št. 257 (15.701) leto LIL
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi._________________________
TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 00/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tei. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190___
IKnnilD POSTNM PLAČANA V GOTOVM IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
PETEK, 22. NOVEMBRA 1996
Mladi
morajo
povedati
svoje
Marjan Kemperle
Morda je bilo res samo 8°lo naključje.
V soboto, 26. oktobra letos, je veC kot dva tisoC Slovencev manifestiralo za .slovensko banko. Na utice jih je prignala najhujsa gospodarska kriza, kar jih v zamejstvu pomnimo.
Ob pogledu na ljudi vseh slojev in prepričanj je spomin poromal dve leti nazaj, tja v tisti 26. oktober 1994, ko je italijanski Trst proslavljal 40-letnico priključitve domovini. Tudi tistega dne se je sltial slovenski glas na tržaških ulicah. Iznesti so ga slovenski in goriški dijaki, ki so hoteti - prav ob dnevu proslave italijanskega dela mesta - opozoriti, da je Trst, navsezadnje; tudi naše mesto.
Dokaži, da obstajaš, je Mio njihovo takratno geslo. Dokaz je bil številčno ttiorda skromen, le dobra desetina letošnjega pouličnega »dokaza« z zahtevo Po obstoju Tržaške kreditne banke, bil pa je resnično pomenljiv. Dijaki so bili edini, ki so si tistega dne npati na utice. Njihovega pohoda ni podprl nihče. Prav nasprotno: mnogi so nieniti, da bi tega ne smeti Početi, ker bi lahko slovenska manifestacija ob tisti nbletnici izzvenela kot iz-ziv, provokacija italijanskemu Trstu.
Pa so se ušteli. Dijald so se mimo sprehoditi do Trga Oberdan, se zbrati pred deželno palačo in zapeli Zdravljico. Vse se je izteklo brez najmanjšega incidenta, in naslednjega dne so biti mladi samozavestnejši, ker so storili nekaj Pomembnega.
Morda je res le naključje, da so slovenski in goriški dijaki oklicali za danes - mesec dni potem, ko sta izredna komisarja skenila, da Tržaška kreditna banka »začasno« preneha z izplačili - manifestacijo na Stadionu 1. niaja. Izbrati so novo geslo, znameniti Kosovelov Mi snm tu, v vabilu so med . drugim ošfrkniti »neenotno nastopanje naših voditeljev in nas samih«, ter Pozvati k slogi, ki je »edini, resnični interes naše nianjšine.«
Dijaki hočejo danes po-yedati svoje. Vso pravico nnajo to storiti, saj bodo tisti’ ki bodo še najbolj občutili posledice sedanje kri-
Na manifestaciji pred verna letoma je takratni Profesor Marij Cuk posta-yd na glavo trditev o mla-'tih> ki naj bi biti naša bo-nCnost. »Mladi so naša p.nnjost,« je poudaril, risluhnimo torej tej se-nnjosti. Kajti samo njiho-a bo naša bodočnost.
RIM / PO RAZŠIRJENEM SESTANKU NA SEDEŽU MEDBANČNEGA JAMSTVENEGA SKLADA
Še nekaj upanja v rešitev krize TKB Pričakovanje za sklepe Banke Italije
Podaljšanje blokade ali likvidacija? - Danes zjutraj manifestacija dijakov
RIM - Tudi po včerajšnjem sestanku v Rimu je glede nadaljnje usode Tržaške kreditne banke še vedno precej nejasnosti, vendar se je okrepilo tudi upanje, da je bil narejen korak naprej na poti reševanja krize tega našega osrednjega bančnega zavoda. To naj bi potrjevala odločitev, da bo novo srečanje prihodnjo sredo. Včeraj so namreč podrobno proučili položaj in izdelali predlog, da bi vse banke, italijanske, slovenske, hrvaške in druge, ki imajo depozite v TKB, sorazmerno s temi depoziti prispevale k obnovitvi glavnice TKB in kritju izgube, pri čemer bi sodeloval tudi jamstveni sklad, ki se mu taka oblika reševanja izplača, saj bi v primeru prisilnega stečaja moral malim varčevalcem vrniti velike vsote denarja. Če
bodo dosegli dogovor, bo Banka Italije določila novega partnerja, eno ali pa tudLveC pomembnejših italijanskih bank, ki naj bi prinesel svežega kapitala in tudi sprejel operativno vodstvo. Včeraj torej niso govorili podrobno o tehničnih in upravnih oblikah vprašanja, temveč predvsem o iskanju materialne osnove, ki naj bi omogočila izhod iz krize. Ni pa jasno, Ce bo Banka Italije podaljšala blokado, ki zapade danes (ima namreč možnost, da jo podaljša še za nadalnjih 60 dni) ali bo sprožila kakšne drugačne ukrepe. Prevladuje pa mnenje, da bi bila morebitna likvidacija težko razumljiva pred napovedanim novim sestankom, ker bi dejansko povsem spremenila materialne osnove in višino pristopov posameznih
bank in jamstvenega sklada, o katerih je bil govor.
