199 številka
Ljubljana, v četrtek 1. septembra.
XXV. leto, 1892.
SLOMŠKI MOR
fthajft vBak dan iveittr, iairjofti nedelje in prasnike, ter velja po poati prejeman m avstro-ogersko dežele za vse leto lfi gld., br pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., z* jeden »esec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bree poftiljanja na dom sa »se leto 13 gld., aa četrt leta S gld. 30 kr , ca jeden mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. aa cotrt leta. — Za taje dežele toliko već, kolikor pofituina znafta. Za ob minila placujo se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole, frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravnifitvu naj le blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Nlnvno p. ii. občlnatvo uljudno valtlmo na ■sova naroebo, ntare goupode naročnike pa, k a-lerlns bo potekla koncem meseca naročnina, proalino, da jo o pravem čunu ponove, da pofil-I)uii|«i ne preneha ln da dobe viie številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja aa L|ubljunske naročnike brea po&llja*
u I« na dom t Vse leto . . .   gld. 18*— I 6'etrt leta   . .  *ld. »•»<> Pol leta ...     m    o-SO I Jeden iiieaec. Za poftllJ»u)e na dom ae računa IO kr. na mesec, SO kr. aa četrt leta. S pošiljanjem po pofiti veljat Vse leto  . . .   Kld. l.V—I Četrt leta . . . gld*«* — Pol leta ...     m    H'— I Jeden meneč .    „ 1-40 Naročaje ne lahko k vsakim dnevom, a lt kratu ne mora poalatl tndl naročnina, drugače ■e ne oairamo na dotično nnročllo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda",
V l\Jul»lJani, 1. septembra.
Že nekaj čusa nem povdarjajo levičarji z umevnim zadoščenjem, da je grof Taaffe svečanu obljubil, opustiti vsakeršno administrativno naredbo, če ni v levičarskem zmiulu, a v znani izjavi, izdani od kluba združenih levičarjev po pogajanji z vlado, povedano je bilo izrecno, da se je nemška stranka spodtikala tudi ob razmere v Bukovini.
Vsakomur je še v mislih prepir, ki ga je zanetila mrzla pečenka mej bivšim bukovinskim deželnim predsednikom grofom Pačetom in rumunskimi bojarji. Grof Pace moral ae je tedaj umakniti in na njegovo mesto ie prišel tedanji policijski predsednik Dunajski baron Kraus. Nemci so upali in skoro splošno se je sodilo, da je baron Kraus poklican uplivati na buko vinsko lazmere v zmielu tistih elementov, ki so odlomili svoje mandate ter tako prisilili vlado, da je razpustila deželni zbor. Ta nadeja se pa ni izpolnila. Že pri novih volitvah v deželni zhur se vlada ni nič preveč uuemala za nemške svoje prijatelje, ki so upali, da dobe večino v deželnem zustopu, če jim pri volitvah pomore upravni aparat. Zgodilo »e je prav narobe. Vlada se ni nikjer zoperstavljala Romunom, pomagala jim je celo pri sklepauji kompromisa s poljskimi vetu-
LISTEK.
Milanska zarota.
Zgodovinska povest.   Spisal Laj o S. (Daljo.) III. Zarota. Več dni je  minulo,  odkar je Emilija Olgiati končata svoje mlado življenje.  Pokopali so jo brez hrupa. Niti najbližu ji prijatelji niso znali, da Emilije ni več, vsi so menili, da je odšla k svojim sorodnikom v Benetke. Olgiati je strogo prepovedal govoriti o smrti Emilije. Razun Viscouti-ja in Filippa tudi nihče ni znal, zakaj in kako je umrla. Jedino Lampufenam tu m prikrival resnice. — Da so smrt Emilije tako prikrivali, narekala jim  je previdnost in maščevanje,  katero  so gojili in netili v svojih arcib.
Tih mrak je legel na Milan, bližala se je polnoč. 2ive duše ni bilo po Milanskih ulicah. Le jednako-raerna hoja ponočnih stražnikov pretrgala je včasih nočno tihote; Nebo ae je pooblačilo, v daljavi se je začulo zamolklo gromeoje in tu in tam pretrgal je
posestniki in posledica tega je, da v novovoljenem deželnem zboru ni absolutne večine, in da je za vsako glasovanje treba novih dogovorov in pogajanj. Relativno najmočnejša stranka so Rumom , ker imajo 14 mandatov v oblasti in zato spravili so tudi dva svoja moža v deželni odbor, kjer imajo tudi Poljaki in Nemci svojega zastopnika, samo preziram in zatirani Malorusi ne. Ta situvacija v deželnem odboru buko vinskem delala je vsem strankam obilo preglavice. S tem dobila je vlada upliv v roke, zakaj od nje je bilo odvisno, kateri stranki hoče zagotoviti odločilno mesto v deželnem odboru, iz katere stranke hoče vzeti deželnega glavarja. Kakor rečeno, zahtevali so bili pred glasovanjem o valuti liberalci vladne podpore tudi v Bukovini, a — dobili je niso. Vlada izbrala je deželnim predsednikom bukovinskim moža, ki je bil od nekdaj nasproten nemški hegemoniji v najiztočuejši avstrijski kronovini, državnega poslanca Lupula, trdega Ru muna, in tako zagotovila rumunski stranki večino v deželnem odboru b u kovinskem.
Poslanec Lupul bil je ves čas, kar je zastopal svoj narod v državnem zooru, unet privrženec grofa Hohenwarta in zvest branitelj konservativnih idej. Ni torej (uda, da si je s takšnimi načeli pridobil naklonjenost nemškega grofa Hohen-vvarta in ga znal ogreti za svoje ideje. Še za (asa razdora mej grofom Pačetom in rumunskimi veljaki tožili so levičarski listi, da jj upliv grofa Hohen-warta uzrok vladnemu indiferentizmu glede levičarskih želj u Takisto pripisovali so Hoheuvvartu zaslugo, da vlada v volitvah ni podpirala liberalnih kandidatov in tako ugladila pot rumunski prevladi v deželnem zboru bukovinskem, a tega gotovo niso pričakovali, da bode vlada tudi sedaj še, po h k I o -njeni pogodbi mej Plenerjem in grofom Taafteoro, ustregla Rumunom in imenovala rumunskega deželnega glavarja ter tako podprla te stranke položaj v deželnem zboru in v celi deželi. Novi deželni glavar bukovinski, Lupul, prišel je brez dvomite po volji in s pomočjo grofa Hoheuvvarta na odlično svoje mesto. Da levičarji tega imenovanja niso veseli, je povse umevno. Provincijalni listi nemški, zlasti tisti, ki trobijo po navodilih Steinvvenderja, očitajo tudi levičarjem, da v Bukovini niso ničesar dosegli, oziroma da grof Taaffe ni  držal dane be>
bliščeč blisk nočno temoto. PonoČni stražniki so se zavili v svoje plašče ter pod arkadami bližnjih hiš iskali zavetja pred goBto padajočim dežjem. Ne tako osameli popotnik, ki je zavit v teman plašč, previdno stopal po Milanskih ulicah. Postajal je slednji trenotek ter pazno poslušal — če mu kedo ne sledi. Njegova skrb je bila odveč, kajti daleč okoli ni bilo žive duše ne videti, ni slišati. PonoČni popotnik približal se je cerkvi sv. Ambroža. Od glavnih vrat krenil je na desno ter zginil za cerkvijo. Prišedši na vrt k majhni hišici, potrkal je trikrat v jednacih presledkih na mala vrata. Od znotraj začulo se je jednako trkanje. Kmalu se odpre mala linica v vratih.
