje vasi; Matija Mrače, prevajalec iz Zapotoka pri Sodražici; Anton Lesar, nabožni in strokovni pisatelj iz Sušja; Jožef Lesar, biblist in zgodovinar iz Sušja; Janez Podboj, poljudni pisatelj (zapisal je znano »Ribniško himno«) iz Ribnice; Ignacij Burgar, nabožni pisatelj iz Ribnice; Anton Burgar, šolnik in prvi Gregorčičev življenjepisec iz Ribnice; Ivan Merhar, naro-dopisec in literarni kritik iz Prigorice; dr. Fran Trdan, Petje pa bo ostalo »Od Celja do Dobove ni take skupine kot naš oktet,« pravijo prebivalci Senovega Mali kulturni barometer ■ PISATELJSKA DELEGACIJA V MOSKVI — Mladen Oljafa, C1-, ril Kosmač ln Gane Todorovskl' sestavljajo delegacijo Jugoslovanskih pisateljev, ki bo v Moskvi podpisala sporazum s Zveao sovjetskih pisateljev o medsebojnem sodelovanju. ■ KNJIŽEVNISKE VOLITVKV BOSNI — Isset Sarajlić, v slovenščino precej prevajani sarajevski pisatej, Je bil pred kratkim Izvoljen za predsednika druStva knji-levnikov Bosne ln Hercegovine. ■ NOVOST NA TELEVIZIJI — PreJSnJl teden smo na malih zaslonih videli novo slovensko televizijsko dramo »Stroj«. Avtor je črt Skodlar. ■ POMEMBNA KNJIGA O KU. CARJU — Pred kratkim Je IzSla v Nemčiji več kot 300 strani obsegajoča knjiga, kl obravnava ar-hoolofiko spomenike z območja Kučarja ▼ Beli krajini. Pisec dr. Spritaer Je s tem opoaorll na reli ko arheološko pomembnost arheoloških najdifič v deželici on-kraj Gorjancev. ■ PRISPEVKI ZA LIKOVNI SAIX)N — Kočevski likovni salon Je dobil nedavno v zgornjih prostorih tržnice primemejšfe prostore za prireditve. Prostore pa Je treba Se urediti, zato so se v ta namen odločili zbirati prispevke. Ob koncu aprila bi radi v njih odprli prvo razstavo. ■ ANTIČNI BRON V JUGOSLA. VIJI — Razstavo s tem naslovom je pod pokroviteljstvom predsednika republike tovarlSa Tita priredil Narodni muzej v Beogradu ob 125-letnioi svojega obstoja. — Včeraj pa 90 v Narodnem muzeju v Ljubljani slavnostno odprli razstavišče Arkade na Trgu revolucije v Ljubljani. ■ VELIKO ZANIMANJE ZA »NERETVO« — NovomeSčanl so z zanimanjem pričakali predstavo Bulajlčevega filma »Bitka na Ne-retvl«, enega najresnejših kandidatov za Oskarja. Prva predstava je bila v torek, za naslednje predstave pa so si obiskovalci kina KRKA preskrbeli nekaj sto vstopnic. »Prepevali smo doma, V vaseh okoli Senovega, nobena proslava ni šla mimo nas. Šentj'anž: pripravljajo »Odpoved« Igralska skupina mladinskega aktiva v Šentjanžu bo v kratkem prvič uprizorila igro »Odpoved«, s katero namerava gostovati tudi v drugih krajih. Za prvo uprizoritev v domačem kraju bodo zasilno usposobili staro dvorano v Šentjanžu. V sodelovanju z drugimi prebivalci kraja bodo delno popravili elektriko in uredili garderobo. Aktiv je zelo prizadeven in Je našel pomoč tudi v šentjanški osnovni šoli. A. 2. 25 let društva na Veliki Loki Kultumo-prosvetno društvo na Veliki Loki, ki nosi ime Ivana Cankarja, bo letos praznovalo 25 let obstoja. V teh letih je postavilo na oder čez 300 dramskih del in z njimi gostovalo v mnogih krajih. Velike zasluge za to delo ima Ludvik Bizjak, kmetovalec z Mrzle Luže, ki Je znal pritegniti in povečati ljudi različnih poklicev. Letos društvo pripravlja uprizoritev Borovih »Raztrganoev«. Na Kozjanskem nas poznajo, pa vzdolž Posavja in širom po Dolenjski tudi. Kdo bi si vse zapomnil, kje smo nastopili, kam so nas že povabili!? Spominjam se le, da smo morali včasih tudi po večkrat na dan na oder.« Janko Avsenik, s katerim se pogovarjava, je za oktet tisto, kar je motor za avto. Trenutno zamenjuje odsotnega pevovodjo Janeza Zupančiča. »Vsi smo rudniški, vsaj tisti, ki smo pri oktetu že od začetka,« poudarja. »Nismo vsi iz pisarn. Tenorist je bagerist, baritonist... V oktetu smo najrazličnejši ljudje.« Sprva smo imeli na Senovem mešani pevski zbor. Ustanovili so ga pred dvema desetletjema. Stel pa je oko- li 80 članov. Kasneje jih je precej odšlo — po domovini ali v tujino, zato je nazadnje iz velikega zbora nastal oktet, ki poje in nastopa še danes. Njegov repertoar je obsežen: okoli 150 narodnih in umetnih pesmi, od tega četrtina partizanskih. Življenje gre tudi na Senovem svojo pot, marsikaj se je že ali pa se še bo spremenilo. Zanimanje za lepo slovensko pesem, za ubrano petje pa bo ostalo. Zdaj se na Senovem spet pogovarjajo o tem, da bi oktet prerasel v večji pevski zbor. nizator slovenskega gasilstva iz Prigorice; dr. Ivan Lovrenčič, ustanovitelj slovenskega lovskega društva in pisatelj iz Sodražice. Ribniški graščaki — podporniki umetnosti: Anton Ru-dež, Jožef Rudež in Karel Rudcž, vsi iz Ribnice. Drugi nosilci omike v Ribnici: Peter Bonomo, arhidia-kon v Ribnici in Trubarjev učitelj; Primož Trubar, protestantski pridigar; dr. Janez L. Sclionleben, arhidiakon v Ribnioi, kranjski zgodovinar in nabožni pisatelj; Valentin Vodnik, pesnik, kaplan in zbiralec ribniškega ljudskega duhovnega in besednega bogastva; Ignacij Holzapfel, pesnik Kranjske čbelice, dekan v Ribnici in mecen, ter Anton Skubic, dekan, socialni delavec in zgodovinar. V ribniško šolo je hodil dve leti France Prešeren in bil -zapisan v Zlato knjigo odličnjakov. Naj še dodamo, da se ribniško turistično društvo prizadeva, da bi izšla izpod peresa profesorja Janeza Debeljaka iz Ribnice knjižica, v kateri bodo obširneje obdelani življenjepisi in delo ljudi, pomembnih za kulturo, znanost, umetnost v Ribniški dolini. —r NovomešČan gre na SAZU Prof. Janez Keber, ki poučuje slovenski jezik na šolskem centru za gostinstvo v Novam mestu, bo odšel kmalu za asistenta na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljano. SAZU ga želi za sodelavca predvsem zaradi njegovega poznavanja slovenskega knjižnega jezika. Prof. Keber, zdaj v Novem mestu tudi tajnik podružnice Slavističnega društva, je doma z Gomile pri Mirni, štipendirala pa ga je novomeška občina. Še ta mesec »Besi« 26. marca bo v novomeškem Domu kulture gostova- lo Mestno gledališče ljubljansko z Dostojevskega dramo »Besi«. Tako bo naše občinstvo naposled spoznalo tudi pomembnega klasika ruske književnosti. Šutej razstavlja v Mali galeriji Miroslav SuteJ, zagTebSkl likovni umetnik, čigar dela smo pred meseci videli na razstavi v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, je te dni gost ljubljanske Male galerije. Razstavo nenavadnih Sutejevih likov, s katerimi ponazarja gibanje najmanjših delcev materije, so odprli 4. marca, obiskovalci pa si jo bodo lahko ogledovali do 5. aprila. Al'prav se piše... Napisana beseda ‘ ostane Proti koncu leta 1969 je neki tovariš iz Novega mesta razočaran ugotovil, da je z napakami napisal priznanja za zaslužne delavce iz svojega kolektiva. S tako napisanimi listinami je imel prave preglavice, zlasti še, ker nismo mogli ustreči njegovi želji, da bi spodrsljaje le kako opravičili. Z odgovorom, da se na napakah učimo, ni bil povsem zadovoljen, čeprav je takoj pribil, da bo v prihodnje vsak stavek trikrat premlel v mislih, pre. den ga bo (kot dokončnega) prenesel na papir. šlo je za približno takle primer »Delovni kolektiv daje tovarišu inženir Kotar Janezu priznanje za desetletno uspešno delo v podjetju.« (Pripomba: ime je izmišljeno.) Marsikdo se bo vprašal, kje so v stavku tiste pomanjkljivosti, ki so tovariša tako peklile. Slovenci imamo praviloma dve lastni osebni imeni: ime, ki ga dobimo ob rojstvu, in priimek, ki ga navadno podedujemo po očetu. Tema dvema imenoma pa se včasih pridruži še tretje, izmišljeno ime, znano kot psevdonim (Kajuh, Sperans, itd.). V primeru, ki smo mu prisodili napake, sta pred priimkom besedi tovariš in inženir. Rojstno ime zapišemo pred priimek in vse štiri samostalnike uglasimo z oblikami tretjega sklona. Pravilni odgovor je: »Delovni kolektiv daje tovarišu inženirju Janezu Kotarju priznanje...« Prof. JOŽE ŠKUFCA T OGLE* DALO MLA »DIH Preden odločamo o poklicu „Nisem vedela, da ne smem povedati!“ Na osnovni šoli »Katja Rupena« sedi v šolskih klopeh v 8. razredu 176 šolarjev, ki se nekaj mesecev pred koncem šole odločajo za poklic Gledamo skoz okno na cesto, po kateri bomo že čez nekaj mesecev stopali v novo življenje. Zadnje polletje smo v šolskih klopeh. 14- in 15-letniki. Neikateri med nami še ne vedo, kam bi po končani osnovni šoli. Takole se pogovarjamo: MAJDA: »Tako rada bi šla na aranžersko šolo. Starši mi tega ne branijo, vendar jih skrbi, kako bo z mojim šolskim uspehom, saj bi morala oditi v Ljubljano. Mislim, da bi bila v tem poklicu srečna. Tudi denar ne bo največja težava.« TONE: »Ne bom hodil več v šolo, izučil se bom za avtomehanika. Tudi to bom težko dosegel, ker doma nimamo denarja, do šole pa bi se moral voziti z vlakom. Starši bi radi videli, da bi ostal doma na kmetiji. Če ne bo denarja, bom moral ustreči željam staršev.« SONJA: »Dobro vem, da bom po končani osnovni šo- li nadaljevala šolanje na kemijski tehnični srednji šoli v Ljubljani. Kemija je moj konjiček, in če bo po sreči, bom na koncu šolskega leta prav dobra V Ljubljani bom stanovala pri svoji sestri.« Mnogi med nami še ne vedo, kakšna bo njihova življenjska odločitev. Tudi o vseh poklicih še ne vedo vsega. Doslej smo imeli na šoli eno samo predavanje ter testiranje poklicnega svetovalca. Ali je bilo to dovolj? Mi trdimo, da ne. IKA Nimajo posluha za delo mladine Pred kratkim je bil v Dolenjskih Toplicah seminar za predsednike aktivov v gospodarskih organizacijah', mlade člane samoupravnih organov in odborov sindikatov, ki ga je organizirala občinska konferenca ZMS Novo mesto. Seminar je bil uspešen in tudi precej zanimanja je bilo zanj. Udeleženci so poslušali predavanje o položaju mladih v delovnih organizacijah. Na programu je bil tudi skupen posvet s predsedniki sindikalnih organizacij, upravnih organov v podjetjih, vendar je odpadel, ker je od 36 vabljenih prišel samo predstavnik »Iskre« iz Žužemberka. Razumljivo je, da so bili mladi seminaristi razočarani. Niso mogli razumeti, da so člani upravnih organov in družbeno-političnj delavci pokazali tako malo zanimanja za program občinske konference ZMS, ki bi ga na tem posvetu lahko natačneje spoznali. Učna mesta so redka in to zasebni mojstri dobro vedo - Vajenci opravljajo najrazličnejša dela, namesto bi se učili poklica, ki so si ga izbrali -Reklo: »Mojster je moj sovražnik,« je postalo pregovor POSLUŠALI JIH BOSTE PO RADIU! Že tretjič „Mendozino“ Poslali ste 173 glasov. Odločili ste tako: 1. »Mendozino« - Ivica Šerfezi - 65 glasov, 2. »Moj dom je zaprt« - Slaki - 25 glasov, 3. »Čemu da živim« - Mišo Kovač - 22 glasov, 4. »Pridi, dala ti bom cvet« - Eva Sršen -21 glasov 5. »The green Manerleshi« - ansambel Fleet-wood Mac - 8 glasov 6. »Ljubi, ljubi, ljubi« - Eva Sršen - 8 glasov Izbruhnilo je, ko je v januarju letos izšel v »Kmečkem glasu« članek z naslovom: »Stara zgodba o vajenčku z metlo«. Kramljanje z vajenci, gojenci Centra strokovnih šol v Ljubljani. O tem, kako se počutijo, kdo jih vzdržuje, koliko so ss na praks: naučili. Franja Kraševec, 17-letna vajenka, bodoča krojačica iz Vavte vasi, je novinarki povedala. da zna veliko manj kot njene tovarišice, ker je pometala po hiši in pazila na mojstrove otroke. Tako je povedala in tako je bilo napisano. Potem ji je mojster odpovedal in le z veliko pomočjo nekaterih družbeno-po-litičnih delavcev v domačem kraju je dobila prosto mesto vajenke pri novomeškem »Krojaču«. Jezi ni bilo ne konca ne kraja. Nastale so najrazličnejše govorice, zato so ta primer obravnavali pristojni organi občinske skupščine Novo mesto. Anton Kastelic, prejšnji Franjin mojster, pravi takole: »Sama je v članku priznala, da je poklic krojača ne vedeli in da bi raje postala negovalka. Mama je prosila zanjo, zato smo jo vzeli v uk. Bila je raztresena in ni delala tako, kot bi morala. O-trok m pazila in tudi pometala ni nič drugega kot delavnico. Odpovedali smo ji zaradi članka. Nikomur ni prijetno, če ga obtožujejo po kiivern. Sploh pa se ni obnašala tako, kot bi se morala, dokler je bila še vajenka. Za tiste, ki na radijskih valih ujamete tudi radio Brežice, smo pripravili prijetno presenečenje. V petek 13. marca, bo radio Brežice od 18.35 do 18.45 v oddaji »NAJ-POPLOT« predvajal tiste melodije, ki ste jih prejšnji teden najraje poslušali in ste zanje jjoslali največ kuponov. Podobno oddajo bodo morda uvedli tudi na radiu Sevnica; z njimi se še dogovarjamo. V Črnomlju bo 21. marca nastopil ansambel »Faraoni«. Cisti dobiček je namenjen za prizadete v Banjaluki. V marcu — samo nekaj dni nas še loči od tega — se bo začela v brežiški občini zabavna prireditev: »Karavana mladih pevcev amaterjev«, ki so jo organizirali skupaj s prijateljskimi hrvaškimi občinami. Na teh zabavnoglasbenih prireditvah, ki bodo Plošče so darilo novomeška ELEKTROTEHNE, kjer imajo bogato izbiro plošč j NAJPfPLOT Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: Ugovarjala je, iz delavnice je odnašala majhne krpice, ki so odpadni material, včasih pa le prav pridejo.« Jože Majerle, direktor »Krojača«: »Franja je pn nas nekaj več kot teden dni. V 15 mesecih, kolikor je vajenka, se je malo naučila. Toliko znanja pokažejo pri nas vajenke, ki se učijo le tri ali štiri mesece. Najbrž bo morala podaljšat-; za nekaj mesecev prakso, če bo hotela postati dober krojaški pomočnik. Naši delavca so jo radi sprejeli medse. Le z zaposlitvijo bo težko, če bo znala šivat: samo hlače. Pomagali ji bomo, da nadoknadi zamujeno, čeprav to ne bo lahko.« Franja Kraševec: »Kako naj dokažem, da sem govorila resnico? Lahko samo znova potrdim. Nisem vedela, da ne semm povedati resnice. Če bi bila tiho, ne bi imela težav. Obdržali bi me, zdaj pa mi očitajo še ne-postenost. Pa je res le to, da Za začetek o jamarstvu V mladinskem klubu Cr nomelj so mladinci pred Kratkim poslušali predavanje o jamarstvu v Beli krajini. Predaval je znani belokranjski jamar Stane Klepec. Predavanje so popestrili barvni diapozitivi o lepotah belo-kranjsxega podzemlja. Tistim, ki so predavanje zamudili, je lahko resnično žal. Taka m podobna predavanja bodo v mladinskem klubu v-Črnomlju vsak torek ob 17. uri. Mladi zaljubljeni v šport Radi tudi plešejo, so pa še dobri gasilci vsakih 14 dni v drugem mestu, bodo poleg neznanih pevcev sodelovali tudi že priznani pevci. Ta teden je žreb določil takole: 1. Branka Bukovec, Uršna sela 85, Uršna -sela, dobi ploščo »Moje jedino blago« — Vjeko Jutt; 2. Ivanka Savnik, Trnje 18, Brežice, dobi ploščo »Winter world of love« — Engelbert Humperdinck; 3. Stanka Gregorčič, Dol. Kronovo 6, Šmarješke Toplice, dobi ploščo »Here comes the star« — Herman’s her-mits. Mladinski aktiv v Dolgi vasi je med najbolj delavnimi v kočevski občini. Mladi so najbolj navdušeni za šport. 2e nekaj let zapored prirejajo pozimi tekmovanja v smučarskih skokih. Skakalnici: 35-metrsko (za tekmovalce) in 45-metrsko (za začetnike), so si postavili sami. Januarja letos so se skakalci včlanili v kočevskem Partizanu. Zdaj nameravajo skakalnico s pomočjo krajevnih in drugih organizacij podaljšati, da bodo lahko skakali 45 m daleč. Poleti igrajo nogomet. Tekmujejo na posebnem nogometnem turnirju okoliških vasi. Zogo jim je kupilo domače gasilsko društvo. Malo smole imajo z odbojko, ker menda igra moti sosedove čebele in so jim igranje prepovedali. Vse pa kaže, da bodo igrišče le dokončali in da jim bo tudi igranje dovoljeno. Ples imajo vsako soboto in nedeljo v vaški prosvetni dvorani. Imeli so tudi učiteljico za ples, vendar s,e je poročila in zdaj iščejo novega učitelja. Mladinci sestavljajo tudi samostojno desetino domačega gasilskega društva. Ustanovljena je bila' lani in dosegla že lep uspeh: 2. mesto na občinskem tekmovanju v B skupini. To je tudi prvo Prostovoljno gasilsko društvo, ki je uspelo pritegniti v svoje vrste več mladih. sem enkrat odnesla nekaj krpic za sosedovo deklico in nisem vprašala mojstra. In za 2 din sem se zmotila, ko sem mu vračala denar. Res je, da sem popravljala in kuhala in pazila otroke. To lahko povedo sosedje. Kako naj se branim? Prej mi niso ničesar očitali, zdaj pa mi marsikaj vržejo v obraz!« Pristojni organi skupščine so se odločili, da bodo .uved- li postopek proti Antonu Kastelicu.« • • Toda kdo bo pomagal Franji, ki je zagrenjena, ker je spoznala resnico, staro kot svet: »Močnejši izkorišča šibkejšega!« M. PADOVAN Trebnje: v večerno osemletko Vodstvo mladinske organizacije v Trebnjem se je odločilo organizirati večerno osemletko, ker več kot 45 odstotkov ne zaključi uspešno osemletke. Po vseh mladinskih aktivih so zbirali prijave tistih, ki bi se v večernih urah želeli učiti in zaključiti osnovno šolo. Zal je prijavljencev tako malo, da so le s težavo organizirali večerni oddelek. Nerazumljivo je, da so nekateri mladinci brez prave osnovne izobrazbe in da se nočejo izpopolnjevati. Z. G. V Semiču: odslej več rednega dela Semičani radi pohvalijo delo mladine. Mladinski aktiv v »Iskri« je namreč delaven in spreten pri organizaciji najrazličnejših prireditev. Lani so mladici s »Stricem Ihto« dosegli na Župančičevem natečaju kar drugo mesto, organizirali pa so tudi več plesov, izletov in športnih tekmovanj. Na zadnji letni konferenca so mladinci sklenili, da bodo skrbeli za red in disciplino ter redno delo mladine v »Iskri«, za denarno pomoč pa bodo zaprosili sindikat, ki jim je tudi doslej stal ob strani. M. C. Mitja Gorjup v Trebnjem V sredo, 4. marca, je obl-skal Trebnje Mitja Gorjup, predsednik republiške konference ZMS. Tamkajšnjim mladincem je predaval na seminarju za mladinske aktiviste o mladinskem gibanju v svetu. ' Predsednik Mitja Gorjup je obiskal tudi mladince na Mimi in se zanimal za njihovo delo. Mladinci so bili kritični in so priznali, da sloni delo tamkajšnjega aktiva le na peščici ljudi. Na sestanku so bili tudi starejši druž-beno-politični delavci, ki so povedali, da so pripravljeni pomagati mladini. Maturantski ples kmetijskih tehnikov Maturanti kmetijske srednje šole »Grm« v Novem mestu bodo organizirali 14. mar-ca maturantski ples v Šmarje tskih Toplicah. Nameravajo prirediti tudi srečolov, seveda, če jim bodo priskočile na pomoč delovne organizacije s svojimi izdelki. Z izkupičkom nameravajo bodoči kmetiici kriti del stroškov za končni izlet po Jugoslaviji. 0 razlikah med mladimi Na pobudo republiške konference ZMS je bilo na eni zadnjih sej občinske konference ZMS v Trebnjem osrednja točka dnevnega reda posvetovanje o pripravah na problemsko konferenco ZMS, ki bo posvečena reševanju družbenih in socialnih razlik med mladimi. Na posvetovanju so se mladinci zavzeli za takojšnje reševanje vedno večjih družbenih in socialnih razlik med mladimi v šolah, delovnih organizacijah in na vasi. O teh vprašanjih bodo razpravljali na sestankih mladih aktivov skupaj s predstavniki krajevnih družbeno-političnih organizacij. Ž. G. Brucovanje v celoti uspelo Novomeški študentje se«bodo v marcu sestali z domačimi gospodarstveniki, obiskali pa bodo tudi letošnje maturante na gimnaziji Ime In priimek Ulica Kraj -----------_ Rok: 16. marec 1970 Kupon št 26. februarja je bila v Ljubljani seja odbora Kluba novomeških študentov, na kateri smo razpravljali o dosedanjem delu in o načrtih za spomladanske mesece. Najprej smo se ustavili ob letošnjem brucovanju. Finančno je zelo uspelo, saj smo lahko z denarjem od vstopnic in srečolova pokrili vse organizacijske stroške, plačali smo glasbo in drugo. Dvorana je bila popolnoma nabita, program pa se nam je po nekaj letih vendarle zelo posrečil; in kar je najvažnejše — ljudje so se lahko zabavali od 20. do 4. ure zjutraj. Zatem so se na sestanku pogovorili o nadaljnjem de- lu. 26. marca bomo v Novem mestu pripravili razgovor o gospodarstvu. Nanj bomo povabili predstavnike ObS in nekaterih novomeških podjetij. želimo si, da bi se vsi povabljeni odzvali vabilu. Nato bomo obiskali novomeške gimnazijce — maturante. Seznanili jih bomo s študijskimi problemi v Ljubljani ter jim tako precej pripomogli, da bodo laže prebredli začetne študijske težave. Ce bo šlo vse po sreči, bomo v prvi polovici marca organizirali tudi enotedenski smučarski tečaj na Krvavcu. M. GOŠNIK m Metličanka Ivanka Kraševec se je pred kratkim vrnila s turneje po Nemčiji, Belgiji in Holan<|fji, kjer je zastopala Slovenijo. Z našo prelepo pesmijo »Gor cez izaro« je povsod, kjer so jo poslušali naši izseljenci, požela navdušen aplavz, Ivanka poje z^ ansamblom »Mihe Dovžana«, pogosto pa sodeluje tudi v javiti oddaji »Novi ansambli — nove melodije«. Na sliki je skupaj s Stanetom Mancinijem. 9 POTA Misticizem na cesti Na zasneženi ali poledeneli cesti je pot do nesreče silno kratka. Dovolj je, da pritisnete na zavoro, pa vas že vrže na nasip. Tako se konča tudi vožnja, če s težko naloženim tovornjakom zapeljete* na neutrjeno bankino. Posledice so navadno hude: ljudje potolčeni, velika gmo*tna škoda. Odkar prometni miličniki izločajo iz prometa težja vozila, zlasti pa tovornjake s prikolicami, je nesreč sicer manj, vendar pa to ne pomeni, da lahko vsi ostali lahkomiselno vozijo. Sneg in zima sta zlasti sovražna vozilom z zlizanimi gumami, brez zimske opreme itd. Vsaka nesreča (kot tale na sliki) je davek prometu, je pa tudi najstrožji opomin drugim voznikom. (Foto: Mirko Vesel) Mala kronika nekaznovanih dejanj ali zapis ob prebiranju zapisnikov in pripovedovanju prizadetih občanov, ki znova opozarjajo na izsiljevanje in predrznost Ciganov DEŽURNI POROČAJO ■ Z NOŽEM PREGANJAL DRU. ZINO — P. J. iz Šmarjeških Toplic se je 3. marca opil, nato pa 2 nožem podil družino okrog hiše, grozil s požigom ter doma in pri sosedih razbil šipe na oknih. Umirili so ga šele miličniki, ga odpeljali v Novo mesto in predali preiskovalnemu sodniku. ■ INŠTALATERJU UKRADLI PRIMOŽ — Vodovodni inštalater Anton Žonta iz 2abje vasi je pred dnevi delal v hotelu KAN. Dl JA. Na dvorišču je imel pri-mož, vreden okoli 210 din.. Nekoga je prmož zamikal in ga je ukradel. ■ ISKAL DENAR, ODŠEL PRA. ZEN — 4. marca je neznanec premetal vso hišo Rudija Riflja v Šmihelu pri Novem mestu, vendar denarja, ki ga je očitno iskal, ni našel. Hišo je očitno zapustil praznih rok, saj Rifljevi niso prijavili kakšne druge tatvine. ■ UBOGAL MILIČNIKE — Stane Čerin iz Regerče vasi je bil 4. marca ponoči malo preveč glasen pred Domom JLA v Novem mestu, zato so ga miličniki napotili domov. Čerin jih je ubogal. ■ MED OBRAVNAVO MOTIL SODNIKA — Jože Brajdič iz Dobrniča je 3. marca dopoldne razgrajal pred razpravno dvorano novomeškega okrožnega sodišča in motil obravnavo v dvorani. Sodnik je poklical miličnike, da so Brajdiča odstranili. Zaradi takega vedenja bo moral Jože Brajdič tudi pred sodnika za prekrške. ■ DENARNICE IZGINJAJO — V Mercatorjevi prodajalni »Pogača« na novomeškem Glavnem trgu je neznana oseba izmaknila Novomeščanki Pepci Martinčič de. namico z 250 din. Tatu pa so imeli tudi v prodajalni »Obrtnik«, vendar pa stranka z dolgimi prsti ni imela sreče: zasačiM so jo, še preden je prišla do izhodnih vrat. Ljubi tuje mopede! 24-letni A. J. iz okolice Fare v kočevski občini je v Kočevju vzel tuj moped in se z njim odpeljal proti Ljubljani. Med vožnjo so ga prijeli varnostni organi. Za storjeno kaznivo dejanje se je moral zagovarjati. Kaznovan je bil s tremi meseci zapora. Kazen ga ni spametovala. Sedaj je v postopku pri sosednjem sodišču na Hrvaškem. -š Šolo so kamenjali Minulo nedeljo ponoči so se neznani objestneži grdo znesli nad osnovno šolo v Šmihelu pri Novem mestu: s kamni so pobili kar petero velikih okenskih šip v učilnicah. Ko so učenci in učitelji zjutraj prišli k pouku, je bilo v razredih še vse polno črepinj. Preden so v okna vstavili nove šipe, so imeli pouk kar v plaščih. HUMOR IZ SPISOV Prednost SODNIK: Ze spet ste bili pijani za volanom. Kaj ne veste, da je alkohol strup, ki počasi ubija? Obdolženec: Saj prav v tem je njegova prednost... Iz sodnega zapisnika Obravnava se preloži za nedoločen čas, ker sodišče boli glava. Zapleteno Obdolženec: Kadar kaj popijem, vse pozabim. Sodnik: In zakaj pijete? Obdolženec: Ne vem. Sem pozabil... »Mama, daj šnopca!« Za uro in pol hoda od Novega mesta je vas, kamor Cigani že desetletja zahajajo. Nace se je vselej najprej oglasil pri »stari znanki«. Tudi mrzlo februarsko nedeljo je prišel. Ni potrkal, kar padel je v kuhinjo. Pijan! Nato je zaječal: »Mama, boš dala dva deci?« Ker mu gospodinja ni hotela odgovoriti, je zarjul: »Boš dala pa šnopca!« Ko je rekla, da niti vina niti »šnopca« ne bo dobil, ker ga nima, je poskočil: »Mene ne boš, mi bo pa sin dal...« Ogorčen, ker ni dobil nič za v malho in nič za po grlu, je stegnil roko po kuhinjskem nožu na mizi, iker pa je tasti hip stopil sosed v hišo, je roko hitro potisnil v žep. Po tistem Naceta ni bilo več ... »Ti bom že pokazala!« Dvakrat, trikrat je Oigan-ka iz Žabjeka pritisnila na kljuko v nekem stanovanju v Trdinovi ulici v Novem mestu in poskusila neslišno odpreti vrata. Ko se ji je to posrečilo, je bila takoj pri ženski torbici na omarici pri stenskem ogledalu. Dotaknila pa se je ni( ker je tedaj planila gospodinja, ki je nepovabljenko opazovala izza kopalniških vrat. Po bližnjici je morala Ciganka iz bloka. »Enkrat mi je tako že zmanjkal denar, potem pa sem postala previdna,« je pripovedovala gospodinja. »Nekoč je prav ta Ciganka prišla z dvema otrokoma in • novi slovenski mesečnih • karavane 160 strani prosila kruha. Ko sem ji dala kruha, je hotela staro obleko. Ko sem ji tudi to’ dala, je hotela še denar. Bilo md je vsega dovolj, pa sem zahtevala, naj gre. Zabrusila mi je: »Le čakaij, ti bom že pokazala!« Ona v hišo, on po kokoš Iz pogovora na cesti Br-šlin—Mirna peč 25. februarja: »Ciganka z otrokom čez prsi in umazano culo v roki je v hiši prosjačila krompir, njen mož — ali kdorkoli je že bil — pa je neopazno smuknil med svinjak in lopo in zavil vrat kokoši, ki je to zimo edina še kaj prida nesla... še prden sem se ovedela, Ciganov ni blo več.« Zakaj ni prijavila tatvine? »Da si jih prihodnjič še več nakopljem na glavo? Mislite, da je ena kokoš res toliko vredna?« Oblast naj naredi konec! Lani na nekem sestanku v Žužemberku: Skupno število prekrškov je v sevniški občini naraščalo iz leta v leto, lani pa se je prvič zgodilo, da je imel sodnik za prekrške manj dela kot predlanskim: 986 predlogov ali ovadb zoper 1102 obdolženca, to je za 18 odstotkov manj kot v predlanskem letu. Zmanjšanje gre predvsem na račun predlanskih kršiteljev odloka o obveznem fluorografiranju, vendar se lani tudi skupno število drugih prekrškov ni povečalo, kar je zelo razveseljivo. Lani je bilo več kot za dve tretjini man) prekrškov v gozdu, kar dokazuje, da je bilo dosedanje kaznovanje učinkovito. Celo število kršiteljev javnega reda in miru se je zmanjšalo za dobro deset/no, manj pa je bilo tudi vinjenih voznikov, ki so jim odvzeli voaniška dovoljenja. Zaradi vse večjega Števila motornih vozil pa žal še »Cigani imajo konje, krmo pa kradejo iz naših kozolcev. Na njivi sem jih zalotil, ko so kopali krompir. Pa kaj sem mogel; če bi jim karkoli rekel, bi mi začeli groziti in kaj vem, kaj bi se lahko zgodilo ... Takole bi rekel, da smo . proti Ciganom nemočni kot pred točo in divjadjo. Oblast bi po mojem morala nekaj napraviti, da bi bilo «tega konec. Ce ne, naj dovoli nam, da naredimo po svoje ...« Doklej tako? Takole bi lahko zapisovali zgodbo za zgodbo in te male kronik-1 zlepa ne bi bilo konec. Kdaj drugič bi kazalo spregovoriti o otrocih, ki v avli kina KRKA prosjačijo denar za ljubi kruhek, čez čas pa jih vidiš s cigaretami v ustih Dogodkov in dejanj, za katere vedo le storilči in prizadeti, je veliko. Toda doklej še, doklej se bo vse to ponavljalo in kopičilo? I. Z. nadalje zelo hitro narašča število kršiteljev cestnoprometnih predpisov, saj se je lani znova povečalo za tretjino. Naj večje težave so z ljudmi, ki brez vozniških do-vJljonj vozijo mopede. Semiški sodnik za prekrške je lani izrekel za 68.645 dinarjev denarnih kazni, skupno 45 dni zapora, dva kršitelja pa sta dobila ukor. Jamnik in Murn jutri zadnjič pred sodniki Obtožena Ciril Jamnik in Janez Murn bosta jutri spet sedla pred sodnike novomeškega okrožnega sodišča. V razpravni dvorani št. 101 se bosta (tokrat bržkone zadnjikrat) zagovarjala, ker sta lani 19. julija tako pretepla kemika Janeza Žiberno, da je zaradi poškodib umrl. Jamnika bo tokrat zagovarjala odvetnica Margareta Zakonjšek. Razprava se bo aačela ob 8. url. Cesta se je kot belo siva kača vijugala med zelenimi griči in travniki. V obe smeri so brzeli avtomobili, katere so na večjih klancih zadrževali le težki tovornjaki... Težak tovornjak s prikolico je počasi požiral kilometre na cesti. Za njim je pripeljal osebni avtomobil. Po sredini ceste neprekinjena Kdo je odpeljal kolo s perilom? Franc Skšek iz Mačkovca je 7. marca zvečer prislonil kolo s perilom v mreži na steno hiše v Dilančevi ulici v Novem mestu. Ko se je hotel odpeljati domov, ni bilo ne kolesa ne perila. Tatvino zdaj raziskujejo. Pretep v samskem bloku 8. marca zvečer sta se v samskem bloku SGP Pionir v Bršlinu stepla Meho Juzano-vič in Džemal Belič, Pionirjeva delavca. Pred pretepom sta se opila. Novomeški miličniki so Juzanoviča in Belica odpeljali iz bloka in ju pridržali v prostorih za »hlajenje« vročekrvnežev. Obstrelil sovrstnika Med igro s pištolo, predelano iz pištole za izstreljevanje raket, je 16-letni S. Z. iz Črnomlja 7. marca popoldne obstrelil leto dni starejšega sovrstnika Jožeta Jermana iz Loke. Izstrelek je zadel Jermana nad kolenom desne noge. Med preiskavo so našli pri S. Z. tudi puško. Kuhinjski tat Neznani zmikavt je ob dnevu žena obiskal v Bršlinu hišo Antona Hrastarja. Ker ni bilo nikogar doma, se je vtihotapil v kuhinjo in iz omare ukradel 700 dm. ■ PONIKVE: ZARADI PEŠCA SE JE PREVRNIL — Viktor Fet tich iz Brežic je 8. marca popoldne potoval s »škodo« v Ljubljano. Pri Ponikvah Je na cesti nenadoma zagledal pešca Franca Brajdiča iz Dolnje Nemške vasi. Da ga ne bi povozil, je zavil na levo, nato pa izgubil oblast nad krmilom, »škoda« je zletela s ceste, se večkrat prevrnila in obstala na njivi. Voznikova sopotnica Viktorija Fettich se je med prevračanjem ranila, škodo so ocenili na 8.000 din. ■ KOČEVJE: Z AUSTINOM V STEBER — Danilo Kobe iz Loke pri Črnomlju se je 8. marca zjutraj z Austinom 1300 zaletel v steber pri hiši Marije Satošek v Kočevju, vasjo med Dragatušem in Črnomljem. Voznik in žena sta dobila poškodbe, gmotno škodo pa so ocenili na 9.000 din. ■ NOVO MESTO: ZASLEPLJE. NI VOZNIK ZBIL DVA PEŠCA — Dr. Peter Zibema se je peljal 7. marca ponoči z osebnim avtom iz Novega mesta po Cesti herojev proti Ločni. Ker ga je zaslepilo vozilo, ki je prišlo naproti, je dr. Žiberna podrl Staneta in Terezijo Zalokar, ki sta šla pe6 ob robu ceste. Zalokar je dobil poškodbe na glavi, njegova žeaia Terezija pa pretres možganov. ■ IRCA VAS: PEŠEC POD AV-TOM — Ciril Pirnar iz Žabje vasi se je 7. marca zvečer peljal s fičkom od Broda v Novo mesto. V Irči vasi je med srečanjem z nekim vozilom zasenčil luči, zato je prezrl Marijo Arsovsko, ki Je pritekla na cesto. Voznik Je zavrl, vendar je Arsovsko kljub temu zadel. Pri padcu se Je tako poško-, dovala, da so Jo morali odpeljati v bolnišnico.. ■ KARTELI EVO: TOVORNJAK ODRINIL OSEBNI AVTO — Jože Blatnik z Bučko le 4. marca pri Karteljevem prehiteval kolono vozli. Naproti se je z osebnim avtom pripeljal Walter Seltenheim iz Avstrije. Blatnik je Avstrijca odrinil na levo v osebni avto Antona Arinška iz Sentlenarta. Škodo so ocenili na 20.000 din. ■ KARTEIJEVO: TOVORNJAK OBVISEL — Rudolf KrebolJ iz Za-greha je 3. marca zvečer na karteljevskem klancu prehiteval ljubljanski tovornjak, ki zaradi sne-ga ni mogel speljati, nato pa z osebnim avtom trčil v tovornjak, ki ga je naproti vozli Peter Pre. lih iz Zgornje Sorice. Prelihov bela črta, a voznik osebnega avtomobila se je kljub temu odločil za. prehitevanje. Vse je opazovala policijska patrola .. . »Prehitevali ste na neprekinjeni beli črti.