Ob težkem trenutku, ki ga preživlja slovensko gospodarstvo, so tudi slovenski dijaki sklenili povedati svoje. Manifestacija, ki bo danes zjutraj ob 9. uri na Stadionu I. maj in ki se ga bodo poleg tržaških udeležili tudi goriški višješolci, naj bi po mnenju pobudnikov izzvenela tudi kot poziv k enotnosti manjšine in bo potekala pod geslom »Mi smo tu«.
O sedanjem trenutku slovenske manjšine pa bo govor tudi na shodu kulturnih delavcev, ki bo danes zvečer ob 20. uri v openskem Posvetnem domu. Pobudo za srečanje je dala Zveza slovenskih kulturnih društev, na njem pa bo spregovoril direktor SDGZ Vojko Kocijančič.
Na 3. strani
0 manjšinah na kongresu mednarodnega PEN kluba
LJUBLJANA - Kongresa meddarod-nega PEN kluba, ki je bil v Guadalajari v Mehiki od 7. do 13. novembra, sta se udeležila tudi slovenska literata Marko Kravos, predsednik in delegat slovenskega PEN kluba, ter Boris A. Novak, predsednik mirovnega komiteja PEN.
Med pomembnejšimi temami kongresa so bila tudi vprašanja manjšin. Tako je slovenska delegacija že pred kongresom vložila resolucijo o položaju slovenske manjšine v Italiji, v kateri so pozvali italijansko vlado in parlament, naj uredita pravni položaj slovenske manjšine. Delegati slovenskega, hrvaškega in avstrijskega PEN so predlagali tudi resolucijo o slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji, v kateri so izrazili bojazen pred krepitvijo ksenofobičnih sil.
Na 4. strani
SEVERNA LIGA / MARON1 OSTRO PROTESTIRAL PROTI UKREPU SODSTVA
Policija preiskala domove koordinatorjev »zelenih srajc«
VERONA - Na ukaz državnega tožilstva v Veroni so agenti političnega oddelka tamkajšnje kvesture opravili vrsto hišnih preiskav na domovih koordinatorjev takoimenovanih »zelenih srajc«. Včerajšnja akcija sodi v okvir preiskave o delovanju telesa, ki se je pred nekaj meseci preimenovalo v padanijsko nacionalno gardo in naj bi skrbelo za red in varnost na shodih Severne lige.
Med preiskavami ni prišlo do incidentov.
Na odredbo šefa veronskega tožilstva je ostro reagiral glasnik vlade Pada-nije in koordinator Bossije-ve garde Roberto Maroni.
Na 2. strani
Inflacijska stopnja se vrača na raven iz poletja 1968
RIM - Podatki iz prvih šestih vzorčnih mest kažejo, da bo inflacijska stopnja v tem mesecu doživela novo, vidno nazadovanje. Ce bodo podobni tudi podatki, ki jih bodo danes objavila še ostala štiri vzorčna mesta, potem se bo inflacijska stopnja spustila na 2, 6 odstotka, medtem ko je oktobra znašala 3 odstotke. To je že deseto zaporedno mesečno znižanje življenjskih stroškov, ki se je začelo februarja letos, ko je inflacijska stopnja padla od januarskih 5, 5 na 5 odstotkov. Novembra lani je znašala kar 6 odstotkov. Ce bo Istat v prvih dneh decembra potrdil 2, 7-odstotno novembrsko inflacijo, bo to najnižja raven od poletja 1968.
K tako ugodnemu gibanju življenjskih stroškov so največ prispevali izdatki za prehrano, ki se v glavnem niso zvišali, marsikje pa so se celo znižali, medtem ko je največje podražitve doživelo izobraževanje, sledi pa podražitev električne energije zaradi novega termičnega dodatka in kuriv zaradi podražitve plinskega olja.
Znižanje inflacije, ki so jo sicer predvideli vsi ekonomsko raziskovalni zavodi, je izredno pozitivno ocenil zakladni minister Ciampi, ki seveda zdaj upravičeno pričakuje nov poseg centralne banke na področje obrestnih stopenj.
Na 12. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Volitve na Tržaškem
Adele Pino in Renzo Codarin se bosta v drugem volilnem krogu skoraj gotovo predstavila brez uradnih volilnih povezav.
Stran 5
Ruplova knjiga v italijanščini
V	Gorici so predstavili knjigo, ki posreduje “Zaznave in odtenke” Alda Rupla tudi italijanskim bralcem.
Stran 8
Razprava o urejanju prostora
V	Sovodnjah je bil predsinoCi živahen vaški posvet o varstvu okolja ob SoCi in določilih novega regulacijskega naCrta;
Stran 9
Kako rešujejo banke Japonci
Japonska centralna banka je ob krahu neke trgovske banke pri Osaki najprej zaščitila varčevalce, in sicer tako, da je banki z zajetno finančno injekcijo omogočila likvidnost.
Stran 12
Ker tehnične težave z mednarodnimi telefonskimi linijami še niso bile rešene, je tudi danes Primorski dnevnik izšel samo na 16 straneh brez nekaterih običajnih rubrik. Bralce prosimo za razumevanje.