„Kdo je", praša tihi glas. „Emilija" — .Kaj išče?" „ Maščevanja. *
Vrata se odpro in prišlec stopi v majhen prostor, v katerem ni bilo druzega nego nekaj stolov in velika podoba sv. Ambroža.
Potnik vrže moker plašč in velik širokokrajni klobuk raz sebe ter sede na bližnji atol: bil je Girolamo Olgiati, a ni ga bilo akoro spoznati, tako
sede, ampak nanjo sedel, tako sedaj, kakor že večkrat prej. Dunajski in drugi veliki listi molčo iz taktičnih ozirov, češ. to bi utegnilo volilce razočarati m jih morda celo prepričati, da levičarji od grofa Taaftea niso vsega tega dosegli, kar trde, ali pa da vez mej Taafleom in Planerjem še vedno ni tako intimna, da bi tekla vsa notranja politika izključno v levičarski strugi.
Eodi temu kakorkoli, toliko je gotovo, imenovanje gospoda Lupula deželnim glavarjem bukovinskim je delo grofa Hohemvarta in to je dokaz, da ta dhš poslanec še vedno ni izgubil vsega upliva na vlado in vsega ugleda pri ministerskem predsedniku, le žal, da ga ueče porabiti, kadar gre za interese slovenskega naroda. Morda pripomorejo kaj k tej malomarnosti tudi naši poslanci. Na vsak način pa je dognano, da bi mogel grof llohenwart marsikaj storiti tudi za uhŠ slovenski narod, če bi imel razum za naše potrebe in pa dobro voljo. V kratkem stopil bode velečaatiti naš deielni predsednik gospod baron VVinkler v pokoj. Absolutno nemogoče se nam vidi, da bi vlada glede njegovega naslednika ne vprašala za mnenje kranjskih poslancev, oziroma njih vodje grofa Hohemvarta. Pričakujemo ugodne rešitve tega nujnega vprašanja, če bi pa naše nadeje splavale po vodi, potem budemo vedeli ceniti grofa Hohenvvaita pravo vrednost in se po tem ravnali.
Politični razgled. Notranje «aoxt"i>.
V Ljubljani, 1. septembra. J)c'%e/nozborsfce volitve v Ti voliti.
Vsled pasivne opozicije italijanskih deželnih poslancev tirolskih razveliavljeni so bili vsi dotični mandati. Kakor druge deželne zbore sklicala je vlada tudi tirolskega na dan 9. septembra, nove volitve pa zanj razpisala šele za konec tega meseca, tako da se zastopniki iz Trenti na ne bodo mogli udeležiti deželuuzhorskih sei v tem zasedanju. To bi bilo povse neumevno; če se pa pomisli, da vlada nima upanja, pomoči do zmage takim kandidatom, ki bi bili voljni ustupiti v deželni zbor, potem se ni Čuditi, če ko ji ue mudi razpisati novih volitev, akopram to ni posebno ustavno.
so je spremenil, odkar so mu zagrebli ljubljeno sestro.
Obraz — prej cvetoč — bil je bled in upadel, kakor po prestani hudi bolezni, oči so bile vdrte in obdane s temnimi krogi, čelo nagubano; vse njegovo obličje je pričalo o prečutih nočeh in hudih duševnih bolečinah.
Zdajci se začuje trikratno trkanje.
„Filippo odgovori", veli Olgiati.
Filippo sluša ter trikrat potrka.
„Kdo je?"
„Emilija u
„Kaj hoče ?a
„Maščevauja tf
Olgiati odpre, v sobo stopite dve osebi, na to vrata zopet zapre.
„Dobro došli v imenu maščevanja," reče t ho Girolamo, podavši prišlecema roko.
Bila Bta Carlo Visconti in Giovani Andrea Lampugnani zaročenec Emilije, velik, močan mladenič v najlepši dobi, znan in čislan po vsem Milanu radi svojih vrlin. Če ravno se ni mogel v bogastvu in sijaju primerjati rodovinam Olgiati in Visconti, vender mu je bila zaročena Emilija Olgiati in to
V u a nje drž«?«.
Shod srbske radikalne stranke.
V Četrtek vršil se je v Belem gradu veliki shod radikalne atranko srbske. Navzočna sta bda tudi bivša mi ni »trn Tavšanovič in Joksunnvić, a tudi zastopniki disidentov pod vodstvom Todorovica. Na tem shuds ae j« sijajno pokazalo, da so radikalci seda), ko jih e«ka borba, popolnoma jedini in da se )e Ristič budo zmotil, računajoč na neslogo. Vsi radikalni listi, naj pripadajo kateri frakciji koli, pišejo tako zložno, kakor da mej njimi ni bilo nikdar nikakih diferenci j. Sovraštvo proti liberalcem udu-šilo je notranja uasprotstva. Predsednik Tavšanović povdarjal je v svojem govoru, da je regentstvo kršilo ustavo, ker je sestavilo mioiaterstvo, ki v skupščini nima nikake zaslombe. Potrpežljivost ra dikalcev je prikipela do vrba, reči jo regentstvu odločno: Do sem in ne dalje, ter |e prisiliti, da opusti nemoralne in absolutistične svoje navade. Upali smo, da bo valed nove UBtave to nemogoče, a prepričali smo se, da so v nas še vedno ljudje, ki bi radi teptali voljo narodovo. Skrbimo, da bodo gospodje prespali svojo pijanost — kar se je morda že zgodilo in borimo se v bratski slogi, da bodeino svojo protivnike korenito porazili. — Odvetnik Ljuba Živkovie očital je regentstvu, da porablja pustolovska sredstva. Briligraiski župan Marinkovid pa je raket, da zoper luhkomiselui Čin starcev-regeutov ni dovolj samo prntestovuti, treba tudi delati. Mrtvi liberalci ustali so iz grobov, treba jih je pahniti nazaj. Disident Bugarčie" klical je k slogi, da se reši Hvoboda, ki je prišla v nevar-ni'-t bivši minister Joksimovič in pop Sjiasič pa sta naglašava, da se radikalci niso uduii Milanu, ki je gazil v krvi, koliko manj se bodo udaii dvema domišljavima starešinu. Pokazati je treba, da vlada v Srbiji narod iu ta je radikalen. Shod vzj>rejel je na to resolucijo, k katero se pozivljejo radikalci k slogi in na odločen odpor,
\etntiki držarni zbor.