« »Pojdite k vragu vi in vaša bela črta!« je zabrusil voznik. Predlog za kaznovanje zaradi nepravilnega prehitevanja in nedostojnega vedenja do uradne osebe. Obdolženec se zagovarja, da ni poslal k vragu miličnika z belo črto, temveč le belo črto (brez miličnika). Priče pa trde drugače. In zdaj je treba odločiti, kdo naj bi šel k vragu: ali bela črta ali miličnik ali — Uidi na cesti smo ljudje... Marsikje v Sloveniji so se prejšnji teden vozila s težavo premikala naprej zaradi velikega snega, na Dolenjskem pa predvsem zaradi lukenj, ki sta jih v asfalt zavrtala mraz in voda, avtomobili pa še razširili in poglobili. Prav rešetaste so te dni zlasti ceste v večjih, bolj prometnih krajih. Nič bolj. še niso vpadnice. Jama pri jami je, če se pripeljete z avtomobilske ceste v Novo meso od Karteljeve-ga ali od Mačkovca, jama pri jami, če hočete v Krško, Brežice... Ubogi avtomobili, vozniki in pešci! Lahko pa bi se vsemu temu izognili. Zamenjajmo avtomobilska kolesa z zračnimi blazinami! Tisti, ki so taka vozila preizkusili, pravijo, da med vožnjo prek luž in jam prav nič ne trese... N. N. tovornjak je obvisel na nasipu, osebni avto pa je obstal povprek čez cesto. Krebelj in sopotnik Ivan Burič sta bila laže ranjena, škodo pa so ocenili na 8.000 din. ■ PODZEMELJ: ODBILO GA JE S CESTE — Pero Kopanja iz Ljubljane Je 4. marca zjutraj pri Podzemlju prehitel tovornjak Antona Prusa iz Gotne vasi. Ker je prišlo naproti neko vozilo, je naglo zavil na desno stran, z osebnim avtom zadel tovornjak in se znašel pod cesto. Škode je bilo za okoli 800 din. ■ POLJANE: NESREČNI KLA-NEC — Mihovil Rukavina iz Nove Gradiške in Zagrebčan Krešimir Stih sta se 2. marca zjutraj pripeljala z osebnima avtomobiloma do Poljan, kjer ju je začelo na klancu zanašati, naposled pa sta se ustavila. Za njima se je s tovornjakom pripeljal Zagrebčan Stjepan Miklenic in ju zadel. Škode je bilo za 980 din. ■ DRNOVO: POČII^A ZRAČNI. CA — Pri Drnovem sc Je 2. mar. ca prevrnila Banjalučanka Nesima Harbaš, ker je avtomobilu razneslo zračnico, škodo so ocenili na 1.000 din. ■ LAKENC: MEI) TRČENJEM DVA RANJENA — Celjan Stanko Vovk Je 2. marca zjutraj vozil tovornjak po Zgornjem Lakencu. Naproti se Je pripeljal z osebnim avtom Jože Dule iz ’ šmarjeških Toplic. Vozili sta se zaleteli. Voznik Dule ln njegov sopotnik Ivan Dule sta se laže ranila, gmotno škodo pa so ocenili na 6.000 din. ■ KOSTANJEVICA: VOZNIK POŠKODOVAN — 1. marca popoldne se je pripetila prometna nesreča na križišču Ljubljanske In Gorjanske ceste v Kostanjevici vozniku kolesa na pomožni motor Antonu Košaku iz Kostanjevice. Pri nesreči se je lažje poškodoval, na kolesu pa Je za okrog 400 din škode. R| DOBRAVA: NESREČA V GOZ. DU — 3. marca popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti Brežice—Bizeljsko v goadu Dobrava vozniku osebnega avtomobila Josipu Crkvenou iz Zagreba. Na avtomobilu Je za okrog 500 dinarjev škodo. ■ BREGANA: VEČJA GMOTNA SKODA — 5. marca ponoči se je pripetila prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Breg oni vozniku osebnega avtomobila Milanu Nikoliču lz Crkvenea. Na avtomobilu Je za okrog 5000 dinarjev škode. Primerne kazni izučijo V sevniški občini lani manj prekrškov kot leta 1968 — Znova več prometnih prestopkov 1. marca je bi 16 na Lisci nad Sevnico tekmovanje v veleslalomu za ALBERTOV MEMORIAL. Na tekmovanju je bilo već kot 100 tekmovalcev iz Brežic, Krškega in Sevnice. Zmagovalci v po. sameznih kategorijah so prejeli pokale v trajno last, ekipni zmagovalec pa je osvojil prehodni pokal. (Br.) 60,9, 3. Petan (Kr.) 62,2; člani nad 30 let: 1. Dobovšek (Sev.) 65,0, 2. 2ibret (Kr.) 67,1, 3. Flisek (Sev.) 80,0. Ekipno: 1. Brežice 650,2 sekunde, 2. Scvnica 651,1, 3. Krško 671,4. Za ekipno uvrstitev so upoštevali 3 najboljše rezultate v posameznih kategorijah. J. MAURER Rezultati: pionirke — 1. in 2. Slapšak (Sevn.), Av.šlč (Br.) 24,0, 3. Avsec (Sev.) 26,1; pionirji — 1. Longo (Kr.) 28,7, 2. F. Oster-benk in 3. P. Ošterbeuk (oba Br.) 30,7; člani do 30 let — 1. Kreutz (Kr.) 60,2, 2. Degleria V nedeljo: košarka za pionirje V nedeljo, 15. marca, bo občinsko prvenstvo v kai&rki za pionirje in pionirke iz novomeške občine. Pionirji bodo igrali v gimnazijski telovadnici, ponirke pa v Žužemberku. Prčetek tekmovanja bo ob 8. uri. PRED IX. ZLETOM Tudi letos: na Triglav Tajništvo zleta »Bratstvo—enotnost« je imelo 31. januarja sestanek, katerega so se udeležili predstavniki iz Novega mesta, Karlovca, Gospića, Siska, Banjaluke, Prijedora in Bihaća. Pregledali so priprave na prihodnji zlet, ki bo 1971 v Sisku. Letos bo več medzletnih akcij, kot je že priljubljeni izlet na Triglav, srečanje mladih slikarjev v Banjaluki, srečanje mladih pesnikov v Gospiću in zlet mladine v Jasenovcu, ki bo 26. aprila. Letošnja najpomembnejša akcija bo v Banjaluki, kamor bo vsako zletno področje poslalo mladinsko brigado za odstranjevanje posledic potresa. Na sestanku v Glini so tudi sklenili, da bodo vse občine zietnega področja solidarno prispevale stroške za sodelovanje banja-luške mladine na XI. zletu v Sisku. Brežičanke na lil. mestu Končano je zimsko odrpto republiško prvenstvo v rokometu, na katerem so sodelovale tudi ne- Športna napoved ■ BOR : ČELIK — Bor Je v jesuiiskom delu tekmovanja mar. sikoga presenetil, zlasti na domačem igrišču; zato stavimo 1. ■ VEI 9 5 0 4 110: 95 10 6. Ribnica 9 4 1 4 128:121 9 7. Kranj 9 3 0 6 114:144 6 8. Brežice 9 2 0 7 122:139 4 9. Slovenj Gr. 9 2 0 7 103:128 4 10. Medvode 9 1 0 8 66:144 2 2enske: Brežice — Polet 9:3, Brežice — Piran 10:2. Končna lestvica: 1. Slovan 7 6 0 1 62:39 12 2. Olimpija 7 5 0 2 56:35 10 3. Brežice 7 5 0 2 60:42 10 4. Zamet 7 4 0 3 47:32 8 5. Steklar 7 4 0 3 54:46 8 6. Polet 7 1 1 5 31:54 3 7. Gorenje 7 1 1 5 36:65 3 8. Piran 7 1 0 6 19:52 2 ■ VARDAR t TVflfcKlBOR — Var dar ju gori pod nogami, J**© bo skušal premagati Mariborčane; vendar stavimo 1 in 0. ■ ZELEZN1CAR : ZAGREB — Ce se ne bo shodil čudež, so točke za Sarajevčane že rezervirane; stavimo 1. ■ DINAMO : SARAJEVO — Zagrebčani so utrujeni, S aru jev. čani pa so 21a Dinamo vedno trd nasprotnik, predlagamo 0 in 1. ■ RADNIČKI (N) : OLIMPIJA — Ljubljančani so zaradi odvzema treh tofik precej poparje. ni, zato Real z Niša ve ne bo imel težav; stavimo 1. ■ PARTIZAN : VOJVODINA — Vsak drug izid kot zmaga Partizana tri bilo presenečene; stavimo lt ■ SIX)BODA 0 4. in 5. julija v Ribnici !^horobarski in lončarski s* tem, na katerem bo- do prikazali izdelovanje suhorobarskih in lončarskih izdelkov. Sejem bo v ribniškem gradu. Takrat bo tudi razstava fotografij iz borb in pohoda XIV. divizije na štajersko, ki jih je posnel ribniški rojak in partizanski fotograf Jože Petek. Lansko leto je obiskalo ribniški muzej 4.500 ljudi. BULAJIĆEV FILM TA TEDEN V NOVEM MESTU Bo „Bitka na Neretvi" osvojila Ameriko? Nestrpni smo - Bomo Jugoslovani 7. aprila dobili prvega Oscarja za celovečerni film - Brez reklame ne gre, vendar to »Bitki na ffcretvi« uspeva -Prva bitka je dobljena - Priznanje za Veljka Bubjiča Nekoliko presenetljivo, vendar zasluženo. Je veliki jugoslovanski barvni film »Bitka na Neretvi« prišel med pet tujih filmov, ki kandidirajo za največje priznanje ameriške filmske akademije — OSKARJA (pozlačen kipec). To, kar je uspelo le redkim našim filmom, se je posrečilo »Neretvi«, ki je dosegla največ v zgodovini jugoslovanske kinematografije. — Častna izjema so le Vukotićev risani film Surogat, redki kratki filmi in morda solidna uvrstitev nekaterih ceovečemih filmov na mednarodnih filmskih festivalih. Naš film v zahtevni svetovm konkurenci ne pomeni veliko, sploh ga resneje ne obravnavajo »Bitka na Neretvi« pa je jugoslovanska posebnost, ki nam vliya tudi upe, da bomo letos 7. aprila OBODARSTVO NA SLEMENIH Največji obod je Perovškov Pozimi delajo pri marsikateri hiši na Slemenih obode. Naložene rešte obodov zložijo pred hiše, da se osušijo. Največji obod doslej so izdelali na Hudem koncu pri Perovškovih. Premer oboda rekorderja je dva metra, izdelala pa sta ga oče France in sin Anton (glej fotografijo). Ta obod je razstavljen v Gozdarskem domu v Ribnici. Gospodar France pravi, da se je les podražil in da v domačem kraju primanjkuje smrekovega lesa za obode. Zato obodarstvo polagoma izumira. Posebno mlajši ljudje obodarstvo, ki je bilo nekdaj pomembna gospodarska dejavnost, opuščajo. Raje se zaposlujejo v tovarnah. FRANCE MODIC prvič dot Oskarja za celovečerni film- Zakaj Poglejmo, kako je s ten*lllI*iom v Ameriki! S filna^jsta se v zadnjem trenutku ilgjj} v Ameriki režiser Veljko 8^‘J'c in zastopnik Jugo-slaviJa-flBj’ Djordje Babič. Imela sta r»<1>' »e toliko časa, da sta ga »po .^Pljicah« prikazovala uglednimJl^em iz filmskega sve-ta, in u#*® Kaj pomeni pravočasna nam pove primer znanega flT?8erJa Fellinija, ki je za svoj P'” Satyricon v reklam ne namcO* Plačal 150.000 dolarjev. Vendar tf^.^Udi to ni pomagalo, film ni P J®! do nominacije. Kako kvalMJ-18 Je torej »Neretva«, da je bi* v®čje reklame uspela? Končn» ^Nočitev bo padla 7. aprila, kvr0 3000 članov ameri-ške filna^J akademije izbralo najboljše'**^sko delo. Ce je v UaHč prodrl v ozkem krogu najvidnejših ljudi, t>o skušal enako doseči še med množico Američanov. Ta naša vojna epopeja, prepletena z velikim huma-nizmom, izjemnih tehničnih dosežkov, verjetno ne bo nezapažena! Ce bo »Neretva« uspela, bo to veliko priznanje za Veljka Bula-jiča, jugoslovanski film in za na-šo revolucijo. Toda tudi dosedanja uvrstitev in prodaja v 84 de-žel na petih kontinentih sta lepa zmaga. : vsak mesec S | NOV PROGRAM f •••••••••••••••••• polšjih pasti, polhovk (kap) kap in ostalega krzna, skratka vsega, kar je v zvezi s polhi in polšjimi lovci. Kdor želi sodelovati na tej razstavi ali Je pripravljen pomagati pri organizaciji razstave, naj sporoči na naslov: Andrej Arko, Dom telesne kulture, Kočevje. Sporoči naj tudi svoje predloge in želje. Ko se bo nabralo več prijav, bomo sklicali sestanek, na katerem se bomo podrob no pogovorili o razstavi, ki bo zanimiva tudi za turiste. Nemogoč uvoz Ondan sem prisluhnil pogovoru kočevskih šoferjev, ki so ugotavljali: — Vse imamo moderno, ker že vse uvažamo: avtomobile, pralne stroje, hladilnike in celo zelenjavo, skratka vse. Nekdo pa je zajedljivo pripomnil: — A zato imamo take slabe ceste, ker jih ni mogoče uvoziti? Boj proti alkoholizmu P0 besedah namestnica notranjega ministra šumili-na bodo napovedali v Sovjetski zvezi, drastične ukrepe v boju proti alkoholizmu. V časniku Sovjetskaja Rusija napoveduje Sumilin nove stroge zakonske ukrepe. Šumi lin objavlja v časniku vrsto predlogov za boj proti alkoholizmu, ki bodo skoraj gotovo tudi uresničeni. Sumilinovi predllogi predvidevajo med drugim pre poved prodaje pijač ob nedeljah in praznikih Ob de lavnikih bo prodaja omejena na čas od 11. do 19 ure (zdaj je dovoljeno prodajati adkoholne pijače vsak dan od 10. do 21. ure, ponekod pa tudi do 22. in 23. ure). Prav tako bo prepovedano točenje alkoholnih pijač v kavarnah, restavracijah, počitniških domovih in okrep- čevalnicah ob avtomobilskih cestah Število prodajaln in kioskov z alkoholnimi pij a, čami bo zelo zmanjšano. Uvedbo popolne prohibicije, ki jo predlagajo nekateri bralci v svojih pismih, Sumilin ne zagovarja, ker so izkušnje v drugih državah po kazale, da tako problema ni mogoče rešiti. Obramba je skupna Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so prejeli tudi sklep o potrditvi statuta sklada za financiranje narodne obrambe. Nekega odbornika je zanimalo, če bosta glasovala za ta sklep ločeno ali skupaj. Odbornik Nace Kar-ničnik mu je pojasnil: — Narodna obramba je skupita stvar, zato bomo glasovali skupaj/ KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: 2 žitnih kombajnov »Zmaj 780« traktorja Ferguson 65 prikolice dvoosne (3 t) kombija Kurir IMV - 1600 2 dvobrazdnih plugov stanovanjske hiše na parceli 337. k. o Metlika 2itni kombajn in traktor sta v voznem stanju Izklicne cene so zmerne. Licitacija bo v četrtek, 19. marca, ob 10. uri v obratu KZ v Mestnem logu v Metliki. Interesenti bodo morali pred začetkom licitacije položiti 10-odst. varščino. Oče France Perovšek in njegov sin Anton, fotografirana z največjim oboclom pred domačo hišo na Hudem koncu. Njun obod rekorder je zdaj razstavljen v Gozdar hkem domu v Ribnici. (Foto: France Modic). STANICA ALI HIŠA 4 Ranica ne smš prevet zakurjen* biti, ker je to občutnicam in pipeti škodljivo, človeka slabi in neK8^ dremotniga dela in če kdo p0^iai v mrazu iz preveč zakurjene pride, se kaj lahko premra-zi, ^ mora dobro obmetana in ZatU*3ana biti, de uni zadušljivi zra* °d oglja, ki v peči teli, v stanici **e zahaja, de vsih, ki v nji sptf. *>e umori, brez de bi vedili kcW Ce je peč slaba, le nikar ter-d »o ne za vezni, de bo zadušljivi zra* °d oglja pri ostejih iz nje odhaja- V čumnate, ki se ne kurijo, n# . nikoli živiga oglja ne nosi, kefnjega pride zadušljivi zrak, ki vsako zimo nekaj dekel po^T1*. ki svoje merzlo ležišče z živ#’’ °£ljem pogreti hočejo Boljši je J\*°iiko mraza trpeti, kakor v toli* nevarnost priti. 5-. stanica bi mogla imeti tla desdk narejene, ker so tla p rJZ*e’ 56 no8® Prela<*e®> ln tgajp^jo slabi nasledki. Toliko vsak ima, de bi tal iz de-sdK — pa kaj —ko se kine- tjej^anj radi najdenih, če tudi navad in šeg svojih spr^JUcov deržć!! 6i. ^ pred hišo mlak, gnoja 1.1®* ^kar ne terpi, ker to Je že s^bi gerdo, potem pa S« fcl-at-BT.lt A- PRATIKA ^;. mladine, športu in ra*1'6' lu članstva. Statuti pred yoInjj Do 15. marca se- ^ žitfcd občini zvrstili z ^ livcev. Na njih med drugim tudi SP $ be v občinskih statut*, mačijo jih člani komisije, ker se vsi ^ f ki ne utegnejo vfr te zadeve in bi 5710 sih tudi kaj napak P0* IZ BREŽIŠKE popnnwi£W,re. Protekli teden so v c«#, rodnišnici rodile: An« Starega grada -ka Bača iz Ključa -Novakovič iz Brežic Ružica Tasič iz Kraja V Renato, Štefanija AH*" jj,' Senbrega — Mileno, »J teršek iz Celja — Vlasto-čevar iz Rožnega — Drag1” f Župeve iz Dolenje vasi v . Zdenka Božinovskl iz Edito, Silva Komuč»r vasi — deklico, Ivana ' Bizeljskega — dečka. , skar iz Čerine - Ano-M^f^ rija Sušin z Vrhovega Ana Medved iz G!og°y.„ »j Roberta. Terezija S K nice — Jerico. Karoli" Ltff f s Pokleka - Mileno, binSek iz I.jubliane ^,^ -S!!vonJa°n - Čestita^! BRE2IŠK* f( KRONIKA NFS » Pretekli teden so> aLe0P^ in Iskali pomoči v a niSnici: rieWc* m t. Milana Kopl^. berja, je nekdo P lC poškodoval glavo, ki. upokojenec p del na hodniku glavo; Barja Dol. Iioskovca, l .- de&arfPt in si poSkodoviJ* VSPg Jože Žerjav, delav<* icol^V Pohance, je *L. H*1} je K si poškodoval zak. upokojenk« a* dl a z lestve i" rebra. . j Matični ^ Globok0 ^ N. Globoko sta se g», joHJjj J žan lz Bojsneg« , «- Ji ji Iz PirSenbreg« Glo^js^ ^ Miroslav &■ * lot), Fr»nc (85 M) , srx> 29 (42 let)- RADIP ffe&S In nikla"1®-. Lsiui^i ji1} Kambič: Neka^ 9 a akupMto* *$0 vužnoj&lin Jgr, fte filir**iPjjl Bi* Na nedavni razširjeni seji občinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij v Brežicah so sprejeli delovni program za tekoče leto. Seji so prisostvovali tudi predsedniki prosvetnih društev. V pogramu so za pt samez-ne mesece določili razpored prireditev. Med njimi so proslave, dramske predstave domačih družin, gledališka gostovanja, prireditve za krajevne praznike, pogovori s piša-telji. folklorni nastopi, srečanja pevskih zborov, razstave likovnikov amaterjev, prireditve v sodelovanju z armado. jubilej kapelske godbe na pihala ter revija mladinskih m otroških pevskih zborov, ki bo 16, maja v Brežicah V programu za sedaj žal manjkajo napotki s\ sodelovanje z občinskima svetoma Zveze kultumo-prosvotnih organizacij v Krškem m Sevnici, kajti njuni programi bodo prav tako morali dobiti svoje mesto v programu brežiškega občinskega sveta. Na seji so med drugmi sprejeli tudi predlog uredništva lokslne radijske postaje, da bi vsaj enkrat mesečno predstavljali najboljše pevske zbore. To bo popestrilo program in vlilo ve^ delovne volje pevskim skupinam. Z nekaterimi dopolnitvami so na seji potrdili stetut občinskega sveta Zveze koltur-no-prosvetnih organizacij, posameznim članom pa so naložili dolžnost za sodelovanje z društvi. Posebej sc razprav- ljsli tudi o prosvetnem društvu na Bizejskem, katerega delo je iz nerazumljivih vzrokov zamrlo. Društv"* se je preleviio v nekako sekci;o tamkajšnjega turističnega društva. Sklenili so, da mora to društvo ponovno prebuditi in zaživeti. Na seji so sklenili poživiti tudi delo pevskih zborov v Krs,u vasi m Skopicah. Seveda pa »o treba delo razdeliti raed več zborovodij, ki morajo biti za svoj trud primemo nagrajeni. P. Roki postavljeni, naloge sprejete Sekretar občinske konference ZK v Brežicah Franc Skinder seznanja bralce z delom komiteja in komisij v prvi polovici tega leta Komite občinske konference Zveze komunistov v Brežicah je že na dfteh januarskih sejah sprejel akcijski program za uresničevanje resolucije 1. seje republiške konference ZK Slovenije in sklepov seje občinske konference. mov. Za njihovo uresničevanje se bodo morali boriti predvsem v sindikalnih organizacijah in samoupravnih organih. Posebne naloge so zastavljene za učinkovitejše reševanje stanovanjskih težav delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Najti je treba način, da bodo prišli tudi so-oialno šibki delavci do lastnih stanovanj ali stanovanjskih hiš. Komunisti v predsedstvu občinske skupščine, stanovanjskem podjetju in projektivnem biroju morajo zato obravnavati ta vprašanja do konca marca, izdelati stali- šča in predloge in z njimi seznaniti občinski komite. Naloge komunistov so usmerjene še na izboljševanje strokovnega sestava zaposlenih. Komunisti v delovnih organizacijah morajo do 30 maja preučiti sestav zaposlenih ter napraviti načrt za boljšo strokovno zasedbo delovnih mest. Občinski komite je sprejel nase tudi skrb za družbeno izobraževanje in usposabljanje komunistov za boljše delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, za obnavljanje organizacije itd. Predsedstvo občinske skupščine pa ima med drugim nalogo storiti vse, da bodo našo občino primemo obravnavali v srednjeročnem in dolgoročnem programu razvoja Slovenije. , Pogoste utaje dohodkov Odborniki občinske skup-ščinev Brežicah so na zadnji seji zahtevali strožje ukrepe za tiste, ki ne prijavljajo svojih dohodkov. Občinska skupščina bo namestila v kratkem še enega inšpektorja, ker sedaj zaposleni v upravi komaj zmagujejo delo. NOVO V BREŽICAH Ta stališča smo dopolnili na seji naše Konference in na njih gradili akcijski program. S programom, ki smo ga sprejeli še pred programom CK, smo jasno opredelili naloge, nosilce nalog in določili roke za njihovo izvrševanje. Nosilci posameznih nalog so: komite, komisije konference, druge komisije, organizacije in aktivi ZK, predstavniški in upravni orgarvi ter neka tere delovne organizacije. Vse naloge so usmerjene na stvarne probleme v naši ob čini. Tako mora Komisija za družbeno-ekonomske odnose do 31. maja preučiti bistvene težave in vprašanja za vsako gospodarsko organizacijo posebej ter sestaviti predlog za razreševanje teh vprašanj. Organizacije in aktivi ZK so do 1. marca preučevali do tedaj opravljeno delo pri usklajevanju statutov s XV. ustavnim amandmajem in obravnavali dosedanje delo pri razvojnih programih. Njihova naloga Je bila najti način za pospešitev pripravljanja statutov in programov, da bodo statuti lahko sprejeti v aprilu, razvojni programi pa pripravljeni do konca leta. Organizacije ZK morajo do 30. Junija preučiti vse peroče zadeve pri delitvi osebnih dohodkov ter evidentirati nesorazmerja in nizke osebne dohodke do 800 dinarjev. Poiskati bo treba vzroke za tako nizke prejemke delavcev ter izoblikovati predloge za ureditev teh proble- BREŽIŠKE VESTI Obrtniki imajo posvetovalnico Pravne nasvete bodo dobili vedno brezplačno Končno so dobili pravno posvetovalnico tudi obrtniki v spodnjeposavskih občinah. Ustanovil jo je strokovni odbor za obrt Gospodarske zbornice SR Slovenije za to območje. V Sevnici bo pravni svetovalec na razpolago obrtnikom vsak torek od 8. do 12. ure v pisarni občinske skupščine. V Brežicah bo delala posvetovalnica vsak petek od 8. do 12. ure v uradu Zveze združenj borcev NOV. V Krškem bodo lahko prišli obrtniki po nasvete vse druge delavnike v pisarno strokovnega odbora gospodarske zbornice. . Pravne nasvete bodo obrtniki prejemali brezplačno. Stroške posvetovalnice v Sevnici, Krškem in Brežicah bo krila slovenska gospodarska ✓x>r-nlca. V Sevnici in Krškem je začela posvetovalnica delati prve dni marca, v Brežicah pa bo prvič odprta 20. marca. Za obrtnike in gostince v Posavju bo priredila zbornica marca in aprila seminarje za vodenje poslovnih knjig. Tudi udeležbe na seminarju ne bo treba plačati. Obrtniki bodo o Času In kraju seminarjev pravočasno pismeno obveščeni. Kuričkova pošta iz Dobrave Pri spomeniku padlih se bo zbralo 2000 otrok^ Kurirčkova pošta za progo TV Dolenjska bo letos krenila na pot iz brežiške občine. Njen odhod je na,povedan za 6. april izpred spomenika krškim žrtvam v Dobravi. Praznovanje Kurirčkove pošte bo letos še posebno slovesno, saj bo združeno s počastitvijo 25. obletnice ustanovitve in 25. obletnice vrnitve iz pregnanstva. Občinska Zveza prijateljev mladine vabi vse šole in družbeno-po-litične organizacije, naj se pravočasno vključijo v priprave za program kulturnih prireditev. Pridružila se bo tudi občina Krško. Pri spomeniku v Dobravi se bo tedaj zbralo okoli 2000 otrok. Mladina bo skupaj s taborniško organizacijo do slavnostnega sprejema Kurirčkove pošte uredila prostor pri spomeniku in prostor pri Lovski koči pri Dobravi. Otvoritvenemu nagovoru predstavnika Združenja borcev bo sledil program pesmi in recitacij, v katerem bodo sodelovali pevski zbori iz kršike in brežiške občine. Pionirj*i, kri se bodo udeležili tega velikega slavja, bodo pogoščeni s partizanskim golažem. Prav tako vsi nastopajoči. Sodelovala bo budi godba na pihala. Urejanje prometa bodo 'prevzeli nase prometni organi. Predsedstvo občinske zveze mladine je že razdelilo dolžnosti vsem tistim, ki so odgovorni za organizacijo in kulturni program te velike prireditve v brežiški občini. Iz Dobrave bo Kurirčkova pošta krenila do vseh 15 odredov in 10. aprila zjutraj jo ■ GOSTINCI IN TRGOVCI se bodo morali sestati. Dan« teden so predstavniki sekcije za razvoj turizma pri občinski konferenci SZDL v Brežicah ugotovili, da s« sklepi skupščine, sprejeti na no-vembreki seji lani, zadovoljivo rešujejo. Z odlokom bi kazalo urediti le Se turistične takse in ure-diU vse potrebno za ustanovitev sklada za turizem. Člani sekcije so sklenili Ae ta mesec sklicati razgovor z gostinci in trgovci, da bi se posvetovali o možnostih za pOslovno sodelovanje oeiroma združevanje. ■ PRI STANARINAH NIC KPRKMKMB — Spričo splošne rasti življenjskih stroškov so tudi v Brežicah z zadovoljstvom sprejeli vest. da stanovalcem letos 8e ne bo treba plačevati ekonomskih najemnin. Za ljudi bi to pomenilo precejšnjo obremenitev, saj v novejših stanovanjih že zdaj marsikdo težko plačuje najemnino. ■ PREDSTAVNIKI LJUBLJAN. SKKGA dimnikarskega podjetja so se minuli teden oglasili v Brežicah, ker so se na seji skupščine dogovarjali o položaju delovnih enot. Sporazumeli so se, da bo dohodek od dimnikarskih uslug, ki ga ustvari enota v brežiški ob-čini, ostal v tej enoti. Edino odstotek za skupne službe podjetja in za sklade bo morala enota nakazati matičnemu podjetju. M BREZIftKI KOMUNISTI so v petek obiskali predavanje o * osebni odgovomosU delavcev samoupravnih sistemov. Tokrat Je predaval programer in analitik Stefan Marctjan. Predavanje bo nadaljeval prihodnji teden. ■ APRILA BO ODBOR za pri- Cravo dolenjskih izseljencev izdal rošuro, v kateri bodo opisane turistične, kulturne In druge zanimivosti šestih dolenjskih občin, ki organizirajo letošnji izseljenski piknik. Računajo, da bodo morali natisniti vsaj 2000 do 3000 izvodov, ki jih bodo delno že prej razposlali izseljencem v tujino. Skromne želje Brestaničanov Vsakod nevne malenkosti, ki občane motijo travka v JT • V J zimi trg°vini mesnici- zelenjavni TečfcJ v Ua pošti> bil ■ ^je r > nevarn°sti za živ- ^ega'so vLS0?® ,zmrzlega he na casi« drsele s stre- tei°kale rS1 Pred. vhode v kakor m^^ov°rni bodo vse- varnost ^ali P°skrbeti za kov! 0bčan°v - potrošni- 111 P« P??k0mbinatu Kr^ko ^ ^ nima Verjetno ne vedo, tomobii^ j^° vs* °bčani av- ^Javno Tr^3- prihaja->° v uočf S°vmo, mesnico ** teki. ki se fat° dosip V° 5 kolesom' pred *** io-f°Jal 2aT,postavili nobenih !f° sj!X' P°trebno bi ^viti, a 6imprej po- Prostor ^etni tr^!d zgoraJ orne-d^vju fcj^ tokali se ob Ipravcat0 tro spremeni *iič ne Dr r°' kar Pa «-?U v^ezu ^ia1?°m°re k lepšo k^noioSfSega kraja- Ker ^ometer ^ daljen le en turonov pa v da tfi ne manJka, V*10 Preve^tljf0stora ne „ čakala- . ^ko posipati. LmbuIante b?01 bre'3taniške radi vzpi1 pac^enti včasih roke kakšen V Par,i*anu telovad-nica TSŠ dnl' « ’ 1™*tu,Ti je * M?* ‘el°' in vneffn sestan- Pj-^topni. Predstavnikov STS Š«™ «- CiO n ^V dom °VOrili 23 ^to^aie Zanj° bo' fr£Š?je- v6r delovne Uk m,. *^Pravi so i v Prigod-tehniška njem ^oTetti ko bo S v ga nam rehniSki r**ce kot vCfe!^jo2aUttrednjl šoli ker Ra K^^rn v uPra- ^5 f**0 **a. lovadnic^ uPorab- časopis ali revijo. Včasih so bili vsaj stari časopisi in revije na mizi, sedaj že dolgo tudi teh nf več. Ali bi se ne dalo temu kako odpomoči? čisto skromne želje imamo. Niso potrebni milijoni za njihovo izpolnitev. Zato pač upravičeno upamo, da nam bodo kmalu izpolnjene. Prosimo! Na plesne vaje ali k maši? Mladinski aktiv v Koprivnici prireja ob nedeljah plesne vaje. Občinski komite ZMS Krško mu je pri tem priskočil na pomoč tako, da je mladim priskrbet plesnega učitelja. Ko pa so se vaje začele, so se soočili s precej težkim vprašanjem. Tam. kajšnji kaplan jim je namreč prepovedal obiskovanje plesnih vaj. Ker mladi na to niso reagirali tako, kot je pričakoval, se je obrnil na starše, naj prepovedo otrokom obisk ple-snih vaj. Da bi mladi rešili ta problem, so v dogovoru s plesnim učiteljem prestavili plesne vaje na bolj zgodnje popoldanske ure, tako da s plesnimi vajami ne ovirajo obiska pri popoldanski maši. Zaradi tega, ker mladi vedno manj obiskujejo maše, kaplan od staršev, na katere ima velik vpliv, Se vedno odločno zahteva, da bi otrokom prepovedali gbdsko-vati plesne vaje.i Take stvari bo treba reševati z vso resnostjo in odločnostjo, da si kaplani ne bodo dovoljevali mladim prepovedovati tistega življenja, ki jim v naši družbi pripada. FRANC RADEJ \AB/ BREŽICE POZOR'Kl M0T0RNIH V0Z,L £ r,7"v"' i-i. • vaša — »a»a tvt0 Kume- *« zim- ^rcnčnih** w.ntovlJOT1()- Prošnje po-‘ P°djetja v 15 dnoh po objavi Kljub mrazu za debelimi zidovi brestaniškega gradu prihajajo v muzej izgnancev skoraj vsak dan novi obiskovalci. Več se jih nadejajo v aprilu in maju, ko bodo pripeljali sem učence osnovne šole od blizu in daleč. (Foto: J. Teppey). KMET IN DELAVEC GOJITA ENAKE ŽELJE Po cesti hitreje prihaja napredek Na Kozjanskem bi dobra cesta lahko odprla lepe možnosti za turizem Stane Kranjc pride v Krško Medobčinski svet Zveze komunistov Posavje sklicuje 16. marca ob 9. uri posivet z ravnatelji šol v Krškem. Razpravo o idejno političnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja bo vodil z njimi član predsedstva CK ZKS Stane Kranjc. Hočejo vsestranskost Na Senovem pripravljajo ustanovitev mladinskega kluba. Njegova dejavnost bo zelo pestra. V njem bosta vključena marksistični krožek in aktiv mladih komunistov. Pod dežnikom kluba naj bi zaživela tudi športna dejavnost in se razmahnilo delo ljubiteljev dramske umetnosti. Cesta Senovo—Koprivnica—Kozje povezuje vzhodni in južni del Kozjanskega z železniško postajo v Brestanici in avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb. Za ta predel je to pomembna vez s svetom. Toda cesta je ozka, slabo vzdrževana in kljub temu preobremenjena s potniškim in tovornim prometom. Dnevno vozi po njej v obe smeri štirinajst avtobusov, ki že tako slabo cestišče še bolj uničujejo. Za boljšo ureditev ceste govori več razlogov. Dobra cesta bi pomagala k hitrejšemu razvoju nerazvitega Kozjanskega, izboljšala bi dostop v razvitejše kraje in omogočila redne prevoze delavcev na delo. Cesta bi lahko zelo približala kmečkemu prebivalstvu tržišče za kmetijske pridelke in odprla ti/rizmu še ne odkrite pokrajinske lepote. Na Kozjanskem imajo izredne pogoje za razvijanje lovskega in kmečkega turizma. Tam bo našel prijeten odmor vsak, kdor ljubi mir in domačnost. Kozjansko območje je odigralo pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem boju. Dalo je veliko borcev in to plačalo s požganimi vasmi. Zaslužilo si je torej vfečjo denarno pomoč, ki pa mora biti takšna, da bo omogočala napredek v teh krajih. Prebivalstvo si zelo želi, da bi skozi te kraje vodila sodobnejša cesta. Ljudje tam gori so skromni, toda ko prebirajo v časnikih, da so asfaltirali cesto zdaj tukaj, zdaj tam, se počutijo zapostavlje- & Všeč mi je, da vse povedo Ob malem jubileju Janeza Debelaka, tehnika in izmenovodje v obratu LISCE na Senovem Janez Debelak je doma iz Kozjanskega. Ko je bil dovolj star, so mu rekli, naj gre v šolo, nato pa čimprej h kruhu. Postal je tekstilni tehnik. Prvo službo je dobil v domačem kraju, v obratu celjske METKE Želel pa si je, da bi delal v podjetju, kjer je vedno kaj novega. Zelja se mu je izpolnila, ko je slekel vojaško suknjo ln se zaposlil v LISCI. To Je bilo natanko pred enim letom. Štiri mesece je delal v Sevnici, nato pa so^ ga dali za izmenovodjo v senovški obrat. Kako se počutite kot član kolektiva, o katerem gre dobro ime ne le po državi, ampak tudi po tujini? »Ponosen sem na to, da sem v LISCI, kjer pomeni eno delati in misliti po novem. Nič drugače se ne počutim kot v kakšnem zahodnoevropskem podjetju. Tam sicer še nisem bil, sem pa veliko slišal o njih. Red, disciplina — mislim, da Je to značilno zanje.« Kako se počutite sredi samih žensk? »Navadil sem se z njimi delati. Razumemo se med seboj in vse je v najlep-'šem redu.« Kaj bt rekli o ženskah kot o proizvajalkah? »Pridne so, zavzemajo se za to, da bi bil njihov kos kruha čim večji in čim boljši. Kadar se kje kaj zatakne, povedo vse na sestankih. Všeč mi je to, da vse ln brez ovinkov povedo, kar jim leži na srcu.« Ali ste zadovoljni s ku-'verto ob koncu meseca? »Sem. Mislim, da b; tako odgovorila tudi večina delavk, če bi jih po tem vprašali.