VČERAJ V OXFORDU
Po dolgi bolezni umri Nobelovec Abdus Salam
V Oxfordu je včeraj po dolgi bolezni umrl Nobelovec ter ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru Abdus Salam. Rodil se je v Pakistanu pred 70 leti. Njegova smrt je globoko odjeknila v Trstu, kjer je užival velik ugled. Trst je namreč zaslovel kot mesto znanosti zlasti po njegovi zaslugi. Pokopali ga bodo v Pakistanu. Na 5. strani
Komediograf in režiser Boris Kobal o svoji »Afriki« pred dreviSnjo premiero
TRST - Drevi bo v Kulturnem domu premiera satirične komedije Borisa Kobala Afrika ali Na svoji zemlji. Delo, ki je drugo letošnje v sezoni Slovenskega stalnega gledališča, so v preteklih dneh predpremiemo že predstavili in pretežno mlada publika je komedijo, ki načenja vrsto bolečih aktualnih vprašanj slovenske manjšine v Italiji, sprejela z velikim odobravanjem. Boris Kobal, ki se z »Afriko« uvršCa med sodobne slovenske komediografe, o svojem prvencu pravi, da glede na razmere njegova satira ne more biti povsem vesela. Sicer pa je po njegovem med komedijo in tragedijo zelo tanka nitka. Avtor je obenem tudi režiser predstave.
Na 10. strani
/zbrane čokolade - Visoko mednarodno slaščičarstvo. Darilni predmeti v ekskluzivnih kombiniranih konfekcijah.
TRST- V.leXXSettembre, 5/b - Tel. 771064 * ODPRTO TUDI OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH *
ITALIJA
Petek, 22. novembra 1996
PODKUPNINSKA AFERA / BIVŠI MINISTER JE PRISPEL NEPRIČANOVANO
SEVERNA LIGA / SODNA PREISKAVA
Di Pietro se je soočil z brescianskimi tožilci
Počakal je, da je bil imenovan novi minister za javna dela
»Zelene srajce« pod drobnogledom
Sef državnega tožilstva v Veroni odredil kopico hišnih preiskav - Maronijeva reakcija
BRESCIA - Kot pravi medijski človek je Antonio Di Pietro pripravil novo presenečenje. Včeraj se je nepričakovano pojavil na državnem tožilstvu v Brescii za prostovoljno pričanje. Z nenapovedanim prihodom bivši minister za javna dela ni presenetil samo novinarjev, ki so ga čakali v Monzi, kjer so sodili nekaterim njegovim obrekovalcem, ampak tudi samo tožilstvo, ki je pripravilo za vCeraj dopoldne drugačen načrt dela.
»Prišla sva danes zjutraj (vCeraj za bralca, op. ur), ker je bil samo v sredo imenovan novi minister za javna dela,« je povedal novinarjem Di Pietrov odvetnik Massimo Di No-ia. Dodal je, da se je bivši minister hotel osebno soočiti s tožilci, ki so ga osumili izsiljevanja podkupnin, ker je hotel dokazati, da govori jasno, navaja imena in priimke morebitnih osumljen in na pošilja kodiranih, samo naslovnikom razumljivih sporočil.
Antonio Di Pietro je prispel na bresciansko tožilstvo okoli 10. ure in presenetil tudi tožilce, ki so imeli za včeraj dopoldne v načrtu druge obveznosti. Srečal se je s tožilcema Silviom Bonfigbjem (sodeloval je s Salamone-jem v prvi preiskavi o Di Pietru) in Francescom Pi-antonijem ter s šefom tožilstva Giancarlom Tarquinijem, ki raziskujejo delo kolegov milanskega tima »čiste roke«. »Želele sva, da so brescianski sodniki seznanjeni z vsemi ovadbami, ki jih je v tem Času vložil Di Pietro. Na ta način skušamo preprečiti vsakršno zlorabo,
poudariti pa smo hoteli tudi spoštovanje do sodstva,« je pojasnil novinarjem odvetnik Di Noia.
Kolikor je znano so o včerajšnjem pogovoru sestavili krajši zapisnik, Di Pietro pa je napovedal vrsto svojih spomenic.
V pogovoru s tednikom L’Espresso je Di Pietro "pojasnil, da je moral odstopiti, ker bi v nasprotnem primeru tvegal, da »bi delal slabo, ker bi moral odgovarjati na vsa podtikanja in namigovanja, po drugi pa, da bi bil v breme vladi«. Dodal je, da je v zadnjem času vložil nešteto ovadb proti obrekovalcem, da bi »zajezil poskuse blatenja«. Dodal je, da so obtožbe proti njemu neosnovane in dodal, da so njegovi sovražniki vselej isti. »Navedel sem jih v svojem prvem zasliševanju na brescianskem tožilstvu, ko sem tudi prosil, naj me sodstvo ščiti pred tistimi, ki so me blatih in skušali na ta način prizadeti tim 'Ciste roke’«.