Nemška vlada namerava predložiti drž. zboru znamenito vojaško predlogo. Navzlic temu, da se še ne ve, ali se bo to /godilo že letos uli stoprav na spomlad, formulttjejo strauke že sedaj svoje eta-lifice. Narodni liberalci so pripravljeni privoliti, da se pomnoži vojaštvo in seveda tudi troftki, tirja pa, da se uvede dveletno službovanje Katoliški centrom je voljan dati vladi vse. kar hoče, samo da dobe tato primernih cerkvenih in šolskih koncesij. Konservativna stranka se odločno poteza za vladne predloge, a bi seveda tudi rada dobila kako malo nagrado za svoio jioslušnost Katoliška in konservativca stranka bi bila torej tista sasloinba, na katero bi mogla vlada računati, a vpra&anje je, ali ne bO c«na za taksno podporo v škodo vsi državi, ali ne bo prouzročila novega kulturnega boja.
Frtmeoski in be/{/ijs/;i delavei.
Te dni primerili »o se v francoskem departe-men tu Pas de Calain jako resni isgredi. Delavci v ondotnib premogokopih so deloma Francozi deloma Belgijci« Lastniki rudokopov so s belgijskimi delavci jako zadovoljni, zlasti zato, ker so, delujoč za nižjo mezdo, kakor francoski rudarji, j»otisnili plače« Bel-gijski delavec dela za tri franke dvanajst ur, francoski pa zahtevu za 8 ur dela pet frankov. Ni čuda, da bo francoski kapitalisti skušali kar največ belgijskih delavcev k sebi privabiti iu porabljali so vsako j>iiliko, da odpravijo domačine. Is tega nastalo je velikansko naaprotttvo In v Lievenu uničili so francoski rudarji 07 hiš, ki so bil« lastne belgijskim delavcem m tako tudi v drugih krnjih, a so-cljatistiski poslanci zahtevali bodo v parlamentu, naj se Ščiti francosko delo in francoski delavec. Mej narodna solidarnost delavcev menda res ni motreča.
Prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani.
V Ljubljani, 1. septembra. Včeraj sta bila še dva slovesna aboda, ma katerih je bila vsaka debata izključena. Dopoludne so govorili gg. kanonik dr. J. Kri zanič o veri in narodnosti; kanonik K. K lun o verski Soli; župnik Gr. Einspieler o verski in narodni šoli za koroške Slovence; prof. dr. Mah nič o veri in znanosti; kanonik J. FI i s o Krščanski umetnosti t lasti v Slovencih. Popoludue so govorili gg. vikar A. Kalan o Hocijalneni, vodja Fr. Po v še o agrarnem vprašanji, prof, dr. Pavlica o katoliškem življenji; zdravnik dr. Gregor i č in župnik M. S i 1 a o časnikarstvu, od vet. kand. dr. Ž u s ter sir. o kat. narodni organizaciji. Potem je bil sklep. Dopoludne je v stolni cerkvi govoril prevzv. knezožkof dr. M sa a.
zbok njegovih izrednih zmožnosti in plemenite svoje duše.   Bodočnost se mu je kazala v kiasnem svitu ter mu obečala visoko stopnjo v državnem življenji. Sijaj imena Olgiati in njegove  lastne zmožnosti so mu bile porok, da so bode njegovo ime kedaj blestelo mej prvimi imeni Milanskega mesta. A živinska strast vojvode uničila  mu je z jednim udarcem vse upe, vse nade, oropala ga je,  kar mu je bilo najdražje — ljubljeno zaročenke.   Srd, maščevanje napolnili sta mu dušo, navdali ga s strastno željo maščevati sebi*, plemstvo in zatirano domovino, kajti poleg svoje Emilije ljubil je domovino uad vse, za njeno korist odrekel bi se bil tudi svojoj zaročenki Zavezal  se  jo že  davno  s Carlom   in Girolamom, da oproste domovino,  hoteli  so  to  kolikor možno nemirnim potom, brez prelivanja krvi, storiti. Hoteli so Galeazzo Mario vjeti, tirati ga čez mejo ter raz glasiti republiko. A zadnji čin Milanske vojvode za-teval je njegovo kri. A kako to storiti ? Treba je bilo razgovora, nučrta — a to tajno, da ga ne prepreči krvoločni trinog.  Sklenili so sniti se pod plaščem temne noči ter si razdeliti uloge — v tej osodo-polni igri. Somišljenikov Bi niso iskali,  nekaj iz previdnosti, nekaj pa, ker so si nekako v dolžnost šteli — maščevanje sami izvršiti.
(Dalje prib.)
Iz odseka za šolo.
— 30. avgusta.
(Dalje.)
Popoludue ob 2. uri se seja nadaljuje. Navzoč-nih je kakih 100 oseb, mej njimi štiri petine duhovnikov, le par učiteljev in nekaj druzih lajikov. Predseduje kanonik K 1 u n , kateri naznani, da so se k četrti točki resolucije oglasili za besedo doktor Pavlica, Koblar in Žlogur.
Dr. Pavlica pravi,  da ima k tej resoluciji, ki zahteva katoliško  slovensko  učiteljsko semenišče v Ljubljani, še nekaj pripomniti. Gosj>. Toma Zupan je bil mnenja, naj se ustauovi učiteljska jiri-pravnica katoliška, kajti iz uje bi izšlo več učiteljev, katerih zdaj pomankuju. (Neki duhovnik v prvi vrsti sedeč kliče: Po čemu neki, Baj jih je že sedaj preveč!) A tu treba misliti na značaj učiteljev. Vlada skrbi po štipendijah, da si vzgoji svoje učitelje, naša skrb pa mora biti, da si vzgojimo krščausko učiteljsko osobje. Odločno moramo tu reči, da se to doseči da le po semenišči, kajti tu se nadzoruje tudi vuanje vedenje. Govornik jiravi, da je špiritual osrednjega semenišča v Gorici, in tu vidi, da ni dovolj vzgoje-vati klerikov samo prvo leto,  krive  nazore treba odpravljati celo še četrto leto. Pri poučevanji o matematiki, fiziki treba  j.osebne opreznosti.   Tudi se lažje osnuje semenišče, nego učiteljsko |>ri|)ravuieo. Reklo se je ludi, naj bi se za družbo sv. Cirila in Metoda zasnovale povsod farne podružnice. Ako hoče družba  imeti   farne  podružnice,  j)Otem  jo |>ač v prvi vrsti potreba naklonjenosti naših vladik. (Burno pritrjevanje.) Težko je sicer. Če župnik dotični hoče, je kaj, če neče, ni nič  (Burno pritrjevanje iu ploskanje.) Treba je za stvar simpatije. (Klici: Tako je!) Toda, kakor so odnošajt sedaj, ne morejo biti vladike   z a d r u ž b e s v. C i r i 1 a   i n M e t o d a , kajti pri njih vlada neka antipatija p roti družbi. Temu ni čuda. Vsaj ae je pri neki veselici podružnice sv. Cirila in Metoda plesalo |>o polunnči iu drugi dan,  ko je  bil zapovedan cerkveni post, vživala so se mesena jedila (Posamezni klici: Temu ni družba kriva!) in vse to je pač krivo, da družba nima naklonjenosti duhovskih krogov. Naj se gleda na Nemce. Tam se piše bolj umazano, nego pri nas (Hvala B gu, da vsaj to priznate, a za koliko ur? Op. por.), a vender duhovniki  no  podpirajo takih društev, kjer se pleše in  prirejajo  take veselice. (Klici: I pri nas ne!)   Nezaupnost  naših vlad.k je prvo treba odstraniti  in konsekventno tudi mnogih župnikov, drugače  s ftiruimi   podružnicami  ne bo niči (Dr. Šušteršič kliče: Tako je!)