« I.Z. ne in naglas vprašujejo, kako dolgo bodo morali oni čakati na to. D. DORNIK Nova plošča Bergerjev Ansambel Berger je pred kratkim izdal novo ploščo. Pošiljka prvih deset tisočev izvodov je bila povsod na mah razprodana. To je že šesta plošča priljubljenega ansambla, ki ie znan po uspešnih nastopih doma in v zamejstvu. Zasebniki ne vodijo knjig V Krškem je davčna inšpekcija lani prijavila devet obrtnikov in gostilničarje sodniku za prekrške, ker sploh ne vodijo predpisanih knjig. Nekateri opravljajo to delo, vendar tako površno, da nima nihče pravega pregleda. Kaj, če bo nesreča? Po starem krškem mestu je prehod • sicer prepovedan, toda pešci ne upoštevajo opozorila. Med njimi je tudi veliko otrok Kaj, če se bo zgodila nesreča? Kdo bo odgovoren? Dobro bi bilo če bi starš: opozarjali otroke, kod lahko hodijo in kod ne. Pa*'*p na goliufe! NI vse zlato, kar se sveti in ni vsaka trsna sadika žlahtne sorte. Kmetje v krški občini, žal, še vedno nasedajo goljufom, ki jih prepričujejo, da prodajajo žlahtne sadike, v resnici pa jim odrivajo razne srbske sorte, ki tam ne uspevajo. Nekateri so celo tako predrzni, da zahtevajo za sadiko le 80 par ali dinar kot aro, drugo pa naj bi jim kmetje plačali šele potem, ko bo trta obrodila. S takim načinom marskikoga prepričajo Informacije že desetič Vse kaže, da bodo Informaciji ki jih izdaja občinski sindikalni svet, postale nepogrešljiva oblika za obveščanje osnovnih organizacij v podjetjih. Marca je izšla že deseta številka. Prispevki v njej so zanimivi in se tokrat ne omejujejo izključno na dogajanja v delovnih organizacijah. Uredniški odbor je namreč upošteval želje po širših, splošnih informacijah. OSNOVNA ŠOLA MOKRONOG razpisuje delovno mesto ŠOFERJA za šolski avtobus Kvalifikacija: D kategorija Kandidati naj vložijo pismene prošnje s potrebno dokumentacijo do 15. marca 1970. KRŠKE NOVICE ■ DAVKI LE ZA SOCIALNE POTREBE -* Kljub razmeroma dobro razviti industriji so potrebe za socialne podpore in druge oblike pomoči v krški občini ve-like, zato ie v letofenjem proračunu predvideno za refievanje socialnih vpraSanj 2 milijona dinar, jev ali toliko, 'kot znašajo letni dohodek od vseh prispevkov na dohodek iz kmetijstva Odborniki menijo, da je ta izdatek v primer-javi s celotnim proračunom prevelik. zato so na zadnji seji skupščine predlagali revizijo socialnih podpor. ■ ISTI PREDSEDNIK — Krajevna organizacija ZB NOV Krško je pred kratkim na občnem zboru izvolila novo vodstvo. Za predsednika so udeleženci ponovno izvolili .tov. Vinka Poljanca. Organizacija je zabeležila v dosedanjem obdobju lepe uspehe. ■ KOLIKO ZA LETOVANJE? Upravni odbor počitniške skupnosti v Materadi pri Poreču je sprejel cenik penziona za letošnjo počitniško sezono. Prijavljene! nad 10 let bodo morali odšteti razen turistične takse 24 dinarjev na dan, otroci od 3. do 10 leta sta- rosti bodo lahko letovali za 13 din na dan, otroci do 3. leta pa za 8,60 dinarjev. Navedene cene veljajo le za člane počitniške skupnosti. Za nečlane in inozemske turiste bo penzion nekoliko dražji. Počitniški dom v Materadi bo odprt od 1. junija do 20. septembra. Clanl skupnosti morajo oddati prijave za letovanje počitniškemu domu najkasneje do 15. aprila. ■ LETOS PRVIČ NA IZLET — Avtobusno podjetje IZLETNIK bo 21. marca organiziralo izlet v Trst. Letos Je to prvo potovanje v to mesto. Udeleženci bodo morali plačati zanj po 60 dinarjev. ■ OBČINSKA SKUPSCINA bo letos morala dobiti sredstva za asfaltiranje ceste od Križaja do Podbočja, kjer bo za dan borca srečanje Gorjanskega odreda. ■ NA GRADNJO nove osnovne Šole se v Krškem temeljito pripravljajo. Dosedaj se je odzvalo na razpis za prevzem deia kar šest podjetij, šola bo veljala 10,5 miiljona dinarjev. ObCani bodo sabrali s samoprispevkom približno 600.000 dinarjev na leto, morda tudi 700.000 din. Za Lutrovsko klet 20.000 dinarjev Republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti je pred kratkim ugodil tu-a. nekaterim prošnjam iz sev-niške občine. Za nadaljnja restavratorska dela v Lutrovski kleti je odobril 20.000 din, za nabavo knjig v občinski knjižnioi v Sevnici 5000 din, za gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja 8000 din ter za gostovanje okteta Gallus 1000 dinarjev. Oočmaki sklad za kulturo bo moral prispevati polovico, denarja za vsako posamezno akcijo. Sevniška občina v preteklosti ni bila deležna večje republiške pomoči, sicer pa zanjo niti ni prosila. A. 2. Nova cvetličarna, ki ni samo to Celjski obrat ljubljanskega podjetja Semenarna je v nekdanji cvetličarni nasproti lekarne pred kratkim odprl ličen lokal, kjer je mogoče dobiti najrazličnejše stvari za družino in dom. Lončnice, rezano in suho cvetje, vence, semena vrtnin in poljščin (hibridne koruze austria 390 in austria 266), krmila za rejce malih živali, brikete, rudninske dodatke, celo akvarijsko opremo in ribj'o hrano, lončke, stojala, gnojila, vse to lahko kupite v tej prodajalni, ki bo gotovo razveselila kupce. Cvetličarna sprejema naročila tudi po telefonu, večje količine kupljenega blaga pa dostavlja tudi na dom. A. 2. VESTI S STUDENCA ■ AJDOVSKA JAMA — ZAKLONIŠČE? Pred kratkim je bilo na Studencu prvo predavanje o civilni zaščiti prebivalstva. Preda, val je Tone Kozmus, uslužbenec oddelka za narodno obrambo pri občinski upravi. Ker bi krajevna skupnost Studenec rada usposobila podzemsko jamo z imenom Ajdovska jama, so sklenili zaprositi jamarsko društvo iz Novega mesta, naj to jamo razišče in da strokovno mnenje. ■ GNOJIL DOVOLJ. Obe trgovini na Studencu sta ta čas do. bro založeni z umetnimi gnojili. Na zalogi Je tudi dovolj vrtnih in poljskih semen, s čimer so ljudje prav zadovoljni. V trgovini odkupujejo fižol po 4 dinarje kilogram. ■ ZA VEČJO VELJAVO SZDL. Med prebivalstvom Studenca in sosednjih vasi je bila ugodno sprejeta odločitev, da bodo prošnje za znižanje ali odpis davkov obravnavali pristojni organi na predlog krajevnih organizacij SZDL. S tem bodo te organizacije dobile še večji pomen. K. Z. - - mm ZA POMOČ KOZJANSKEMU. — V organizaciji sodelavcev revije »Tovariš« so minuli teden pripeljali v Sevnico dva kamiona posteljnine in oblek, ki so jih prispevali prebivalci Slovenije ter republiški odbor Rdečega križa. Pri razdeljevanju daril sodeluje občinska socialna služba. (Foto: M. L.). ŠE ENA RAZSTAVA V OTROŠKI GALERIJI V GRADU Svet, ki ga oblikujejo otroci Razstava otroških likovnih del, ki bo odprta do 22. marca, je'Vredna ogleda V galeriji otroških likovnih del v sevniškem gradu tokrat razstavljajo najmlajši — cicibani iz vrtcev. Naj ob tem nihče ne zamahne z roko, češ kaj pa ti zmorejo. Razstava je vredna ogleda, saj veje iz številnih risbic presenetljivi izrazna moč, povedana na zelo izviren način. Varovancem vrtca, ki še ne znajo pisati, je tak način izražanja najbliže. Podgorje: »Letos več za nas« Krajevna skupnost Zabuko-vje naj letos več denarja nameni za območje Podgorja, kjer je treba dograditi nekatere vaške poti in nasploh bolje poskrbeti za vzdrževanje in utrjevanje poti in cest, so menili na letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Podgorju. Govorili so še o nekaterih drugih problemih tamkajšnjih krajev. Za nov.e-ga predsednika odbora kra-• jevne organizacije SZDL so | izvolili Franca Pipana. SEVNIŠKI PABERKI ■ POKVARIL SE JE ODDAJNIK. Prejšnjo nedeljo so poslušalci sevniške lokalne radijske postaje ostali brez oddaje. Pokvaril se je radijski oddajnik, okvara pa Je bila težja, tako da je niso mogli pravočasno odstraniti. Zato se vodstvo postaje poslušalcem opruvičuje. ■ OBISK CEZ VSA PKICAKO. VANJA. Skoraj sto kmetovalcev se je udeležilo predavanja inž. Gvida Fajdiga, predavatelja biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je v sevniškem gasilskem domu govoril o pašnokosnem gospodarjenju na travniškem svetu. Ob tej priložnosti so vrteli tudi film o kmetijah v Mozirju, sledil pa je še nagovor s tistimi kmeti v sev-niški občini, ki so se že oprijeli novega načina izkoriščanja travnikov in pašnikov. ■ Z AVTOMOBILI NA LISCI. Ob tekmovanju za Albertov me. morial so splužili cesto do vrha Lisce, tako. da je bilo mogoče tja tudi z osebnimi avtomobili. To je velik uspeh oskrbnikov ceste, saj je bila doslej cesta vsako leto zasnežena do pomladi. Prevozna cesta je prišla prav tudi gradbenemu podjetju Zagorje, ki gradi na Lisci povsem prenovljen Tončkov dom. ■ GASILSKI TEČAJ. Predvidoma ob koncu marca bo končan gasilski tečaj za podčastnike, ki se ;;a udeležuje 35 gasilcev iz vse občine. Udeleženci tečaja bodo delali zatem še izpite. Predavanja so ob sobotah in nedeljah. ■ /BOK UPOKOJENCEV 10. MAJA. Upravni odbor sevniškega društva upokojencev je na zadnji seji sklenil, da bo letošnji občni zbor društva v nedeljo, 10. maja, ob 8. uri v prostorih gasilskega doma Odbor tudi prosi člane, naj poravnajo svoje obveznosti (članarino!), in opozarja, naj svojci preminulega člana društva takoj prijavijo smrtni primer društvu ali pa Francu 2uru v Sevnici, Cesta heroja Maroka, stolpič II, št. 1—5. ■ SLABŠE ZA POTNIKE. Ob elektrifikaciji delno preurejena železniška postaja v Sevnici Je za potnike, ki potujejo proti Tržišču, manj ugodna, kot je bila prej. Vlak se ustavlja na tiru, odmak-njenem od postajnega poslopja, ljudje pa morajo večkrat tudi skozi druge vagone, preden pridejo do svojega vlaka. To še ni vse: vlak zapelje po tirih Še nekajkrat gor in dol, preden se napoti čez železniški most proti Boštanju. ■ ZAMUDILI PRILOŽNOST. — Pomoč republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti Lutrovski kleti, knjižnici in za nekatera gostovanja kulturnih skupin doka/uje, da ima republika odločen namen pomagati kulturi v posameznih občinah. Skoda, da sevniški kino ni poslal prošnje odboru za film, ki je dodeljeval tudi pomoč kinematografom na podeželju. Letošnja pomoč je razdeljena, in ker Je že objavljen razpis za pomoč v letu 1971, bi bilo prav, da bi to priložnost izkoristili, zakaj tudi sevniški kino je v denarni stiski. SftVNISKL VESTNIK i'OOCrw?W Ob skrbnem pregledu razstavljenih del je opazna odlična vloga vzgojiteljic, ki predšolske otroke usmerjajo na pota likovnega ustvarjanja. Takšno prizadevanje je velikokrat odločilno za nadaljnji razvoj talentov. Prvotni namen organizatorjev razstave je bil prikazati razvojno pot ustvarjanja, ki jo premosti predšolski otrok. Ker je bilo dobrih del toliko, da ni bilo mogoče uporabiti togo delitev na posamezne faze tega razvoj, so organizatorji prvotni namen opustili. Otroška dela so izdelana v raznovrstnih tehnikah, ki dokazujejo, na koliko načinov znajo otroci upodobiti tisto, kar vidijo in čutijo v svojem okolju. Na eni prihodnjih razstav nameravajo organizatorji prikazati razvoj predšolskega otroka na bolj didaktičen način. Nov občinski sindikalni svet ' Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta so . izvolili tudi nov sindikalni svet. Sestavljajo ga: Viktor Auer, Sane Budna, Stane Blaznik, E!ka Grilc, Ivan Dumovič, Jože Jeke, Zofka Koren, Stanko Novšak, Bojan Novšak, Franc Ogorevc, Franc Puhner, Franc Pipan, Ivo Pinterič, Friderik Pečnik, Miha Logar, Janko Rebernik, Milka Senčar, Slavko Vilčnik, Janez Valant, Anton Zgo-nec, Maks Zemljak in Pavel Zemljak. Nadzorni odbor sestavljajo Boris Kozamernik, Zvone Mirt ln Stefan Senica. Prvi predlog občin-skeoa proračuna Čeprav je prvi osnutek občinskega proračuna za lc-tos pokazal preoejšen primanjkljaj se je predstavnikom občinske skupščine, družbe-no-političnih organizacij in TIS prejšnji teden posrečilo uskladiti dohodke in izdatke v skupni višini 8,3 mili;ona dinarjev. To je seveda šele’ prvi predlog proračuna. Po obravnavi posebne komisije in sveta za gospodarstvo In finance bodo dali predlog še na zbore volivcev, dokončno pa bo o proračunu odločala občinska skupščina na prihodnji seji. farfelta Sevniška otroška galerija se otepa še z mnogimi težavami. Organizatorji so trdno prepričani, da se bo uveljavila in izoblikovala svoj koncept. A. 2. Krmelj: lepo so praznovali 8. marec V soboto, 7. marca, je bila svečana proslava dneva žena v nabito polni dvorani »Svobode« Krmelj. Pionirji osnovne šole Krmelj so izvajali pester spored, ki je navdušil vse prisotne. Po proslavi je bil družabni večer, v nedeljo pa je KK SZDL Krmelj obdarila nad 80 let stare žene in jim čestitala za njihov praznik. Ob tej priložnosti smo videli, kako malo je potrebno, da se stari ljudje počutijo srečne, saj so vse ob-darovanke bile globoko ganjene, po licih pa so jim polzele solze v spoznaju, da niso pozabljene. V petek je imela sindikalna podružnica LISCE obrata Krmelj občni zbor, združen s proslavo dneva žena, ki je zelo lepo uspel. B. D. OB OSMEM MARCU: PORTRET REJNICE „Ne, ne zamerim jim" Angela Traven iz Sevnice si v starosti lajša samoto s spomini na vzrejene otroke Več kot 20 otrok je vzredila 79-letna Angela Traven, naturalizirana Sevničanka, doma iz Trbovelj. Presenečena je bila, ko smo z obiskom za hip vznemirili njeno mimo, ti-bo življenje, ki ji je preostalo po toliko letih skrbi za tuje otroke, ki so se že zdavnaj poslovili. »Zakaj ste, Travnova mama, jemali v rejo tuje otroke?« »Zaradi velike ljubezni do otrok, ne oziraje se na to, čigavi so.« »Imeli ste sina, povedo sosedi.« »Imela. Padel je med vojno. Od tega je že dolgo. Bolečine skorajda ni več, čeprav je bil edinec.« »So vam vzrej ani otroci hvlaležni, občutite njih zahvalo?« »Dva, trije se me še spomnijo s priložnostnim pismom. Sicer pa ne. Izjema je Helena Praznikova iz Sevnice, ki je najbližja in ki lepo skrbi zame.« »Vas boli, ker so drugi pozabili na vas?« »Ne, ne zamerim jim. Imajo svoje zivl.J e svoje skrbi. 2lvlJAx jn naprej. Tako je P sprijaznim se s0-fr »Bi jih vzeli vseen ravno bi vedeli,' da ko?« . _ . ntro)c, »Ce ne bi bilo teh bi bilo moje življenj zno. V starosti J™ / ^ vse pomeni zadošče sem naredila za te ^ vse, kar sem m#? 'g^ji ništva se ne bi tega niti v starosti, toda ne zmorem vee.« Zbirali bodo za praptf Tudi na letni konferenci ZB so sklenili z vs®j|l močmi pomagati pri gradnji vodovoda ^ Krajevna organizacija ZB na Bučki šteje vsega 22 članov, ki pa vendarle precej pripomorejo pri delu družbeno političnih organizacij v kraju. Tako so ugotavijali tudi na letni konferenci zadnj3 februarsko nedeijo. ?e na lanskem zboru je organizacija sklenila razviti svoj prapor ter začela zbirati prispevke. Zal se je posrečilo zbrati vsega 200 dinarjev, saj sta se na pismene prošnje odzvali le dve delovni organizaciji: konfekcija Jutranjka in kmetijski kombinat iz Sevnice. Na letošnji letni konferenci so zato imenovali 4-član-sk0 komisijo, katere naloge je do dneva borca zbrati ves potrebni denar. . *1^1' Na konlerenci so ^ da bodo člani ZB P° močeh pomagali pn 6 ✓ vodovoda na Bučki, važneja naloga ta ^ krajevne skupnosti. rili so se tudi 0 * f. spomenik Prvoborflds^ Saška-Devija. Za P ^ organizacije so oa Ilaša, za lajnika v Gorenca. « , RADIO SEVljt ■ NEDELJA, 15- N ;ipoved prodnima, ^ jjo« ^ čila, občinske novice sp£>re sffi&f*, dinjski nasveti „.•'/•0 Novo iz 15^ ■ (>B,)A,!^)ja Pr^V*n*<$’' sjrs rili naj8t4rejfie nov^KovcV le pripravil n*® W^%i mladinakl aK^j pr^jjnf*-^; Je na vočer P' ,^e in ^ bil ženo v go«80 JfV* trne. starejše od 4v ki imajo Sost •* fVJ ZB, na kl,t L leto«- ^,0^ J bi^avELiKi^N,fv » sM2 :t divje pr**"1, prec°J.izeiT\.0tI’, druge dal družni ,,:lJo ‘, nega urada N# ,** .. VANJA. V ^ja O M wdnj» P^jl« *■ rnil«"'" IJudJa. Z OBČNEGA ZBORA KRMELJSKIH GASILCEV Najuspešnejše leto doslej Lanske akcije gasilskega društva Krmelj so primer, kaj je mogoče narediti za gasilstvo Cea 60 članov IGD »Metalne« iz Krmelja se je udeležilo letošnjega občnega zbora, razen njih pa Je na aboru sodeloval tudi predsednik občinske gasilske zveze Jože Smodej. Kot je bilo prikazano v poročilu, je bil lanski delovni načrt povsem uresm čen: za 40-letnico demanja društva so krmeljski "as.lci dobili nove prostore, gasilski avtomobil ln moderno motor no brizgalno. K tenui s j veliko prispevali tudi z lastnim delom. Studenec: želijo posojila za obnovo Tudi kmetje iz studenškega vinogradniškega območja si želijo ugodna dolgoročna posojila za obnovo vinogradov. Ko so zvedeli, kako krški Agrokombinat podpira obnovo vinogradništva, so menili, da bi bilo zelo koristno, če bi kaj podobnega ukrenil tu di sevniški kombinat. K. Z. V razpravi so poudarjali, da mora družba v prihodnie dajati več pomoči .jajilstvu. Denar, ki se v prid požarne varnosti zbira zunaj jnsll-stva, naj dobijo gasilslca dru-štva, so dejali na zboru. Zahtevali so tudi obvezno nezgodno zavarovanje operativnih članov gasilske "»r^ani/a-cije. Na občnem zboru so govorili tudi o pomlajevanju član* stva. V ta namen bi bilo treba v prihodnje načrtneje delati s pionirji. Predsednik občinske gasil, ske zveze Jože Smodej je pohvalil velike uspehe krmelj-skih gasilcev v minulem letu. Olanl društva so to dosegli predvsem po zaslugi delavnega izvršnega odbora, ki ga vodi direktor »Metalne« Vlado Senčar. Ob koncu so na občnem zboru še sklenili, da bodo priredili poučno gasilsko ekskurzijo v večje Industrijsko središče. . B. DEBELAK lU* OBČINSKA KONFERENCA SZDL O PROBLEMIH KULTURE Kultura vzporedno z gospodarstvom Konferenca SZDL je sprejela več priporočil in sklepov, ki naj bi pripo- ^ogli, da bi v občini bolj napredovali tudi na področju kulture v seja občinske konference SZDL, ki je bila turi v marca> Je bila namenjena predvsem kul-v -m' Uvodno besedo je imel Janez Gartnar, Režimd71- Pa so sodelovali Slavko Kržan, Franc Brezovar, Jože Suhadolnik, Tone Kle-Stano n « ze ^atajc, Zofka Klemen, Branko Sladič, ecek, Ludvik Bizjak in Frane Videčnik. Letos na zalogi dovolj igorja največi? bU° zadnJa leta Se^sk^>?ra5eVanje *° te ieor « ^onipirju sor- ditev KZ T?JetoŠnj° S8r vila vSfn , ^nje priPra' na v c i ^°bčino seme-nirn; elovanju z zaseb- VeJik£mrSrji- V °kolici renca v m Sentlov' lovrencu S^adišču v šent' 80 Pr°daja po Prebran^°?ram: Seme je za saditev r»Pripravljeno menjave ° prednostih ^tovalciT6^ 80 56 Pričali Sami pre- koea * Je 553 marsi-ta ^^Priporočati ukrep 1 ^rotehničnl treba človeka, zato je ne sme-mo prepustiti tokovom, naloga družbe je, da usmerja in pospešuje njen razvoj. »Kulturna rast mora vzporedno z gospodarsko rastjo!« je bil eden od najvažnejših sklepov občinske konference. Da bi vedeli, kaj v občini hočemo, je nujen program razvoja, v katerem bo jasneje določeno mesto nekaterih že uveljavljenih kulturnih prireditev. Kulturna dejavnost mora biti v prihodnje deležna večje družbene pomoči, pri čemer so dolžne prispevati tudi delovne organizacije. Poseben pomen so na konferenci pripisovali kulturni dejavnosti znotraj krajevnih skupnosti. Te samoupravne enote, ki dobivajo vsako leto večjo družbeno pomoč, morajo v prihodnje občutno več narediti na področju kulture. kjer je pomembno mesto tudi za udejstvovanje mladine. Konferenca je precej časa posvetila tudi amaterskemu delu na področju kulture. V občini ni poklicnih kulturnih skupin, zato je amaterizem še toliko pomembnejši, po- sebno še ker pomeni aktivno obliko sodelovanja v kulturnem življenju. Ker pa je vseskozi primanjkovalo denarja, ima to udejstvovanje sorazmerno slabo materialno podlago. Konferenca je zato predlagala občinski skupščini, naj poskrbi, da bodo prosvetni domovi bolje oskrbovani in bolj izkoriščeni v kulturne namene, kar pa seve ni odvisno samo od skupščine. Udeleženci razprave so prispevali še vrsto misli o knjižničarstvu, o komercializaciji v kulturi, o slabi knjigi in reviji, ki si utira pot do vse večjega števila ljudi, o premajhni družbeni podpori, o kulturnih skupnostih itd. to pa so stvari, ki ne zadevajo samo eno občino, marveč slovensko kulturo v celoti. M. L. DAN ŽENA. Iz vseh krajev prihajajo vesti o praznovanju. Ženam so priredili proslave v Velikem Gabru, Trebnjem, na Mirni in drugod. Mladinci so se spomnili na matere partizanskih borcev, jih obiskali in obdarili s cvetjem. Na sliki: predsednik občinske konference ZMS Lojze Ratajc čestita Ani Božič z Griča pri Treb njem. (Foto: M. L.) POZABLJEN STAR LJUDSKI REK: v fona in trije vogali . . — Wa\°^nis.ki tečaj v Velikem Gabru je spet po-* a 1A :?obraževanje žensk zapostavljeno OB LETOŠNJIH KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL Bilo je premalo politične vsebine Delovanje Socialistične zveze na vasi se ne sme zožiti le na nekaj stvari, s katerimi se povečini uspešno ukvarjajo krajevne skupnosti V februarju se je v občini zvrstilo 16 letnih konferenc krajevnih organizacij SZDL, ki so svojevrsten barometer dela in problemov prebivalcev. Po udeležbi ter pozornosti, katere so bile deležne konference, je mogoče trditi, da se je predvsem v nekaterih krajih povečal ugled organizacije. Veitom ie bU v JJ&«. tečaj, gospo- pol°vici feb ’ Je v drugi 2>a 2bra?0arja 20 deklet J181, si nadelo v ^uPančičevi S* ta ™ w tpredpa- fe t" 04 bltai ^jenih ?raj 8 km ^ so Sumberka. Te. h!?e,fanie' le » ?bljublien„ ^ Jim je bilo ^ Pa % dinarJev, ne-^Predek Jnspeval center )>p gospodinjstva. P^Pravljenost h(Pr°storomna! Kljub stiski w!° in Sn.?°Sebno s ku- jnice nau^ nik°m’ 50 86 naučile veliko kori- mm ''v'- '/fiZ/gBgfe- Dobrnič: ob zadnjo zvezo Dobrnič je zgubil še zadnjo avtobusno zvezo s Trebnjim, odkar je pred nedavnim avtobus Trans-turista iz Škofje Loke, ki vozi delavce v Litostroj, odpovedal svoje usluge. Zato so na letni konferenci krajevne organizacije SZDL predlagali, naj bi avtobus podjetja Gorjanci, ki pripelje zjutraj iz Sevnice, svojo vožnjo nadaljeval še v Dobrnič. Kako bo s tem, je odvisno od izračuna podjetja Gorjancev. Prizadeti ljudje prosijo, naj bi delavski avtobus še vnaprej prevažal tudi druge potnike. Odkar se je močno povečala občinska pomoč krajevnim skupnostim, ki je v ljudeh spodbudila veliko željo po napredku, se o akcijah krajevnih skupnosti pogovarjajo na vseh shodih, pa naj ga skliče kdorkoli: Socialistična zveza, občinska skupščina ali gozdni obrat. Pogovarjati se o skupnih akcijah je sila koristna stvar, vendar pa stalno ponavljanje istih zadev na različnih sestankih vzbuja prepričanje, da se veliko govori, pa malo naredi. Naloge Socialistične zveze so mnogo širše kot na primer skrb za urejeno pot ali zagotovljen prevoz z avtobusom, čeprav so te stvari za prizadete ljudi še kako pomembne. SZDL mora postala na vasi organizacija, v kateri bodo prišli do izraza poglavitni interesi ljudi, ki pa gotovo ne obsegajo samo skrbi za poti in ceste. Primer s Trebelnega, kjer je šlo za šolstvo v tem kraju, ter v Dobrniču, kjer so prizadeti ljudje znova spomnili na podružb-ljanje gozdov, sta pokazala, kako privlačna je lahko organizacija za vse prebivalstvo. M. L. Beli grič: med najboljšimi S prispevki in skromno denarno pomočjo občinske gasilske zveze so Člani društva Beli grič zgradili nov dom in kupili motorno brizgalno. S svojo požrtvovalnostjo so se člani tega društva, ki je nekdaj samo životarilo, uvrstili med najboljša društva v občini. T. Z. Omejitev tudi za mirensko cesto Težki tovornjaki v zgodnji pomladi delajo največjo škodo po naših cestah. Tako je tudi na cesti Trebnje—Slovenska vas, kjer je bilo več poškodb cestišča, ki zaradi povečanega prometa še naraščajo. Ljudje menijo, naj bi tudi na tej cesti uvedli omejitev osnega pritiska, saj ne kaže uničevati tistega, kar je bilo narejeno z veliko truda in velikim prispevkom delovnih organizacij in ljudi iz trebanjske občine. Sodoben vrtec na Mirni Otroško varstvo v občini je te dni dobilo največjo pridobitev: na Mimi so v stari osnovni šoli dokončno uredili prostore za otroški vrtec. Preureditev je veljala okoli 500.000 novih dinarjev, stavba je opremljena zelo sodobno in bo zadostovala za dalj časa. Trenutno je v vrtec vpisanih 50 otrok, ki že uživajo sadove prizadevanja osnovne šole domačinov in občinske skupščine. Kot je bilo pojasnjeno na letni konferenci krajevne organizacije SZDL, bo znašal prispevek za enega otroka v vrtcu 100 dinarjev na mesec. Mokronog: o gradnji obeležja Na letni konferenci krajevne organizacij’e ZB so največ razprave posvetili gradnji spominskega obeležja na mokronoškem pokopališču, ki bo veljaio 15.000 dinarjev. Dve tretjini potrebnega denarja bo prispeval občinski proračun, preostali del pa bo zbrala organizacija s prostovoljnimi prispevki. Na konferenci so poudarili, da je potrebno predhodno natanko ugotoviti, katere žrtve so padle na območju Mokronoga, ker nameravajo naknadno vklesati imena ali število na spomenik NOB, ki stoji na razvalinah mokronošk-^a gradu. V načrtu je tudi, da bodo uredili okolje spominskega obeležja nad Mokronogom, kjer je počila prva partizanska puška. T. Z. TREBANJSKE IVERI Udeleženke tečaja v Velikem Gabru. (Foto: M. L.) Mokronog: dogovor za nove akcije Na letnem občnem zboru gasilskega društva v Mokronogu so ugotavljali, da niso v celoti uresničili lanskih načrtov. Letos nameravajo kupiti novo motorno brizgalno, saj stare ne morejo več uporabljati. Gasilski avtomobil še ni povsem opremljen, zato ga uporabljajo le za prevoz ljudi. V gasilske vrste so sklenili pritegniti več mladine in žensk ter navezati tesnejše sodelovanje z družbe-no-političnimi organizacijami. Dogovorili so se še za nekatere druge akcije ter podelili Francu Strelu, Francu Metelku ln Francu Florjančiču diplome za 40-letno sodelovanje v društvu. T. Z. ■ PROSLAVA DNEVA ZENA. — Krajevna organizacija SZDL Trebnje je v petek zvečer priredila proslavo 8. marca. Pred polno dvorano so nastopili mirenski pevski zbor, trebanjska godba na pihala, učenci "osnovne šole ter varovanci otroSkega vrtca. ■ knjižnica odprta pet POPOLDNEVOV. Matična knjižnica v Trebnjem Je up zadnjem sklepu sveta knjižnice odprta pet popoldnevov v tednu. Zanimanje za dobro knjigo je veliko, saj si v tej knjižnici izposoja knjige okoli 700 bralcev, v pretežni večini mladina. Zal so se knjige zadnja leta toliko podražile, da kupi knjižnica manj knjig, čeravno se občinska pomoč knjižnici delno povečuje. ■ ODDAJA »POKAŽI, KAJ ZNAŠ!« Mladinski aktiv v Dol. NemSki vasi in na Ponikvah pripravlja javno mladinsko oddajo »Pokaži, kaj znaš!« Prireditev bo v nedeljo, 22. marca, nastopile , pa bodo različne amaterske sku. pine in posamezniki. ■ PRAV BI PRIŠLA CVETLI. ČARNA. Prodajalna Mercatorja je pred praznikom žena hitro razprodala rezano cvetje, ki ga ljudje kupujejo vse več. Trebnje je najbrž že postalo tolikšno, da bi v njem lahko donosno poslovala tudi cvetličarna, posebno še, če bi prodajala cvetje tudi v nekaterih drugih krajih. ■ PROSTOR ZA UPOKOJEN. CE. Društvo upokojencev namerava Kupiti Kovarikovo hišo v Starem trgu. V njej so tri manjša stanovanja, razen tega pa bi tam imeli upokojenci tudi svoj društveni prostor. ■ SE ENA PRODAJALNA. Po daljšem dogovarjanju bodo v kratkem začeli preurejati spodnje prostore v Senicovi hiši. Niercator bo tam uredil sodobno trgovino z živili. ■ NOVE GARAŽE. Na pobudo Stanovanjskega podjetja bodo v bližini poslovnih prostorov Komunalno obrtnega podjetja začeli graditi skupinske garaže. Pomanjkanje' garaž v kraju je pr©, oejšnje, posebno še ker ob gradili blokov niso dosti mislili na garaže. TEGBANJSKEiOVICG Pridohuf ne,1lCaterim novim nja v kulturnega življe-bor liSf* občini (ta-samorastnikov, je spwLJe,m,0g'dče trditi, da v Primerjav življenje d0^jem P0***® ob-družben,-močno zaostalo za tura nrS .napredkom. Kul-^ Postaja vsakdanja po- stnega za dom. Ne morem razumeti, zakaj tisti, ki skrbijo za izobraževanje vasi, podcenjujejo gospodinjski pouk. Kmetijske šole dobivajo občinsko pomoč, gospodinjski tečaji, v katerih se izobražujejo mlada dekleta in žene, pa ne,« je dejala Francka Slak. kfi je vodila tečaj. Zena drži tri vogale pri hiši, mož pa samo enega, pravi stari ljudski rek. Kaže, da nanj pozabljamo. Ukinjena je bila gospodinjska šola na Mali Loki. nasploh smo skorajda povsem zanemarili Izobraževanje kmečkih ter drugih deklet in gospodinj. Zdaj se redko tu in tam začne kak tečaj, pa še tisti ni deležen večje družbene pomoči. Je prav tako? Obisk je ponekod presegel { pričakovanja. Letne komferen- i ce se je na Trebelnem udeležilo 160 ljudi, v Dobrniču 1 100 ljudi, večja deležba je bila 1 še v nekaterih krajih. Znova i se je izkazalo, da se ljudje < zanimajo za delo organizacije, i če pričakujejo od nje, da bo < znala prisluhniti njihovim te- i žavam in da jim bo pomaga- i la. Izrazita izjema je Trebnje, i ki je že začelo »bolehati« za boleznijo večjih krajev in s mest, kjer ljudje niso več ta- 1 ko tesno povezani med seboj, in s svojimi problemi. V Trebnjem so morali namreč Račje selo: predlog za »prenos« ceste Cesta iz Račjega sela proti Veliki Sevnici je že dalj Časa zelo slabo vzdrževana. Vozniki, ki uporabljajo to cesto, so prepričani, da bi bilo cestiSče bolje oskrbovano, če bi Komunalno obrtno podjetje Trebnje prepustilo vzdrževanje (in s tem seveda tudi denar) krajevni skupnosti. prestavita konferenco zaradi premajhne udeležbe. Izvršni odbor občinske konference SZDL, ki je na podlagi zapisnikov ter obiskov na posameznih konferencah ocenil letne konference, je ugotovil, da so udeleženci sicer zavzeto obravnavali posamezne krajevne zadeve, konference pa so, v celoti gledano, vendarle imele premalo politične vsebine, ki mora biti značilna za družbeno-politično organizacijo. Danes seja konference ZK Za danes je sklicana seja občinske konference Zveze komunistov, na kateri bodo razpravljali predvsem o mladini (izobraževanje, štipendiranje, zaposlovanje, odnos do družbeno-političnih organizacij in društev, delo v klubih, vpliv vere na mladino itd.). Komunisti bodo na seji obravnavali še zaključni račun za lani in načrt za letos, pregledali bodo izvrševanje sklepov zadnje konference, sprejeli poslovnik častnega razsodišča itd. Malo prisotnih, veliko razprave Nedavnega zbora občanov Kočevja, kd ga je sklicala 5. marca krajevna skupnost, se je udeležilo malo občanov, razprava pa je bila živahna. Največ so razpravljali o asfaltiranju ulic, gradnji vrtca, kopališču, ponovnem oštevilčenju in imenovanj ulic, odvozu smeti in smetišču ter mnogih drugih komunalnih, pa tudi ostalih zadevah. Več bomo o zboru občanov poročali prihodnjič. Mesnica in gostilna Stara cerkev je pred kratkim dobila novo mesnico, do 1. maja pa bo odprta tudi nova gostilna. Mesnico je uredil v svoji novi hiši Franc Tušek in jo dal v najem Združenemu KGP. Novo gostilno pa bo v sedanji »Metki« odprla zasebnica Anica Cerar iz Ivančne gorice. Prostore ji je dala za 5 let v najem krajevna skupnost, in sicer za mesečno najemnino 600 din in s pogojem, da bo gostilna odprta že do 1. maja letos. -š Nočitve v februarju V HOTELU PUGLED v Kočevju so februarja letos zabeležili skupno 524 nočitev (od tega 83 tujih), v istem mesecu lani pa 553 (od tega 41 tujih). Skupno število je letos torej za 29 manjše zaradi upada nočitev domačih gostov. Med tujci so letos prenočili v hotelu največkrat Poljaki, lani pa Avstrijci. OB DNEVU ŽENA V KOČEVSKI OBČINI Letos posebno slovesna praznovanja Možje so dokončno priznali praznik in obdarili žene in delovne tovarišice - Prisrčna slavja tudi po vaseh - Sodelovale so vse organizacije Letošnji dan žena so v kočevski občini proslavile žene precej lepše in bolj množično kot v preteklih letih. Tudi možje so letos kupili ženam več cvetja in daril kot v preteklih letih. Glavna proslava za žene je bila v Kočevju 6. marca v polni dvorani Seškovega doma. Na njej je govoril sekretar občinske konference SZDL Nace Kamičnik, v kulturnem domu pa so nastopili cicibani vzgojnovarstvenega Odborniki so vprašali Jože Kastelic, Predgrad: Ali se da urediti, da meja med gojitvenim lovišče n »Rog« in lovsko družino Predgrad ne bi šla po sredini nekaterih vasi? Po možnosti naj bd jo popravili v korist lovske družine, ki dosledneje plačuje kmetom škodo, povzročeno po divjadi. Mina Klarič, Nova sela: Ali se da urediti pošiljanje paketov iz Kolpske doline tako, da bi šli vseeno zvečer iz Kočevja naprej, čeprav ne bi pošiljatelji plačevali dvojne (»nujne«) poštnine? Nada Hočevar, Kočevje: Ali je cesta v Mestni log občinska in ali je predvidena o-krepitev, te ceste? Bo ta cesta dobila javne luči, ki so občani zahtevali že pred dvema letoma, in naselje vodovod? Miha Nagu, Livold: Podporniki pri dveh mostovih pokajo in lahko pride do nesreče. Kdaj bo določeno, kje bo potekala nova cesta, ker je od tega odvisno, če bosta popravljena? Naj kulturni domovi po vaseh še obstajajo ali ne? Denarja za popravila teh domov ni Bodo domove prevzela stanovanjska podjetja? Na vsa ta vprašanja bodo dobili odborniki odgovore na naslednji seji. Vprašanja so zastavili še nekateri drugi odborniki, ki pa so dobili na seji tudi že odgovore. J. P. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ PRIREDITVE V KOČEVJU — V Domu Jožeta SeAka bodo naslednje prireditve: v soboto, 14. marca, bo nastopil ansambel Frank s svojimi pevci iti Šaljivcem, v soboto, 21. marca, bo v organizaciji invalidov iz Maribora glasbena in pevska revija. Nastopili bodo »Rdeči dečki« s svojimi solisti. Vstopnice bodo prodajali v kiosku na Trgu svo. bode. ■ ■ ■ MLADI SE PRITOŽUJEJO, da hodi redno na mladinski ples mala skupina nasilnežev, ki iSčejo zdraho. Ne plačajo vstopnine ln reditelje preprosto kar odrinejo. Mladinci ne želijo z njimi prepira, da ne bi priSlo na plesu do nevšečnosti. Potrpež. ljivost pa nasilneži dobro izkoriščajo. Prav bd bilo, da bi mladini pomagali ukrotiti nasilneže pristojni organi. Le tako se bodo mladi otresli tega pritiska. Razen tega so tl nasilneži Se poročeni in nimajo na plesu mladine kaj iskati. ■ ■ ■ S PRVIM MARCEM veljajo nove postne tarife in ceniki. Skupnost jugoslovanskih PTT je izdala lično broSuro »PoStne storitve«. Na 58 straneh teveš vse, kar Je potrebno, da ne prideš v zadrego ali plačaš dodatne tarife. Brošura je v slovenščini. ■ ■ ■ KONČNO BO IMEL tu. di fotoklub primerne prostore. Člani so v domu telesne kulture dobili sobo in prostor, kjer si bodo uredili temnico. Prostori so primerni tudi zato, ker so v samem žarišču mladinskih dejavnosti. Zdaj bo Se marsikaterega pritegnilo v fotoklub. Dom telosne kulture je sedaj res pestro središče mladine. Tu so dobili svoje prostore šport in telesna kultura, šahisti, filatelisti, Avtoanoto društvo, lovci, Zveea šoferjev, ljudska knjižnica ln sedaj še fotoamaterji. Prostori doma so zavoda in učenci osnovne ter glasbene šole. Proslave so bile v skoraj vseh delovnih kolektivih. Nekateri kolektivi so imeli v dneh od 5. do 7. marca slovesnosti in pogostitve tudi v obratih HOTELA PUGLED. Po vaseh so proslave, pogostitve in obdaritve žena organizirale krajevne skupnosti skupno z družbeno-politični-mi organizacijami in šolami. Posebno slovesne proslave so bile v Stari cerkvi, šalki vasi, Zeljnah, Klinji vasi in Cvi-šJerjih, verjetno pa tudi še marsikje, vendar iz ostalih krajev nismo dobili podatkov. V Vasi-Pari je osnovna šola pripravila proslavo za domačinke in za žene iz Kuž-lja in okolice. Vendar je kulturni del proslave odpadel, ker zaradi slabo spluženih cest ni bilo pouka in so šolarji ostali doma. Žene so se kljub temu zbrale in slavile. Ob zsključku moramo ugotoviti, da se praznovanje dneva žena v kočevski občini vedno bolj uveljavlja in da ob tem prazniku niso le razne zabave, ampak tudi kulturne prireditve. Letos je bi- lo praznovanje izredno množično in prisrčno. Nepotrebne nejasnosti Snega je veliko, naročil in denarja pa malo 4. marca, ko je sneg že drugi dan neusmiljeno naletaval, smo pri Komunali Kočevje zvedeli, da je dobila naročilnico št. 8 krajevne skupnosti Kočevje za čiščenje snega po mestu. Navedena so razna območja mesta, za čiščenje katerih bo plačala krajevna skupnost. Med temi je tudi območje od trgovine »Obutev« do cerkve, vendar naj bi tu Komunala očistila le del od »Metke« do trgovine »Manufaktura«. Med tema dvema zgradbama pa je le ozka trafika. Na tem meter ali dva širokem pločniku pa je seveda le toliko snega, da bi ga nekaj dobrih,- jedcev — pojedlo! Pozanimali smo se, ka- ko je s tem naročilom še pri krajevni skupnosti. Zvedeli smo, da so dali naročilnico za čiščenje snega na štirih območjih mesta, kjer je čiščenje najbolj nujno. Za ostala območja bodo dali naročilnico kasneje. Krajema skuptiost ima za vzdrževanje cest in ulic malo denarja, zato mora z njim preudarno gospodariti. Za omenjeni odsek pa je mišljeno čiščenje vključno »Manufaktura« in »Metka«, ker je prav tu prometno ozko grlo. Vendar bi bilo prav, da bi se obe strani jasneje dogovarjali, se pravi tako, da bo izvajalec vedel, kaj želi naročnik. S SEJE PREDSEDSTVA ZM KOČEVJE Klub imajo, denarja za opremo pa še ne Za pomoč so zaprosili občinsko skupščino - Pred otvoritvijo kluba bodo pogledali, kako dela mladinski klub v Idriji - V kratkem posvet o kulturni dejavnosti v občini, ki ga sklicuje mladina Na nedavni razširjeni seji predsedstva občinske konference Zveze mladine Kočevje so se mladi pogovorili o programu dela za marec, o pripravah na proslavljanje meseca mladosti, delu klubov, sklepih ^ zadnje problemske konference, ki je bila v Ljubljani, in drugem stalno zasedeni od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer, čeprav so ne. kateri trdili, da je dom prazen. ■ ■ ■ VOZNIŠKI IZPITI so zaradi skrajno slabega vremena prekinjeni. Nemogoče je namreč izvesti praktični del izpita. Do sedaj je že okoli 80 kandidatov pismeni izpit dobro opravilo in čakajo na izpit iz vožnje. Zdaj so tudi pismene izpite začasno prekinili. ■ ■ ■ NOVE KNJIGE V KNJI2NICI: Cankar Iz.: Lepo. slovje, eseji, kritike; šumi: Arhitektura 17. stoletja na Sloven. »kem; VVolfe: Ni poti nazaj; Kafka: Amerika; Bor: Pesmi za Manjo; Zgodovina slovenskega slovstva; GGck: Vsa čuda sveta; Ver. binc: Slovarček tujk in kratic; Traven: Zaklad Sierra Madre; Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica; Kotnik: Po domovih naših pisateljev; Diiniken: Spomini na prihodnost; Žlebnik: Psiliolo. gdja otroka in mladostnika, I., II., III.; Suhodolčan : Rumena podmornica; Ingolič: Deklica iz Chicaga; London: Beli očnjak; Albreht: ABC; Janikovsky: Din ln Dan; Pavček: Strašni lovec Bumbum; Finžgar: Pod svobodnim soncem I., II.; Lobnik: Mia. de trave. ■ ■ ■ IN SE ENA — Kljub novemu snegu se pozna, da bo kmulu pomlad, kar si nekateri obiskovalci doma telesne kulture izposojajo (po domače povedano: kradejo) cepiče ln s tem poškodujejo cvetice. Za dve ženski so že ugotovili, da 9ta večkrat prišli tako do cepičev. Tudi lani sta Jih pobirali isti ženski kar iz lončkov ln zabojčkov z oken. Ker sta se. daj znani, ju bo uprava doma terjala za odškodnino. Ce s svojo nesramnostjo še ne bosta odnehali, Ju bomo dali s celimi Imeni v časopis, kakor tudi vse ostale, ki Jih bomo dobili pri tem »kulturnem« delu. Sklenili so, da bodo v marcu pripravili statut in program dela mladinskega kluba v Kočevju. Nekaj kočevskih mladincev bo obiska- lo mladinski klub v Idriji, ki dela zelo uspešno. Izkušnje idrijskih mladincev nameravajo nato uporabiti pri delu kočevskega kluba. Mladinci so zdaj dobili prostore za svoj klub, vendar jih ne bodo mogli uporabiti, če ne bo dovolj denarja, da bi ga primemo uredili in opremili. Zaradi tega so že zaprosili občinsko skupščino Hitimo pametno! Rok za uskladitev samoupravnih aktov v delovnih organizacijah bo kmalu potekel. Čeprav je rok kratek, bi morali po mnenju mnogih delavcev v kočevski občini posvetiti več skrbi izdelavi novih osnutkov. Površna priprava samoupravnih aktov in hitro sprejemanje imajo mnogokrat usodne posledice. Zato menijo delavci, naj bi vnesli v te akte tudi določbe, da bi imeli del odgovornosti tudi tisti, ki so te akte pripravili. Tudi v prihodnje bi morali samoupravno zakonodajo, ne oziraje se na čas nenehno dopolnjevati. Le tako bodo samoupravni akti dosegli svoj pravi namen. - S lahek Na posebno vrste zabave so se spomnili pred kratkim v nekem manjšem kočevskem podjetju. Preden so šli dopoldne na malico v bližnjo gostilno, je nekdo izzival: — Kdor gre od podjetja do gostilne bos, mu plačam liter vina. Vendar mora hoditi počasi. Prostovoljec se je hitro našel in na splošno veselje ostalih bos krenil po snegu do gostilne. Ko je pogoje stave izpolnil in dobil liter vina, je priznal: -— Tako hitro in lahko nisem zaslužil jurja. (Liter vina stane namreč 1000 dinj No, pa naj še kdo reče, da je v Kočevju premalo zabave! za 20.000 din dotacije za ureditev kluba in še nadaljnjih 24.000 dm za izpolnjevanje letošnjega programa dela občinske konference Zveze mladine. Na seji so tudi sklenili, da bodo s prostovoljnim delom napravili tisto, kar lahko store sami. Nadalje bodo v tem mesecu, če bo dopuščalo vreme, obiskali tudi rtfekatere oddaljene vaške mladinske aktive. Zdaj namreč dobro delajo predvsem aktivi v delovnih organizacijah ter v mestu in bližnji okolici, ki jih člani predsedstva lahko obiskujejo. Za obisk ostalih vaških aktivov pa doslej predsedstvo ni imelo denarja. V marcu bodo pobrali še članarino in organizirali predavanje o sovjet-sko-ameriških odnosih. Program prireditev za mesec mladosti, se pravi za maj, še niso sprejeli. Dogovorili pu so se, da bodo prireditve nekoliko drugačne kot v pre- fciklih letih. Med novosti sodijo tekmovanja učencev poklicnih šol, ki jih nameravajo prirediti v nekaterih delovnih organizacijah, in podelitev priznanj občanom, ki so v preteklosti najbolj prizadevno delali z mladino, najboljšim učencem, zaslužnim mladim družbeno-političnim delavcem in članom samoupravnih organov ter drugim. Na seji so se pogovorili še o drugih svojih zadevah (na primer; da jih v delovnih organizacijah ne puščajo radi med delovnim časom na rasne konference in druge sestanite) ter sklenili, da bodo 19. marca sklicali posvetovar nje o kulturni dejavnosti v obč;ni. Nanj bodo povabili tudi kulturne delavce in druge. J. P. Obdarili so stare in bolne Prvič pripravile proslavo vse organizacije V Stari cerkvi pri Kočevju že dolgo ni bilo tako lepe, prisrčne in množične priredi-tve kot ob letošnjem dnevu žena. V soboto popoldne je bila dvorana prosvetnega doma, ki ima 240 sedežev, nabito polna in je moralo okoli sto ljudi stati. V kulturnem delu proslave so nastopili cicibani iz vrtca, učenci osnovne šole, mladinci in tudi žene. Posebno pri-zzdevm in zaslužni za uspeh proslave so bili prosvetni delavci, ki zaslužijo posebno pohvalo. Proslavo je organizirala krajevna skupnost v sodelovanju z organizacijami SZDL, ZB, RK. Zvezo mladine in kolektivom osnovne šole. Ob tej priložnosti so obdarili tudi 120 žena, starih nad 60 let in bolnih. Darila so bila sicer skromna, vredna 10 dm, vendar dana z ljubeznijo. Za obdaritev so prispevale denar vse krajevne organizacije in trgovina. Po proslavi in obdaritvi so imele žene zabavo, za katero so prispevale same po 10 din. Tokrat se je zgodilo prvič, da so pripravljale proslavo dneva žena vse krajevne organizacije. Doslej jo je običajno organiziral le Rdeči križ. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Še nekaj misli o naših cestah Iz razprave o cestah v kočevski občini T Stnne Lavrič, sekretar občinske konference Zveze komunistov Kočevje: Slabo vzdrževane in nesodobne ceste v naši občini postajajo že politični problem. Občani in komunisti hočejo vedeti, koliko denarja se v občini zbere za ceste in kako je porabljen. In/. Alojz Ušaj, Cestno podjetje Novo mesto: Merila za točkovanje cest imajo nekatere pomanjkljivosti, ki pa se nato odražajo na vseh naših cestah, kar pošteni, še gledamo celovito, ob drugačnih merilih ne bi bilo stanje naših oest nič boljše. Denarja za ceste je premalo. Ne strinjam se, da so Jcočevske ceste slabo vzdrževane, res pa je, da so slabe, ker so bi-le grajene za drugačna vozila in za manjšd promet. Zimska služba na oesiti proti Osilnici Je letos boljša ... Več medklicev: Ne poznate pravega stanja na terenu! Av- tobusi so to zimo res lahko vozili po tej cesti, osebni avtomobili pa ne! Zdravnik ni mogel obiskovati bolnikov, ker je zaradi slabo splužene ceste njegov fičko obsedel v snegu! Inž. Dušan Oražem, odbornik: Ce obstaja enoten narčt za posodobljenje slovenskih cest, ga dosledno izvajajmo! Prepričan sem, da bi s posodobljenjem ceste do Broda na Kolpi razbremenili cesto na morje prek Postojne. Stanc Ocepek, predsednik zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, predsednik medobčinskega cestnega sklada direktor AVTA KOČEVJE: V kočevski občini krožijo uradne in neuradne govorice, da imajo ponekod asfaltirane ceste že v vsako vas, v naši občini pa ni skoraj nič asfalta. Nekaj smo tudi sami krivi. Taktično Je bilo zgrešeno, ko se pred leti nismo vključlli v medobčinski cest. ni sklad, zato je bila kočevska izločena iz načrtov tega sklada .. V načelu je treba spremeniti politiko do vzdrževanja cest in do porabe denarja, ki ga v raznih oblikah prispevajo vsi lastniki motornih vozil. Andrej Klun, podpredsednic občinske skupščine: Ce bomo sprejeli stališča republiškega cestnega sklada, potem ne bodo naše ceste niko- li dosti boljše. Zdaj uresničujemo še tisto, kar smo zgradili v stari Jugoslaviji. Ce delamo tako, nd prav. Nafta stališča so za nekoga boleča, za nas pa rešitev. Miro Heglcr, predsednik občinske skupščine: S to sejo razprava o naših cestah ni zaključena. Na zborih volivcev bomo spet govorili o njih. Zahtevali bomo In ne več prosili, naj se razmere v zvezi z našimi cestami spre-meno. J P. Kako prodati podržavljeno? Podržavljeno zemljo naj bi prodajali le na javni dražbi — Kaj bo z lokali? Vračilo, oziroma pravilneje prodaja zemlje, najožjim sorodnikom bivših lastnikov domačij, ki so jim bile po vojni zaplenjene zaradi sodelovanja z okupatorjem, je zelo občutljiva zadeva. Nekaj primerov take prodaje na Slemenih je med ljudmi zelo vzburkalo kri, posebno potem, ko so ljudje zvedeli (to velja predvsem za zadnjo prodajo), da je bila kupnina za prodano zemljo z gozdovi vred nizka. Novi lastnik bo lahko v desetih letih samo iz gozda iztržil toliko, da bo plačal ves dolg, nekaj denarja pa mu bo še ostalo. Ne gre za to, da zemljišča, last SLP, ki ne pridejo v poštev za obdelavo v družbenem sektorju, ne bi smela biti naprodaj,, kar velja posebno za višinske predele. Praznovanje dneva žena Večina delovnih organizacij in ustanov v ribniški občini je poredila v počastitev 8. marca svojim delovnim tovarišicam prigrizek s tovari-Škdm srečanjem. V Domu Partizana v Ribnici je bila 6. marca svečana proslava v počastitev dneva žena. Proslave so bile tudi v šolah. Letošnje praznovanje 8. marca je bilo kot vsa prejšnja leta zelo prisrčno. Tudi partizanske matere in vdove, Članice ZVVI, so bile letos lepo pogoščene. -r Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Kočevje: Ribnica: (cene v din za kg> 0,90 0.80 4^0 4,30 2,80 2,80 2,80 2,80 4,40 4,60 4 40 4,60 Ljudem ni prav, če cena za odkup teh zemljišč ni prava. Ta zemljišča naj bi prodajali na javni dražbi. Gozdov, last SLP, naj ne bi prodajali. Pa še nekaj povzroča v Ribnici že dolgo precej prahu: podržavljeni lokali. Bivši lastniki pritiskajo na občino, pa tudi na druge, višje organe, naj bi jim vrnili lokale, ki so bili včasih njihova last. O tej zadevi so si odgovorni ljudje že dostikrat belili glave, toda rešitev še niso našli in je tudi ne bo mogoče hitro najti, ker vprašanje ni preprosto. -r ' (Si ^ - --------------------------- Tri kilometre od Sodražice je vas žigmarice, kjer sta dve lepo urejeni gostilni. V gostilni »Pri Pogorelcu« se zbirajo navdušeni šahisti, hudi dvoboji pa pritegnejo dosti gledalcev. (Foto: F. Modic). S POSVETA RIBNIŠKIH GOSPODARSTVENIKOV Tudi letos pričakujejo rast gospodarstva _______1«; ustavnim rlostavkr>m Po- Lani so vsa podjetja uspešno gospodarila - Veliki načrti INLES: v petih letih 300 milijonov din proizvodnje - Razmišljanja o poslovnem sodelovanju ali združitvi trgovine z močnejšim podjetjem Na pobudo občinskega komiteja Zveze komunistov je bilo 4. marca v Ribnici posvetovanje vodilnih ljudi iz delovnih organizacij ribniške občine in predstavnikov občinske skupščine. Na njem so razpravljali o dosežkih delovnih organizacij lani in načrtih za letos. krompir sveže zelje kislo zelje kisla repa ohrovt cvetača ližol v zrnju Čebula Česen solata Špinača korenje peterSilj zelena radić por jabolka hruške grozdje limone pomaranče banane ananas jajoa (cena za kos) 5,65 do 6.70 6,00 in 7,00 3,95 in 4,40 4.60 13,20 13,00 5,80 in 11,50 10,00 7.10 7,30 2.20 in 4,70 2,20 6.00 in 10,00 6,00 3.00 — 16,60 - 3.00 4,30 2.10 do 3,00 2,00 3,40 4,60 5.20 4,80 4,90 in 5,30 5,‘JO 5.00 in 5,60 5.30 6,30 7,00 0,75 6,20 7,50 0,75 in 0.90 Ugotovili so, da so vse delovne organizacije uspešno zaključile lansko poslovno leto. Tudi za letos predvidevajo nadaljnji porast proizvodnje. Obširno so razpravljali o proizvodnih programih posameznih delovnih organizacij. Letos torej lahko pričakujemo nadaljnjo gospodarsko rast v vseh , podjetjih, predvsem pav največjem podjetju v občini, se pravi v INLES, pa tudi v RIKO in nekaterih drugih. Pogovarjali so se tudi o srednjeročnih programih delovnih organizacij. Naj omenimo samo INLES, kjer nameravajo povečati proizvodnjo do leta 1975 na 300 milijonov dinarjev. Predvideli so gradnjo nove tovarne za izdelavo vrat, za kar bodo potrebne investicije v višini 50 milijonov din. Tudi RIKO namerava znatno povečati proizvodnjo. Razpravljali so nadalje o bodoči usmeritvi ribniške kmetijske zadruge; o delu trgovskega podjetja »Jelka« in možnostih za poslovno sodelovanje ali za morebitno združitev s kakšnim večjim trgovskim podjetjem iz Ljubljane; o stanovanjskem pod- jetju in načrtih nekdanje opekarne, ki je bila novembra lani žrtev požara; o PLE-TILNICI iz Sodražice in nje-nih načrtih za nadaljnji razvoj; o gozdnih obratih Ribnica in Grčarice in o ostalih obratih, katerih podjetja imajo sedež izven občine. Obširno so razpravljali tudi o samoupravnih aktiv delovnih organizacij v zvezi s 15. ustavnim dostavkom. Pokazalo se je, da je bilo posvetovanje zelo koristno. -r Sclze v očeh žena Krajevne organizacije Zveze vojaških vo/nih invalidov so za praznik žena pogostili žene. Posebno lepo je bilo na praznovanju v Sodražici, kjer so ženam čestitali predstavniki občinskega odbora ZZB NOV in občinske skupščine. Zenske so imele solze v očeh zaradi tolikšne pozornosti. -r Krajevnim skupnostim več pristojnosti • —— — Krajevna skupnost Sodražica predlaga, da bi ustanovila svoje gospodarske enote - Brez denarja tudi ni samouprave - Slaba udeležba Kot na skoraj vseh zborih občanov, tako so tudi na zboru občanov v Sodražici zahtevali, naj se krajevnim skupnostim zagotovi stalna materialna osnova. Hkrati naj dobi novi statut občinske skupščine Ribnica obširij^jša določila o nalogah, pravicah in dolžnostih krajevnih skupnosti. ČREPINJE IZ LONČARIJE ■ Z blagohotnim dovoljenjem Uredništva uvajamo novo (bolj ali manj občasno) rubriko »ČREPINJE IZ LONČARIJE« kot dopolni-lo ribniškim Zobotrebcem, v njej pa bomo poskušali slediti utripu življenja! delu, željam in občanov v tistem delu ribniSk* občine, ki že dolgo nosi pridevek »LončariJa«, to Je območje nekda-nje dolenjevaške občine, črepinje so tako kot zobotrebci navadno ostre, ošiljene in se zaradi nepaz-IJivosti .lahko tudi kdo porete z njimi. Upajmo, da se z našimi črepinjami, čeprav bodo včasin ostre, no bo nihče porezal, P0™*: Rale pa naj bi tudi reševati bolj ali manj pereča lokalna vprašali ZBOR VOLIVCEV — Minuli Čotrtok Je bil v Dolenji vasi zbor volivcev, točneje, shod štirinajstih občanov, katerega sta se udo-ležlla tudi ribniški župan in direktor Komunale. Zbor Je pokazal že velikokrat ugotovljeno res. nico, da občanov tovrstna dejavnost čisto nič ne zanima, za vogali in v gostilnah, kakor Je ugotovil odbornik France Trdan, pa znajo kritizirati in so polni )epth Pripomb in načrtov. Predvsem pa na zborih volivcev in sploh v življenju kraja pogrešajo prisotnost mlajših, ki sc razen s službo ne Ukvarjajo z ničlmor, kot bi bili zgolj slučajni gostje v naselju. ■ OH, TI PRIKLJUČKI! — kočevska cesta Je izpolnila Sesti Rojstni dan, postala Je stara in Ponekod že kar novama, prav tako pa stare obljubo o uroditvi cestnih priključkov. V Dolenji va-sta dva: na križišču proti Ra- kitnici in proti Lipovcu. Med cesto m asfaltiranimi vaškimi ulicami zijajo globoke makadamske luknje, katere cestno podjetje že lep čas obljublja urediti. Neurejeni priključki močno ovirajo dostop na cesto, kar je nevarno predvsem za vprežno živino. Ob-ljube iz prejšnjih let so ostale tudi za letos in pred pozno jesenjo verjetno spet ne bo nič, ker podjetje nima denarja. Čudno, da ga v Šestih letih še niso mogli zbrati! ■ »MERCATOR STACUNA« — »Koku, de žje pousuod stoji?« pravi TV reklama za »Mercator štaclino«. Čeprav so si izposodili ribniško narečje, prav v tej dolini še ni Mercatorjeve trgovine. V Dolenji vasi menijo, da vsaj Se ena trgovina njihovemu kraju ne bi škodila, saj ima precejšnje zaledje le eno, pred vojno pa so bile štiri. Je pa zato na tem ob-močju kar pet gostiln! Na zboru volivcev so predlagali, naj krajevna skupnost stopi v stik z enim od trgovskih podjetij, če bi bilo pripravljeno tu odpreti trgovino. Konkurenca pravijo, ne bi škodila. ■ AVTOBUSNO POSTAJALI«. CE — Krajevna skupnost bo poskusila urediti na odprtem avto. bušnem postajališču čakalnico, pri čemer naj bi sodelovali tudi ob-čani iz Blat in Rakitnice. Posebno pozimi je tu silno neprijetno čakati avtobus, tako m odrasle kot za otroke, ki se vozijo v Solo v Ribnico ali domov v Grčarice. Občani naj bi, kakor navadno, prispevali vsaj nekaj, bodisi les ali denar. -vcc Zbora občanov v Sodražici, ki je bil 27. februarja, se je udeležilo komaj 10 odstotkov vpisanih volilcev ali za dobro polovico manj kot decembra lani. Zbor volivcev je obravnaval predlog oblikovanja in uporabe sredstev skladov občine ter predlog proračunskih dohodkov in izdatkov občine za letos. Zbor občanov je sprejel naslednje kritične pripombe in priporočila za občinsko skup. ščino: B Prenizko odmerjena sredstva za potrebe krajevnih skupnosti. | Gasilska društva naj dobe več denarja. ■ Zastarele obveznosti proračuna iz gospodarskih in negospodarskih investicij je treba prenesti na tiste, ki imajo od njih koristi. V zaključnem delu je zbor občanov razpravljal tudi o predvideni notranji ureditvi krajevne skupnosti Sodražica, ki naj bi imela v svojem sestavu poslovne enote gospodarskega značaja. Krajevna skupnost, ki bo imela svojo materialno osnovo, bo imela šele pogoje za urejanje vseh družbenih potreb na svojem območju. Košmrlj predaval v Ribnici V domu Partizana v Ribnici je bilo zanimivo preaa* vanje znanega zunanjepoliričnega komentatorja ljub. inskega radia, Draga Košm.ija. Predavatelj je na prijeten način povedal mnogo zanimivosti s področja zunanje politike in dogajanj v svetu. Predavanje je poslušalo pre- 1 cej ljudi. -r Potreben je stalen zdravnik V Loškem potoku so brez zdravnika, ker je dosedanji odšel drugam. Začasno so uredili zadevo tako, da pride trikrat na teden v Loški potok dr. Ciril Kumelj iz Sodražice. To pa j’e le začasna rešitev. Nujno je, da Potočani čimprej dobe stalnega zdravnika. -r ORTNESKI POROCEVALEC ■ H ■ SPOMENIŠKO in stanovanjsko vprašanje borcev bo pravično rešeno, saj so za ta namen zbrani lepi denarci, so ugotovili na občnem zboru ZZB Ribnica. Pogovorili so se še o večjem sodelovanju z mladino in o pomnožitvi naših vrst z borci in svojci, ki še niso člani naše organizacije. Poudarjeno je bilo tudi, da se borci-partizani premalo zavedamo, da smo dolžni sodelovati vsepovsod, tudi na zborih volivcev. To je pokazal zadnji zbor* volivcev v Ribnici. Izvoljen je bil nov odbor, za predsednika pa Slavko Felicijan. ■ II ■ NEKAJ NI V REDU Z vaškim pluženjem. Kar dobro so začeli to zimo, sedaj pa so prenehali Poljanci plužiti s konji. Pluženje je prevzel traktorist iz Poljan. Ljudem ni všeč, da pluži le od gornjega konca vasi, kot pravijo, od »predsednika«, nato skozi ovinek proti Ortneku, za dolnji konec pa se ne zmeni. Tudi Dule so pozabljene in si moramo samo pol kilometra dolgo pot od glavne vaške poti IV. reda sami očistiti. Sedanji način pluženja nam je všeč, vendar naj plužijo vsa vaška pota. Ce ni za ta posel dovolj denarja, naj skupnost uvede samoprispevek, ki bi ga vaščani verjetno radi plačali. Pogovoriti se moramo, pa bo šlo tako, da bo za vse prav! ■ ■ ■ VAŠKE TRAGEDIJE — Je že taka navada, da se mora vsak izredni dogodek končati in zaliti v gostilni. Današnje življenje pa ne dovoljuje dolgega pi-rovanja in zapravljanja denarja. Vendar se v nekaterih krajih ljudje tega običaja še krčevito držijo. V razgreti družbi pride običajno do neumnega pregovarjanja, razkrivanja starih grehov in očitkov, ki so upravičeni ali pa ne. In na koncu popivanja pride navadno do fizičnega obračunavanja. Bolnišnica, zdravljenje, žalitve... vse to pa je danes tako drago, da bo marsikoga še dolgo bolela glava. V. P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI PO ZBORIH VOLIVCEV V OBČINI RIBNICA Kmetje slabi plačniki Občinski proračun za 13 odstotkov večji V minulih dneh so bili v ribniški občini zbori volivcev. Udeležba je bila različna: ponekod boljša, drugje slabša. V večini krajev so imeli zbore volivcev skupno s krajevnimi konferencami SZDL. Zadeve, o katerih so razpravljali na zborih, so bile različne. Obravnavali so vse, od komunalne dejavnosti do drugih vprašanj, kot so šolstvo, zdravstvo, modernizacija ceste, ki bo povezovala Ribniško dolino z Notranjsko, ter drugih stvareh. Najvažnejša točka zborov volivcev pa je bil predlog proračuna občinske skupščine Ribnica za letos. Skupni proračunski dohodki občine bodo znašali 5,720.000 din. Od tega je določeno za osnovno šolstvo 1,910.000 din. To je dohodek temeljne, izobraževalne skupnosti Ribnica. Proračunski dohodki bodo za 13 odstotkov večji v primerjavi z lanskim letom. Večji proračunski dohpdki ne bodo odraz večjih davčnih obremenitev, temveč predvsem večje gospodarske moči. Kmetje bodo plačevali davke v isti višini kot lani. Potrebno pa je poudariti, da je skoro tretjina kmetov slabo poravnavala davke, saj je bil lanski plan dohodkov iz kmetijstva dosežen le z 71 odstotki. -r ■ ■ ■ VELIKO N E VŠEČNO-STI je prizadejal zadnji sneg. Zapadlo ga je toliko, da je avtobus na progi Trava—Loški potok—Sodražica moral za nekaj dni ostati doma in seveda tudi potniki. Komunala je imela veliko dela s pluženjem občinskih cest. Delali so skoro nepretrgoma, da so odprli kraje svetu. Upamo, da tako velikega »blagoslova« z neba v tej zimi ne bo več. ■ ■ ■ O RAZDEJANJU CESTE med Žlebičem in Dolenjo vasjo smo že poročali. Tudi del ceste med Žlebičem in Zapotokom, ki je bil zgrajen pred leti, kaže nevarne razpoke. Zato bo potrebno tudi ta del ceste spomladi popraviti. ■ ■ ■ PRED DNEVOM ZENA je bilo v ribniški Vrtnariji precejšnje povpraševanje po nageljnih. Veljali so 3 do 3,50 din. Sicer >3 so bili cvetovi, ki so bili res Jepi, vredni tega denarja. Marsikateri mož pa je ženi poklonil razen rož tudi praktično darilo. ■ S m MED POZNAVALCI VIN. SKE KAPLJICE gre glas, da točijo najbolj pristno vino pri Ul-čarju, Cenetu in Pildarju. Toda najbolje je, da se o tem vsak sam prepriča. Vsekakor pa drži, da točijo v ribniških gostiščih boljšo pijačo, kot so jo pred leti. Pa tudi izbira alkoholnih m brezalkoholnih pijač je večja. ■ ■ ■ ČUDNA NASPROTJA so v Ribnici: pred nekaterimi stavbami lahko vidiš avtomobile na prostem, lani zgrajene garaže Sta-novanjskega podjetja pa so baje prazne. Govore, da je najemnina za garaže prevelika. Ali m škoda uničievati avtomobile na dvoriščih? -r ■ ■ ■ REKLAMA ALI ZOBO. TREBČI — Kaže, da se nekateri proizvajalci ribniških zobotrebcev na vso moč trudijo, da delajo reklamo raznim zasebnim obratom, posebno gostinskim. V zadnji številki smo aopet zasledili dve taki reklami. ■ ■ ■ O LESENIH PLOTOVIH za ribniško pošto je bilo mnogo govora tudi na zadnjem zboru volivcev v Ribnici. Sklep: vse ploto-ve za pošto je treba odstraniti! ■ ■ ■ NE ZASLUZIJO — Prebivalci Kolodvorske ulice, Prija-teljevega trga in šolarji verjetno ne zaslužijo, da bi jim preplužili dohode, saj morajo gaziti kar v celo. Kaže, da komunalne usluge v Ribnici popuščajo v kakovosti. ■ ■ ■ KUPI SNEGA se zopet grmadijo na avtobusni postaji. Kaže, da se odgovorni tovariši ne vozijo z avtobusi, ker jih ne vidijo. Sneg zelo ovira potnike pri vstopanju in izstopanju. ■ ■ ■ PRAVIJO, DA SO ob urejanju Bistrice speljali opekar-niški potok tako, da se steka v Bistrico. Tako polni Bistrica po-tok že ob najmanjšem naraščanju. Seveda je potem razumljivo, da zaradi nestrokovnega dela voda poplavlja stadion in celo Mlako. ■ ■ ■ na ZADNJEM ZBORU VOLIVCEV v Ribnici so obljubili, da bodo v bodoče temeljiteje ob-veščali občane o zboru, ker pravijo, da sfe bo za to zavzela tudi krajevna skupnost. -X- i Be'čevima srečno Ivan in Ana Kobe, po domače Belčeva, iz Vu-kovcev 50 let poročena Jubilant je dopolnil 84 let, njegova družica pa 68 let. Vedno sta bila skromna, delovna in potrpežljiva. Kljub težavam in naporom ter skrbi za družino sta bila zmeraj nasmejana. Imela sta četvero otrok. Vsi so pridni in dobri gospodarji. Poleg trdega dela na kmetiji je Kobetovo družino že od nekdaj preveval revolucionarni duh. Jubilantov oče je bil prvi vodja upora proti nekdanjemu jugoslovanskemu režimu leta 1919, ko so viniški kmetje odvrgli kralja in proglasili republiko. Naprednega prepričanja sta bile tudi sin Ivan in vsa njegova družina, ki je v času NOB aktivno delala za NOB. Vrata Kobe-tovega doma so bila vedno odprta partizanom. Ob praznovanju na matičnem uradu je bila poročna soba skoro premajhna za vse sorodstvo, znance in prijatelje, ki so prišli jubilantoma čestitat. Kobetoma so voščili tudi predstavniki občinskega in krajevnega odbora ZZB NOV. FRANC PAVLAKOVIC Prvo predavanje v mladinskem klubu V Črnomlju je mladinski klub lepo zaživel. Pred kratkim je imel tudi prvo predavanje: Stanko Klepec je govoril o belokranjskih kraških jamah, predavanje pa je spremljalo več lepih barvnih diapozitivov, škoda, da je bilo zbranih samo 20 mladih ljudi Tisti, ki so prišli, so bili zelo zadovoljni. A. L. Stoletnici so čestitali Marija Špehar iz Dečine pri Starem trgu, ki je bila 27. februarja stara 100 let, je za rojstni dan doživela veliko presenečenje. Na dom so ji prišli čestitat predstavniki občine Črnomelj in predstavniki krajevnih organizaovj iz Starega trga, obiskali pa so jo tudi vsi šolarji z učitelji vred iz Starega trga. Občina je stoletnici odpisala 1.150 din zaostalega davka, razen tega so ji dali še 300 din. Rdeči križ in krajevna skupnost pa sta ii podarila vsak po 100 dinarjev. Solarji so jd zapeli več pesmi in ji izročili skromno darilo. Vsekakor lepa pozornost, ki zasluži vsako pohvalo! '/*> ' •' V ’ f Nihče se ni tako izkazal... ------------------------------------- Nakladač Milan Lovšin je presenetil vso Belo krajino z 10.000 din posojila za modernizacijo železnic - Možak pa ima še en rekord: s kolesom je potoval od Berlina do Gradca V nedeljo, 8. marca, je bilo v Crmošnjicah prvenstvo črnomaljske občine v vele* slalomu za cicibane, pionirje in mladince. Večina tekmovalcev je vozila dobro; posebno pa so se odlikovati (od leve proti desni): MILAN SAJE, ALOJZ FABJAN, BOGO ŠUTEJ, TATJANA ŠEBENIK in MARJAN MIHELIČ. Več o tekmovanju lahko berete na športni strani. Pri zadrugi se je lani pokazal dobiček! Sanacijski program kmetijske zadruge Črnomelj je uspel - V letu 1969 so ustvarili 64.085 din dohodka za sklade - Ni govora o likvidaciji! Letos pričakujejo še veliko boljše poslovne uspehe V letu 1968, kritičnem za črnomaljsko zadrugo, so sprejeli sanacijski načrt, ki so ga nato vestno in v celoti uresničili. Da so bili začrtani ukrepi pravilni in utemeljeni, se je izkazalo po dobrem letu dni. Lansko poslovno leto je zadruga zaključila z 18.225.326 din celotnega dohodka, 440.000 din so od;edli za amortizacijo, ostaio pa je še 64.085 din dobička za sklade. Vsekakor je to dokaz, da je kolektiv zadruge sposoben živeti m donosno poslovati. V lastni proizvodnji je bijo lani sicer še vedno 490.000 din izgube, vendar je treba upoštevati da se je medtem proizvodnja preusmerila in da je v tej številki skritih še 120.000 din primanjkljaja iz leta 19G8. Vse druge zadružne dejavnosti, kot so trgovin« in odkup, kooperacija, prevoz in mehanična delavnica, so lani tako dobro poslovale, da so v celoti krile primanjkljaj v lastni proizvodnji, in še je ostalo za sklade. V zadrugi je zdaj zaposlenih 84 ljudi, ki prejemajo na mesec poprečno 836 din. Osebni dohodki v letu 1969 niso prav nič narasli in so glede na dobro izobrazbeno strukturo zaposlenih zelo majhni. Zadruga ima samo 9 nekvalificiranih delavcev. vsi drugi imajo kvalifikacijo kot šoferji, trgovci, mehaniki, tehniki itd. Razponov v osebnih dohodkih v tem kolektivu skoro ne pozanjo. To je vzrok, da so začeli ljudje odhajati, saj imajo odpovedovanja dovolj že od leta 1963 dalje, razen tega nihče noče biti direktor. Zaradi teh ugotovitev je zadružni svet nedavno tega sklenil popraviti pravilnik o nagrajevanju. Odprto je ostalo edino še vprašanje dolgoročnih obvez-.nosti, od katerih mora zadruga vsako leto plačevati 920.000 din anuitet. Vse pa kaže, da bo tudi ta pereča zadeva v najkrajšem času ugodno rešena v sporazumu s posojilodajalci. V letošnjem letu računajo v Kolektivu zadruge še na 20-odstotno povečanje dohodka Odprodali bodo še nekaj razdrobljenih in oddaljenih parcel, ki ne prinašajo koristi, večje spremembe pa se obetajo v tr-govskoodkupni dejavnosti. V svojih trgovinah bo zadruga občutno povečala izbiro blaga, predvidena pa je tudi preureditev lokalov v Adleši-čih, v Dragatušu in kasneje na Vinici. Pitanja živine v lastni režiji se tudi letos ne bodo lotili, pač pa bodo nadaljevali s kooperacijskim pitanjem, tako da bodo sodobno urejeni hlevi v Dragatušu, Lokvah in Crmošnjicah ostali polni. Zadruga bo organizirala pogodbeno pitanje živine za razna izvozna podjetja tudi pri zasebnikih. V tem poslu ni nobenega tveganja, prinaša pa le nekaj zaslužka. Ukvarjajo se še z mislijo, da bi oživili opuščeno prašičerejo v pogodbenem sodelovanju s kmeti, na vsak način p,i bodo povečali odkup mleka Lani je bilo v občini Črnomelj odkupljenih 1.600.000 litrov mleka, letos bo odkup narasel naj- Borci s Sinificia vrha Pred dnevi Je imela občni zbor krajevna organizacija ZZB NOV. Organizacija šteje še 114 članov, štirje pa so v lanskem letu umrli. Polenili smo se o priznavalninah, ki so v naši občini zelo skromne, ter o pomoči borcem ki so stari nad 60 let in so ostali v hribovskih krajih sami na kmetijah. Veliko članov naše organizacije Je še potrebnih pomoči. I. S. manj za 100.000 litrov. V vseh krajih, ki zberejo na mesec nad 5.000 litrov mleka, pa bodo uredili razhlajevalne postaje. R. B. V vsej črnomaljski občini’ je doslej vpisanega 16.500 din posojila, od tega pa je 10.000 din prispeval en sam človek: preprost delavec, nakladač pri gozdnem gospodarstvu. Doma je iz Gradca, ima pa povprečno 800 din zaslužka na mesec. — Kako, da ste se odločili za tolikšno posojilo? — Slišal sem, da železnica potrebuje denar za modernizacijo. Ce bomo občani njene načrte podprli, se bomo lahko kmalu vozili z lepšimi in udobnejšimi vagoni. Razen tega sem izračunal, da se mi splača vpisati posojilo. Imel sem 10.000 din prihranka; ali ni vseeno, če imam denar na banki, na pošti ali na železnici? Saj mi tudi tu dajejo obresti. Dobil sem tudi 30 voznih kart in 10 obveznic. Trenutno denarja ne bom potreboval, sama sva z ženo in hišo imava. — Boste železniške vozovnice izkoristili? Kam kanite potovati? — Poleti bova šla v Beograd. Našega glavnega mesta nisem videl že od 1941. — Drugače najbrž ne potujete dosti? — Zadnje čase res ne. Ko sem bil mlajši, pa sem kot mornar obredel vso dalmatinsko obalo, videi sem Sredozemsko morje tja do Afrike in Grčije. Bil sem tudi v Neaplju. Tudi po kopnem sem videl precej sveta. Iz vojnega ujetništva blizu Berlina sem se leta 1945 s kolesom vračal v Belo krajino. Potoval sem 22 dni. Veliko je videl, še več izkusil, zato ve, da je posojilo železnici pametna stvar. R. B. Kdor je zakuhal, naj še izpiha... Vprašanje mestne godbe je odbornike tako razvnelo kot doslej še nobena stvar - Pravcata komedija v občinski dvorani - Glasen smeh Na zadnji seji črnomaljske skupščine je bilo po več rok naenkrat dvignjenih, ko se je začela razprava o črnomaljski godbi. Težave so bile pred leti, ko je mesto ostalo brez godbe, težave so tudi zdaj, ko imajo dve godbi. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ TRIJE OŽIVLJENI ANSAM-BI.I — Na proslavi dneva tena v Črnomlju so letos prvič nastopili po daljšem premoru kar trije ansambli: ženski pevski zbor pod vodstvom Andreja Petka, otro&ki zbor, ki ga vodi Lidija Saje, in starejša mestna godba na pihala pod vodstvom Ivana Jerine. Z venčkom dalmatinskih in koncertnih skladb so godbeniki prijetno presenetili občinstvo. Vodje ansamblov zaslužijo za svoj trud še posebno pohvalo. ■ MLADINSKA IGRALSKA dni. žina s Preloke je v nedeljo zaigrala na domaćem odru komedijo »Kadar se ženski jezik ne suče«. Mladinci ao sami, brez pravega režijskega vodstva, pokazali rnno. go dobre voljo, da so delo spravili na oder Seveda Je bilo med predstavo čutiti pomanjkanje režiserjeve roke, zlasti v izgovorjavi. ■ OB PODELITVI I.INHARTO. Vlil in Gallusovih značk v Crnom-lju so se slavljenci fotografirali. Interesenti lahko naroče slike pri Zavodu za kutumo-prosvetno dejavnost. ■ POTUJOČI KINO je zadnje čase večkrat naletel na težave, ker mladinski aktivi ne sporočajo, da bodo imeli dvorane zasedene z lastnimi prireditvami. Zavod za kulturno dejavnost prosi, naj prireditve pravočasno javijo. ■ LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO bodo v črnomaljski ob. čini pričakali z boljšim usmerjanjem gostov. Turistične table z oznako krajev in ponekod tudi zanimivosti bodo postavili na več mestih. ■ 7.\ NOVIM OASILSKIM DO. MOM Je v zadnjih mesecih zraslo več zasebnih hiš Nekatere so že dograjene, v nekaterih pa bodo na spomlad in čez poletje urejena stanovanja. ■ CRNOMAIJSKE TRGOVINE, kot sta blagovnica Veletekstila in nova Dolenjkina trgovska hiša, imajo že lepo zalogo konfekcije in blaga za spomladansko sezono. Tudi izložbe so v obeh trgovinah zmeraj lepo urejene. Ko so se stari godbeniki pred dvema letoma. razšli in je mesto ostalo brez godbe, je občinska skupščina sprejela sklep, da bo osnovala novo godbo. yod okriljem glasbene šole. Rečeno — storjeno. Mladi godbeniki so začeli pridno vaditi, tedaj pa so oživeli tudi stari muzikanti. Namesto da bi eni in drugi složno delali, je prišlo do sporov, žalitev in celo groženj, kakor o povedali na sej;. Občinski sindikalni svet je skušal preko sindikalnih podružnic v delovnih kolektivih godbi zagotoviti stalen vir dohodkov, a se je pri denarju spor še bolj poglobil. Na več sestankih ni prišlo do sporazuma, kar naenkrat pa so pred tremi tedni stari godbeniki začeli po mestu zbirati podporne člane in prispevke zase. Baje so imeli precej uspeha. Predstavniki sindikata so na seji očitali stari godbi, da je druščina zasebnikov, ki brez dovoljenja pobira prispevke zase. V imenu stare godbe pa )e odbornik VVeiss očitke pobijal z navedbo, da so godbeniki igrali še pri Glavnemu štabu NOV. kakor tudj vsa povojna leta. Godbo so naročali vsi uradni forumi za igranje na pogrebih in proslavah godba je dobivala tudi občasno finančno podporo na svoj tekoči račun, a do slej ni nihče vo: — Za občane ni V&ČP9, če ima Črnomelj eno godbo ali dve, če igrajo stari ali mladi, samo da bomo imeli muziko, kadar jo bomo po-trebovali. Tistega, ki bo bolje igral, ga bodo ljudje naročali. Razburjena razprava z očitanji bi se še nadaljevala, če ne bi zadeve zaključil predsednik občine. Sprejet je bil njegov predlog: 1. obstoječi odbor za godbo pri občinskem sindikalnem svetu naj uredi odnose z godbeniki 2. iz sklada za financiranje naj plačujejo samo storitve, mlada godba bo dobila denar za vaje, stari godbeniki pa za igranje na pogrebih in proslavah; 3. denar, ki so ga zbrali stari godbeniki nedavno akcijo me:'l neščani, naj gre v skupen sklad. R. B. Veselje na Preloki Učenci in učenke 4. razreda osnovne šole na Preloki so za praznik svojih mamic priredili lepo proslavo. Prav vsak Je prispeval k dvournemu programu. Veseli in zadovoljni obrazi mamic so bili nastopajočim naj lepša nagrada za vloženo delo. Po prireditvi so s pomočjo krajevnih organizacij SZDL in ZZB obdarili žene in matere, katerih možje ali'sinovi so med vojno izgubili življenje, vse mamice pa so bile povabljeno v razred na skromen prigrizek. M. S. Klavnico preurejajo Pred kratkim so začeli prenavljati prostore čmomeljske klavnice in mesarije, ki po novih predpisih ni imela pogojev za obstoj. Vse pomanjkljivosti bodo uredili tako, kot zahtevajo, da bo klavnica lahko Se naprej poslovala. Preureditev bo z novo opremo vred veljala okoli milijon dinarjev, končana pa bo predvidoma do 1. junija. Dela opravlja podjetje Begrad iz Črnomlja. vprašal za registracijo. V razpravo sta posegla š< Silvo Mihelčič mlajši in sta rejši. V imenu mladinske godbe in glasbene šole sts pojasnjevala svoja stali šča. Razprava je dobila ž( komedijantski nadih. V dvo rani je bilo večkrat slišat; glasen smeh. Nekaj odborni kov je menilo, da gre ver jetno za osebno ozadje. Jože Vidmar je Izjavil, da sta obe sprti stranki zlobni v izjavah in podtikanjih. Žebelj na glavo pa je zadel z izja- Tovarišicam za 8. marec V vsej črnomaljski občini so krajevne organizacije SZDL skupaj z Zvezo borcev in drugimi organizacijami organizirale proslave v čast dnevu žena. V več krajih so imeli tudi prve predstave iger za 2’vpanči.čev natečaj, sicer pa so pri-'dili proslave nato pa tovariške večere. Predstavniki organizacij so obiskali na domu matere in vdove padlih borcev, jim čestitali za praznik in Izročili skromna darila. Osrednja proslava je bila v Črnomlju v soboto zvečer v Prosvetnem domu. Nastopili so ženski pevski zbor, cicibani iz vrtca, recitatorji domačih šol, mlajši pevski zbori osnovne šole in godba na pihala. Dan žena so še posebej počastili v več delovnih kolektivih. Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga ali konfekcije vas vabimo na brezobvezen ogled tega blaga v poslovalnico OeleteUsfil«" ČRNOMELJ NOVICE p® awjmaJjs(e bo Metlika pridružila spomeniško varstvenem zavodu v Ljubljani. V ta namen bodo morali prispevati na .e-to štiri tisoč din. Mimo tega se Metličani dogovarjajo s strokovnjaki ljubljanskega zavoda, da bo njihova ?ki-pa kakih 14 dni popisovala vse kulturne in zgodovinske znamenitosti, nekatere od teh bodo kasneje tudi zaščitili. To delo bo morala občina posebej plačati. Slovesnost nr. Suhorju V soboto popoldne so pionirji domače šole pripravili mamicam lepo proslavo, še posebej pa so povabili tudi matere in vdove padlih borcev in umrlih vojnih invalidov. Po programu so učiteljice pripravile v šoli skromen prigrizek, pionirji pa so gostjam poklonili cvetje in jim izročili darila. Zene, ki zaradi bolezni niso mogle priti na proslavo, so pionirji in učiteljice obiskali na domu. Denar za lepo organizacijo dneva žena so prispevali konferenca za družbeno aktivnost žensk iz Metlike, zadruga in krajevne organizacije. VjS. Kino vsakih 14 dni Odkar Je podjetje Jugotek-stil iz Ljubljane povabilo osnovni šoli 16-milimetrski projektor, so bile na Suhorju že večkrat predstave tudi za odrasle. Letos so predavanje filmov začasno prekinili, ker je nastala na aparatu okvara. Zdaj je projektor popravljan, predstave pa bodo redno vsa-kih 14 dni, če bo dovolj gledalcev. Izposojevalnina za filme je precej visoka, zato se prazni dvorani predstava ne izplača. V. Š. Kolikor bi imeli, toliko bi prodali V Metliki je zelo veliko povpraševanje po gradbenem materialu. Lani vse leto ni bilo redne dobave tega blaga. Manjkalo Je cementa, betonskega železa in opeke, kar sicer prodajajo tudi v Mercatorjevi prodajalni Železnina. Tu so prepričani, da bi lahko prodali tega blaga, kolikor bi ga imeli na zalogi. V drugih Mercatorjevih prodajalnah opažajo, da gre konfekcija bolje v promet, medtem pa prodaja metrskega blaga zaostaja. V letu 1969 so pri Mercatorju prodali tudi 30 odstotkov, več gospodinjskih strojev kot leto dni prej, sicer pa se je promet v vseh prodajalnah tega podjetja povečal za 15 odstotkov. SPREHOD P0 METLIKI ka žena prejela lepo kombinežo. — Prav tako so tudd v KOMETU vse zaposlene žene obdarili z nedrčki. ■ ŽE VEC KOT 8000 ENO-DNEVNIH PISCANCEV — broj-lerjev Je do zdaj razpečala kmetijska zadruga v Metliki. Prejela jih je od Agrokombinata EMONA iz Ljubljane, en piščanec pa stane 2,60 din. Nova naročila sprejemajo v trgovini Kmetijske zadruge. ■ V KMETIJSKI ZADRUGI so vinogradnikom na voljo tudi trsne cepljenke kraljevine in žametne črnine, in sicer cepljenka po 2,40 din. — Nekateri kmetje so že sredi prejšnjega meseca obrezali prve trte v vinogradih, zdaj pa je deževno in sneženo vreme za-vrlo delo v trtju. Baje bo mrzlo vreme z dežjem in snegom držalo tja do srede marca, če ne še dalj. ■ DAN ŽENA SO Z LEPO PK1. REDITVIJO v Domu Partizana v Metliki proslavili že v petek, 6. marca. O pomenu praznika je spregovoril sekretar SZDL Nino Petrič, nakar so člani mladinske igralske skupine »Osip Sest« ob spremljavi glasbe občuteno recitirali Menartovo »Belo pravljico«. Zanimivi so bili tudi vmesni magnetofonski zapisi, ki Jih je s tremi metliškimi ženami imel Toni Gašperšič. Besede so poživljali diapozitivi. __ ■ TUDI PO DRUGIH SREDI. 8CIH krajevnih skupnosti v metliški občini so se spomnili žen ob njihovem prazniku, vendar so se tu omejili predvsem na družabno srečanje žen in pogostitev partizanskih mater. ■ ZA PRAZNIK 2ENA je sindikalna podružnica BETI čestitala ženam v vseh svojih obratih. Namesto pogostitve Je letos vsa- Letna skupščina borcev v Kandiji Letna skupščina organizacije ZB v Kandiji, ki je bila konec februarja j’e zelo uspela. Iz razprave in poročil je bilo razbrati, da člani ZB opravljajo svoje naloge resno in premišljeno. Govorili so o štipendiranju in zaposlovanju otrok borcev, o gradnji stanovanj za borce in o kreditih v te namene. Menili so, da se bo treba bolj zavzemati za otroke borcev in izdelati merila za štipendiranje. Pri gradnji stanovanj za borce je bilo storjenega veliko, kljub temu pa je še mnogo borcev v neustreznih stanovanjih. Organizacija bo v prihodnje bolj sodelovala z raznimi organi, ki imajo vpliv na reševanje borčevskih vprašanj, in se ukvarjala z vseljudsko obrambo. I. SLAPNIK Hvala, cesarica! Načrtno bomo morali začeti obnavljati katastrske zemljevide, če jih bomo hoteli imeti v kolikor toliko primernem, da ne rečemo uporabnem stanju. Približno tako je bilo zapisano v poročilu občin-ske uprave za Zavod za izmero in kataster zemljišč. Lani so delavci zavoda porabili 11.696 ur za geo-deska dela: 4403 ure na terenu in 7293 v pisarnah. Na srečo je tudi cesarica Marija Terezija svoje dni pomagala, da imamo vsaj nekaj. Po toliko letih se ji zdaj za njeno prizadevnost zahvaljujemo — dotlej, ko bomo delali novo, pa bo staro še vedno koristno. Ne pozabljajmo borcev! Na občnem zboru levega brega Zveze borcev Novo mesto 20. februarja so v poročilu o lanskem delu odbora poudarili, da je bila glavna naloga odbora še vedno skrb za borce in njihove družine. Organizacija šteje 340 članov. Odbor je 14 članom odobril kredite za obnovo in gradnjo stanovanj. V slabih stanovanjih živi še vedno nekaj borcev z družinami, 121 njihovih otrok pa je potrebno pomoči. Ugotovili so, da je lani organizacija dobila za gradnjo stanovanj le skromno vsoto denarja od republike. Letos bo organizacija prirejala izlete v kraje znane iz NOV, in prenašala tradicije NOV na mladino. Občinskemu združenju borcev in občinski skupščini so se zahvalili za pomoč. MARJAN TRATAR-UCO Počastitev za mamice Mladi člani RK osnovne šole v Vavti vasi smo počastili na dan žena mamice, žene in dekleta s proslavo v kino dvorani v Straži z raznimi prizorčki, petjem in ra. janjem. Starejše matere, bolehne in onemogle pa smo obiskali na domu, jim čestitali za praznik, zaželeli vse dobro, posebno zdravja, in jim poklonili darila. Ob takih obiiikih spoznavamo trp-lienie bolnikov in tudi boli ali manj težke razmere neka terih naših občanov. Nove Komunalno podjetje Novo mesto ima v načrtu za letos tudi gradnjo garaž ob cesti herojev Splanirali so že 3G metrov dolg prostor, na katerem oodo zgradili 8 ali 9 garaž za svoje potrebe. Kda.1 bodo delo nadaljevali, je od visno od vremena. SEJA NOVOMEŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Rešiti našo občinsko upravo Tudi do 1.000 dinarjev razlike v osebnih dohodkih med gospodarstvom in občinsko upravo - Odpraviti je treba že zelo stare težave čimprej je treba narediti načrt, da bo občinska uprava lahko delala bolje, so poudarili odborniki na seji obeh zborov občinske skupščine Novo mesto 3. marca, če teh načrtov iz kakršnihkoli vzrokov ne bo mogoče izpeljati v enm letu, potem je treba program reševanja narediti tako, da ga bo mogoče uresničiti v dveh letih. Ze vsa leta po vojni se namreč novomeška občinska uprava ubada z enakimi težavami: ima prenizke osebne dohodke, slabo je opremljena in dela v neprimernih prostorih, zraven tega pa nima dovolj stanovanj za svoje delavce. Vse to seveda ne spodbuja mladih strokovnjakov, da bi se zaposlovali v občinski upravi. To dokazuje-jejo lanski razpisi, ki so praktično naleteli na gluha ušesa. še več, dogaja se tudi, da strokovnjaki, ki so za de- lo uprave nujno potrebni, odhajajo v bolje plačane službe v gospodarske organizacije. Računi kažejo, da so nekateri strokovnjaki v gospodarstvu plačani tudi do 1,000 dinarjev več kot pri občinski upravi. Nič čudnega ni zato, da je na novomeški občinski upravi 163 sistemiziranih delovnih mest, zaposlenih pa je 141 delavcev. Res občinska uprava štipendira na vsakih 20 „Še bom daroval kri!“ Novomeška kmetijska šola je ena izmed organizacij, ki je lani po številu krvodajalcev presegla načrt Na občinskem odboru RK so povedali, da je bilo lani dosti krvodajalcev tudi med dijaki novomeških srednjih šol in pohvalila dijake kmetijske šole na Grmu in njeno vodstvo. Krvodajalstvo na tej šoli ima že dolgoletno tradicijo. Ravnatelj šole inž. Niiko Rihar je povedal: »S krvodajalskimi akcijami smo pri nas začeli že v šolskem letu 1959-60. Takrat je bila to še šola za odrasle in so gojenci kar tekmovali med seboj, kdo bo večkrat dal kri in večjo Količino. Ko smo ustanovili srednjo šolo, je prevzel pobudo za krvodajalstvo podmladek RK na šoli. Sedaj se vabilom na odvzem krvi odziva ves 3. in 4. razred. Tudi sam grem z njimi, kadar utegnem. Mislim, da bi bil odziv pri ljudeh dosti večji, če bi bilo delo bolj organi- zirano in bi hitreje potekalo.« Nekaj dijakov je že večkrat darovalo kri. Med njimi je tudi nekaj deklet, ki so za to dobile priznanja. Anica Adam je že trikrat dala kri. »Na odvzem krvi hodim skupaj s sošolci,« je reKla. »Prvič sem dala kri iz radovednosti, šele pozneje sem se zavedela, kakšen pomen ima krvodajalstvo. Moti me samo to, ker je treba v bolnišnici dolgo stoje čakati, da prideš na vrsto. Morali bi urediti čakalnico s sedeži, če že odvzem ne more potekati hitreje.« Dijak Stane Urek: »Kri sem dal že štirikrat, dvakrat celo po 3 del. Počutim se dobro in bom o.stal krvodajalec tudi potem, -ko bom šolo končal. Ce oom le zdrav! V bolnišnici so z nami prijazni, in to je prav.« A. V. zaposlenih enega študenta in tudi 12 delavcev uprave študira izredno, a vse to naj-hujših težav ne bo moglo odpraviti lahko jih samo omili. Vsekakor bo potrebno rešiti vse štiri probleme, ki tarejo novomeško občinsko upravo že dolgo vrsto let, preden jo bo mogoče postaviti na zares čvrste noge. Na seji občinske skupščine so govorili tudi o medobčinskih inšpekcijskih službah, sprejeli so sklep o razpisu referenduma na območju krajevne skupnosti Škocjan ter sprejeli vrsto, odlokov, saj je imel dnevnired kar 15 točk. Seminar za nova vodstva V Novem mestu so na seji izvršnega odbora občinske Konference SZDL sprejeli program seminarja za predsednike in tajnike krajevnih organizacij Socialistične zveze, ki bo 27. in 28. februarja v Dolenjskih Toplicah. Program obsega: vlogo in mesto druž-beno-političnih organizacij in društev v krajevnih skupnostih, osnove za nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj v občini in vprašanja, ki ob tem nastajajo, organiziranost v občini in krajevnih skupnostih, metode političnega dela in vodenja sestankov ter osnovne delovne naloge občinske konference. Skoraj štiri ure se je podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar (prvi na desni) pogovarjal s predstavniki Dolenjskih Toplic o perečih vprašanjih kraja. Pogovoru v dvoranici zdravilišča je prisostvoval tudi predsednik občinske konference SZDL iz Novega mesta Franc Beg (na sliki spodaj). (Foto: Ivan Zoran) Podpredsednik Hočevar v Dolenjskih Toplicah Pogovarjal se je o novi šoli. in ureditvi kraja Seminar v Šmarjeških Toplicah Občinski sindikalni svet bo za svoje člane organiziral dvodnevni seminar v šmarjet-skih Toplicah, ki naj bi bil v pomoč predvsem novoizvoljenim članom pri'njihovem delu. Seminar bo 13. in 14. marca. Predavali bodo: Tone Kropušek o organizaciji, vsebini, metodah in 'oblikah dela sindikatov ter mednarodnem sodelovanju, Stefan Marcian o osebni odgovornosti v statutih delovnih organizacij, Roman Albreht o sedanjem trenutku gospodarske in družbene reforme ter Vinko Trinkaus o problemih delitve dohodka. Seminar bo potekal v obliki predavanj in razprav. Težave s V občim Novo mesto je lani gozdarska inšpekcija opravila 79 pregledov ter izdala 25 ureditvenih odločb, ki se nanašajo na zasebno ža-garstvo, pogozdovanje, izvajanje sečenj po načrtih ter po rabo sredstev amortizacije iz zasebnih m družbenih gozdov. Poseben problem občini so že dve leti zasebni žagarji, ki prihajajo iz Bosne s prenosnimi žagami, žagajo les zasebnikom in jim je tež ko dopovedati, da kljub izdanemu dovoljenju na območju SRS ne morejo svojega dela opravljati, ser republiški zakon o gozdovih tega ne dovoljuje. Lastnikom zasebnih gozdov pa zelo koristijo, ker tim ni treba prevažati lesa do žag, kontrola označevanja lesa za razrez je tako minimalna, ker žagarji ne zahtevajo dovoljenj za posekan les in ker zasebnikom ni treba plačevati gozdnih 5. marca zvečer je obiskal Dolenjske Toplice podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar. S predstavniki krajevnih družbeno-poiitičnih organizacij se je pogovarjal o zidanju nove šole, komunalni in turistični ureditvi naselja ter o pripravah na veliko slovensKo proslavo OF 26. apriia. Ravnatelj osemletke Vinko Cimski je podpredsednika seznanil s pripravami na gradnjo nove šole, ki bo med drugim tudi lep spomenik udeležencem revolucije iz To-pliške doline. Gostu so povedali, da bi radi že na dan proslave simbolično označili začetek gradnje. Dr Hočevar je spodbudil Topličane, naj vztrajajo pri gradnji, za katero so med drugim zainteresirani vsi kraji pod Rogom. Podpredsednika izvršnega sveta so nadalje seznanili z načrti za regulacijo Sušice, ureditev kanalizacije, in asfaltiranje cest. Vse to bi bilo v zdraviliškem in turističnem kraju potrebno nemudoma uresničiti, vendar pa same Dolenjske Toplice brez pomoči širše družbene skupnosti tega ne bodo zmogle. Direktor zdravilišča Janko Popovič je dr. Hočevarja seznanil z nadaljnjim turističnim razvojem v okviru zdravilišča. Poudaril je, da zdaj iščejo možnost reševanja s krediti. Podpredsednik je pripomnil, naj zdravilišče poišče denarno močnega poslovnega sodelavca in, če je treba, se z njim tudi integrira. Podpredsednik dr, Hočevar je poudaril, da bo za uspešno reševanje vseh' teh vprašanj budi sam zastavil besedo na pristojnih mestih. „črnimi" žagarji taks za razrez lesa. Tako stanje povzroča zmedo v gozdnem redu, zato je inšpekcija ukrepala proti vsem takim žagarjem na območju novo. meške občine. Zares oživljeni Gorjanci? Zimski turizem za podaljšano sezono ob cesti Včlaniti več mlaHih! V nedeljo so imeli gasilci na Otočcu letni občni zbor. ki so se ga udeležili tudi predstavniki političnih organizacij na vasi ter zastopnik občinske gasilske zveze iz Novega mesta tovariš Dimitrič. Sestavili so 3-članski odbor, ki bo ustanovil pionirsko In mladinsko desetino. Sklenili so tudi, da bodo letos nabavili nove cevi, ki so nujno potrebne za uspešno delo društva. G. M. Meso dražje, standard slabši Življenjski stroški letos 6 odstotkov višji V uvodni skoraj 300 strani dolge »modre knjige«, ki so jo pred dnevi dobi- li v roke zvezni poslanci, je ugotovljeno, da se reforma uspešno uresničuje, čeprav z več težavami in počasneje, kot smo računali. Letos so se življenjski stroški zvišali že za šest odstotkov, to je toliko. kot naj bi se v vsem letu. Zavodi za cene pa imajo še vrsto prošenj za podražitev. V Novem mestu se je zadnje dni podražilo nekaj mesnih izdelkov: svinislca jetra za 4 dinarje, svinjski in goveji srčki pa za dinar pri kilogramu. Mesno prehransko podjetje je na občinsko skupščino naslovilo tudi prošnjo za dvig cen mesa Od- ločitev še ni znana. ker se bodo v Novem mestu ravnali po republiškem zavodu za cene. Bržkone podražitev ni upravičena vse dotlej, dokler tudi preskrba z mesom ne bo boljša. Kljub številnim podražitvam v zadnjih letih namreč v Novem mestu nekaterih vrst mesa še vedno ni mogoče dobiti. Podražitev mesa in kruha — prošnje so že vložene — pa bi. kajpak, hudo prizadela potrošnike. Lani je bilo v novomeški občini 13.683 zaposlenih, poprečni osebni dohodek je bil 1 109 dinarjev. Nobenega dvoma ni, da se osebni dohodki dvigajo počasneje kot cene. J. SPLIC11AL Letošnja muhasta zima je spet obudila zanimanje za turizem na Gorjancih. Crmo-šnjice namreč skoraj niso imele snega, obe vlečnici praktično nista obratovali, planinski dom pa je bil brez gostov. Ce dodsmo še, da Dolenjske Toplice ne kažejo posebnega navdušenja za sodelovanje v dolenjskim smučarskim središčem, ki je sicer za tekmovanja že dokaj usposobljeno, mu pa manjka še precej, da bi se tudi turistično uveljavilo, potem je razumljivo. da v nekaterih gostinskih organizacijah razmi-šljajo, da bi zimsko smučarsko rekreativno središče uspo. šobili tudi na Gorjancih. Podatki sicer kažejo, da je potrebne za samostojno zimsko središče vsaj 120 dni smuke, vendar jih toliko ne zmorejo ne v Crmošnjicah ne na Gorjancih — kvečjemu oboji skupaj. Otočec: dom Partizana propada Pred dnevi so se na Otočcu zbrali predstavniki krajevnih organizacij ter skušali rešiti propadajoči dom TVD Partizan. Niso prišli do končne rešitve, ker se je zataknilo pri lastništvu. Ugotovili so, da je lastnik stavbe Partizan Slovenije, oskrbovanje pa je prepuščeno dobri volji krajevnih organizacij. O tem bomo še pisali! Turistični objekti ob avtomobilski cesti pa želijo tudi zimsko sezono, da bi bilo njihovo poslovanje bolj uspešno. Crmošnjice so predaleč, Gorjanci pa za zdaj še niso urejeni. Sodijo pa, da bi s skupnim nastopom lahko dokaj hitro uspeli, posebno če bi sodelovali tudi s sosednjimi hrvaškimi občinami. Hrvatje imajo namreč v nar črtu. da bi s svoje strani na Gorjance potegnili asfaltno cesto. Obiskali bodo starejše ženske Krajevna skupnost in krajevna organizacija SZDL Otočec bosta te dni v sodelovanju z učenci osnovne šole organizirali obisk socialno šibkih in ostarelih žensk v odročnih krajih KS Otočec. Ob tej priložnosti bodo učenci pripravili krajši kulturni program, predstavniki družbenih organizacij pa bodo ženske obdarili. Razgovor o gozdovih 1. marca so bili po vseh večjih krajevnih središčih razgovori z zasebnimi lastniki gozdov o gospodarjenju z gozdovi, o predlogu statuta gozdnega gospodarstva in o delu sklada za pospeševanje kmetijstva. Kmetje lastniki gozdov so izvolili tudi člane samoupravnih organov gozdnega gospodarstva. Na vasi bi radi asfalt Tokrat še poročilo o načrtih tistih krajevnih skupnosti, ki smo ga ostali na dolgu Kosilo in večerja za 10 din Ne pritožujejo se, da je predrago, le kvaliteta včasih ni najboljša KS OTOČEC OB KRKI: Krajevna skupnost je res delavna.' Zlasti moramo pohvaliti njihovo res zgledno sodelovanje s hotelom Grad Otočec, ki je v korist hotelu in prebivalcem. Razpravljali so o Ciganih, s katerimi imajo še najmanj’ težav, ker so se lotili te težave na pravšen način. V načrtu imajo gradnjo turistične ceste Hmeljnik-odcep na Trško goro-Grčevje-Otočec, ki naj bi odprla turizmu zdaj odmaknjeno vinogradniško območje. Letos bodo poskusili pripraviti načrte za to cesto; zahtevala bo precej denarja in še več dela. Letos bi radi potegnili vodovod v Dolenjo vas. KS BIRCNA VAS: Odkar je že precej cest prevlečenih z asfaltom, se čutijo prebivalci Birčne vasi ob prašni cesti odmaknjeni od sveta in kar zapostavljeni. Včasih, ko asfalta še ni bilo, je bila cesta skozi Birčno vas ze- lo pomembna, danes pa je drugače. Zato so si tudi oni zaželeli asfalt, čeprav so izvedeli, da zaenkrat to ni izvedljivo. Povedali so, da bo treba obnoviti električno omrežje, ker je že zelo zastarelo. Dokončali bi radi kultumo-prosvetno dvorano v Stranski vasi. KS MIRNA PEC: Rada bi zgradili cesto od Glo-bodola do Prečne, elektrificirali napelje čenuše, asfalti- rali cesto od Novega mesta do Mirne peči in napeljali vodovod v Mimo peč in okoliške vasi. KS BUČNA VAS: Prebivalci so vnovič zahtevali avtobusno postajališče, potarna- li so nad Cigani, ki jim delajo škodo, in ugotovili, da bo treba urediti vaško pokopališče ter se pobrigati za vaška pota. M. J. Med lonci in kozicami ter rdečeličnimi kuharicami sem zagledala šefa delavske restavracije tov. Ivana Zorca. »Pazite, da ne odnesete s sabo kakšnega spominka na obleki!