Svoje trdno prepričanje v poštenost Antonia Di Pi-etra je poudaril v pogovoru z novinarjem tednika Panorama koordinator tima Gerardo D’Ambrosio, ki je tudi dodal, da bivši sodnik ni kršil zakonskih določil. »V italijanski zgodovini je napad na sodnika, ki raziskuje delo oblastnikov, stalnica,« je grenko pripomnil D’Ambrosio in dodal, da je sodnijski tim »Ciste roke« opravil samo svojo dolžnost. Obenem pa je D’Ambrosio tudi polemiziral z Di Pie-trom: »Ko bi mi bil povedal, da hoče braniti 'čiste roke’ bi mu bil rekel, naj ne skrbi za nas, ker se bomo branili sami.«
Di Pietro z žensko, ki ga je pozdravila pred tožilstvom (Ap)
VERONA - Na ukaz šefa državnega tožilstva v Veroni so agenti političnega oddelka tamkajšnje kvesture preiskali domove 17 pripradnikov takoimenova-ni »zelenih srajc«. Preiskovani so osumljeni, da so oblikovali organizacijo vojaškega kova.
Sodnik Papalia, ki je pred nekaj meseci odredil preiskavo na osrednjem sedežu Severne lige v Milanu, je novinarjem povedal, da včerajšnje hišne preiskave sodijo v okvir ugotavljanja o delovanju »zelenih srajc«, ki so bile 15. septembra razpuščene in spremenjen v«padanijsko nacionalno gardo«.
Papalia je novinarjem povedal, da je odredil preiskavo na domovih ljudi, ki koordinirajo delo Bossijeve garde po raznih pokrajinah. Povedal je tudi, da pri preiskavah ni prišlo do incidentov (pri preiskavi na sedežu Severne lige pred nekaj meseci je bila napetost zelo velika in je prišlo do incidentov) in da bodo preiskovalci v prihodnjih dneh preučili zbrano gradivo.
Preiskava pri pokrajinskih koordinatorjih padanijske garde je izzvala takoj-
šnjo reakcijo Severne lige. Glasnik samozvane začasne padanijske vlade in koordinator garde Roberto Maroni je ocenil hipotezo obtožbe kot »popolno norost«. Vprašal se je, zakaj Papalia ni zaslišani njega, ki je koordinator garde in dobro pozna celotno strukturo. Dodal je tudi, da preiskavalci niso našli orožja, ker garda v skladu s svojim statutom ni oborožena.
Na novinarski konferenci so bili prisotni tudi drugi elani padanijske garde, ki so se zgražali nad preiskavo in ki so poudarili, da so preiskovalci med preiskavami zaplenili kopico zelenih srajc, značk in tudi sedem kaset z Verdijevo arijo »va pensiero«, ki jo je Liga izbrala za himno Padanije.
Maroni je ironično povabil sodnika Papalio na prvi shod padanijske garde, ki je sklican za 15. december v Veroni.
Poleg tožilstva v Veroni o dejavnosti Severne lige in zelenih srajc vodijo preiskavo še druga državna tožilstva. Izhodišče pri vseh so manifestacije, ki jih je Liga priredila v sredini septembra ob proglasitvi neopdvisnosti Padanije.
_______PODKUPNISKA AFERA / PREISKAVA TOŽILSTVA IZ PERUGIE'_
V začasnem priporu bivši sodnik Filippo Verde
Skupaj z njim je bil aretiran tudi odvetnik Pacifico - Verde je bil dolgo let direktor pravosodnega ministrstva
PERUGIA - Rimska sodna palača je spet v ospredju sumov in ugibanj. Včeraj je namreč sodnik za predhodni postopek iz Perugie Sergio Materin na zahtevo državnega tožilstva odredil aretacijo rimskega sodnika Filippa Verdeja in odvetnika Attilia Pacifica. Oba sta obtožena korupcije. V preiskavo pa naj bi bili vpleteni še drugi rimski sodniki.
Sodnik Filippo Verde, ki se je pred nekaj meseci upokojil, je bil dolgo let generalni direktor pravosodnega ministrstva. Odredba o priporu navaja, da je bil osumljenec »stalno v službi oblastniških krogov, da bi si zagotovil finančno podporo«. Ob aretaciji sodnika Verdeja je Ma-
teria naslovil njegovemu sinu Camillu, katerega stanovanje je bilo zaplenjeno. Tudi to stanovanje naj bi sodilo v korupcijo.
Po oceni preiskovalcev je bil Filippo Verde v stalnem stiku z odvetnikom Pacificom, ki naj bi mu v zameno za najrazličnejše usluge nakazal okoli 700.000 Švicarskih frankov (več kot 700 milijonov lir). Pacifico naj bi nepretrgoma plačeval Verdeja, da bi ga obveščal o raznih sodnih postopkih, vplival pa naj bi tudi na druge sodne urade, da bi uredili postopke po željah Pacifica in njegovih doslej še neidentificiranih mandatorjev.
Tožilstvo v Perugii raziskuje dejavnost Filippa Verdeja tudi
v zvezi z nakupom fotokopirnih strojev za ministrstvo. Vsekakor pa sta bila tako Verde kot Pacifico že vpletena v afero Imi-Rovelli in tudi v milansko preiskavo, zaradi katere je milansko tožilstvo odredilo aretacijo bivšega šefa rimskih sodnikov za predhodne postopke Renata Squillanteja. Slednjo preiskavo, ki je v začetku temeljila na pričevanju Stefanie Ariosto, dalj časa prijateljice Berlusconijevega odvetnika Vittoria Dottija, vodita milanska tožilca Francesco Greco in Uda Boc-cassini.