Arhivar in kurat gosj>od Koblar naglasa, da stoji družba sv. Cirila in Metoda popolnem na katoliški podlagi. Će se čitež družbe tu in tam prestopi, temu ni krivo društvo. Saj ima tudi cerkev ude, ki nam pravim katolikom niso všeč. Ako Vam nisu sedanji odborniki po godu, izvolite druge. A vender mislim, da sedanji odbor ni tako slab. Predsednik je vse časti vreden duhovnik, tajnik isto tako odličen duhovnik. Če je kaka napaka, no, naj se odpravi, a ne izruvajte z ljuliko tudi pšenice. Devet tisoč udov vender ne boste hoteli obsoditi, da ne vedo kaj delajo (Strašanski porogljivi smeh in oporekanje), ti Že dobro vedo kaj delajo. (Ponovljeni smeh in krohotanje, ki neče pouehati. Predsednik v jednu mer zvoni in kliče naj bode mir, a še le Čez par minut poleže se turbulentuo vpitje. Predsednik Klun : „ Jaz prosim zborovalce naj na taki način ne motijo govornika, saj bode vsakomur prilika, po steno mu odgovarjati.)
Gospod Koblar nadaljuje: Družba sv. Cirila I in Metoda je po pravilih dobra družba (Klici: sedaj
ne!) zatorej krepko podpiram nasvet pripravljalnega odbora, da se to družbo toplo priporoča.
Duhovnik g. Kralj iz Gorice izjavlja, da se popolnem strinja z nazori g. profesor Zupan-a, naj ae ustanovi katoliška učiteljska pripravnica. Semenišče učiteljsko bolje da ga ni, kajti v katoliških semeniščih vzgojilo se je z veliko bistroumnostjo dosti mož, kateri so aedaj kolovodji liberalne stranke.
Gospod Segala pravi, ds je os jedini duhovnik iz Sekovske škofije, ki prisustuje na tem shodu. Tam je jednajst slovenskih far, a pozdravlja nas z „Morituri vos salutant" ! Na nemško-slovenski
meji Štajerski izročene so te tare kakor v Abačab, Mureku, Spielfeldu, Gonovci, Lučanah itd., koder imajo Slovenci povsod veliko veČino, brezkrajni germanizaciji. Nemške so šole, nemško se prepoveduje v cerkvi. — Jedina slovenska šola v jednajstih farah je še Dugovska kjer pastiruje govornik, a komaj — reče omiljenim glasom župnik Šegula — komaj jo branim pred nemškim navalom. Nemški šulferein napravil je šolo v Erbežnu, tam so sami »Slovenci a veuder je v Šoli in cerkvi vse nemško; isto tako je v Joriku. Lepe so te fare, rodovitne, pridno slovensko prebivalstvo imajo, a kmalu bode izginilo. Naj bi se družba sv. Cirila iu Metoda ozirala i na to kraje. A še na druge zapuščeno Slovence bi govornik opomnil in to so ubogi Medžimurci. Ko je on služboval v Rudgoni, v uoči so prišli k ujemu po knjige družbe sv. Mohora in v vrvčah so jih odnesli preko meje tajno, da bi se ne zaznalo, da čitajo slovenske knjige. Tajno prinesel mu je neki učitelj iz Medžimurja 50 gld. za slovenske knjige, samo da se ne izve, da so se kupile. Tako morajo si medžimuvaki Slovnici preskrbi jevati Blovensko berilo, tedaj je pao opravičena želju, katero izreče govornik, nuj družba sv. Cirila in Metoda na te Slovence ne pozabi. (Občno pritrjevanje.)
(Dalje- prih.)
Iz odseka za tisek.
— 30 avgusta.
iKonec.)
Urednik „Nove Soče", gosp. Gabršček nu-svetuje, naj se namestu središčnega odbora osnuje zaveza katoliških urednikov, ki naj bi se dogovarjali o političnih vprašanjih. Odbor, kakor ga nasvetuje resolucija, bil bi brez ujdiva, da nima urednikov na svoji strani, in sicer zato, ker so uredniki svobodni in ne vzprejemajo samo ukazov.
Pokašljevanje mej govorom gosp. Gabrščka je jiolcazalo, da vlada nekaka animoznost proti njemu. Duhovnik Perinčič iz Gorice govoril je tudi proti njegovemu nasvetu zbadljivo, češ, da govori »pro domo", da bi rad sam delal javno mnenje, kar pa ne gre, ker poznamo nekaterih urednikov mlačnost v verskih rečeh. Občinstvo je temu govorniku in nekemu drugemu, g. Gorniku, pritrjevalo. Duhovnik Skubica je nasvetoval, naj se osnuje stalen odbor, kateremu so pri vzamejo katoliški uredniki. Dr. Pavlica naglašal je, da mora biti tiskovni odbor podrejen centralnemu odboru katoliškemu in da ne sme nikdar priti v nasprotje ž njm. Gospod P. Bohinjec naglasa ukademično izobraženost urednikov, priznava pa, da se resolucija premalo ozira na urednike, katere b5 bilo prevzeti središčnemu odboru Gosp. prof Hutter iz Celovca odobrava idejo stalnega odbora in razvija načrt, po katerem naj bi bili v tem odborn vsi kat. uredniki, odposlanci kat. društev in poslanci.
Nasvet prot. Hutter j a ni našel prijaznega vzprejema.
Dr. Pavlica zagovarjal je znova svoj nazor, da mora ta odbor biti absolutno podrejen centralnemu odboru, ki bode vodil vso politko.
Dr. Lumpe kun.-tat u ;e nesoglasje iu nasvetuje, naj se vzprejme resolucija s pristavkom, da je v odbor vzeti tudi katoliške urednike.