« me je mimogrede opozoril, ko sva šla skozi kuhinjo. Bilo je pred kosilom in dekleta so pravkar mešala, cvrla, sekljala, lupila in podobno in v zraku je že vabljivo dišalo. Pripravljale so kosilo za nekaj sto gostov, ki se bodo kot vsak dan poceni in dobro najedli, saj so obroki v NA NOVOMEŠKEM TRGU DIVJAČINE NI V Ljubljano po divjad Pri nas ustreljeno divjačino prodajo drugje Za odstrel medveda mora inozemski lovec plačati vsaj 500 dolarjev, če pa je kosmatinec med orjaki svojega rodu, lahko srečnega lovca trofeja velja tudi do ) .600 dolari "“V v enem samem po '.etnem me?eru so tujd lovci lani ustrelili več kot 10 smja-kov v dolenjskih loviščih. Razumljivo je, da ne postrelijo vse divjačine tuji lovci, čeprav dobijo naše lovske družine za odstrel lepe devize. Mnogo divjadi postre lijo tudi puške domačih lovcev. Kljub temu pa na našem trgu divjačine ni mogoče dobiti, čeprav je zanjo precejšnje zanimanje. Spomnimo se samo, koliko razprav in časa je bilo po- Manj škropiva - več škode! Kmetijska inšpekcija je U30 tovila, da so bila lani zemljišča družbenega sektorja večinoma primerno obdelana, pridelki pa pravočasno pospravljeni. Kmetijske zadruge so poskrbele, da ni bilo pomanjkanj semen, le večje povpraševanje po semenski pšenici je povzročilo zastoj v preskrbi. Zaradi strožje kontrole pri prodaji zaščitnih sredstev pa kmetijske zadruge mnogih sredstev ne naročajo in jih kmetovalci ne morejo na- baviti. Zaradi tega je bilo lani pošKropljenega manj sadnega drevja, sredstev za voluharja, bramorja in rdečega paj ka pa sploh niso mogli kupiti. Ker nd bilo škropiv, je tudi koloradski hrošč napravil precej škode na krompirju. Kmetijska inšpekcija je ugotovila, da je znašala lani škoda na pridelkih 9 milijonov. Opravila je 577 pregledov, izdala 101 odločbo in izločila iz prometa 11.019 dinarjev reproduikoijskega materiala. REVIJA TEORIJA IN PRAKSA LJUBLJANA, Titova cesta 102 razpisuje NAGRADNI NATEČAJ za prispevek dijakov slovenskih srednjih šol o naslednjih temah: 1. Moj pogled na svet 2. Kaj mi pomeni socializem 3. Naša revolucija in sodobnost 4. Enakost in neenakost v socializmu 5. Kaj spodbuja in ovira dobre odnose med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji 6. Mir, velika želja ljudi XX. stoletja PRISPEVKI lahko obsegajo največ 16 običajnih novinarskih strani ZADNJI ROK za oddajo rokopisov je 30. maj 1970 AVTORJI se lahko podpišejo s celim imenom ali pa pošljejo prispevke pod šifro — na naslov: Uredništvo Teorije in prakse, Ljubljana, Titova c. 102 — z oznako »Za nagradni natečaj« V KOMISIJI za ocenjevanje poslanih prispevkov bodo člani uredniškega odbora, profesorji visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani ter člani študentskega politološkega društva SRS TRI NAJBOLJŠE prispevke bo uredništvo nagradilo. Prva nagrada je 1000, druga 800 in tretja 500 dinarjev. Razen tega lahko uredništvo odkupi in objavi prispevke, ki niso bili nagrajeni. IZID nagradnega natečaja bomo objavili v reviji, avtorji nagrajenih del pa bodo obveščeni posebej s pismom. trebno, preden je Novo mesto dobilo ribarnico. Danes je njen posel dobro utečen, vsakodnevni iztržek pa prav soliden. Kot vsak začetek bi bil bržkone tudi začetek pri prodaji divjačine težak, a sčasoma bi prodaja stekla. Zdaj pa se srečujemo z zares neverjetno situacijo: gospodinja, ki hoče doma pripraviti divjad, mora ponjo v Ljubljano. To bi ne bilo nič neavadnega, ko bi ne bilo vsem znano, da je ta divjad dostikrat ustreljena — v naših loviščih. Prizadevni gasilci Gasilsko društvo v Šmihelu pri Žužemberku je na letnem občnem zboru sprejelo obširen delovni načrt za le tošnje leto. Sklenili so tudi, da bodo kupili avtomobil za prevoz brizgalne. Med člani in drugimi občani so že začeli zbirati denar. Doslej so zbrali okrog 5.000 din, kar je približno ena šestina potrebnega denarja. Gasilci upajo tudi na pomoč krajevne skupnosti, delovnih organizacij in občinske gasilske zveze. M. S. SUPERAVTOMAT ZA POMIVANJE POSODE m mi delavski restavraciji med najcenejšimi v Novem mestu. Za redne abonente stane tu kosilo 5,5 ali 6,2 din, za druge pa od 6 do 7,5 din; večerje so za predplačnike za 4 din, za druge goste pa po 4,5 din. Razen tega kuhajo med tednom tudi dopoldanske tople malice za goste in po naročilu za podjetja. Tov. Zorc je povedal, da sedanja zmogljivost delav- lenkostno narašča. Od tega so lani 10 odstotkov naloži- li v sklade. Osebne dohodke plačujejo iz čistega dohodka in so bili lani zaradi draž jih živil manjši kot predlanskim. »Naš glavni problem so cene,« je dejal tov. Zorc. »Cim ceneje kupimo, tem uspešneje lahko poslujemo. Poljske pridelke nabavljamo pretežno pri kmetih, sadje in zelenjavo na tržnici, mesne izdelke v mesariji v Škocjanu, v Novem mestu in Stični, testenine pa pri ŽITU in MERCATORJU. — Pri pripravljanju jedi se moramo vedno ozirati na dneve, ko prihajajo v mesto kmetje, to Morala nekega načina O občinski upravi v Novem mestu je beseda in o nekaterih delovnih organizacijah, ki s preplačeva-njem jemljejo upravi nujno potrebne strokovnjake. Razlika v osebnih dohod-kih je dostikrat tudi 1000 dinarjev — in zato ni prav nič čudnega, da so odzivi na razpise občinske uprave, ko ta ponuja pros‘1. delovna mesta, zelo majhni. To velja toliko bolj, ker občinska uprava ne more ponuditi stanovanja in ker ne zagotavlja dela v sodobnih prostorih in z današnjo opremljenostjo. To je morala neke zgodbe, v kateri smo marsikdaj zares kratkovidni: damo strokovnjaka iz občinske uprave v drugo organizacijo, pri tem pa pozabljamo, kako potrebni so nam strokovnjaki prav v občinski upravi. Pred nami so namreč srednje- ročni in dolgoročni programi razvoja. Zaradi tega danes nikogar ne boli o lava — kako pa bo čez nekaj let? In tudi to je morala ne. kega načina: naši študentje — dostikrat so dobivali tudi štipendije — silijo v Ljubljano: mar jim je Novo mesto premajhno? Ob tem je potem zares nerazumljivo, Itako more biti Novo mesto zanimivo za strokovnjake iz Zagreba in Hrvaškega Zagorja. Iz Zagreba silijo strokovnjaki v Novo mesto, novomeški hočejo v Ljubljano. Zato bi bilo prav, da bi podprli štipendiranje, da bi se zavzeli za odprtost in da ne bi prekupčevali s strokovnjaki, saj konec koncev s tem samo izgubimo, ker ustvarjamo slabo voljo in po nepotrebnem kalimo odnose. ske restavracije (600 kosil in 800 enolončnic) celo presega potrebe v Novem mestu, zato ne mislijo na razširitev prostorov. Poleti sicer števi- lo gostov naraste, v zimskih mesecih pa se zelo' zmanjša zaradi sezonskih delavcev, ki. jih v tem času ni. V delavski restavraciji je zaposlenih 15 ljudi. Na leto imajo nad 100 milijonov prometa, ki iz leta v leto le ma- je ob petkih, ponedeljkih in ob praznikih. Sem radi prihajajo, ker so hitro postreženi in ker se poceni najedo. Tov. Zorc je še povedal, da imajo težave z osebjem, ker se zaradj neugodnega delovnega časa zanima za gostinstvo vedno manj ljudi. Polovica zaposlenih - žensk V novomeški občini je bilo lani zaposlenih kar 6.144 žensk, kar je skoraj pa. / . a vseh zaposlenih. V gospoaar-stvu je bilo 3.380 žensk zaposlenih v industriji, 385 v trgovini, 263 v obrti, 202 v gostinstvu in 42 v komunah. V negospodarskih dejavnostih pa je bilo zaposlenih žensk: 562 v zdravstvu, 489 v šolsh, 123 v bankah in zavarovalnicah, 120 v organih oblasti in uprave, 47 v socialnem zavarovanju, 16 v znanstveno-kultumih dejavnostih, 12 v različnih družbenih službah in 9 v družbenih organizacijah. Pri živilih so važni roki Tržna inšpekcija je lani pri kontroli posvečala posebno pozornost Kakovosti živil in pijač Ugotovila je, da so v prometu še vedno nekatera živila s preseženim uporabnim rokom in slabo embalirana, zaradi česar se lahko pokvarijo. Z laboratorijsko analizo je tudi ugotovila, da je bil v prodaji pokvarjen in neužiten žvečilni gumi V občini Novo mesto je tržna inšpekcija opravila 333 pregledov, izdala 88 odločb, 17 prijav javnemu tožilstvu za gospodarske prestopke ter 90 predlogov za uvedbo postopkov o prekrških, izrekla 42 mandatnih kazni, izločila iz prometa živil in pijače v vrednosti 80.707 dinarjev ter odvzela 66 vzorcev za laboratorijske analize 1 Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Danica Krnc iz Zloganja — Faniko, Marija Rožič iz Regerče vasi — Marjeto, Marija Slak z Golobinjeka — Romana, Marija Senica iz Straže — Alojza, Marija Turk z Veduna — Matejo, Martina Starič iz Radne vasi — Jožeta, Marjeta Stopar iz Dolnjih Sušic — Roberta, Ana Kavčič iz Metlike — Rudija, Nada Hočevar iz Krškega — Roberta, Zlata Vrli. nič iz Bojancev — Mirjano, Darinka Žist iz Metlike — dečka, Jožefa Pelc s Prevol — deklico, Fani Zajc iz Zbur — deklico, Marija Hrovat iz Dolnjih Sušic — dečka, Kristina Sajevic iz Draga-tuša — deklico, Angela Stipič s Planine — dečka in deklico, Olga Turk iz Podhoste — dečka in Jana Ule z Odrge — dečka — Čestitamo! Za 2.990 dinarjev ga dobite v prodajalni ELEKTROTEH-NA v Novem mestu. Stroj za pomivanje posode ZANUSSI 3/dynamic de luxe lahko kupite tudi na kredit. IV. letnik KMETIJSKE SREDNJE ŠOLE GRM v Novem mestu bo priredil v sobto, 14. marca MATURANTSKI PLES v šmarjeških Toplicah Začetek ob 20. uri. Igral bo ansambel Caravelle. Vljudno vabljeni! Novomeška kronika +J| Hvala za vašo kri, * ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeSki transfuzijski postaji: Prane Seničar, Član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Jožica Slak, Danica Hrastar, Mitja Počrvina, Joie Jereb, Janez Počrvina in Drago Novak, člani Novoteksa, Novo mesto; Ivanka Pirnat, Ivanka Clvlč ln Martina Plesničar, članice splošne bolnišnice Novo mesto; Franc Pavlič in Miha Brulc, člana IMV Novo mesto; Ana Retelj, gospodinja iz Cegelnice; Andrej Senica, član Mercatorja, Novo mesto; Jože Ilašelj, kmet iz Gornjega Kamenja; Jože Pirc, član Novolesa, Straža; Pepca Jerman in Zofija Klemenčič, gospodinji iz Ločne; Jože Surla, član Cestnega podjetja Novo mesto; Iva KovačiB, ftlnnica UJV Novo mesto; Marija Golo. bič in Franc Bajer, člana Hmeljnika, Novo mesto; Avgust Modic, klepar iz Novega mesta; Ana Ravbar, gospodinja iz LJubna; Ivan Jakše, kmet Ja Velikih Skrjanč; Anton Kokalj, ■ ŠOLARJI so ob 8. marcu razveselili svoje mamice s skrbno pripravljenimi proslavami. V posameznih razredih so bile proslave prijetno presenečenje po roditeljskih sestankih, skupna proslava pa je bila v ponedeljek popoldne- v šolski telovadnici. Tudi v Domu kulture bo proslava, in sicer 18. marca. Preložiti so jo morali zato, ker je bila dvorana kina »Krke« neprestano zasedena. ■ USPEL NASTOP so imeli »Diademi«, beat ansambel, ki je prej nosil ime »Diamanti«, v telovadnici novomeške gimnazije Več kot 200 mladih Novomeščanov se je njihovega nastopa razveselilo, saj pogrešajo podobnih prireditev. Najbolj navdušen aplavz sta požela pevka Ema Udovč in bobnar Marjan Kovačič. ■ GOSPODINJE, ki se navdušujejo za gospodinjske tečaje, bo zanimalo, da namerava šolski center za gostinstvo v Novem mestu organiziraU krajši kuharski tečaj. Tečajnice naj bi dva ali tri večere ' pripravljale predvsem enolonč nice in hitro pripravljene Jedi. Na šoli menijo, da se bodo zaposlene žene zanimale predvsem za praktične jedilnike. ■ VELIKO GRADBIŠČE v naselju Nad mlini je v zadnjih dneh spet zaživelo zaradi boljšega vremena. Delavci »Pionirja« gradijo drugo vrsto vrstnih hišic poleg novih stopičev, pod otroškim vrtcem pa novo samopostrežno trgovino, ki je v tem delu mesto že močno potrebna. ■ TEČAJ Japonske cvetlične umetnosti »Ikebana« bo v aprilu priredilo Hortikulturno društvo. Prijave sprejemajo v Cvetličarni na Glavnem trgu do 18. mafca. število udeležencev bo omejeno. zato bo prav, če pohitite s prijavami. Prijavijo se lahko tudi nečlani. V kratkem bo društvo pripravilo tudi nekajurni popoldanski tečaj za obrezovanje sadnega drevja. ■ NA TRGU SO BILE CENE take: čebula 4.2, pomaranče 5, limone 5.5, grozdje 5, česen 12 in 14, solata 6.5 in 9, jabolka 2, 3, 4 in 4, špinača 12, krompir 1 in 1.2, fižol 5, 5.5, in 6, cvetača 8, banane 7, peteršilj 15, hruške 5 din. Jajca so bila po 70 in 80 par. Vrtičkarji so začeli na trgu kupo-vati različna semena, ki jih bodo kmalu potrebovali za setev. ■ RODILI STA: Olga Vidljino-vič iz Kettejevega drevoreda 43 ■— Emilijo in Julka Besal iz Koštia-love 28 — dečka. Ena gospa je rekla, da njen pes ne bo več jedel drobovine, ker so jo spet podražili, njihova družina pa je zase zaradi astionom-skih cen že tako lep čas ne kupuje! Sredi januarja so se zbrali delegati iz pododborov ribiške družine Novo mesto na rednem letnem občnem zboru. Ob tej priložnosti so pregledali živahno dejavnost družine v lanskem letu, sprejeli številne sklepe in izvolili novo vodstvo, ki bo vodilo ribiško družino dve leti. Novomeški ribiči so lani zelo dobro gospodarili Dose: žen je takšen gospodarski uspeh, da jih lahko spodbuja pri nadaljnjem delu. Ustvarjeni dohodek v višini 644.250 din je doslej naj več ji. Res je da so Izdali 464.442 din, vendar jim je še vedno ostalo blizu 18.000 dinarjev. Takšen dohodek in uspeh gre v glavnem na rovaš po- Namesto ribe — petelinček Bilo je nekje no Dolenjskem. Sosedov Janezek se je odločil, da gre lovit ribe. Poiskal je glisto in jo nataknil na trnek, palico pa prislonil na vrtno ograjo. Medtem je stekel v hišo po kruh za malico. Mimo ribiške palice in trnka je pribrskal petelinček In zagledal zvijajočo se glisto. In te je ni bilo več, s tem pa tudi ne trn-, ka in koščka ribiške vrvice. Iz hiše je priskakljal Janezek in začuden obstal. Stekel je nazaj k mami in ji povedal, ka) se je zgodilo. Mama j c vzela nož in prerezala vrvico pri petelinčkovem kljunu Petelinček je še dolgo gospodaril med kokošmi, Janezek pa je ostal — brez trnka. D. TRČEK v Čigave so postrvi? Na mejnih vodah so bile pri ribolovu vedno težave. Tako je še danes ponekod na Kolpi. Poglejmo, kako je bilo še pred vojno na neki občinski ribolovni meji. Zgodba je resnična. Pred vojno je fantič iz Sodražice tik na tedanji meji med občinama Ribnica in Sodražica v reki Bistrici pod Lipovšco lovil ribe. Imel jih je že poln košek. Presenetil ga je žandar in ga odpeljal na žandermerijo v Ribnico. Fantič se je izgovarjal in vztrajno trdil, da je lovil pretežno ribniške ribe, ki so preplavale mejo v Bistrici in zašle na so-draško stran. Zandar se je zadrl na fantiča: »Kako jih pa ločiš, mule? Ne boš me imel za norca! Na, po. jih preberi, katere so ribniške in katere sodražke!« Fantič je hitr0 naredil dva kupčka in pokazal s prstom na enega: »Te so ribniške.« »Kako jih pa ločiš, mulec?« je zanimalo žandar-ja. »Po tem, ker imajo ribniške večje gobce!« se je odrezal fantič Ker je bil žandar Ribničan, je bil konec dogodivščine povsem razumljiv. Fantič je dobil pri vratih pošteno brco, da je zletel čez prag, na žandarmerij-ski postaji pa so imeli za večerjo ocvrte postrvi. A. A. Novomeški ribiči so lani zbrali dohodek v višini 644.250 din - V Krko in pritoke so vložili na sto tisoče malih ribic - Ribiči so odlovili največ podusti, ki jo je menda v Krki največ Plačajmo škodo, pa bo mir! Podpredsednik Lovske zveze Novo mesto inž. Vlado Pavec je za pošteno sodelovanje OBČNI ZBOR RD RIBNICA Vložili so nad 30.000 postrvi Obnovili so dva ribnika pri Ribnici in uredili enega pri Sodražici večanega turističnega poslovanja in uspešnega dela ribogojnice Temenica v Luknji. Ribolovni turizem je lani samo od ribolovnic tujih ribičev prinesel 84.294 dinarjev, lahko bi bil pa še večji, če bi bila sulčja sezona za tuje ribiče malce boljša Domači ribiči so z dnevnimi kartami prispevali 33.266 dinarjev, kar je tudi precej več kot v preteklih letih. V vsem tem dohodku niso vštete gostinske storitve, ki so prinesle precej več. kot so zaslužili ribiči. Novomeški ribiči niso samo Jemali iz svojih voda, ampak so v Krko in nekatere pritoke spustili na sto-tisoče mladic, ki so zapolnile vrzeli. Povedati moramo, da so ribiški delavch prav skrbno izbirali vrste ribjega zaroda, ki v Krki najbolj uspeva. Potrudili so se tudi In dobili nekatere ribe ki se na tržišču zelo težko dobijo. Poglejmo, kaj so vložili v Krko in pritoke. V zgornji del Krke so spustih 3.300 kg konzumnih postrvi, 60.000 potočnih postrvi, 19.000 lipanov, 40.000 sulcev in nekaj več kot 300.000 iker po-točne postrvi. Od belih rib je največ linja (800 kg), soma (500) in krapa (200); vložili so tudi blizu 10.000 ščuk. Ribiči so bili ob vodi dobre steče. Več so razumljivo ujeli domači obiskovalci voda, ki bolj poznajo pogoje ribolova, kot tujci. Lani je bil odlov 20.230 rib v skupni teži 10 ton. Vendar nekateri poznavalci tazmer ob dolenjskih vodah menijo, da Je število premajhno, češ da Je iz vode šlo znatno več rib. Pri tem seveda računajo tudi na krivolovce. Naj- na primer Novo mesto, Otočec, Škocjan in Šentjernej — Orehovica, imajo pri tem največ uspeha. Razumljivo, te se lahko pohvalijo z nizko divjačino, ki je privlačna zlasti za italijanske lovce, ki so najbolj številni obiskovalci naših lovišč.« — Kako gledate na ponudbo, da bi nekatere gostinske organizacije prevzele lovišča? »Menim, da to ni sprejemljivo, ker ekonomsko ne bi zdržali. Lov ni poceni. Razen tega je treba dobro organizacijo, to pa *“ precej star .« — Ali lovci skrbijo za obogatitev svoj'h lovišč? »V lovišča gre največ fazanov, vendar pri kmetih ustvarjajo napeto vzdušje. Z zajci pa je nekoliko težje, saj stane uvoženi zajec več kot 200 dinarjev, kar je pa nekoliko preveč. Ker so fazani zelo iskani, menim, da so pri nas ugodna področja, kjer bi lahko imeli nekakšne rezervate zanje.« — Kolikšen je doho dek lovskih družin? »Ne moremo se pohvaliti. Poznam lovske družine, v katerih je tudi do 40 lovcev, pa iztržijo v celem letu nekaj manj kot 10 tisoč dinarjev. To pa ne zadostuje, da bi kmetom plačali škodo, povzročeno po divjadi.« — Prosimo za vaše mnenje v zvezi s škodo, ki jo povzroča divjad v Suhi krajini. • »Lovsko škodo moramo plačati! Denar naj bi dobili od odstrela tiste d . ačine, ki škodo povzroča Sem za tesno sodelovanje s 'cmeti in proti temu, da se zaostrujejo odnosi. Pri zboljšanju odnosov bi lahko lovci naredili precej. Kmete je treba poučiti in Jim svetovati, kaj naj sejejo oz. sadijo. Verjetno bi se kje lovci lahko tudi odpovedali l-akšnemu jelenu ga dalj za ostrel tujcu in dobili denar za povračilo škode. Ob vsem tei ne bi smeli kmetje pozabiti na krajevno običajne r 'fne, s katerimi se lahko zavarujejo pred nasilno divjačino. Kar Je storjene škode, jo je treba brez odlašanja plačati.« S. DOKL OBČNI ZBOR RIBIŠKE DRUŽINE NOVO MESTO več so ribiči ujeli podusti (9.190 Kom) klenov (3.036), platnic (2.875), postrvi (1.100), ščuk (214), somov (147) itd. Na občnem zboru so se delegati strinjali, da je treba ukreniti vse za zaščito Krke m da se čuva njeno ribje bogastvo. O sklepih občnega zbora bo ribiška družina pismeno obvestila člane. S. DOKL V Šmihelu bodo golili lipane V Šmihelu pri 2ežemberku bodo v tem letu pripravili objekt za vzrejo lipanov Za to ribo je na trgu veliko povpraševanje. Lipan se lahko po svoji kvaliteti kosa s potočno postrvjo. Podusti bodo preselili V .spodnjem delu Krke od Novega mesta navzdol Je reka izredno bogata s podusti. Pravijo, da pride ta riba na drst celo iz Save. Zato bodo novomeški ribiči v času »ribje ženitve« podusti zajeli in jih prenesli v zgor nji del Krke od Straže do Žužemberka, kjer ribji stalež ni kaj prida. Obnoviti jezove V Rinži Je še nekaj jezov, ki bi jih kazalo obnoviti in tako izboljšati stanje reke. Prpd kratkim so ribiči sklenili, da bodo pomagali pri obnovi jezov. Vsak ribič bo prispeval 5 delovnih ur ali 30 din. Prav pa bi bilo. da bi se za obnovo Jezov zavzeli tudi drugi, npr. občinska skupščina, krajevna skupnost. Vodna skupnost, mladina, delovne organizacije in Turistično društvo. Inž. Vlado Pavec, podpredsednik Lovske zveze Novo mesto meni, da je treba kmetom lovsko škodo povrniti. (Foto: S. D.) Inž. Vlado Pavec je podpredsednic Lovske zveze Novo mesto, ki združujt približno 700 lovcev v 22 družinah z obmjčja novomeške, sev-niške in trebanjske občine. Zastavili smo mu nekaj vprašanj, na katera je odgov' 1 tr' ole: — Kaj menite, je na vašem območju veliko divjačine? »DiTMn*'ne je precej, vendar se lovišča med sebo„ zelo razlikujejo. Ločimo levi in desni breg Krke, nadalje nižinski in gozdnati predel. Na desnem bregu Krke je visoka divjad (srnjad itd ), nizka (fazani, zaj-oi itd) pa se bolj zadržujejo na levem bregu. Bilo pa bi je še več, če ne bi posegali v lovišča zankarji, kmetijska mehanizacija, Tiodemi lovci s floberti ter avtomobilisti.« — Kako se to pozna na turističnem podroTju? »Ni takšnih uspehov, kot bi jih pričakovali glede na stalež. Naše lovske družine naredijo plane odstrela, vendar so ti v glivnem s strani tujcev neizpolnjeni. Zato pa je več vzrokov! Veliko bi si pomagali, če bi imeli lovske čuvaje oz. spremljevalce za tuje go-sfe. V tem pogledu bo treba nekaj narediti, uspeh bo takoj večji. Verjetno bi nam ravno pri tem lahko veliko pomagali gostinci. Zlasti če bi nas pravočasno obveščali o prihodu gostov. Nekatere lovske druž:ne, Idilična Krka je vedno bolj privlačna za ribiče in za druge ljubitelje narave. Njeno bogastvo je brez pri mere, treba ga je čuvati! (Foto: S. Dokl) koristnih stvari v prid ribištvu. V okviru ribiške družine je uspešno delovala mladinska sekcija, v kateri se vzgajajo bodoči ribiči. Tudi mla-di ribiči so sprejeli obširen delovni program za letos. Izvolili so še novo vodstvo ribiške družine, revirna vodstva, tekmovalno komisijo in komisijo za delo z mladino ter disciplinsko sodišče in disciplinskega tožilca. -r Novomeški ribiči dobro gospodarili Na nedavnem občnem zboru ribiške družine Ribnica so se temeljito pogovorili o svojem delu v preteklem letu. Delovno področje ribiške družine se razteza na potoke Rašica, Bistrica, Ribnica, Obrh, Tržišča, Izber in Bajerje. Vodstvo ribiške družine je posvetilo veliko skrb pomlajevanju ribjega zaroda. V potok Tržišco so vložili 15.000 mladih potočnih postrvi, v Bistrico (Podklanec—Boncar) pa nad 17.000. Lovec je na štor’ sedel . . . AVGUST SAM IDA iz Ob. čic pri Dol. Toplicah je eden najbolj znanih lovcev pod Rogom. Bil je 20 let vodja lova v prostranih roških gozdovih od Podstenic do Sv. Petra in Planine. V času svojega službovanja je doživel toliko zgodb, da se ne da opisati. Bil je tudi dobrega očesa, saj je položil na dlako 5 volkov, 180 divjih prašičev ter več 100 lisic; v eni sami zimi jih je pospravil 40. Lovec Samida je tudi eden najboljših polharjev. V eni sezoni jih je ujel 750. Ce se vam da poslušati lovske dogodivščine, ga obiščite, rad vas bo sprejel, ta vedno nasmejani mož s prežiljko za ušesom. S. DOKL Sodražki ribiči so s prostovoljnim delom v potoku Izber, v bližini Sodražice, uredili ribnik in vanj vložili za začetek 20 kg šarenk. Pri ureditvi ribnika se je posebno izkazal dr. Ciril Kumelj iz Sodražice. Tudi ribniški ribiči se lahko pohvalijo z uspehom, ker so obnovili oba ribnika pri Ungarju. S tem je dana možnost za vzrejo rib v teh ribnikih. Pri delu so se posebno izkazali dr. Voljč, D ju-rič, Kersnič, Jamnik in še nekateri. Na občnem zboru so razpravljali tudi o disciplini članov, krivolovu itd. Krivolova je še vedno precej in bo, dokler ne bodo uredili čuvajske službe. Program ribiške družine za letos je pester: predvideli so več tekmovanj, skrbeli bp-do za pomlajevanje ribjega zaroda in opravili še vrsto MED LOVCI IN RIBIČI I .S&V.-'-V •:: V x. " BELOKRANJSKI KMEČKI MUZEJ m! Bržkone je to bilo 1916. leta, se spominja danes tega dogodka Vilfan. Stari- oče je bil kotlovni kovač in je med dragim montiral tuda vevško parno kotlovnico. Njegov vnuk pa je imel že pred prvo svetovno vojno model za vlivanje sveč. Odtlej je ves čas zbiral starine, tako da je njegova hiša v Dragah, kjer preživi običajno polovi-oo leta, pravi kmečki muzej. Njegova zbirka obsega več sto kosov različnih starin, med katerimi najdemo tudi leseno stopo s tolkačem za izdelovanje ječmenove ali prosene kaše. S stene lahko potegne ovratnioo za psa čuvaja, da se lahko obrani volkov, ki jo je dobil na Koroškem. Zbirka je izpopolnjena s starimi knjigami, med katerimi so tudi rokopisne, s starim denarjem in pravo kiparsko galerijo, v kateri prevladujejo dela Julija Papiča, metliškega rojaka, ki živi in dela v Zagrebu. »Zhe je bla pa tvoja grevenga ...« če sta bila tvoj kes in žalost resnična — tak je začetek enega od odlomkov starega molitvenika iz škofjeloškega uršulinskega samostana; molitvenik je napisan v bohoričici. Od tiskanih knjig je naj starejša Breviarium Ro-manum iz 1795. leta, ki so jo izdali v Benetkah. Brevir je napisan v latinščini. In ko smo že pri omenjanju najstarejših kosov zbirke: najprej se je Vilfan odločil za bodež iz srednjega veka, takoj nato pa se je spomnil na del lepo okrašenega lonca, ki so ga uporab-lali koliščarji na Ljubljanskem barju. škoda je, da so mu med vojno poteradli zbirko starih znamk, pripravo za delanje vžigalic ter bronast srp. Zato pa mu je ostala lepa zbirka starih ur, od katerih zbuja zanimanje lepa slika Temze s stolpom pri vhodu v londonsko trdnjavo — na zvoniku pa je namesto slike ura, ki še danes kaže čas in ki jo lahko navijete da zaigra staro melodijo. Vilfanova kmečka hiša v vasi Draga je zares pravi kmečki muzej. Vse v hiši je starinsko, človek se počuti v njej, kot da bi namesto 1970. pisali 1870. leto. — Po stenah visijo stari ključi, porcelanaste pipe, ki so jih dali delati kranjski Janezi, ko so odhajali od vojakov, in na katerih so napisi o večni zvestobi do cesarja ki naj skrbi za mili ^ narod, medtem ko naj fantovo dekle ostane zvesto njemu. Tudi žganje, ki vam ga Vilfan ponudi, je v starih »frakeljčkih«. Edino, kar spominja na današnji čas, so kipi Julija Papiča, sošolca bratov Kalinov, a še ti so v prikazovanju Vlahov in starih običajev nekako starinski, prav nič iz današnjega časa. Nenavaden je zato občutek, ko stopiš iz tega kmečkega muzeja v mrzel zimski dan: nekje više v vasi zamolklo laja pes, ker čuti tujca, pri sosedovi hiši joka otrok, ker ni pravi čas dobil svojega zajtrka, in v jasen, sončen dan se iz nekaterih dimnikov kadi dim. življenje se prestavi za stoletje naprej, nič več ni čutiti idilike starih časov, kd diha iz vsake Vilfanove starine: likalnika, skrinje, petrolejke ali pipe... J. SPLICHAL Foto : M. VESEL 0P020RU O Dragocene petro- ' lejke Za svojo največ jo dragocenost v obsežni zbirki smatra Vilfan blizu 100 let stare dragocene petrolejke: to je zares umetniški dunajski izdelek. Na policah je videti tudi veliko zbirko starih likalnikov na železo, med katerimi zbuja pozornost zlasti poseben likalnik stožčaste oblike, ki je bil v rabi samo na Slovenskem in samo v tistih pokrajinah, kjer je bila v narodni noši peča. Med likalnika je vreden omembe tudi del lesnega likalnika iz 1789. leta, ki ga je našel na Koroškem, a žal manjka valjar. Vilfan zbira tudi panjske končnice, lesene skrinje — naj starejša nosi napis 1837, ima pa tudi lesenega baročnega Kristusa iz polhograjske rezbarske delavnice ki je morda še iz 17. stoletja. Za njegovo zbirko se zanimajo muzeji in posamezniki. Pred časom mu je navdušen obiskovalec ponudil veliko vsoto denarja za staro dunajsko petrolejko, ki je danes zares že prava redkost. Vilfan pa mu je odvrnil: »Hišo td dam, petrolejke pa ne!« Hinko Vilfan je velik ljubitelj starin Uprava Belokranjskega muzeja v Metliki opozarja prebivalce, da hodijo zadnje čase po Beli krajini ljudje, češ da zbirajo razne stare predmete za Belokranjski muzej. Pred kratkim se je v upravi muzeja zglasilo nekaj ljudi, ki so povedali, da so ne* davno tega darovali za muzej stare predmete, ki pa jih ustanova seveda ni prejela, ker je bilo njeno ime samo pretveza, da so neznani zbiralci starine izmamili od ljudi in jih pridržali zase ali pa, verjetno, drago prodali. Belokranjski muzej opozarja, da za zdaj nima nihče pooblastila, da bi v njegovem imenu zbiral zanj razne muzejsko zanimive predmete. Ključi, priprava za vlivanje sveč, mlinček — same starine Uprava Belokranjskega muzeja v Metliki V hiši je prava Papičeva galerija — na sliki je Vlah Petrolejke sodijo med najbolj dragocene Vilfanove starine Zares je nenavadna usoda nekaterih kmečkih domačij: še pred slabim mesecem sem v vasi Drage ob gorjanski cesti, nedaleč od znane Badovinčeve gostilne na belokranjski stTani gledal opuščene hiše. Domačini se sedijo v širni svet, usoda jih žene v večje kraje, v tujino. In v isti vasi sem zdaj srečal novo nenavadnost: medtem ko se drugi selijo iz vasi, se je Hinko Filfan, sicer Ljubljančan, v vas, ki postaja vse bolj prazna priselil. Hiša za 3 tisočake Ko se je začeto prejšnje desetletje, Bd je Hinko Vilfan za tri tisočake — tedaj 300.000 dinarjev — kuipil hišo od vaščana, ki je živel v Zagrebu. Med vojno je bila sicer hiša delno porušena, a eden od domačinov je vojno preživeu kot član odporniškega gibanja v Franciji in se IX) vojni naselil v deloma podrti hiši. Prebivalci vasi so zvečine Vlahi, njihov nemirni duh jih vedno znova žene v svet. Tudi lastnik te hiše se je preselij v Zagreb. Hinko Vilfan je njegovo hi-o odkupil in v njej začel urejati edinstven kmečki muzej. Učitelj, ki ga je življene premetavalo od otoka Paga, kjer je bilo njegovo prvo učiteljsko mesto, pa po štajerski, Beli krajini. Češkoslovaški, Bovcu in Hrastniku, je končno zajadral v Ljubljano, kjer je bil tudi upokojen. Med vojno je bil v XV. brigadi in prehodil Belo krajino počez in po dolgem. Tako se mu je priljubila, da je končno sklenil, da bo del svojega upokojenskega življenja preživel v tej deželici pod Gorjanci. Obisk pri. Dragovanu Za vse življenje si bo zapomnil prijaznost belokranjskih ljudi: brat je bil učitelj v Metliki in Hinko je med počitnicami redno hodil na obiske. 1923. leta sta odšla iz Metlike v Lokvico, kjer so jima pri Dragovanu v gostilni postregli z vinom, ki sta ga naročial. Košata gospodinja pa je postavila na mizo tudi' jerbas orehov in hlebec domačega kruha — zastonj. Dobroto Belokranjcev pa je kajpak dodobra spoznal budi med okupatorjevim divjanjem po naši domovini. Zbirateljska strast se je Hinka prijela že v prvi svetovni vojni, ko mu je brat, ki je paidel na Piavi prinesel okrasni žebelj za vrata. KNJIŽNE ZBIRKE DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE ZA LETO 1970 MODERNA DRUŽBA Zbirka )e namenjena tehničnim, gospod irskim, socialnim in poliUtr.im* problemom naSeca fasa. V njej bodo iz< tri knjige, ki s svojo snovno aktualnostjo in dokumentarno prepričljivost j' naCenjajo nekatera eksistenčna vprašanja sodobnega Človeštva. IzSle bodo te knjige: .Stane Krašovec: ČLOVEŠTVO. LAKOTA IN KRUH (VCeraj — danes — jutri) John K, Galbraith: NOVA INDUSTRIJSKA DRŽAVA SVET V ČASU, KI PRIHAJA (197(^-1960) Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju in vezane v celo platno, NaroCniika cena: platno 2M din (lt meseCnih obrokov po 2« din). VVilliamShakespeare:ZBRANO DELO IX—X. Za leto 1970 je založba pripravila dvoje knjig Shakespearovih Zbranih del: Deveta knjiga: TROILUS IN KRESIDA , DOBER KONEC VSE POVRNE MILO ZA DRAGO Deseta knjiga: LJUBEZNI TRUD ZAMAN , KRALJ RIHARD M. . KRALJ JOHN . BENEŠKI TRGOVEC V zbirki Je izšlo doslej te osem knjig; s tema dvema se zbirka bliža h koncu. Slovenci dobivamo s njo prvlC celotno in sistematično urejeno umetniško žetev največjega dramatika vseh Časov. Obe knjigi bosta tiskani na brezlesnem papirju, vezani v celo platno in polusnje. Naročniki dobe sbirko ca IM din (celo platno) oziroma za 129 din (polusnje). Ceno lahko poravnate tudi v S-meseCnlh obrokih po 29 din (celo platno) oziroma po 24 (polusnje) A. S. PUŠKIN: IZBRANA DELA Pesniško delo klasika ruske >n svetovne književnosti Aleksandra Sergejevlča Puškina obsega liriko, epske pesnitve, tragedije, povesti, roman, pravljice, skratka vse osnovne zvrsti literarnega ustvarjanja. Izbor njegovega najpomembnejšega dela bo založba Izdala v testih knjigah: I. knjiga: PESMI II. knjiga: POVESTI III. knjiga: POVESTI, ČLANKI, PISMA IV. knjiga: DRAME V. knjiga: PESNITVE. PRAVLJICE VI. knjiga: JEVGENIJ ONJEGIN Vseh test knjig bo tiskanih na brezlesnem papirju In vezanih v celo platno. Cena za naročnike: platno 3}9 din (19 obrokov po 15 din). Naročniki začno plačevati obroke v mesecu, ko se naroče na zbirko. Henrik Sienkievvicz: IZBRANA DELA Henrik Slenktewlcz je veliko ime svetovne književnosti, prvi Poljak, ki je bil nagrajen z Nobelovo nagrado ea književnost (1906). V njegovih zgodovinskih romanih živi poljska preteklost: nastopajo zgodovinske osebnosti hkrati z junaki, ki Jih je oživila pisateljeva fantazija, ljubezenska doživetja te prepletajo z dvorskimi Intrigami, v ospredju vsega pa so spopadi in viteška dejanja glavnih junakov. — Založba bo izdala njegovo Izbrano delo v desetih knjigah: Z OGNJEM IN MEČEM — 1. knjiga Z OGNJEM IN MEČEM — 2. knjiga POTOP — 1. knjiga POTOP — 2. knjiga Potop — 3. knjiga MALI VITEZ KRIŽARJI - 1, knjiga KRIŽARJI - 2. knjiga QUO VADIŠ SKOZI PUŠČAVO IN G^SCAVO Vseh deset knjig bo izilo v letu 1979 In sirer v dveh zaporednih ciklih po pet knjig. Knjige bodo natisnjene na brezlesnem papirju, vzorno opremljene In vezane v celo platno. Cena* r.a naročnike vach deset knjig: IM din. Znesek lahko poravnate tudi v 13-mesečnih obrokih po M dinarjev. BIOGRAFIJE V popularni zbirki, kl JI ne manjka vnetih ornlrrv. ijikIu IzSIi irije žlvljcnjepisni romani in sicer: Mml Malenšek: POJOČI LABODI (kette m Murn) Arthur Luther: DEMON (roman o Lermontovu) Rudolf Harms: ROBERT KOCH — ZDRAVNIK IN RAZISKOVALEC Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezan>* v celo platno In polusnje. Cena za naročnike: calo platno 29# din (19 meseč, obrokov po 20 din) in polusnje 239 din (19 meseč, obrokov po 23 din). UGODNOSTI ZA NAROČNIKE Vsem, ki te saroče na kateroKoll od omenjenih zbirk, nudi založba poleg subskribrljKke cene, ki Je precej nitja od prodajne, te ugodnost mesečnega odplačevanja obrokov. Prospekt t nadrobnimi podatki za omenjene knjižne zbirke dobile v vseh knjigarnah; zalotba vam ga polije tudi na dom, če JI pitete. NAROČILA SPREJEMAJO VSE KNJIGARNE ZASTOPNIKI ZALOŽBE IN S PRILOŽENO NAROČILNICO TUDI UPRAVA * DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE. IJUBLJANA, MESTNI TRG 2t IZREŽITE IN POŠLJITE V OVOJNICI NAROČILNICA Obvezno naročam naslednje knjižne zbirke DZS za leto 1979: • MODERNA DRUŽBA 1X.