Sodnik Materia je včeraj kmalu po aretaciji zaslišal Filippa Verdeja v zaporu v Perugii. O zasliševanju Materia ni
hotel spregovoriti z novinarji, medtem ko so bili zagovorniki zgovornejši. Po njihovi oceni naj bi osumljeni sodnik odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in dal vsa pojasnila, ki jih je zahtevalo tožilstvo. Po mnenju obrambe tožilstvo ni pojasnilo, na katere postopke naj bi vplival Verde. Zagovorniki so zahtevali izpustitev na prostost in se pri tem sklicevali predvsem na dejstvo, da je Verde prileten in bolan. Dodali so tudi, da naj bi bil v okviru iste preiskave Verde bil pred časom že mesec dni v hišnem priporu.
Danes ali jutri bo sodnik Materia zaslišal tudi odvetnika Pacifica, ki je bil zaprt v kaznilnico v Spoletu.
NOVICE
TELEVIZIJA / PISMO MANCINU IN VIOLANTEJU
ABSURD / DVOJNO MERILO
Dokončna razsodba o loži P2
RIM - V dvorani kasacijskega sodišča se je včeraj zaključila »neskončna« sodna zgodba tajne lože P2. Kasacija je namreč razsodila, da je priziv državnega pravobranilca proti oprostilni razsodbi, ki jo je izreklo prizivno sodišče, »nedopusten zaradi pomanjkanja dokumentacije«. S tem je dokončno oprostilo velikega mojstra lože P2 Licia Gelfija in drugih njenih članov obtožbe konspiracije. Poleg tega je odredilo, da je zapadel rok za kazenski pregon Licia Gellija zaradi kaznivega dejanja obrekovanja (Gelli je bil obsojen na 9 let zapora). Kasacij-sko sodišče je tako razveljavilo obsodbo rimskega prizivnega sodišča, ki je Gelfija obsodilo skupno na 17 let ječe (od katerih so mu 5 let »odpustili«) zaradi obrekovanja, pridobivanja dokumentov z rezerviranimi novicami in drugih obtožb.
Kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo generala Pi-etra Musumecija ter zavrnilo priziv bivšega vodje urada SED Gianadefia Malettija, ki ga je prizivno sodišče obsodilo na 14 let zapora.
Poziv k zaščiti jezikovnih manjšin
BOČEN - Skupina mednarodnih organizacij je včeraj na zasedanju v Bocnu pozvala italijanske dežele naj posežejo pri vladi in parlamentu, da bi uveljavili ustavno določilo o zaščiti jezikovnih manjšin. V pozivu piše, da živijo v Italiji trije milijoni ljudi, ki pripadajo etničnim manjšinam, a samo pol milijona jih je resnično zaščitenih. To so Južnotirolci in Francozi v Dolini Aoste, medtem ko so Ladinci in Slovenci le delno zaščiteni, drugi, na primer Okci-tanci, Grki, Albanci, Hrvati, Katalonci in Romi, pa tvegajo, da bodo izumrli, če jih ne bodo pravočasno zaščitili.
Scalfaro: Bdite nad Raiem
Povod za pismo je bila resolucija parlamentarne nadzorne komisije
RIM - favna televizijska hiša Rai je že spet v središču polemik. Parlamentarna komisija za nadzorstvo nad njeno dejavnostjo je soglasno izglasovala dokument, s katerim je obtožila državno televizijsko hišo pristranskosti in tudi jamstvenik za založno-stvo in televizijske oddaje Francesco Paola Casavola je izrekel nekaj pomislekov na račun Raia. Vse to in poročilo opazovalnice televizijskih oddaj iz Pavie je prepričalo predsednika republike Oscarja Luigija Scal-fara, da o vprašanju zavzame stališče.
Scalfaro je zato segel po peresu in naslovil predsednikoma senata in poslanske zbornice pismo, s katerim ju je pozval, naj se poslužita tudi svoje »pristojnosti za prepričevanje« v odnosu do upravnega sveta Raia, ki sta ga v skladu z zakonom imenovala. V pismu Scalfaro ugotavlja, da je že pred dvema letoma poudaril, kako je v poročanju sredstev množičnega obveščanja treba zajamčiti enakopravnost vseh družbenih in političnih dejavnikov. Ta enakopravnost je tem bolj potrebna danes.
Scalfaro ugotavlja, da osebno nima nobenih pristojnosti za poseganje v probleme Raia, vendar se ne čuti, da bi se skril za svojo nepristojnost. Zato je pisal predsednikoma obeh domov parlamenta in ju pozval, naj uporabita svojo »moc prepričevanja« v odnosu do upravnega sveta. Mancino in Vi-olante pa sta na tej osnovi skupno pozvala vse pristojne dejavnike, naj ukrepajo.