Po kratkem odgovoru gg. Gabršček in Kržič vzprejme se nasvet dr. Lampeta.
Dr. Pavlica želi, naj se konkretno izreče, kateri dnevnik je centralno glasilo katoliških Slovencev in uaj se izrecno priporočajo listi „ Vrtec", „Dom in Svet" in „Rimski katolik41. Povdarja, da doslej mnogi niso bili zadovoljni b .Slovencem" in tudi z drugimi listi ne. Zabavljati zna vsak, delati pa je težko. Govornik opravičuje ostro pisanje, češ, da izvira iz ljubezni. Meni — pravi — se je očitalo, da sem rabil besedo „govedniki". To je povse primerna, salonska beseda, saj je celo sam Stritar imenoval prof. Marna nekoč drvarja. 'Ostrost izvira I iz prepričanja.  Kaj se očita „R. K." kar koli, to
se mu mora priznati, Če bi njega ne bilo, ne bilo bi daneB katoliškega shoda. Govornik nasvetuje, naj se imenoma razglaBi .Slovenec" kot katoliški dnevnik. Nezadovoljnost ž njim je bila sicer velika, a upoštevati je požrtvovalnost, saj se zmatra duhovnik-urednik duhovnikom irregulario.
Predsednik prof. Z u panč i 6 , ne vprašujoč, ali boče še kdo govoriti, in ne zmeneč se za poročevalca, da resolucijo s dostavkom dr. Pavlice na glasovanje. Odsek vzprejme vse.
Po glasovanji se oglasi g. dr. Mlakar iz Maribora in je proti temu, da se navedejo v resoluciji posamezni listi, ker bi se s tem podrl zadnji most, po katerem bi mogli drugi k nam priti. Ne prerežimo vseh vezij. Če bo „Slovenec" takšen, kakeršen mora biti in doslej ni bil, naročali ga bomo radi. Nasprotnikov iu mlačnežev ni dražiti, zlasti ker jim na Štajerskem še nismo imeli nič kuj posebnega očitati.
G. dr. Pavlica ugovarja |>rav srdito, da je treba nasprotstvo odločno iu jasno povdarjati iu postopati brezozirno.
G. dr. Marinko iz Novega mesta povdarja, j da je predlog dra. Pavlice žaljiv za druge katoliške liste; navaja „Slov. gospodarja",   „Mirtt  in „Dolenjske Novice"  ter  zahteva, da  je imenovati v resoluciji ali vse liste ali nobenega.
Predsednik prof. Zupančič skuša na vsak način onemogočiti ta predlog iu vzdržati resolucijo z dodatkom dra. Pavlice. Šele na ponovljeno stavljeni predlog, da naj se razveljavi prvo glasovanje, udal se je. Prvo glasovanje se je razveljavilo iu obveljala jo prvotnu resolucija brez Pavličinega pristavka z vsemi glasovi proti 3 glasom goriških duhovnikov.
Pri resoluciji o „Matici Slovensbi" zahteva g. Gabršček neko premembo, ker ;e sedanja resolucija očitna zaušnica temu zavodu in zanj skrajno žaljiva. Gg. prof. Hutter in Slane podpirata ta nasvet, dočim drugi zagovarjajo prvotno stilizacijo. Poročevalec Kržič pravi, da v preteklosti ni bilo vse prav v redu, naj se torej ne reče: „Matica" naj deluje, kakor doslej, vedno na katoliški podlagi, ampak izpusti naj bo pristavek: Kakor doslej. — Ta predlog je obveljal.
Pri resoluciji o cenenih berilih za mlad no izrekle so se razne želje, katerim je ugovurjul g. Peter Bohinjec, povdarjajoč, da je družba sv. Cirila in Metoda storila v tem oziru že mnogo koristnega, da je treba vzeti samo pero v roke in pisati, ne pa novih društev snovati. Umestno je, da se častno sj.Mimiujatno vrlo in uspešno delujoče družbe sv. Cniia m Metoda. Govornik predlaga, da se družbi izreče zahvala za dosedanje delovanje in da se to zabeleži v zapisnik. (Glasni Živio klici neznatne večine navznčuikov.)
Is odseka za katoliško narodno organizacijo.
Ta odsek je zboroval dopoludne iu |)0|)oludne pod predsedstvom kanonika dra. A. Križan iča, poročal pa je dr. Šušteršič. Po kratkem po zdravu načelnika naglašal je poročevalec, da je smoter predlaganih resolucij, da ■plivamo j>o zniislu načel katoliške vere na javnopravni razvoj naroda slovenskega v Avstriji in potezami) se za narodno jednakojiravnost. Zakon je na naši strani, a nanj se ni preveč zanašati, kajti zakoni so premenljivi, vera pa ne. Da so verska načela vodilna v javnem življenji, zavladala bi v Avstriji popolna ravnopravnost. V veri leži moč naroda in braneč vero, branimo tudi narodnost in to v zvezi z vnanjimi katoliki v zmislu katoliške solidarnosti. Narode avstrijske druži v prvi vrsti katolicizem. Zato pa, da pomoremo našim načelom do veljave, jo treba, da osnujemo kar največ slovenskih katoliško političnih društev, pri katerih je glavna stvar, da prevzamejo vodstvo pri volitvah in skušajo ceutralizo-vati upliv v svoje roke. Volilce treba na to uava-biti. Slovenski katoliški odbur imel se bode posvetovati o versko-narodnih vprašanjih in uplivati na vkupno postopanje vsega naroda. Ta odbor bo vodil velike akcije v zmislu katoliškega programa, delovanje njegovo pa bo podvrženo prihodnjim shodom. To je poskus za organizacijo naroda in posrečiti se mora, če se ga bodo duhovniki oklenili, kar je gotovo, kajti duhovniki so naravni prvo-borilci naroda, oni se ne klanjajo svetnim mogotcem, ampak le božjim resnicam. Pred vsem pa nam je treba složnosti. V raznih krajih se pojavljajo žalostni razpori. Mogoče, da se sčasoma kaj zboljša. Naavetovane resolucije se glase:
1. Prvi slovenski katoliški shod smatra ne-premenljiva načela katoliške vere kot glavni temelj javnopravnemu razvoju slovenskega naroda in izreka iskreno željo, da bi na tej trdni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boju za narodni obstanek slovenskega ljudstva.
Temeljem katoliških načel, ki jamčijo jednako pravico vsakemu, zahteva prvi slovenski katoliški shod za slovensko ljudstvo narodno ravnopravnost z vsemi narodi avstrijskimi, zlasti tudi ravnopravnost slovenskega jezika v šoli in uradu, to tembolj, ker je ta ravnopravnost tudi slovesno zajamčena v čl. 19. drž. tem. zakona, — ter obžaluje krivice, ki se delajo po raznih deželah slovenskim maujšinam.