-X. pl. S00 din • W. Shakespeare: ZBRANO DELO pl. 100 din. pus. 120 din • A. S. Puškin: IZBRALA DELA pl. 350 din • H. Slenklewlcz: IZBRANA DELA pl. «50 din • BIOGRAFIJE Pl- 200 din, pus. 230 din Naročnino bom plačal: -*■ takoj — v predpisanih mesečnih obrokih Knjige poftljite na na.slov: — stalnega bivališč* — na kraj zaposlitve (Zbirke, ki JUi naročate in ustrezne pogoje, prosimo, obkrožite.) Kraj in datum r (’odpia: DBH NOVO MESTI VAŠA BANKA JE DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM i in ekspoziturama v METLIKI in TREBNJEM ZA VAS # nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 do 7,5 odst. # dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevnja # vodimo žiro račune občanov # vodimo devizne račune občanov # opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut # odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite # opravljamo tudi vse druge bančne posle Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije; Kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško. Varčevalec, ki ima na hranilni knjižici vsaj 500 dinarjev, je nezgodno zavarovan! Gostinsko-turistična organizacija »GOSTU R« pri »BETI«, Metlika obvešča cenjene goste, da je GOSTIŠČE VESELICA odprto vsako soboto innedeljo od 10. do 24. ure. Za obisk se priporočamo! Veleblagovnica »NAMA«, Ljubljana Tomšičeva 2 objavlja za blagovnico v Kočevju prosto delovno mesto MESARJA Pogoj: izničen mesar, eno leto prakse, poskusno delo en mesec. Delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovska služba do 20. marca 1970. OKROŽNICA nekdanjim članom DRUŠTEV KMEČKIH FANTOV IN DEKLET TER NJIVE IN BRAZDE 400-letnico hrvaško-slovenskega kmečkega upora, ki bo februarja 1973, naj bi proslavili v Vidmu ob Ščavnici z otvoritvijo osnovne šole, ki bi jo poimenovali po voditelju tega upora Matiji Gubcu. Na proslavi naj bi sodelovali ali se je vsaj udeležili še vsi živeči člani Društev kmečkih fantov in deklet, člani akademskega agrarnega kluba »Njiva« in srednješolskega agrarnega kluba »Brazda«, seveda pa tudi čimveč kmečke, delavske, srednješolske in visokošolske mladine. Literarni krožek videmske osnovne šole pripravlja izdajo brošure, ki naj slovensko javnost opozori na proslavo 400-letnice kmečkega upora in na akcijo takratne maldine na vasi, kri ji je pred vojno uspelo zgraditi kultumo-prosvetni dom Matije Gubca. Skromna videmska ki\ ižniea naj bi tik pred proslavo prikazala mladinsko gibanje pred revolucijo. Poseben poudarek bo dalo proslavi posvetovanje zgodovinarjev: Slovensko hrvaški kmečki upori v slovenski tradiciji in politiki. S to akcijo naj bi zbrali za osnovno šolo vsaj nekaj sredstev, večji del pa bi prispevale republiška izobraževalna skupnost, republiška skupnost otroškega varstva in občina. Opozarjamo na akcijo in vas vabimo k sodelovanju. Do ustanovitve iniciativnega odbora, prosimo, se za informacije, želje in predloge obračajte na tovariša Vladimira Krefta, podpredsednika skupščine Gornja Radgona. Začasni odbor DROGERIJA TRGOVSKEGA PODJETJA DOLENJKA na novomeškem Glavnem trgu je prenovljena, povečana in najlepša trgovina v Novem mestu. OGLEJTE Sl PRODAJALNO! ODPRTO NONSTOP! •MN Pogo vor z z d ra vnikom V ŠOLI, KJER NI PREPOVEDANIH VPRAŠANJ Zakaj rastejo dekletom prsi? Med prvimi na Hrvaškem je osnovna šola Rovišće vpeljala spolno vzgojo v obvezni pouk. Tudi tu so začeli malce sramežljivo, zdaj pa zelo resno podajajo predmet, ki je imel v začetku mnogo nasprotnikov Uvajanje spolne vzgoje v zagrebških osnovnih šolah pred enim letom je udarilo kot strela z jasnega. Kako pa so v Rovišču sprejeli novico o začetku javnih predavanj učencem o »sramežljivih vprašanjih«? To je bila v pravem pomenu besede revolucija v vzgoji učencev. Led je prebil učitelj Stanislav Pavlič. 2e 1968. je v 8. razredu pri urah družbe-no-moralne vzgoje začel govoriti učencem o odnosih med fanti in dekleti, o higieni žena, o zakonu, po-, rodih in podobno. O njegovem pionirskem delu so zvedeli zagrebški vzgojitelji, ga nekoč obiskali, sprejeli njegov način obravnavanja vprašanj in ga vključili v svojo skupino eksperimentalistov, imenovano »zagrebška skupina«. V tej skupini vsi prosvetni delavci, ki se ukvarjajo s spolno vzgojo mladine, med seboj izmenjujejo izkušnje. »Na začetku so imeli u-čenci do teh vprašanj zelo sramežljiv odnos,« je povedal učitelj Pavlič. »Kot do vsega novega, so imeli tudi do tega odpor. Star- šem ni bilo prav, da otrokom pripovedujem »o grdih stvareh«, učence je bilo sram karkoli vprašati. Toda nekako sem se jim le približal. Prosil sem jih, naj na listek napišejo vprašanja in jim obljubil, da bom na vsa odgovoril. Od tedaj smo začeli sodelovati.« Učitelj Pavlič nam je pokazal cel kup popisanih papirčkov. Zapisali smo si nekaj zanimivih vprašanj: • Zakaj rastejo dekletom prsi? • Kako sem prišel na svet? • Kaj je ljubezen? • Kakšna je razlika med ljubeznijo in simpatijo? • Kaj mora narediti dekle, ko dobi menstruacijo? • Kako naj se otresem fanta, ki mi predlaga intimne odnose? • Ali se in kako se hrani otrok v materinem telesu? • Kako se ljubimo? • Kakšno barvo obleke je najbolje nositi ob menstruaciji? • Kako se moramo pripraviti na poročno noč? • Ali je prvo razmerje boleče? »Učenci se očitno zanimajo za vprašanja iz spolne vzgoje ne samo zato, ker se v šoli pogovarjamo o kočljivih stvareh, temveč tudi zato, ker so v 8. razredu že doraščajoča dekleta in fantje, od katerih se bodo mnogi kmalu poročili, morda že takoj po končani šoli. Prav gotovo je bolje, da jim znanstveno razložimo to, kar jih zanima in Čaka, kot pa da jim o tem površno pripovedujejo prijatelji ali da o tem berejo v nestrokovnih revijah in časopisih.« Počasi so dosegli sodelovanje med šolo in starši Za starše so pripravili nekaj predavanj in sami so se prepričali, da ni treba zavreči tega, kar pripove- .'■“''Kajenje in zdravje Zdravstvena vzgoja in izobraževanje v bojih proti kajenju Zdravstveni vzgojitelji se dobro zavedajo vloge in odgovornosti, ki jo imamo v preprečevanju ali saniranju določenih škodljivih pojavov, kot so kajenje, alkoholizem ipd. Hkrati pa se zavedamo, da bodo vsa naša prizadevar nja brez podpore v predpisih zakonodaje, kakor tudi brez ukrepov in posredovanja drugih strokovnih služb in družbenih dejavnikov docela brezuspešna ali pa si od njih vsaj ne moremo obetati trajnega uspeha. To poglavje zaradi snecifič-nosti dela s skupinar# katerim je namenjeno, zaradi različnih namenov, ki jih zasledujemo s tem programom, pa tudi zaradi različnih okoliščin in raznih metod dela delimo: ■ na delo z odraslimi zaradi odvade kajenja ali vsaj zmanjšanje potrošnje cigaret; ■ na delo z mladino zaradi preprečevanja zadevnega poskusa in poznejšega kajenja. Kako bomo ravnali z odraslimi, ki jih želimo odvaditi kajenja? V delu z odraslimi gre predvsem za izobraževalno in informativno dejavnost. Želeti pa je, da kadilce ne seznanjamo le z najnovejšimi dognanji ter jih obogatimo z znanjem o problemu »Kajenje in zdravje«, temveč da v čim-večj meri vplivamo na stališča posameznikov ter jih motiviramo, da se odločijo za opustitev kajenja ali vsaj za spremembo dosedanje kadilske prakse. Preden bomo govorili o metodah za odvado kajenja, je potrebno, da nekoliko razmislimo o naslednjih vprašanjih: — Zakaj kadijo ljudje? — Kakšne informacije so kadilcu potrebne? Zakaj ljudje sploh kadijo? Z vidika množične psihologije štejemo kajenje pred- vsem za enega izmed socioloških pojavov, ki ga naša druž-ba, žal, ne samo trpi, temveč ga s svojimi dopustnimi stališči in z družbenimi navadami neposredno goji in spodbuja. Ce vprašamo posameznega kadilca »zakaj kadi« dobimo prav različne odgovore. Ta domneva, da mu kajenje pomaga ter ga spodbuja pri ustvarjalnosti in domiselnosti, Drugi ima občutek, da ga »kadilni kult« ob prižiganju, sočasni drži pri ugašanju cigarete, pa tudi ponuditvi in sprejemanju cigarete rešuje nekakšne zadrege. Pogosto o-pažamo, da' mnogi pri ravnanju s cigareto poskušajo ustvariti podobo neke lagodnosti. Tretji misli, da sta o-kus in vonj tista, ki dajeta cigareti njeno mikavnost. Pre-nekateri trdi, da ga cigareta spodbuja, drugi zopet, da ga pomiruje- Kaj torej naj pripisujemo tak0 imenovanemu amofoteznemu delovanju nikotina na avtonomni živčni sistem? Pogosto pa kadilec brez ovinkov prizna, da od cigarete nima nobenega posebnega užitka, temveč da kadi bolj ali manj iz navade skratka, da mu nekaj manjka. če ne kadi. Mladim ljudem se zdi, o tem so celo prepričani, da je kajenje znak odraslosti, samostojnosti, možatosti — mnogi kadijo iz dolgočasja, zarad-- družbenega kontakta, zaradi važnosti (blefiranja) ipd. Pri tem pa morajo dostikrat pogesto premagovati neprijetno počutje, ki se lahko stopnjuje do slabosti, še preden jim pride cigareta v navado. Psihologi ugotavljajo, da je za tistega kadilca, pri katerem je kajenje že tako vgra-jeo v osebnost, da mu pome n.i del njegovega osebnostnega vedenja, del kompleksa, gotovosti njegovega »Jaza« — odvada kajenja eden izmed najhujših problemov, za rešitev katerega dostikrat niti ne zadošča več doživetje resnih zdravstvenih motenj. UČITELJ STANISLAV PAVLIC duje učitelj Pavlič. Nasprotno, pritrdili so, da bo vse to njihovim otrokom v življenju prišlo prav. Spolno vzgojo poučujejo sedaj kot poskusni predmet v 30 šolah na Hrvaškem. Roviščanska šola izmenjuje izkušnje z drugimi šolami v »zagrebški skupini«. Prizadevajo si, da bi spolna vzgoja postala drugo leto obvezen predmet v vseh osnovnih šolah. če se bo to zgodilo, bodo mnogim koristile izkušnje učitelja Stanislava Pavliča iz Rovišča. S. M. (Po »Bjelovarskem listu«) Vzeto z jezika # Občudujem smelost pri ljudeh, ki s tem lahko vse izgubijo — in zadržanost pri tistih, ki z njo nimajo kaj pridobiti. # Končno nam je uspelo razviti popolni elektronski računalnik. Problem vtaknemo vanj — In nikoli več ne pride ven. # Nič ne . more narediti drobnega tiska tako čitljivega kot kakšna nesreča. # Optimisti in pesimisti imajo skupno napako: bojijo se resnice. Kako vplivata na človeka veter in temperatura Ljudje spadamo med toplokrvna bitja, ki imajo poseben center v svojih možganih za urejanje telesne toplote. Napredek človeštva v teku prazgodovine in zgodovine je temu centru zelo olajšal delo, da laže obdrži stalnost temperature. Za to je več različnih načinov. Stanovanja, kurjava, hlajenje, obleka, obutev in še drugi pripomočki ustvarjajo pogoje za večje človekovo udobje. S tem pa je postal današnji človek bolj občutljiv za zunanje vplive od svojih davnih prednikov ki so bili bolj utrjeni zoper temperaturne spremembe in veter. Prevelika vročina in prevelik mraz škodljivo vplivata na nas, posebno še, če je v zraku vlaga. Nizke temperature povzroče prehladne bolezni, če je zrak vlažen, ozebline in v izrednih slučajih prehladitev vsega organizma in celo zmrznjen je. Visoke temperature pa v primerni vlagi, ko telo ne more z izhlapevanjem oddajati odvisne toplote, neugodje, slabost in nemoč, pa tudi toplotno kap. Razumljivo je da pri dotiku z ognjem ali zelo vročim predmetom, tekočino ali plinom, staknemo opekline te ali one stopnje. Samodejno urejanje telesne temperature ureja telo na približno naslednji način. Ce je vročina, se najprej razširijo žilice v koži, postanemo rdeči. Kri iz globine telesa prihaja k površini in se tam ohlaja. Ce to ne zadostuje, se potimo. Mokra koža je boljši prevodnik toplote in ohlajanje je večje. Ce je še to premalo, potem začnemo globoko in hitreje dihati ter tako oddajamo toploto, ki je je preveč, s povečanim izločanjem hlapov skozi dihala. Ce je mraz se prav nasprotno skrčijo žilice v koži, postanemo bledi. Kri gre v globlje dele telesa, kjer se manj ohlaja. Ce to ne zadostuje, se skrčijo v koži drobne mišice, ki dvigujejo dlačice, dobimo kurjo polt. Ce še to ni dovolj, začno drgetati večje mišice in mišične skupine, kar sprošča toploto in telo se ogreva. Pri vsem tem dogajanju ima precejšnjo vlogo veter. V bistvu je veter le gibanje zraka. Veter odvzema telesu toploto, celo zelo šibek veter lahko telo močno ohladi. Ce deluje na telo v zaprtem prostoru hladen veter, je to prepih. Vlažen veter ima večji vpliv na telo, kot če je suh. Prav tako je različen vpliv vetra, če je vroč ali pa mrzel. V takem slučaju govorimo o kombiniranem vplivu vetra. Poleg direktnega vpliva vetra na telo vpliva veter tudi posredno. Odstranjuje iz zraka različne nečiste delce z drugimi besedami, snaži zrak. Seveda je mogoče, da je vpliv prav obraten. Veter lahko suši zemljo, dviga prah in zrak kvari. Veter lahko prenaša zelo velike daljave povzročitelje različnih bolezni, drobne žuželke, cvetni prah, ki pri občutljivih ljudeh povzroča preobčutljivostne reakcije, lahko pa prenaša tudi radioaktivne delce. Ne škoduje, če to vemo. Bolj se bomo znali paziti pred škodljivimi vplivi temperature in vetra. Pravilno se bomo oblačili in predvsem tudi obuvali, varovali se bomo prepiha in skrbeli za osebno čistočo ter gojili pravilne higienske navade. Dr. Božo Oblak LETO 1970 JE POSVEČENO PO VSEM SVETU VZGOJI Za izboljšano vzgojo otrok mladine in odraslih Vzgoja srca je odločujoča, qe hočemo imeti plemenite ljudi in če želimo ustvariti zares boljšo družbo ter v njej odnose, ki bodo gradili mostove od človeka do človeka Celo leto 1970 je UNESCO ugledna mednarodna organizacija za vzgojo in izobraževanje posvetila vzgoji. Obrnila se je na vse dežele in njihove vlade ter vzgojne in druge strokovne organizacije, da bi si v letu 1970 še posebno prizadevale izboljšati vzgojo otrok, mladine m odraslih. Ta prizadevanja naj bi se pokazala pri predšolski, šolski, zunanješolski in pošolski vzgoji v skladu z vzgojnimi potrebami človeštva — posameznika in dežele — 4jj ter časa, v katerem živimo, tfj ko znanost, tehnika in kultura dobivajo neslutene dimenzije, ko že grozi nevar- nost, da se človek odtuji samemu sebi. Posamezne mednarodne organizacije se že dogovarjajo o svojih programskih akcijah. Npr. OMEP — mednarodna organizacija za pred-šolsko vzgojo, poudarja v tem ŠOLARJI letu predvsem igro, ki je ne- pogreši,Iva v življenju majh- 'j**0 P» Postane nih otrok in Ki le naboljša nevarna «e ne poteka v pn-vasona metoda ja obllkova- obldcovamh prMtonh nje predšolskih otrok v nil- ‘ ustreznim, predmet, ltd_ hovem intelektualnem, emo. Nacionalni komite OMEP cialnem In pslhltaem razvo- •Mravlje že pripravlja s,o-ju je prispevke k tej akciji. Igra je tudi terapevt- Zveza prijateljev mladine sko sredstvo za odpravljanje Slovenije je pred kratkim vo-določenih motenj v razvoju dila posvetovanje za kadre I ANČKA GOŠNIK-GODEC: kd pomagajo usposabljati starše za boljše vzgojitelje otrok. Svet za vzgojo in zaščito otrok Jugoslavije pripravlja seminarje za kadre, ki delajo z otroki glede na interes v njihovem prostem času. Vse to prispeva k izboljšanju vzgoje nasploh. Vendar to že ni dovolj, zlasti ne, če poziva UNESCO, ta tako prizadevna organizacija, katere članica je tudi Jugoslavija, k novim akcijam. Odzivnosti ni čutiti prav tam, kjer bi jo upravičeno najbolj pričakovali, tj. v izobraževalnih ustanovah, kajti prav te so preveč obrnjene h golemu izobraževanju. To dokazuje tudi sicer nezakonit a vendarle legalni A in B program republiške slovenske izobraževalne skupnosti za financiranje izobraževalno vzgojnega dela. Pa budi mi stari ne moremo stati ob strani. Truditi se moramo, da izboljšamo svoje vzgojne postopke in vzgojno klimo nasploh, tako doma kot v šoli. In vplivati moramo na to, da se bo vzgoja v naši družbi boi*« cenila. Ne pozabimo, da cev, 8 odstotkov pa ni izrazilo o tem nobenega mnenja. j Anketa je pokazala, da si želijo bogastva predvsem mladi ljudje. Želijo vse, kar daje civilizacija, in sicer takoj. Menijo, da denar bolj koristi človeku 20 let kot pa starejšim ljudem, češ da ga bodo mladi bolj smotrno uporabili. •jkjjaniiS Nude-look ni kazniv Tudi v konservativni Italiji se uveljavlja najnovejša moda prosojne ženske obleke, tako imenovani nude-look. Neko sodišče je pred dnevi razsodilo, da ženska s prosojno bluzo »ne spodbuja k raz-vratnosti«. Na zatožni klopi se je zna šla gospodinja iz Bologne, ki so jo prijeli na ulici, ker je nosila prosojno bluzo, po<7 njo pa ni imela ničesar. So dnik je pritrdil njenemu odvetniku, ki je zatrjeval, da je nude-look samo nova moda, in ne preštopek. saj objavljajo časopisi fotografije skoraj vseh filmskih igralk novega vala in fotografskih modelov v takšnih oblačilih. Križanka za vaš oddih VODORAVNO: 1. neolikan človek, 7. upravitelj stroja, 9. kemijski simbol za titan, 10. žensko ime, 11. pripadnik starodavnega ameriškega ljudstva, 13. glavno mesto Jordanije, 14. zmeda, 16. izraelska luka, 17. budimpeštanski stadion, 19. gizdalin, lahkoživček, 23. nekdanji turški velikaš, 24. angleško svetlo pivo, 25. človek istega rodu, 28. krščansko božanstvo, 29. grška črka, 32. kitajski dninar, težak, 35. rimski državnik, neizprosen sovražnik Kartagine, 37. vrsta, 38. izbrana družba, 40. kemijski simbol za antimon, 41. denarnica, 43. posoda kva. dratne oblike. NAVPIČNO: 1. velik gorski vrh, 2. oranje, 3. kača velikanka, 4. vrata žita, 5. pridnost, 6.' močan človek, 7. kontakt, 8. sobni ptič, 12. hrvatski na*-rodni heroj, po katerem se imenuje velika zagrebška tovarna, 15. safe, 18. Ludolfovo število, 19. sveženj, zavoj listin, 20. jarem, 21. glavno mesto Burme, 22. pritok Bal-kajskega jezera, 26. ruski veletok, 27. prostor, kjer gradijo ali popravljajo ladjo, 30. mlaka, luža, blato, 31. stisnje-nje, 33. tovarna perila iz. Sevnice, 34- kamra, 36. mariborska operna pevka (Ondina). 39. pripadnik staroslovanskega naroda, 42. italijanski spolnik. »Morda bolje nego ti, Čeprav ga še nisem videl. Poznajo ga moji akti.« »Ovadbe? Gotovo so lažnive. Gašper je dober človek- Srce ima in pamet in velike svobodne misli.« »Filozof! Hehe! Kmetiški filozof!« se je rogal pater Jurij. »Eh, lutrski prekucuh je. Njegov oče je bil stiški cistercijan, ki je živel s svojo ljubico in z otrokom — kakor večina drugih patrov — svobodno življenje v si iškem samostanu, dokler ni prišel na vizitacijo sam oglejski patriarh in razgnal lutrsko sodrgo. No, zdaj veš, kdo je tvoj Gašper: lutrska kri patra Celestina.« »Gašper je madrijan, mislec,« je vztrajala Marija. »Brezverec je,« je pribil pater Jurij. »Ni res, čestiti oče. On je svojeverec. Vsi veliki filozofi so bili svojeverci: Budha, Sokrat, Kristus, Mohamed, Spinoza...« »In — Gašper! Hehehe!« Marija je skomignila z rameni. »Ne rečem, da je tako silen prevratnik človeške družbe, kakor so bili oni. Svojeverec pa je tudi on. Mislec, ki živi strogo po zakonih svoje duše.« »Aha! Le da se ti zakoni ne ujemajo vselej z obče priznanimi zakoni njegove okolice.« »Ujemajo se z njegovQ potrebo, ki mu jo je zapisal v kri najvišji zakonodajalec — narava.« »Mater spiritualis, iz vas govori holandski žid Spinoza,« je resno opomnil gvardijan. »čestita gospoda, čas je, da nam moja žena postreže še s čim drugim nego z lažno filozofijo. Marija. prosim, poskrbi za dober predjužnik!« Tistega dne — bil je novega leta dan — je bila pri mestnem sodišču velika gostija. Na kosilo so bili 11.KA VAŠTETOVA: VRAŽJE (Zgodovinski roman) povabljeni vsi gospodje svetovalci. Tudi pristav je dobil vabilo in se mu odzval. Marija je ostala doma in povabila Katko na kosilo. Pomagali sta stari Mici v kuhinji in napekle so za samostan . zavitke z okusnim mesnim nadevom, jih zložile v veliko pekvo in jih polile z gosjo mastjo ter še enkrat popekle. Nato je Marija pokrila pekvo s pokrovko, jo postavila na leseno ploščo ter jo s ploščo vred sama zanesla čez cesto v samostan. Pod pazduho je stiskala zavezan lonček. »Hvaljen Jezus! Oh, gospa Koprivovka! Pa kar sami prinesejo!« jo je pozdravil vratar. »Kar brž naj nesejo tole v kuhinjo na gorko. Ne sme se shladiti, sicer ni dobro. Ploščo naj mi pa takoj vrnejo, če pridejo kmalu, počakam, drugače pa uidem. Bodo pa po kosilu poslali ploščo s posodo vred nazaj.« Izročila je vratarju ploščo s pekvo. »Hehehe! 2e tečem,« se je smejal pater in od-šklepetal po dolgem hodniku. Komaj je zaprl za seboj steklena vrata na koncu hodnika, že je Marija skočila — tiho kakor mačka — v govorilnico in skozi njo v drugo siromašno opravljeno sprejemnico ter odprla vrata na strebri-čast hodnik. Tiho jih je zaprla in se previdno ozrla ... Nikogar V dveh skokih je bila za oglom in odprla je počasi vrata v refektorij... Prazno. Že so se vrata zaprla za njo. Ko je odzvonilo poldne, je Katka še nekoliko počakala, potem je prinesla iz Marijine spalnice majhno lično uro s tankimi stebriči s krasno cizeliranim nihalom ter jo postavila v prvo sobo na mizo. Nihalo se je zagugalo in ustavilo. Ura ni šla. Katka je stekla čez trg in potegnila za samostanski zvonec. Dolgo je čakala. Potegnila je še enkrat in zopet čakala. Naposled so se vrata odprla. »Gospa Koprivovka prosijo prav lepo, da bi prišli gospod pater Jurij takoj k njim. Ampak takoj, prosijo, ker sicer bo prepozno.« In odhitela je. Vratar je zmajal z glavo in zaprl vrata. Kmalu so se zopet odprla in pater Jurij je stopil čez zasneženo cesto. Katka mu je odprla in ga peljala v jedilnico. »Gospa pridejo kmalu. Potrli so tole urico, ki so jo za božič dobili od gospoda v dar. Zdaj pa se bo- jijo povedati gospodu in nje, gospod pater, prosijo; da jim popravijo uro, Še preden se vrnejo gospod z gostije.« »Tako, tako. No, sem mislil, da je kaj hujšega. Kaj pa so počeli z uro, da so jo potrli?« »Gledali sva kolesje, pa so sunili z nožičkom vanj. In takoj se je ustavila.« »Hm. Naj skoči v samostan in vratar naj ji da zabojček s finejšim orodjem!« Katka je nemudoma izpolnila povelje. 31 & 3fl R! STOP jEOUANfi Foznam v Ameriki veliko ljudi, ki bi radi dali sto tisoč dolarjev in še precej več, samo da bi imeli svojega družinskega duha.« »Mislim, da bi mi Amerika ne bila všeč.« »Verjetno zato ne, ker nimamo podrtij ne različnih kuriozitet,« mu je posmehljivo rekla Virginija. »Hm, nimate ruševin! Nimate raritet, prav!« ji je odgovoril duh »Zato pa imate svojo floto in svojo posebno oliko.« »Lahko noč! Grem in bom zaprosila očka, naj dovoli bratoma še en teden počitnic doma.« »Oh, prosim vas, gospodična Virginija, ne odhajajte!« je vzkliknil duh. »Saj sem tako osamljen in tako nesrečen. In prav res ne vem, kaj bi počel. Moral bi spati, pa ne morem.« »Ne morete? Neumnost! Treba se je uleči in ugasiti svečo. Včasih je zelo težko ostati buden, zlasti v cerkvi, toda da bi človek zaspal, pa res ni nobenih težav. Saj celo otroci vedo, kako naj zaspijo, čeprav ne moremo reči o njih, da so posebno pametni.« »Veste, jaz nisem spal že tristo let, zato sem tako utrujen.« Virginija se je docela zresnila in drobna usteča so ji zadrhtela kot rožna lističa. Stopila je k duhu, pokleknila predenj in se mu zazrla v staro, uvelo obličje. »Moj ubogi, ubogi Duh,« je zamrmrala, »ali nimate nikjer prostora, kjer bi lahko spali?« »Daleč ob smrekovem gozdu,« je s tihim, zasanjanim glasom glasom odgovoril duh, »leži majhen vrt. V njem raste visoka in gosta trava, sijejo velike bele zvezde marjetic in slavec prepeva vso noč. Vso noč gostoli, z neba pa gleda na vrt hladen, kristalen mesec in visoka tisa razširja svoje orjaške roke nad tistimi, ki počivajo v zemlji.« Virgmijine oči so se skalile od solz, zato si je obraz skrila v dlani. »Vi mislite na Vrt smrti,« je pošepetala. »Da, Vrt smrti! Smrt mora biti čudovita. Ležiš v mehki črni zemlji, čutiš tišino, nad glavo pa se ti ziblje trava. Ne veš za včeraj, ne veš za jutri. Pozabiš na čas, pozabiš na življenje sanjaš v miru. Vi mi lahko pomagate. Vi mi lahko odprete vrata v Dom smrti, ker je zmeraj z vami ljubezen, ljubezen pa je močnejša kot smrt.« Virginija se je stresla, spreletel jo je mraz in nekaj časa je bilo vse tiho. Zdelo se ji je, U9 se pogreza v moreče sanje. Tedaj je duh spet spregovoril in njegov glas je bil podoben vzdihovanju vetra. »Ali ste kdaj prebrali staro prerokbo na oknu knjižnice?« je vprašal. »Oh, večkrat!« je vzkliknila Virginija in dvignila oči. »Poznam jo zelo dobro. Napisana je s čudnimi črnimi črkami in pisavo je težko prebrati. Vsega skupaj je šest vrstic: KADAR BO ZLATOLASO DEKLE ZBUDILO V GREŠNIKU KESANJA VSAJ MALO, KADAR USAHLI SE MANDELJ SPET RAZCVETE IN KADAR DETE BO ZAJOKALO, TEDAJ ODPUŠČEN GREH BO 1 * MORILSKI IN SPET BO Mtt?^n GRAD • CANTERVILLSKI. Toda jaz ne vem, kaj ti stihi pomenijo.« PERA SREČKOVIĆ: NAGELJČEK PO OSMEM MARCU »Pomenijo to,« je žalostno rekel duh, »da moraš ti jokati zavoljo mojih hudodelskih dejanj kajti jaz nimam solz.« Vstal je iz naslanjača, jo prijel za roko, se sklonil nadnjo in jo po starinski šegi poljubil. Prste je imel hladne ko led, ustnice vroče ko ogenj, vendar se Virginija ni upirala, ko jo je popeljal skozi mračno sobo. Naslednji trenutek se je leseni stenski opaž zaprl za njima in soba z gobelihi je ostala prazna. šesto poglavje Deset minut kasneje je zvonec klical k čaju. Ker Virginija ni prišla, je gospa Otisova poslala služabnika ponjo. Hitro se je vrnil in povedal, da miss Virginije nikjer ne more najti. Ker je navadno vsak večer šla na vrt po rože za na mizo, se gospa Otisova sploh ni vznemirila ko pa je ura odbila šest in se Virginija še ni vrnila, jo je začelo skrbeti. Poslala je sinove. naj zunaj poiščejo sestro, z možem pa je pregledala vse sobe, '• gradu. Okrog pol sedmih so se fantje vrnili in povedali, da niso našli o sestri nobenega sledu. Sedaj so -bili že vsi do kraja v skrbeh in niso vedeli, kaj naj ukrenejo. Nenadoma se je gospo'1 Otis spomnil, da je pred nekaj dnevi dovolil skupini Ciganov, da so si v parku postavili šotor. Zato je takoj pohitel v Blackfell Holow, spremljali pa so ga najstarejši sin in dva vrtnarja. Kaj misli, kaj pravi žena o... O DELOVNI DOBI — Delovna doba je hud problem tudi za ženske: težko sprejmejo leta, ki se jim štejejo — dvojno. O KONTRACEPCIJI — Kaj bi bilo z našim ljubim svetom, ko bi bila že naša pramati Eva poznala kontracepcijska sredstva?! O LJUBOSUMNOSTI — Moški, pazite, komu boste presadili svoje rebro! V vsakem raju se najde kakšna — Eva. O MODERNIH NASILr NEŽIH — Mnogi sodobni volkovi pričakajo Rdečo kapico v naslanjaču namesto v postelji. O SODOBNIH POJAVIH — Ženska ženski — Jac-quelinne! O MODI — Ena ženska — maneken. Dve ženski — modna revija. Tri ženske — trije konkurenčni modni saloni. O METEOROLOGIJI — Vetrovno ozračje v hiši -— nedvomno obilje zakonskih padavin. O LJUBEZNI — Ljubezen je slepa le na prvi pogled. Pri drugem — za to gre zahvala strokovnjakom, ki nam vse bolj odpirajo oči — hitro spregleda. Brez dvoma je treba poiskati nadomestne oči za — slepo ljubezen. O SVOJEM DRUGEM JAZU — Sodobna Pepelka hrani zadnje zaloge pepela vedno za svojo glavo. O GLEDALIŠČU — Nič čudnega, če je ljubezen med Romeom in Julijo vzklila prav na balkonu. MODROST LJUDSKA Dva več vesta kakor en sam. Ena beseda češče več škoduje kakor toča po deželi. Drva treba kupiti, kadar so češnje zrele. Jajce več kot puta ve. Dvakrat se v mlinu povr trikrat pa bedaku. Jamrovcu vzemi in bahaču daj. Drži se kakor mokra kokoš.. V tistem času še niso vedeli za — garaže. O KROGOTOKU STVARI — Drži, moda se zmeraj vrti v krogu in zmeraj za — isti krog. O ŠPORTU — Po zaslugi Brigitte Bardot so Francozi občutili, kaj je lahka industrija. Mi pa smo po zaslugi naših nogometašev občutili, kaj je najlažja industrija. O POSLANCIH — V skupščini malce več diskusije o občanu nasploh, doma pa malo manj — o možu nasploh. ABV. KAJ JE OČE? Enaintrideset dečkov in deklic v šestih newyorških šolah, starih od šest do dvanajst let, je odgovorilo na vprašanje: Kaj je oče? Tole so najboljši in najbolj presenetljivi odgovori: — Oče je tisti, ki ne mara izgubiti poročene matere. — Ce ne bi imeli očeta, nas sploh ne bi bilo na svetu. In zato mu moramo biti hvaležni. — Oče je oseba, zaradi katere se prepira večina dečkov, kdo ima najboljšega in najmočnejšega. — Oče je oseba, ki jo moramo spoštovati. Včasih je kakor ljubi bog. — Oče natančno ve, kdaj si že prestar, da bi dobil poljubček. — Oče je za dečka veliko bolj pomemben kakor za deklico — ker je bil tudi on sam deče,r. — Oče je mož, ki te drži v naročju, kadar si majhen in te je strah. — Zame je oče nekdo, ki mi venomer daje same zglede. — Pri nas doma ni šef moj oče — marveč moja mati. Vendar mu dovoli ostati pokonci do desetih, da lahko posluša večerna poročila. — Oče je doma koristen, ker družino lahko obvaruje pred nesrečo. — Oče ti zmeraj pomaga. In ponavadi se mu tudi posreči. — Oče te ne ljubi zato, ker si lep ali velik ali majhen, ljubi te, ker si ti ti. ■ZM8fcOk v zameysivo mm m ib» 15. Ko bi bila atomska bomba priletela v slavnostno dvorano, bi bila napravila približno prav tako razdejanje! Imenitna gospoda je kislih obrazov in obilno osladkanih toalet zapustila prizorišče. Tudi junak dneva in njegova soproga sta se podvizala na prosto. Nihče jima ni pomahal, ko sta zaloputnila za seboj vrata svojega zmagovitega avtomobila in izginila za prvim vogalom. Dirkalni motor pod kabrioletovo »haubo« je pripomogel, da sta v hipu pustila za seboj mesto in se prav kmalu približala državni meji. Pred njima je ležala prijazna, gorata deželica, pribežališče vseh bogatih! Paradižnik se je udaril po žepu, kjer je tičala kuverta z debelo nagrado in dejal: Tu, v tej deželi si bova privoščila male počitnice! Deželo je še pokrivala snežna odeja in Paradižnik je dopolnil svojo odločitev: počitnice bova preživela športno! Ustavila sta se v belem mestecu pod visokimi planinami. Zavila sta v trgovino, natlačeno s športnimi rekviziti. In sta pričela izbirati... DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60000 izvodov! — . ■■ ■ - — -■ ■ ,-lM> --------------------------------------------- Sklad za financiranje gradnje novih osnovnih šol Novo mesto razpisuje PONOVNO JAVNO DRAŽBO naslednjih objektov: VVEEKEND - LOPA na pare. št. 458, k. o. Kandija, z izklicno ceno 2.500 dinarjev LESENA ŠUPA na pare. št. 403, k. o. Kandija z izklicno ceno 500 dinarjev VRTNO ŽIČNO OGRAJO na pare. št. 458, k. o. Kandija, z izklicno ceno 500 dinarjev Vrednost oojektov pomenijo izklicno ceno. Izdražitelj mora kupljeni objekt najkasneje do 31. 3. 1970 na svoje stroške podreti in odpeljati. Takoj po dražbi je treba plačati najmanj polovico kupnine. Ostali pogoji so razvidni iz dražbenih pogojev. Zbirališče za izvedbo dražbe bo v Novem mestu, Valantičevo 4 (pri Francu Mikcu) dne 16. 3. 1970 ob 10. uri. Udeleženci dražbe si morajo 16. 3. 1970 od 8. do 10. ure ogledati objekte, ki so predmet prodlaje, in so jim takrat na vpogled dražbeni pogoji. KNJIGA ZA VSAKO DRUŽINO to je bnijga VESELE ERE Nika Kureta Dostikrat se zgodi, da otrokom pri vsej iznajdljivosti zmanjka iger. Otrok, ki se dolgočasi, pa je sebi in drugim v nad. lego. Knjiga VESELE URE bo pomagala otrokom In odra. slim ob takih prilikah. V knjigi so zbrane igre za vse letne čase, igre na prostem in v sobi, igre, ki razgibljejo telo in igre, ki bistrijo duha, pa še igre za ure samote. VESELE URE je prava knjiga za družinsko rabo. Knjiga ima 208 strani, je bogato ilustrirana in stane vezana v platno 39 dinarjev. Kupite jo lahko r vseh knjigarnah, naročite pa jo lahko direktno pri založbi Mladinska knjiga. Oddelek za direktno prodajo, Ljubljana, Titova 3, s priloženo naročilnico. NAROCILNICA Podplsani(a) _________________ točen naslov _________________ naročam knjigo Nika Kureta VESELE URE. Znesek 39 din bom plačal po prejemu računa In položnice la tekoči račun naložbe AIi».dinska knjiga 501-1-30/1. Oatum: Podpis: Komisija za delovna razmerja pri SEKCIJI ZA VZDRŽEVANJE PROG Novo m^sto razglaša prosta delovna mesta: KLJUČAVNIČARJA KOVAČA Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati naj pošljejo prošnje kadrovskoad-ministrativni službi Sekcije za vzdrževanje proge, Novo mesto, Ljubljanska c. 5. Razpis velja do 15. aprila 1970. V 70. letu je umrl naš marljivi brat in stric JANEZ ŠINKOVEC interniranec iz Mauthausna Pogreb bo danes, 12. marca 1970, ob 16. uri na Dol. Kamencah Do pogreba leži v mrliški veži na pokopališču v Ločni do 15.30, nakar bo prepeljan na svojo željo na Dol. Kamence žalujoči: bratje z družinami in družina- Krajšek Ločna, 9. marca 1970 UGODNA PRILOŽNOST ZA ZAPOSLITEV IN UK RUDNIK LIGNITA VELENJE SPREJME NA DELO več nekvalificiranih delavcev in kvalificiranih rudarjev, kvalificiranih elektrikarjev, kvalificiranih ključavničar j ev in kvalificiranih vodovodnih inštalaterjev. STALNO DELO, DOBER ZASLUŽEK, RAZNE UGODNOSTI POGOJ: telesno in duševno zdravje, starost od 18 do 30 let. Kvalificirani delavci morajo imeti dokazila o kvalifikaciji. ZA DOM RUDARJEV V FIESI 1 kvalificiran kuhar, 3 kvalificirane natakarje. ZA DOLOČEN ČAS od 1. 