Scalfarovo pismo je močno odjeknilo
med novinarji in politiki, ki se ukvarjajo z vprašanjem komunikacij. Nekateri soglašajo s predsednikom republike in podčrtujejo predvsem uravnovešenost, drugi pa se vprašujejo, ali ni predsednik nekoliko posilil tolmačenje zakona o Raiu in o pristojnostih predsednikov obeh domov parlamenta. »Vselej sem bil zelo spoštljiv do predsednikovih ocen, vendar dvomim, da imata Vio-lante in Mancino tudi vlogo tutorjev upravnega sveta Raia,« je poudaril poslanec Giuseppe Giulietti. Podtajnik pri ministrstvu za poste Vincenzo Vita je povsem soglašal s Scalfarom, medtem ko je predstavnik Dini-jevih prenoviteljev Emesto Stajano poudaril, da po njegovem upravni svet ni podrejen predsednikom obeh domov parlamenta. Prav tako razčlenjene so bile ocene predstavnikov Kartela svoboščin.
Polemike bodo plamtele najbrž še nekaj Časa. Tudi zaradi tega sta predsednik Raia Enzo Sicifiano in generalni direktor Franco Iseppi sklenila, da na prihodnjo sejo upravnega sveta, ki se bo sestal 28. novembra, povabita jamstvenika za založništvo Casa-volo in predsednika parlamentarne nadzorne komisije Francesca Storaceja. Na seji bodo razčlenili poročilo opazovalnice iz Pavie o poročanju Raia in pozornosti do raznih političnih komponent. Sicer pa je Sicifiano v pismu milanskemu dnevniku Corriere della Sera potožil, da se mora kot predsednik soočati z vsiljivostjo političnih interferenc.
Esesovec Hass svoboden, ker ni bi pripadnik vojske
RIM - Vojaški sodnik za predhodne raziskave Giuseppe Mazzi je včeraj ra-sodil, da mora esesovcu Karlu Hassu soditi civilno in ne vojaško sodišče, ker je bil pripadnik nevojsku-jočega se odseka esesov-cev. Zaradi tega so Hassu preklicali hišni pripor, tako da je spet svoboden, vojaško sodstvo pa je vso dokumentacijo izročilo rimskemu porotnemu sodišču, ki včeraj ni sprejelo nobenega konkretnega ukrepa.
Vojaški državni prav-dnik Antonino Intelisano je Mazzijev sklep ocenil kot »končno postajo«. Po njegovem je vsa zadeva dobila že take razsežnosti, tako da mora poseči zakonodajalec in odpraviti pat pozicijo, v kateri se je znašlo vojaško sodstvo. Intelisanove pripombe so seveda upravičene, ker je dobesedno neverjetno, da šo za enak zločin Priebke-ju sodili pred vojaškim, Hassa pa čaka navadno
sodišče. Trditve, da je bil Hass zadolžen za polih' čno-propagandne in ne za vojaške zadeve, je prav tako vsiljena. Essesovsk6 enote so bile navsezanj6 politične paravojaške enote, gestapovce Priebkeje-vega kova pa bi morah obravnavati kot policiste-Ker v Italiji policiste n® obravnavajo več kot vojake, bi morali tudi Priebke ju soditi pred navadnim sodiščem, kot so to zasnan zahtevali svojci žrtev iz Ardeatinskih jam.
V vsej zadevi pa je h® dopustno, da je sedaj Hass na svobodi, ker moralo sodstvo se pr® osvoboditvijo odredi^ nov preventivni pnp° Kot je povedal Intelisan -je med drugim Nemčija z zahtevala Hassovo izr® te v, kar obvezuje Itah)> da vsekakor prepreči nj gov morebitni beg. n je torej ponovno dokazal vsa svoja sodna proh® vja, ko je treba sodi i kaznovati vojne zločince
RIM / PO SESTANKU NA SEDE2U MEDBANČNEGA JAMSTVENEGA SKLADA
Korak naprej pri reševanju krize TKB Nov sestanek v Rimu bo prihodnjo sredo
Ni pa jasno, če bo Banka Italije danes ali prihodnje dni podaljšala blokado ali kaj drugega ukrenila
RIM - Po včerajšnjem sestanku v Rimu je glede nadaljnje usode Tržaške kreditne banke še vedno precej nejasnosti, vendar se je okrepilo tudi upanje, da je bil na-1Xijfin korak naprej na poti reševanja krize tega našega osrednjega bančnega zavoda. To naj bi potrjevala odločitev, da bo novo srečanje prihodnji teden, v sredo: po podrobni proučitvi položaja so namreč izdelali predlog, da bi vse banke sorazmerno s svojimi depoziti prispevale k obnovitvi glavnice TKB in kritju izgube. Pri tej operaciji bi sodeloval tudi jamstveni sklad, ki se mu taka oblika reševanja izplača, saj bi v primeru prisilnega stečaja moral malim varčevalcem vrniti velike zneske (govor je o 400 milijardah lir). Ce bodo dosegh dogovor, bo Banka Italije določila novega partnerja, eno ali pa tudi več pomembnejših italijanskih bank, ki naj bi prinesel svežega kapitala in tudi sprejel operativno vodstvo. Včeraj torej niso govorili podrobno o tehničnih in upravnih oblikah vprašanja, temveč predvsem o iskanju niaterialne osnove, Id naj bi omogočila izhod iz krize. Ni pa jasno, če bo Banka Italije podaljšala blokado, ki zapade danes (ima namreč možnost, da jo podaljša še za nadalnjih 60 dni) ali bo sprožila kakšne drugačne ukrepe. Prevladje pa mnenje, da In morebitna likvidacija težko razumljiva pred napovedanim novim sestankom, ker bi dejansko povsem spremenila materialne osnove in višino pristopov posa-Dieznih bank in jamstvenega sklada, o katerih je bil včeraj govor.