V obrambo naših verskih in uarodmb pravic spoznava prvi slovenski katoliški shod potrebo tesne zveze katoličanov razuih avstrijskih narudov in izraža odkritosrčno željo, da bi na podlagi narodne jednakopravnusti vsi narodi avstrijski združili se k skujoieniu složnemu delovanju za moč, čast in slavo skupne avstrijske domovine, po vzvišenem geslu presvitlega vladarja: „Z združenimi močmi l"
2. Prvi slovenski katoliški shod jemlje radostno na znanje, da na Slovenskem vrlo delujejo v zmislu katoli&ko-iiarodnih načel razna politična društva, kakor: „Katoliško politično društvo v Ljubljani", „Slovensko društvo" na Spodnjem Štajerskem, „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem", „Katoliško politično društvo" v Konjicah, „Kstoliško politično društvo" v Slovenjem Gradcu, „Katoliško politično društvo" pri Sv. Lov rencu v Slov. Goricah itd., — in izraža željo, da nuj katoliški narodnjaki i nadalje krepko podpirajo trudapolno delovanje teh društev, posebno s tem, da jim pridobivajo uovih udov in prijateljev, ter da tam, kjer se kaže potreba, snujejo uova taka društva.
3. Prvi slovenski katoliški shod smatra tes-neišo organizacijo slovenskega ljudstva na kato-liško-narodni podlagi kot potrebno. V to svrbo pooblašča stalno komisijo druzega slovenskega kato-bškega shoda, da naj se pomnoži z odličnimi katoliško zavednimi rodoljubi iz vseh slovenskih pokrajin in se osnuje kot „Slovenski katoliški odbor" z nalogom in delokrogom izvrševalnega odseka katoliških Slovencev. (Daljo prib.)
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Profesor na deželni veliki realki v Novem Jičinu g. Josip A p i h imenovan i« glavnim učiteljem na učiteljišči v CelovcJ. — Računski oficijal g. Anton VV a lian d imenovan je pristavom vodstva poniočnih uradov dež. sodišča v Ljubljani z naslovom vodje. — C kr. višje sodišče za Primorsko podelilo je izpraznjena mesta avskultiintov (travnim praktikantom gg : Jožetu Cehe tu, Jožefu Fonu, Štefanu Pa c kor j u in Mateju F a b i j a n u.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca avgusta uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 472 strank 181.649 gld. 38 kr., vzdignilo pa 328 strank 128 112 gld. 34 kr.
— (Ustanove za invalide.) Zaletu 1S92. razpisane so od umrlega barona Karola VVurzbacha ■Spravljene, cesarice Elizabete ustanove za invalide i. s ; a) tri ubtanove po 60 gld. za Ljubljančane, h) tri ustanove po 30 gld. za rojaka iz Kamnika, iz .lani ali s liomeca in c) tri ustanove po 30 gld. (BB rojake iz Ventarjeveca v občini Šmartinski pri Litiji. — Te ustanove oddaja gospod baron Alfonzij \Yurzbach i. s.: one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamni-bane, Jaršami iu Homčane po nasvetu županstva v Kamniku in ustanove za Ventarjevčane po nasvetu župunstva Šinartinske občine. Pravico do teh usta nov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali krajev od stražtnestra ali narednika nazaj, ki so 'lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli živeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne oglasilo zadoBtuo število vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih krajev, ki so zaradi bolebavosti in starosti ne morejo sumi živeti. V obeh slučajih dokazati je s posebnim ob
t in skini,   |>o  c. kr.   političnem   oblastvu potrjenim spričevalom   neomadeževanost   prosilcev. Dotične prošnju   ulože* naj   prosilci   iz Ljubljane  pri Lju bljanskeni magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do dne 30. septembra 1892 1.
— (Kamniški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda,) moška in ženska, priredita v nedeljo dne 4. septembra v prostorih narodne čitalnice veselico z nastopnim vsporedom: 1. „Ženski jok", igra v jednom dejanji. 2. Deklamacija. B. „Dobro jutro", veseloigra s petjem v 2 dejanjih. 4. Prosts zabava.   Ustopnina sa ude 20 kr., za
neude 40 kr. Zičetek ob \.3S. uri zvečer. Iv tej veselici vabita najuljudneje odbora moške in ženske podružnice.
— (Požari ) V nedeljo dne 28. avgusta t. 1. nastal je mej Božjo službo ob polu 11. uri pri posestniku Šimuu Žerjavu ogenj; unelo se je v prvem nadstropju; najbrže prouzročil je nesrečo posestnikov že čez 80 let Btari brat, seveda ne namenoma. Nevarnost bila je velika. Bog vedi, kako bi bilo, da niso prihiteli naši gasilci in pa oni iz Pudkorena. Vsi občani izrekamo vrlim gasilcem Podkorenskiui in Kranjskogorskim presrčno zahvalo. Dj. ni jiomoč prišla tako naglo, pogorela bi bila polovica vasi, kakor 18G7. 1. Zato pa je tudi našu dolžnost, da podpiramo gasilno društvo po svojih močeh, saj je prav uam samim v korist. — Dne 29. t. m. nastal je v hiSi Marije Skale v Velikih Rodnah pri sv. Trojici poleg Slatine ogenj in upepelil hišo in gospodursku j»o-slojije. Posestnica rešila je komaj sebe in 14'etnega svojega sina.
— (I z k o j> a n j e starin na sjiodnjem Štajerskem.) Za mesec dni biva gosp, profesor dr. Iloerues na spodnjem Štajerskem, da preišče po nalogu prazgodovinske komisije akademije znanosti okolu Sevnice in Vidina tamošnja starinska grobovja. Izkojiavanja pričela so se v Blanci, kjer se je našlo mnogo lončenih posod, orožja in železnega orodja, dalje orodja iu nakitov iz brona itd. Tudi na Lubuera, kjer sta že prej kopala profesor dr. Gurlitt in kustos Szombothv, našlo'se je mnogo starinskih stvari. Pri teh izkopavanjih sta podpirala prof. Iloeruesa posebno okrajni načelnik v Blanci g. Fr. Len če k in pa preparator antro-pologiškega oddelka dvornega muzeja g. Brak i na.