5. do 31. 8. 1970. Pišite ali pa se zglasite osebno na naslov: Rudnik lignita Velenje, kadrovsko-socialni sektor. PROSTA UČNA MESTA V ENOLETNI RUDARSKI ŠOLI POGOJI: dokončana osemletka (vsaj 6 razredov), dopolnjeno 17. leto staroste. Kandidat mora biti zdravstveno sposoben za delo v rudniku (zdravniški pregled je v Velenju). SLUŠATELJI IMAJO V ČASU ŠOLANJA NASLEDNJE UGODNOSTI: brezplačna oskrba v internatu Rudarskega šolskega centra v Velenju. Mesečne pridnostne nagrade, po končanem šolanju zagotovljena služba v Rudniku lignita Velenje. Sola prične s poukom že v marcu 1970. Prošnje za sprejem v šolo pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje. ELEKTROTEHNA, trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom LJUBLJANA, TITOVA CESTA 51 želi zaposliti v prodajalni Krško • KV trgovskega pomočnika elektro-železninske stroke z ustrezno prakso za nedoločen čas in v prodajalni Sevnica • blagajničarko za določen čas POGOJ: srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso Kandidati naj pošljejo ponudbo s kratkim življenjepisom Komisiji DS za delovne odnose, Ljubljana, Titova c. 51. Razpis velja 15 dm po dnevu objave. Tovarna elementov za elektroniko v ZP ISKRA obrat Upori, Šentjernej vabi k sodelovanju sodelavce z višjo izobrazbo (končana višja tehniška šola ali I. stopnja fakultete): • ELEKTROINŽENIRJE, • STROJNE INŽENIRJE, • INŽ. KEMIJE; sodelavce s srednjo izobrazbo: • ELEKTROTEHNIKE (šibki tok), • STROJNE TEHNIKE, • KEMIJSKE TEHNIKE; kvalificirane delavce: • ORODJARJE, • STRUGARJE, • BRUSILCE. Kandidati so lahko začetniki, zaželeno je, da imajo odslužen vojaški rok. Pismene ponudbe s krajšim življenjepisom pošljite na naslov: Tovarna elementov za elektroniko v ZP ISKRA — obrat UPORI, Šentjernej. RAZPISNA KOMISIJA V TOVARNI PERILA LABOD v Novem mestu razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA POGOJI: kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje: da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in najmanj 8 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu da ima organizacijske sposobnosti voditi večjo delovno organizacijo da je ekonomsko in družbeno razgledan in da ima sposobnost koordinirati delo obratov in strokovnih služb da so njegovi uspehi iz prejšnjega dela taki, da so se odražali v rasti in uspehih dela organizacije, v kateri je delal. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev naj kandidati pošljejo razpisni komisiji v roku 15 dni od dneva objave razpisa v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo«. DS GOSTINSKO TURISTIČNE ORGANIZACIJE »GOSTOUR« METLIKA vabi k s'odelovanju sledeče sodelavce: POSLOVODJA gostilne Mlakar VKV natakar s prakso 3 do 6 let — možnost samskega stanovanja DVA NATAKARJA (-ICI) KV natakar(-ica), praksa 1 do 3 leta DVA KUHARJA (-ICI) KV kuhar(-ica), praksa 1 do 3 leta " DVE PRODAJALKI PIJAČ KV trg. delavka, praksa 1 do"3 leta DVA VAJENCA - VAJENKI za kuharsko stroko VEČJE ŠTEVILO MLAJŠIH FANTOV ALI DEKLET v starosti od 20 do 30 let za občasno pomoč pri strežbi pogoj: končana osemletka Nagrajevanje po pravilniku in doseženem uspehu. } NEDELJA, 15. MARCA 8.00 9.28 9.30 10.00 10.45 10.50 12.20 12.40 15.55 17.55 18.10 19.15 MADŽARSKI TV PREGLED ( Pohorje — Plešivec) — (Beograd) NAPOVED SPOREDA — (Ljubljana) NARODNA GLASBA (Zagreb) KMETIJSKA ODDAJA — (Beograd) MOZAIK (Ljubljana) OTROŠKA MATINEJA: Tisoč in en problem — David Copperfield, Filmska burleska — (Ljubljana) TV KAŽIPOT (Ljubljana) EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO V DVORANI — — posnetek sobotnih tekmovanj na Dunaju (do 14.20) (Ljubljana) Dunaj: EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO V DVORANI — prenos EVR (Ljubljana) RISANKA (Ljubljana) ZOSIJA — sovjetski film — (Ljubljana) CIKCAK (Ljubljana) m 19.30 20.10 20.40 20.50 21.50 31.45 22.45 23.15 23.20 Stockholm: SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO -ŠVEDSKA : CSSR — prenos prve trtjine (EVR — Ljubljana) TV DNEVNIK (BeogTad) a—2—1 (Ljubljana) VIDEOFON (Zagreb) Stockholm: SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO — prenos tretje tretjine (EVR — Ljubljana) NASE MALO MISTO — humoristična oddaja (Zagreb) ŠPORTNI PREGLED (JRT) PROPAGANDNA ODDAJA -(Ljubljana) TV DNEVNIK (Beograd) Drugi spored: 20.10 TV DNEVNIK (Zagreb) 21.00 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 16. MARCA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE - IZOBRAZBE (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb) 16.10 FRANCOŠCINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje — Plešivec — do 17.00) (Beograd) 17.50 L. F. Baum: ČAROVNIK IZ OZA (JRT) (Ljubljana) 18.05 RISANKA (JRT) (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 PO SLEDEH NAPREDKA — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 NAŠ ŠLAGER SEZONE. — (Sarajevo) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) ^0.3— 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Oliver Storž: PIJANEC — TV drama (Liubljana) 22.15 PARIŠKI MOZAIK BOGDANA POGAČNIKA (Liubljana) 22.50 POROČILA (Ljubljana) - TOREK, 17. MARCA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.45 RUŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRA ZBE (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb) 15.35 RUŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 15.55 TV VRTEC (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 17.20 VESELJE V GLASBI: Jazz v koncertni dvorani (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 SREČANJE V STUDIU 14 — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 PREPOGOSTO POZABLJAMO — odaja iz Sodobne vzgoje — (Ljubljana) 19.25 OSNOVE — oddaja iz cikla Iz sveta oblikovanja — (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ŽEPAR — francoski čelov, film (Ljubljana) 21.50 VESELJE V toASBI: Uverture m preludiji (Ljubljana) 22.45 POROČILA (Ljubljana) SREDA, 18. MARCA 9.35 TV V ŠOU (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (BeogTad) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) do 17.30 (Beograd) 17.48 NAPOVED SPOREDA — (Ljubljana) 17.50 RAST1MO — oddaja za otroke (Beograd) 18.30 OBZORNIK (Ljubljana) 18.35 OBREŽJE — oddaja za ita-lijan, narodn. skupino — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 VARIETE — zabavno glasbena oddaja (Zagreb) 19.20 MOJ OTROK JE DRUGAČEN — reportaža (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 1».00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.25 Stockholm: SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO — CSSR — SZ — prenos II. tretjine (EVR — Ljubljana) pribl. 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 21.00 Stockholm: SVETOVNO HOKEJSKO PRVENSTVO — CSSR : SZ — prenos III. tretjine (EVR — Ljubljana) pribl. 21.40 3—2—1 (Ljubljana) 21.45 MONITOR (Ljubljana) 22.35 POROČILA (Ljubljana) 22.40 NOGOMET SCHALKE 04 : DINAMO — posnetek II. polčasa (Ljubljana) ČETERTEK, 19. MARCA 9.35 TV, V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANCOŠCINA (Beograd) 15.00 KOLESARSKA DIRKA MILANO : SANREMO — prenos (do pribl. 16.30) (EVR — Ljubljana) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) do .7.00 (Beograd) 17.35 VESELI TOBOGAN (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK- (Ljubljana) 18.30 ZGODBE S POPOTOVANJ (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) 19.20 VSE ŽIVLJENJE V LETU DNI (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30—3—2—1 (Ljubljana) 20.35 V. Neff: PREUDARNE POROKE — nadaljevanje (Ljubljana) 22.05 KULTURNE DIAGONALE — (Ljubljana) 22.40 POROČILA (Ljubljana) 22.45 KOŠARKA LOKOMOTIVA : OLIMPIJA — posnetek II. polčasa (Ljubljana) PETEK, 20. MARCA 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOU — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) do 17.00 (Beograd) 17.45 DAVID COPPERFIELD — nadaljevanje (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 GLASBA ZA STARO IN MLADO (Beograd) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 V SREDIŠČU POZORNOSTI: Premagovanje občinskih me ja (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18 00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 13. MARCA: 8.04 -Operna matineja; 9.35 Ansambel Mirka Šouca; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki' za tuje goste: 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Elza Leskovec: Prve setve vrtnin; 12.40 Slovenski oktet pred več kot desetimi leti; 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdravje; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noć, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 Poje zbor Berlinskega radia; 20.30 »Top— pops 13«; 21.15 Odaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede In zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA, 14. MARCA: 8.04 Glasbena matineja; 9.35 Oez travnike zelene; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Šilc: Rajoni-zacija hibridne koruze za zrnje in silažo v Sloveniji; 12.40 S pevci in pihalnim ansamblom; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Lahka glas- ba za razvedrilo; 15.30 Glasbeni mtermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 15. MARCA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Mirče šušmel: »Slon pred magistratom«; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši ... Janez Kramar: Bela krajina — kovačnica novih partizanskih kadrov; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov; — 14.05 »Po domače«; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Nedeljski operni stereo; 17.30 Radij ska igra — Nikolaj V. Gogolj: »Ženitev«; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.40 Zabavni zvoki iz studia Radia Zagreb. ■ PONEDELJEK, 16. MARCA: 8.04 Glasbena matineja; 9.45 Z in- strumentalnim triom Silva Stingla; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Nada Rihtaršič: Poraba prehranskih proizvodov in spremembe v strukturi prehrane; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam.. . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Simfonični koncert orkestra R1V-Ljubljana; 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 17. MARCA: 8.05 -Operna matineja; 9.35 Z ansamblom Mojmira Sepeta; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Sgerm: Prastara jelka v Trnovskem gozdu; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih; 15.30 Glasbeni intermezzo; — 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 20.00 Prodajalna j melodij; 22.15 Jugoslovanska glas- ! ba. 20.35 DIVJI VETER — ameriški film (Ljubljana) 22.25 MALO JAZ, MALO TI — quiz TV Zagreb (Ljubljana) 23.40 POROČILA (Ljubljana) SOBOTA, 21. MARCA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 17.45 OBZORNIK (Ljubljana) 17.50 PO DOMAČE Z BURISOM ' FRANKOM (Ljubljana) 18.15 Ante Kovačič: PRAVDAC — nadaljevanka zagrebške TV igre (Ljubljana) 19.20 SPREHOD SKOZI CAS: I. svetovna vojna — 10. oddaja (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30-3—2—1 (Ljubljana) 20.40 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana) 21.05 DESTRY — serijski film — (Ljubljana) 22.00 AMSTERDAM: PESEM EVRO VIZIJE — prenos (EVR — (Ljubljana) 23.10 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.25 POROČILA (Ljubljana) 23.30 DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU — posnetek — (Beograd) ■ SREDA, 18. MARCA: 8.04 — Glasbena matineja; 9.25 iz glasbenih šol; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tone Horvat: Zamenjava slabše živine s prav dobro plemensko prinaša velik napredek; 12.40 Slovenske narodne igrajo in pojo narodno-zabavni ansambli; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni lr.ter-mezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Ti in opera«; 22.15 S festivalov Jazza. ■ ČETRTEK, 19. MARCA: 8.04 Glasbena matineja; 9.35 Operetne melodije, 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marjan Šebenik: Obnova In varstvo gozda na Krasu; 12.40 Cez pod j a in potoke; 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 »Pesem iz mladih grl«; 14.40 Lirika za otroke: »Mehurčki«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Četrtkovo glasbeno popold ne; 18.15 »Morda vam bo všeč« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi nute z ansamblom Jožeta Kainpiča 20.00 Četrtkov večer domačih pes mi in napevov; 21.00 Vabimo vas na bralno vajo; 21.40 Glasbeni nokturno. 0 TUDI LETOS BO »»AGROTEHNIKA«, LJUBLJANA PRIRE-DILA OD 14. MARCA DO 6. APRILA 1970 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI ŽE TRADICIONALNI PRODAJNI SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA s SEJEM BO ODPRT VSAK DAN, TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 9. DO 18. URE. NA SEJMU BODO PRIKA- ® ZOVALI STROKOVNE FILME. S STROKOVNJAKI PA SE BOSTE LAHKO POMENILI O NAJBOLJŠI IZBIRI STROJA 0 ZA VAŠE POTREBE. S IZREDNA UGODNOST: S CENE STROJEV IN ORODIJ BODO ZNIŽANE ZA 0,5 DO 3%. IZBIRA STROJEV IN ORODIJ BO PRECEJŠNJA, ZATO VAM PRIPOROČAMO, DA Sl SEJEM OGLEDATE. [b] TELEFON: 315-555. [1] 0 0 0 0 h 0 0 0 agrotehnika g EXPORT — IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38. ® 0 0 |B||B||B||B||B||B||B|!B||B||B||B||B||a||a||B||B||B||B||B||B||a||allBllBl!allBllBl!n!lBllBllBllBllB|lBlla!lallBllal|B!iBl|B|!a|!H||a||B||R|IBj 31 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov! GLEDALIŠČA, KONCERTI IN PREDSTAVE v TEM TEDNU VAS ZANIMA nsama« Petek, 13. marca — Kristina Sobota, 14. marca — Matilda Nedelja, 15. marca — Klemen Ponedeljek, 16. marca — Hilarlj Torek, 17. marca — Ljubislava Sreda, 18. marca — Edvard Četrtek, 19. marca — Jože Brestanica: 14. In 15. 3. ameriški barvni film »Revolveraš Vako«. Črnomelj: Od 13. do 15.3. italijanski barvni film »Zaseda v Grand Kanionu«. 17. in 18. 3. ameriški barvni film »Rusi prihajajo«. 19.3. francoski barvni film »Neukrotljiva Angelika«. Kočevje — »Jadran«: 14. in 15. 3. italijanski barvni film »Noč vlomilcev«. 15. in 16.3. ameriški barvni film »Na tebi je vrsta, da umreš«. 17. 3. ameriški barvni film »Tomas Moor, človek za vse prilike«. 18.3. francoski barvni film »Benjamin«. 19.3. francoski barv ni film »Operacija Levutina«. Kostanjevica: 15. 3. ameriški film »Jezdeci ob meji ranča in šerif iz medicine Bova«. Krško: 14. in 15.3. ameriški barvni film »Zadnji vlak iz Ka-tange«. 18. in 19. 3. ameriški barvni film »Prokleto posestvo«. Metlika: Od 13. do 15.3. fran-cosko-španska barvni film »Vikont poravnava račune«. 18. in 19.3. francoski barvni film »Nevesta je bila v črnini«. Mirna: 14. in 15.3. ameriški barvni‘film »El Dorado«. Mokronog: 14. in 15.3. mehiški barvni film »Dama iz Bejruta«. Novo mesto: Od 13. do 17.3. jugoslovanski barvni film »Bitka na Neretvi«. 18. in 19.3. ameriški barvni film »Zakonolom«. — PO-TUJOCI KINO NOVO MESTO: Od 13. do 17.3. ameriški barvni film »Čistina«. Ribnica: 14. in 15.3. francoski barvni film »Človek iz Marakeša«. Sodražica: 14. in 15. 3. ameriški film »Mat Helm — tajni agent«. Šentjernej: Od 13. do 15.3. ameriški barvni film »Prišli so v Carduro«. Trebnje: 14. in 15.3. ameriški barvni avanturistični film »Tarzan na Veliki reki«. 18.3. ameriški barvni kavbojski film »Krogla za zlikovca«. fJočVESTILA I Izdelujem vseh vrst venčke in pajčolane (šlajerčke) za neveste in birmanke. Gutman, Kandijska 2, Novo mesto. • KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška. ♦ IZDELUJEM vsa montažna dela za ogrevanje stanovanj in drugih objektov na centralno kurjavo ter vodnoinštalaterska dela. Karel Slemenšek, vodovodno-toplovodno inštalaterstvo Boštanj pri Sevnici Alojzija Kozomernik, Gorenja vas 1, Šmarjeta, prepovedujem vožnjo po svoji njivi v Gorenji vasi. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Anton Plut, Gor. Dobravice 12, Gradac, prepovedujem pašo koko-ši na svojih parcelah Antonu Žuglju iz Gor. Dobravice 14 in hojo vsej njegovi družini po moji par-celi na Hribu. Ce ne bo tega upošteval, ga bom sodno preganjal. Za vedno prepovedujem Uršuli Ribič in njenim sorodnikom hojo in kokošjo pašo po mojem trav-niku. Ce ne bo tega upoštevala, jo bom sodno preganjal. Anton Zemljak, Ravne 52, Krško. Preklicujem hojo in pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Karol Slavič, Grm 9, Trebnje. Preklicujem kot neresnične trditve, napisane v pismu Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Ljubljana 12. 10. 1969 o Dragu Klariču iz Krkovega 6. Franc Krevs, Krkovo 9. Janko Pinoza, Ledina 59, Sevnica, obžalujem in preklicujem, karkoli serti izrekel žaljivega in obrekljivega na račun Marije Mastnak, Ledi na 57, Sevnica, in se ji zahvalju jem, da je odstopila od tožbe. Stane Gazvoda, Podgrad 21, prepovedujem vožnjo in pašo ter drugo škodo po moji parceli, zasajeni s kostanjevim nasadom pri Grodu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. SLUŽBO DOBI SOBO (poseben vhod) in hrano nudim takoj za pomoč v avtomatiziranem gospodinjstvu k trem članom. Preskrbim zapo slitev. Likar, Ljubljana, Staretova 11. , IšCEM DEKLE ali mlajšo upokojenko za varstvo 2-letnega otroka in pomoč v gospodinjstvu. Nudim hrano in stanova-nje, plača po dogovoru. Ponudbe pod »Črnomelj«. GOSPODINJSKO pomočnico sprejme družina s 7 in 3 leta stari-rima otrokoma. Pogoji udobni. Avtomatizirano gospodinjstvo. — Neva Škulj. Koper, Kreditna banka. lšCEM pošteno gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini (fantka 2 in 4 leta). Nastop s 1. aprilom. Pavel Košir, Prisojna pot 12, Novo mesto. lšCEM gospodinjsko pomočnioo za varstvo dveh otrok. — Alojz Udovič, 2abjek 12, Ljubljana. IšCEM dva mizarska pomočnika — stavbna (starejša ali mlajša). Stanovanje in hrana preskrblje-na Plača dobra. Matjaž Kocijan, Bič 14. Vel Gaber. BRIVSKEGA pomočnika(-oo) takoj sprejme brivec Jože Kovačič, Glavni trg 18, Novo mesto. GOSPODINJSKO POMOCNICO sprejmem takoj k 4-članski družim. Kramar, Kandijska 13, Novo mesto. SPREJMEM AVTOMEHANIKA. Mehanična delavnica Antona Ba-škovec, TOMOS.-Tehnika — ser-vis. Krško. GOSTILNA ANICA KOS, Ivančna gorica 61, išče dve dekleti za delo v kuhinji in gostilni. Lahko je priučena, mora pa imeti veselje do dela v gostinstvu. Hrana . in stanovanje v hiši. Vse ostalo po dogovoru. SPREJMEM mizarskega vajenca. Oskrba v hiši. Franc Sever — mizar. Vrhpolje 4, Šentvid — Stična. IŠČEMO GOSPODINJSKO PO. MOCNICO k 4-članski družini (otroka 4 in 5 let) Nudimo stanovanje, hrano in dobro pla čamo. Inž Zvonko Finžgar, Uli ca pregnancev 12, Šentvid -Ljubljana. SLUŽBO IŠČE MLAJŠI FANT, šofer A. B. C, E in F kategorije, išče kakršnokoli zaposlitev v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista. (522/70). MOTORNA VOZILA vsak dan popoldne. Julijan Ernesti, Heroja Maroka, stolp. 4. Sevnica. POSEST UGODNO PRODAM popolnoma nov dvoredni pletilni stfoj znamke Singer z registrom (desetletna garancija) za 2200,00 Ndin Kristina Mate, Goriča vas 6, Ribnica na Dolenjskem. UGODNO PRODAM dobro ohranjen televizor. Naslov v upravi lista (508/70). PRODAM vozen kombi. Cena ugodna. Albert Jaklič, Cmi potok pri Kočevju. PRODAM skoraj nov mlin na motorni pogon v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (517/70). PRODAM dele kuhinjskega pohi-štva ter posteljne žimnice. Gerbec, Zagrebška 6, Novo mesto. UGODNO PRODAM 10.000 kg do-brega sena in sadno stiskalnico. Julij Mikec, Vrh nad Mokronogom 32. PRODAM novo motorno žago HO-MELITE-OREGON Naslov v upravi lista (523/70). PRODAM KAVC in radio RIZ UKW 614. Informacije v trgo-vini »Market«, Bršlin«. PRODAM vprežno kosilnico v brezhibnem stanju. Justina Markovič, Dolga njiva 21, Velika Loka. PRODAM mlin za domačo uporabo na električni pogon, pokončen, dobro ohranjen. Franc Javornik, Grosuplje, Adamičeva 20. PRODAM PULT, električni štedilnik »Gorenje« in hladilnik »To-bi«. Marija Potočar, Bršlin 47, Novo mesto. SPALNICO z volnenimi žimnicami in vzmetnicami ugodno prodam. Ogled vsak dan po 15. uri. Miloš Jakopec, Nad mlini 25. UGODNO PRODAM popolnoma nov avtoradio z anteno in vsem priborom. Anton Baškovec, TOMOS — Tehnika — servis, Krško. PRODAM dobro ohranjen televizor »Major«. Alojz Mazni k, Oreha vica 21, Šentjernej. PRODAM vprežno kosilnico Bauz z žetveno napravo. Franc Turk, Dol. Maharovec, 9, Šentjernej UGODNO PRODAM mlinsko kolo — notranje in zunanje z »getrtbo«. Franc Novak, Pesje 26, Artiče — Brežice PRODAM motorno kosilnico BCS, vprežno kosilnico in stroj za Izdelavo strešne cementne opeke, ki ima 300 Jeklenih modelov Ivan Berkopec, Zemelj 1, Gradac. PO UGODNI CENI prodam spalnico z žimnicami, vložki in vzmetnicami. (federmodroci) Jani Buchwald, Roškar cesta 32, Kočevje. Janez Kastelic. Dobliče 7, Črno. melj, prepovedujem vsako vožnjo po moji njivi, prepovedujem pa tudi izgon na njivo. Ta prepoved velja enkrat za vedno. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Marčevsko vreme v starih pregovorih (4. III.) Če Kazimirju sonce sveti, polni sodi so ob leti. — (10. III.) 40 mučencev kakršen je dan, pet tednov vreme za na• prej oznani — (19. III.) če Jožefov veter listje obrača, jeseni kmet zlahka dacarja plača. — (27. III.) Rupert mrzel in leden, dober močnik bo ovsen. LUNINE MENE 14. 3. $ ob 22.16 23. 3. ® ob 02.53 30. 3. € ob 12.05 Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica FRANCA SREBRNJAKA iz Dol. Suhadola 30 se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč, vsem, ki so nam izrekli sožalje, podarili vence in cvetje, osnovni šoli Brusnice, govornikom in pevcem organizacije ZB Brusnice, sindikatu KREMEN in VARNOST Novo mesto ter gospodu župniku za spremstvo in govor. Žalujoči: žena Francka z otroki, sestra Marija, brata Jože in Tone z družinami ter drugo sorodstvo V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica JOŽEFA MIKLIČ iz Mačkovca 10 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sind. podr. »KRKA«, sind. podr. TDP »NO-VOLES« in ZB Otočec. Hvala za zdravniško pomoč kirurškemu oddelku ter gospodu župniku za spremstvo in vsem, ki so nam izrazili sožalje in spremili pokojnico na zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: sinovi Tone, France, Viktor, Janez in hči Lojzka z družinami, sin Jože ter drugo sorodstvo DOM KULTURE V NOVEM MESTU: 18. marca proslava v počastitev dneva žena. Prirejajo jo učenci osnoivne šole »Katja Rupe-na« za svoje starše. — 28. marca zvečer: gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z Dostojevskega dramo »Besi«. SEMIČ: ▼ nedeljo, 15. marca popoldne bo gostoval v semiškem prosvetnem domu trio Jožeta špi-šiča s Preloke. GRIBLJE; v nedeljo, 15. marca, bo gostoval ob 19. uri v gribeljski dvorani mladinski aktiv iz Adlešič z ameriško komedijo »Mary-Mary«. KVINTET BERGER bo v soboto, 14. marca, nastopil ob 18. uri v Semiču, ob 20. uri v Črnomlju. V nedeljo, 15. maroa, bo ob 11. uri nastopil v Gribljah, ob 14. uri v Adlešičih, ob 16. uri na Vinici, ob 18. uri v Dragatušu in ob 20. Uri v Metliki. PRODAM po zelo ugodni ceni majhno posestvo z lepo urejenim gospodarskim poslopjem. Hiša vseljiva, kašča in hlevi z vodo in elektr. napeljavo. Okrog hiše sadovnjak, njiva, vinograd in bukov gozd. Skupaj približno 2 ha. Informacije pri Alojzu Šinkovcu, Raka — Krško. SAMOSTOJEN DEL HIŠE, enosobno stanovanje, garažo in dvorišče v centru mesta Krško, ugodno prodam. Vseljivo v jeseni 1970. Naslov v upravi lista (509/70). PRODAM najboljšemu ponudniku majhno lepo posestvo z gospodarskimi poslopji in hišo v dobrem stanju v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (519/70). PRODAM VINOGRAD v Trški gori (28 arov). Dostop z avtom. Naslov v upravi lista (521/70). PRODAM 10 AROV vinograda z vinskim hramom v Srednjem Grčevju pod Gor. Vrhom. Primemo za vikend — dostop z avtom. Interesenti naj pridejo 15. 3. 1970 ob 14. uri popoldne na dražbo k vinogradu. Franc Eršte, Trška gora 42, Otočec. PRODAM stavbno parcelo in stanovanje (še nedograjeno) blizu Novega mesta. Naslov v upravi lista (537/70) PRODAM: dvostanovanjsko eno- nadstropno hišo v središču Kr škega z dvoriščem in vrtom, prazno, brez stanovalcev; v 2vi-ki, 10 minut nad mestom, par-celo v velikosti 1 ha, primemo za vikend; na Zdolah 7 ton sena po 45 din kg. Franc Zemljak. Zdole 35. Krško. PRODAJA NJIV v velikosti 22 arov, primemo za poznejšo za-zidavo, šentlenart 116, Brežice, telefon 72-284. ZIDANICO z manjšim vinogradom ali brez njega kupim za vikend na Dolenjskem. Ponudbe pod: »Moj mir«. PRODAM 5 arov vinograda na Hrastu v Beli krajini, primeren za vikend, vodovod in na parceli elektrika. Dostop možen z vsakim prevoznim sredstvom. Miklič, Ločna 39, Novo mesto. PRODAM VINOGRAD v Rodinah, 500 m2, dostopno s kamionom. Janez Švajger, Ulica Otona Zupančiča 11, Črnomelj. PRODAM enodružinsko stanovanje v Šmihelu. Naslov v upravi lista (565/70). Draga tašča, stara mama in ba. bica Ana Kuharjeva iz Mladja pri Podbočju! Ob vašem 80. rojstnem dnevu se vas vsi hvaležni spominjamo, saj ste nam bili hkrati mati in oče. Nikdar vam ni bilo težko vstati, nam dati kruha, pa četudi ste legli le k nekajurnemu počitku. Vemo, da vaš trud ne bo nikdar poplačan. Sprejmite naše iskrene čestitke z željo, da bi še veliko let živeli in nas spre-jemali pod rodni krov, da bi vaše besede ostale vedno tako sladke. Ostanite srečni v krogu svojih dragih. — Snaha Ivanka, vnuki Jože, Vili, Martin, Justina in Marija z družinami. Vseh trinajst pravnukov pa svojo babico toplo poljublja. Dragemu atu Antonu Golobu iz Tržišča 11 na Dolenjskem za 60. rojstni dan vse lepo in še mnogo zdravih in srečnih let želi Tinče z ženo Karlinco. Lep pozdrav tudi mami ter ostalim, posebno bratu Vidku, Tomažu in ženi v Nem čiji. Dragemu atu Jožetu Gorencu iz Zbur želimo vse lepo, posebno pa zdravje, hvaležne hčere in sinova. * Dragi mami in stari mami Francki Dragman iz Prečne za njen god in rojstni dan želijo še mnogo zdravih in srečnih let otroci Lojze in Frenk z družinama in Jože. Vnuki ji pošiljajo koš poljubčkov. Ob tragični izgubi naše drage žene, sestre IVANKE MATKOVIČ, roj. ŠOLN . iz Berečc vasi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za veliko in nesebično pomoč, tovarišici Katarini Videtič za poslovilne besede na domu, tovarišici iz kolektiva BETI Stevki Brine za govor ob odprtem grobu, kolektivu tovarne BETI za tako številno udeležbo in podarjene vence ter godbi iz Metlike, še enkrat prisrčna hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in sočustvovali v nami Žalujoči: mož Anton, sestra Malči z možem, sestra lunica z možem in dru. žino ter brat Franci z ženo Bereča vas, Brestanica, Senovo Ob boleči izgubi naše žene, mame, stare mame in sestre MARIJE STAREŠINIČ rojene Berkopec se Iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter zdravniškemu osebju, ki so ji lajšali bolečine v zadnjih dnevih življenja, jo spremili v tako velikem številu na zadnji poti Posebno se zahvaljujemo trgovskemu podjetju Mercator — poslovni enoti »Standard«, Novo mesto, za darovano cvetje. Žalujoči: mož France, hčer. ke Marica, Angelca z družinama, Stanka ter sin France z družino MUZEJI, GALERIJE, RAZSTAVE DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim in arheološkim oddelkom ter oddelkom NOB je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ufte, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure. MUZEJ IZGNANCEV V BRE. STANIČI je odprt ob sredah in sobotah od 15. do 17. ure in ob nedeljah od 10. do 17. ure. BEIAJKRANJSKI MUZEJ v Metliki je odprt vsak dan od 8. do 14., ob nedeljah od 9. do 12. ure. SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v metliškem gradu je odprt ob istem času kot Belokranjski muzej. POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH je odprt vsak dan od 8. do 12. ure. v popoldanskem času pa ob torkih in petkih od 14. do 16. ure. KOČEVSKA KNJIŽNICA je odprta tako: oddelek /a odrasle v ponedeljek in četrtek od 9. do 11. ure, v sredo in petek od 14. do 19. ure; mladinski oddelek v ponedeljek od 11. do 13. ure, torek od 14. do 19. ure, v četrtek od 11. do 14. ure in soboto od 9. do 12 ure. m PRODAM motorno kolo Jawa 175 kub. cm, prevoženih 7500 km. Viktor Senica, Obrh 11, Do lenjske Toplice. PRODAM MOPED trobrzinec, mo-lo rabljen, po ugodni ceni. Henrik Ferenčak, Brezina 109, Brežice. UGODNO PRODAM avto fiat 750 » dobrem stanju. Ogled možen KUPIM KUPIM transportni trak od 5 do 10 m dolg. Martin Orne, Vel Bučna vas 4, Novo mesto KUPIM lažjega starejšega mršavega konja za lahka kmetijska dela. Franc Flajs, Gorenjska cesta 33, Ribnica. RAZNO NAJDEN JE lovski pes »Istrianar«, bele barve. Nahaja se pri družini Stajdohar, Deskova vas 9. Stari trg ob Kolpi. CE BOLEHATE na želodcu ali na jetrih, žolču ali črevesju, če vas muči zaprtje ali hemoroidi in vam umetna zdravila ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom In poizkusite zdravljenje z učin-ko vi tim prirodnim sredstvom: rogaškim DONAT vrelcem! Za-htevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMFJLJN1KU, STANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI. ŽENIN IN NEVESTA, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Go sposka 5 (poleg univerze). Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta. NAJDENO moško zapestno uro lahko dvignete na upravi Dol. lista. OSAMLJEN kmečki fant, kvalifl ciran (27/160), želi spoznati zaradi ženitve sebi primemo dekle do 23 let. Samo resne ponudbe pošljite pod šifro »Belo kranjec«. S OBRTNIŠKI PLES Zahvaljujemo se »Skopiju«, trgovini s sadjem in zelenjavo na trž-nlci, posebno osebju kioska Osma-na Kambera, ki nam vedno nudi kvalitetno blago po zmerni ceni. Zlasti se zahvaljujemo za hitro postrežbo. Ostali bomo še naprej dobri kupci pri omenjenem kiosku in upamo, da bomo tudi v bodoče tako dobro postreženi. Skupina potrrfSnlkov iz Novega mesta 5 Obrtnike iz vse Dolenjske in Bele krajine vabimo na družabno prireditev, ki bo v soboto, 21. marca — ob 20. uri NA OTOČCU! BOGAT SREĆOLOV! Rezervacije in informacije v urarstvu Wachtcr na Glavnem trgu v Novem mestu. V l Ob smrti našega dragega očeta JOŽETA VINTARJA iz Primoža pri Sevnici so iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje in darovano cvetje vsem sorodnikom in znancem, posebej pa še občinski skupščini Sevnica, rudniku lignita Velenje in ERI Velenje. Žalujoči: žena Jožefa In otroci z družinami DOLENJSKI LIST Ob težki izgubi našega očeta in starega očeta JANEZA BARBIČA iz Banovca pri Podbočju se najlepše zahvaljujemo prijateljem In znancem, ki so ga tolažili med njegovo težko boleznijo ter ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za podarjene vence, Združenju borcev NOV Podbočje za zadnje spremstvo, za venec in za poslovilne besede ob grobu ter g. Župniku Kocijan, čiču za tolažbo med boleznijo in za spremstvo do groba. Žalujoči otroci: Anton > družino, Majda z družino, Anica z družino, Veronika % družino, Zofka, Rezika, Lojze in Martin ter drugo sorodstvo Banovec — Pobočje, 35. II. 19^0 LASTNIKI IN IZDAJATELJI' občinski- nonlerence SZDL Brežice Črnomelj Kočev,e Krško Metlika Novo mesto, Ribnica. Sevnlc* id Prebri« UREJUJE UREDNIŠKI oDBUR Tone Gošnik iRlavru m odgovorni urednik) Ria Ba£e» Slavko Doki Milo# laKopec, Marjan Legat., Marii« Pad ovan Jože Primc Jož* Splihai, Jožica Teppey Ana Vltkovif in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA VSAK ČETRTEK - Posamezna številka 1 dinar _ Lema naročnina tu dim’jev polletna naročnina 24.50 dinarjev, plačljiv« vnaore.1 - Za inozemstvo 100 dinarjev oz 8 ameriških dolarlev 10* ustrezni draga valuta v tej vrednosti) — lekoč) račun pn pocirainia SDK t Noyem mestu: 521-8-9 - NAaLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE- Novo mesto, Glavni tr* * — PoStM predal 33 — Telefon- (068 1 21-227 — Nenaročenih rokopisov to fotografij ne trračamo - Tisk* CGP »Delot * LJubHnnl