Včerajšnjega sestanka na sedežu medbančnega jamstvenega sklada v Rimu so
med drugim udeležili predsednik sklada Paolo Savbna, podpredsednik Mo-^tti, predstavnika Banke Italije Cardillo ba Boccuzzi ter predstavniki italijanskih, slovenskih in hrvaških .bank, ki imajo ®voje depozite v TKB. Za slovenske banke sta bila prisotna Vojko Cok in Zlatko Kovačič, za hrvaške pa Ognjen Car.
Voko Cok, predsednik konzorcija slo-veirskih bank in direktor Splošne banke Koper, je po povratku domov povedal, aa »je bil sestanek, če ga primerjam z dosedanjimi, bolje pripravljen, razprava je bda bolj poglobljena, kar pa ne pomeni, ^ ie bila lažja. Posvetili smo se predv-Seia materialnim možnostim, finančnim Možnostim izhoda iz sedanjega položaja, ^anj smo obravanali pravne aspekte, Qziroma smo se slednjih le bežno dotak-(bli. Sedaj moramo na osnovi podatkov 111 modelov, ki smo jih predelali, v miru ^Pak tudi zelo hitro vprašanja proučiti ^ Potem seveda pridobiti, če bi tako oce-*bli> da je prav, soglasje vseh bank: mo-beh, ki so zdaj predmet proučevanja, tiarnreč predvidevajo, da bi se vse banke, torej italijanske in neitalijanske, vključile v sodelovanje in tudi v fond, sorazmerno ^ Udeležbo pri bančnih depozitih, ki jih toiajovTKB.«.
Je bil pristop tudi kvantifidran?
»Načeloma bi pri pokrivanju izgube sodelovale vse banke in tudi fond, seve-?a s proporcionalno udeležbo, ki je zdaj toiajo tržaški banki, pri kapitalizaciji pa
je predvsem predvideno sodelovanje obstoječih bank. Razumeti je, da italijanska centralna banka sicer vabi tudi slovenske banke, da bi se udeležile pri kapitalizaciji, tako da bi lahko prevzele tudi pomembnejšo vlogo, ampak da ima že na vidiku tudi možnost, da bi se ena ah dve italijanski banki vključili v dokapitalizacijo. To bi bilo veliko lažje opraviti, če bi našli na slovensk ah celo hrvaški strani sorodno banko, to je banko, ki bi bila pripravljena v večji meri se vključiti v dokapitalizacijo.«
Razpolagate s kakšnimi konkretnimi številkami?
»Torej številke so, in so v razdelavi. Ko bo stvar zaključena, bo odlična priložnost, da vam vse predstavimo.«
Del sredstev, ki jih imajo italijanske, slovenske ter hrvaške banke bi bil izgubljen?
»Niso samo italijanske, slovenske in hrvaške banke, so še druge banke, čeprav z manjšimi zneski. Vendar so. Torej, pokrila bi se izguba, en del pa bi namenjen kapitalu, ampak to ne bi bila vsa sredstva, to bi bil samo del sredstev. No, moram pa reči takole: zdaj o modelu, ki je bil predstavljen in ki se je izoblikoval v razpravi, je težko zdaj govoriti, treba ga je v miru proučiti, da ne bi morda zdaj preveč poenostaviti stvari.«
Slišalo se je, da bi nova banka imela 50 milijard lir kapitala. Tisti, ki se na to razumejo, pravijo, da je 50 milijard lir izredno malo...
»»To je bila številka, ki je bila izrečena kot neka izhodiščna številka. Treba je
dodati še kapital, ki bi prišel z dokapitalizacijo tistih bank, ki bi se bile pripravljene dodatno vključiti in katere sem prej omeni in ki naj bi bile morda prisotne že na naslednjem sestanku. Torej: najprej se moramo o modelu, ki naj bi se realiziral, izjasniti in na tej osnovi bi bila Banka Italije pripravljena, da se angažira, da med italijanskimi in morda tudi slovenskimi in hrvaškimi bankami poišče tiste, ki bi se bile pripravljene dodatno vključiti v dokapitalizacijo. Skupni kapital bi zatem moral biti zadosten za poslovanje banke.«
Jutri (danes, op. ur.) se izteče mesec dni od blokade. Je bil o tem govor?
»Predstavniki osrednje italijanske banke so biti tudi prisotni na sestanku, a niso nič govorih o likvidaciji. Niso je izključili, vendar tudi niso rekli, da bi jutri bil dan, ko naj bi se o tem karkoli izjasniti. Zaenkrat je dogovor, da se v sredo ponovno dobimo, in če v sredo ne bo zadnji sestanek, bo dober znak. Najslabše bi bilo, če bi bil v sredo zadnji sestanek. Upamo in narediti bomo vse, da bi bil v sredo odločilen sestanek, ki bi mu slediti operativni sestanki za izvedbo postopkov za sanacijo.«
Kako bi ocenili, če bi italijanska centralna banka kaj ukrepala pred sredo?