— (Toča) pobila je dne 26. t. m. okolu Zavrča na spodnjem Štajerskem, zlasti v občinah Gradiše, Slatina, Ilruškovec, Sv. Barbara, Skoriš-njak in Jablovec. Zrna so bila debela, ko kurja jajca in so do tal pobila ter popolnoma uničila vse poljske pridelke,
— (Rokodelsko   bralno   društvo v
Tolminu) priredi v spomin svoje desetletnice
veselico v nedeljo dne 4. septembra v prostorih g. Ivana Gabrščeka. Sodeloval bode tudi goslarski zbor. Vspored: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 3. Dr. ljiavic: „Slovanska pesem", moški BBBterospev. 4. Vilbar: „To sem bil jaz", igra. 5. Tence: „V mraku", moški zbor. (i. Maver: „Ptičica gozdna", mešani zbor. 7. Zaje: „Za Hrvate", zbor. Mej posameznimi točkami svira goslarski zbor Tolminski. Po veselici domača zabava. Začetek točno ob 8. uii zvečer. Ustopnina za ude 20 kr., za neude 30 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Tržaški i re de uto v c i.) Dne 29. t. m. ukrenil je Ttžaški obč. svet, naj gre mestui župau dr. Pitteri k cesarskemu mn.estniku iu naj mu izreče, da obč. svet ne odobrava i u z gnevom obsoja demonstracijo s petardami. Kolika lojalnost! utegne ta ali oni vzklikniti, kdor ne ve, da je obč. svet Tržaški storil ta ukrep le pod pritiskom Dunajskih oficijoznih listov, ki so ga dolžili nejiosredue zveze z iredentovci. Takšen izraz lojalnosti post festum ni dosti vreden, toliko manj, ker jo dobro znano, da gre prav obč. svetu Tržaškemu, čigar lahonski šovinizem iu iredc ntovske simpatije so koiistatovane, velik del zasluge, da so »o v Trstu zaptodili in pomnožili iredentovci.
— (Delavsko podporno društvo v Trstu) praznuje desetletnico blagoslovljenja svojo zastave v uedeljo dne 4. septembra prav slovesno. Ob 1'i8. uri zjutraj odidejo društveniki z godbo in društveno zastavo v cerkev sv. Antona, kjer jih pričakujejo druŽabuice v svečanih oblekah. Ob 8. uri slavuostua sv. maša, pri kateri poje „Slovnnsko pevsko društvo". Po maši vrnejo se udje z godbo v društvene prostore. Ob 6. uri popoludne slavnostna veselica na okinčunem vrtu .Mondo uuovo". Sodelujejo pevkinje in jievci „Slovauskega jievskega društva" in godba. Umetalni ognji in kegljanje na dobitke. Ustopnina 20 kr., za otroke 10 kr. Vspored veselice: 1. D Jenko: »Naprej!", godba. 2. Gj. Eisenhut: „Večer ua Savi", godba. 3. Ivan pl. Zaje: „Jurišioeva poputnica", zbor. 4. G. Verdi: Suilonija iz opere „Nabukodonozor", godba. 5. Nagovor predsednika, potem „Cesarska lunina", godba. 6. Umetalni ognji. 7. J. Rieder: „Slovanski pot-pourri", godba. 8. H. Volarič: „Vesela družba", mešani zbor. 9. Blaschke: „l'ustna šala", godba. 10. #%: .Slovan", zbor. 11. Novotnv: „Srbski motivi", godba. 12. Umetalni ognji. 13. Strauss: »Od
HHHHBBMHNMilSnHHvflMKsN
daleč", godba. 14. Hugolin-Sattner: »Opomin k petju", mešani zbor. 15. Schoffer: „Pošta v šumi", godba. 16. Straufls: „Veliki vojaški galop", godba. — V slufaii neugodnega vremena preloži se veselica na prihodnjo nedeljo.
— (Jugoslovanska kolesarska dirka v Zagrebu,) ki je bila naznanjena za dsn 8 t. m (praznik), preložila se jena nedeljo 11. t. m. Razun dirkanja za darila bode tudi  umetalno voženje in vožnja z zaprekami. Ostali program s^* ni spremenil.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 1. septembra. Cesar pripeljal se je iz Ischla v Schonbnm. Z ministersko naredbo prepoveduje se uvažanje in prevažanje stare obleke, vrvij, rib, živalskih surovin iz vseh nemških pristanov, iz Antwerpna in 1 Iavrea.
Pariz 1. septembra. Listi javljajo, da je bilo včeraj vzprejetih v bolnice za kužne bolezni 21 osob, od katerih jih je 10 umrlo. Govori se, da jć kardinal Lavigerie nevarno zbolel.
Antwerpen 1. septembra. V Mechelnu se je primerilo devet slučajev azijatske kolere.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
„LJUBLJANSKI IW
•ton
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zahvala.
odiior HloveiiMki h *IdJesjinBJUUiJcev šteje si v prijetno dolžnost, zahvaljevati ho na pripomoći k sreč-nemu izidu dijaško veselico v K ran j i dnu 21. avgusta t. 1. pred V8em g. pokrovitelju prof. Mat. Vodniku, nadalje slavni čitalnici, ki nam je odstopila prostore, bralnemu društvu, katerega gg. porot so nam mnogo pri« pomogli, vojne mornarico kapelanu g. K u ral tu, ki je slufcil dopolnilno v glavni cerkvi sv. mašo, g. Borštniku in gospej soprogi, ki je blagovolila prevzeti idogo Leo-nore, ter abituri jentu g. Savniku, ki je vodil pevsko zbore.
Tuje I:
31. avgusta.
Pri Mnlldii Treyer, Dr, vitev. p!. Ileckauer, pl. Torti, Malirz, Deiitsch, Sehiiller. Nmeihidl, Stich, Grešnik z Dunaja. — Ahram, Ja/bitz, JSehroder iz Trstu. — VVit-treieh iz KoteVJS. — Sauer iz Velike Kanižo. — Perko i/. Celja. — Henry iz Pariza. — Kuhs iz 1'rage. — Groger iz Gotice — .Serajuik iz ('elovca.
Pri Hioini : t .ankotskv, Dr. Murko. Janker, Semen I Dunaja. — Dr. Cuzzi, Dr. Simoni i/. Trata. — Fischer || Budimpešte. — Marek li Velikih Lašč. — Dr. Horwat rt Kamnika. — Trampltach iz Celovca. — Seibe.t iz Puljii.
I 'n |uiii«>iii holoiltorut Peg iz Celja. — Puhlo iz Pulja.
Uourlt so v BJhč>IJassl:
29. avgusta:   Jožefa Slavnik,  trgovčeva   vdova, 61
let, Hradeokejga vas št. 7, oaioinona u tati,
80. avgusta: Ludmila 1'etorca, hišnega poB« stnika hči, 21 Ut, Dunajska cesta št. 81, jetika. — An«, Ansclma Kodnč, usmiljena, tu-stra, .'J2 l.-t, Kravja dolina ftt. 11, je-tiku. — Dr. Franc \Valland, umirovljeni Štabni zdravnik. 82 let, sv. Petra co^ta ftt. <i, je bil mrtev najden v svojem Bt»»lio\anji — za kapom.
31. avgusta. Johaua KoflCO, UolavĆeva liči, 2 meseca. Na Btolbi At. ♦>, katar v črt vih. — Marija Hanovec, livar-jeva hči. 7 mesecuv, Cesta \ mestni log fit. 5, katar v črevih. — Ciril Hartel, jei meiiar je v sin, 2 meseca, Flor-janske ulice flt. 35, katar v črevih.
f.oferljtie srečke 31. avgusta.
V Brnu:     30,     53,     18, 58,
5.
Tržne cene v EJiilsljanl
dne 31. avgusta t. 1.
	Kl.,-r.			rl.kr.
Plenica, h k ti.   .   . ,	ti 20		Špeh povojen, kgr. .'	-|64
Kež,        „ ...	| 5J04		Surovo maslo, „	— 75
Jermen,     „ .	4 23		Jajce, jedno :   .   , .	'— 2b
0 ro«,       . ...	2 52		Mleko, liter ....	—ixo
Ajda,       „ ...	S 04		Goveje        meso, kgr.	-pl
Proao,       „ ...	5	04	Telečje         „ „	— (5S
rvoruza,    . ... Krompir,  , ...	4 40		Svinjsko        B „	— 64
	2	7o	Knfitnmovo     , ,	— 35
Leča,        „ ... Grah,       , ...	K)	—	Pisanee......	— 40
	10	—		
Fižol.....	: k		Seno,   100 kilo .   . .	169
Maslo,              kgr. .			Slama,   B     ,   .   . .	1 60
	1—		Drva    trda, 4 rjuietr.	7l—
>:>f!) triAeii „	'—		„    mehka, 4       , j	4 80
Meteorologično poročilo.
I	("■as opM--.ovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nedo	Mo-kriua v mm.
1 * *• «	7. zjutraj 2. popoj. 9. zvečer	785*8 m. 734 "6 no, 735 4 mm.	12 4« C 27 4» C 18 8« C	si. BVZ. m. jzh. brezv.	jasno jasno jasno	0 00 na.
Srednja t«nipnr»»iirB lit;')0, sit 2*2 ' nad normalnm.
dne 1 septembra t 1.
f če raj
. . . . gld. 96-10 ..... 95-70
Papirna renta .... Srebrna renta ....
/Jata renta.......113-80
5°/0 marčna renta ... „ 10035 Akcije narodne banke . . , 997- — Kreditne akcije   ....     „ 31325
London.......,    119 60
Srebro.......,      —■—
Napol......... 9-49'/, -
C. kr. cekini.....„ 5*69
Nemške marke    ....     , 58*60 4"    državne srečke iz I. 1854   .    250 gld. Državne srečke iz I. 1864    .   .    100 „
Ogerska zlata renta 47-.......111
Ogerska papirna renta 50/0  ...... 100
Dunava reg. srečke 5'/0 ... 100 gld. 122 Zemlj. oliiV avsti-. 41 j' „ zlati zast. listi .   . 117
Kreditne srečke......100 gld.     —   „ —
Rudolfov« srečke...... 10   „      24   „ 50
Akcije anglo-avstr. banke . . , 120 , 150 , 25 Tramway-društ. velj. 170 gld. a.v.....236   „ —
danes
gld.    ^6 20
■ .      95 85 113 85
• „ 10035
• n 998-
■ , 314*50
• „ 11960
■ i ^9'/.
• . 5-69
• „      58 60 140 gld. — kr. 183
25 40 35 75 50
MAG GI
JEVA
pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva 15 kr. pri Hiirolu C. Holaer-Jii.
zabela za jnlie
s6 V steklenicah po (785-9)
Praktikant
ki je vešč slovenskemu in nemškemu jeziku, vzprejme h« Inko j v trgovino a mniiiifMkturuiiii blHgoui. Več se izve pri Kritini Oobttthu v Kranji.    (982 — 2)
Prememba stanovanja.
Podpisana daje na znanje, da stanuje od sedaj na Turjaikem trpa it. 8, I. nadstropje, ter se priporoča spoštovanim damam kot samostojeća, vestna in zanesljiva
babica.
Tudi vname dame na nekaj dana v popolne oskrbovanje. (929—6) Z osobitim spoštovanjem
Emilija Nasko, doktorska hči, izkušena babica,
Turjaški trg št. 8, I. nadstropje.
MIHELE SIMONE
kateri ima glavne kleti v IHeapolJI, a zaloge v Hllann, Pontebl i-.  Vidmu,  priporoča vsem  vinskim trgovcem in gostilničarjem (975—2)
pristna vina.
Glavni zastopnik, g. (iaJOriJol Devetak, obiskal bode vse gospode gostilničarje t"v proiesol seboj za pokušnjo alellljaueka (Mnrsalska in Ericco), potem Itnlljaneka (iiarletto in Barri) vina in Hal. ifcanje.
Prodaja drv.
AntOU Kobi z Brega pri Borovnici
bode dne 5. septembra t. L dopoludne ob 9. uri prodajal IIOO sežiijev IstlkOTill, popolnoma suhih, in £00 SeŽIlJev* še le pripravljenih, po 36" dolgih
drv Jerneja Svete-ta iz Brezovice. — Drva se bodo oddajala najmanj po 50 sežnjev skupaj, na mestu „Pod Strmcem", na javni dražbi proti gotovi plači. Prodajalec bode na svoje stroške speljal drva na kolodvor v Borovnico. (993—1)
^AAAAAaAAAaAAaAaA^
arsala Flor i e. t
Znamka S. 0. M. — Najboljšo ^
laško namizno vino. priporočajo je w
zdravniki za krepčanje slabotnim, ^ bolnim in prebolelim.
Steklenioa 1 gld.
Piccoli-jeva lekarna
,,I»rl angel |n**
v Ljubljani, Dunajska cesta.
►
Wrnanfii naroviia te prttti pavsetju svote točno izvršujejo. (59—7)
RAZPRODAJA
gospode in g
na
ki sva jo prevzela od M. Neumann-a     (984 -1)
po jako znižani ceni.
GRIČ AR & MEJAČ.
nv>*. a
NOVO!
NOVO!
Zanimiva in zabavna
je moja tnkaj prvič, na prodajo izložena igrača
♦ ♦ ♦
e ♦
: :
♦ ♦
i i
♦ ♦
: :
e (888—26)
Dva sniošiia o..?k a, trdno narejena, oblečena kot horkula, borita se, držeč se za roke, da kaj smešnejiega še ni bilo videti. To se lahko in gotovo izvršuje brez vsakeršne priprave, tako da more tudi najmanjši otrok sam oživiti Igračo. Ako hočete sebi in svojim otrokom narediti veselje,  prosim, počastite me s svojim
obiskom. Ta igrača vzprejeta je bila povsod z največjim odobravanjem. Cena paru f>o, eo kr., boljše vrste iz papir-macli6 1 gld- in 1 gl«l. 20 Kr., iz stisnjenega papirja prve vrste 1 gl»l. SO Ur. tn 2 gl«l-» večji komadi S gl«l. Prodajalo ee bode le malo taia ipSF~ v Tonbnlle. -^SJ
Ad. Rissmann,
lastnik mnogih častnih diplom.
♦ e
♦ ♦
Izdajatelj in odgovora! urednik: Josip Nolli.
lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".