»Glejte, že to, da je danes centralna banka bila na sestanku skupaj s predstavniki fonda in italijanskih bank in da je izrazila pripravljenost, da se angažira pri iskanju bank, ki bi prevzele močnejšo vlogo pri dokapitalizaciji in tudi pri de1 lovanju banke, pomeni, da misli, da je treba dejavnost, ki se zdaj odvija v okviru TKB, ohraniti in naprej razvijati. Ne verjamem torej, da je pač danes bila s figo v žepu.«
Ste morda načeli vprašanje pokojnin, ki so jih doslej slovenskim in hrvaškim državljanom izplačevali preko TKB?
»Ne. O tem pa smo se pogovarjati z nekaterimi predstavniki italijanskih bank, ki bi tudi prispevale k dokapitalizaciji, torej tistih bank, ki so imajo zdaj depozite v TKB in to je gotovo ena tistih postavk, ki jo je potrebno ohraniti. Mislim, da je to ohrabrujoče, kajti gre za predstavnike 50 ali pa 60 italijanskih bank in njihov glas ne bi mogel biti nepomemben, ko bi INPS v naslednjih mesecih izbiral ati pa licitiral banko, v kateri bi izplačeval te pokojnine. Tudi mi mi-
slimo, da je treba pač to aktivnost banke ohraniti, oziroma, skoraj bomo celo zahtevali, da pokojnine tudi naprej izplačujejo preko te banke.«
Je bil omenjen morebitni pristop manjšine?
»Nekaj je treba vedeti: kapital, ki je bil v banki, bo uporabljen v glavnem za kritje izgube, praktično ga ni več. To je boleče dejstvo, vendar v vsakem primeru bo nov kapital, od manjšine ati kogarkoli, dobrodošel.«
In uslužbenci, kakšna usoda jih čaka?
»O tem se nismo direktno pogovarjati. Ko pa smo iskali materialne možnosti nadaljevanja bančne dejavnosti, smo vsaj mi imeti pred očmi, da je na neki način treba upoštevati interese tistih, ki imajo depozite v banki, tistih, ki imajo pri banki najete kredite, kajti nerazumne rešitve bi verjetno pomenile veliko težavo za vse, ki bi morati predčasno vračati kredite itd. Poleg tega seveda vsaka predčasna in vsiljena izterjava pomeni tudi veliko neracionalnost, izgubo. In nenazadnje smo imeti pred očmi, da krepitev, ati pa v prvi fazi ohranitev in potem nadaljnji razvoj bančne dejavnosti niso možni brez uslužbencev. Moram reči, da so o strokovnosti delavcev tržaške banke, zlasti ko gre za mednarodne bančne operacije, bile izrečene dobre ocene, kar pomeni, da banka brez teh ljudi ne more delovati. Ohranitev teh dejavnosti torej pomeni tudi ohranitev delovnih mest«
Kakšno je bilo vzdušje na sestanku, je bilo konstruktivno?
»Imam občutek, da je bilo. Seveda pa je težko reči kaj konkretnega o vzdušju. Treba je pač vprašanja proučiti in pogoj je, da vse banke, ki so vključene, sodelujejo, ne more biti nobene izjeme. V naslednjih dneh nas čaka veliko dela, moramo vse proučiti in oceniti, pretresti materialne obveznosti, analizirati, če je kakšno izhodišče za sanacijo treba še dopolniti, prediskutirali. Vse opcije so seveda odprte, vendar bi glede na dosedanje kontakte rekel, da je bil današnji sestanek korak naprej. Skoda, ker ni bil narejen prej.«
Ste svoja stališča koordinirali s hrvaškimi bankami?
»Ja. Banke morajo nastopati dovolj enotno, koordinirano, kajti "soliranje” pomeni, da pravzaprav ne more priti do rešitve.« (D.B.)
Manifestacija višješolcev za enotno nastopanje
Slovenski dijaki se bodo danes dopoldne zbrali na manifestaciji na Stadionu 1. maja, da bi skupno opozorili zamejsko javnost, naj ob tem težkem trenutku, ki ga preživlja slovensko gospodarstvo, strne svoje vrste in naj nastopa složno.
Za pobudo so se odločili pretekli teden predstavniki dijakov na posameznih šolah, ki so se nato na skupnih sestankih domenili o organizaciji pobude, ki so jo naslovili po Kosovelovem verzu »Mi smo tu«. V svojo sredo so povabili kulturnika, »človeka, ki ni strankarsko opredeljen,« so povedali, pesnika Miroslava Košuto, da bi jim spregovoril o sedanjih hudih časih, program pa bodo popestrile šolske glasbene skupine.
V svojem pozivu so zapisali, da »nas lahko le enotno nastopanje privede do konstruktivnih rezultatov.« »V upanju, da je sloga edini, resnični interes naše manjšine, pozivamo vse mlade, da ne glede na svoje politično prepričanje, pristopijo k naši pobudi,« so zaključili.
Manifestacija slovenskih dijakov, ki se je bodo udeležili tudi višješolci iz Gorice, se bo na Stadionu 1. maja pri Sv. Ivanu začela ob 9. uri.
-~CT NA POBUDO ZSKD
Na Opčinah shod kulturnih delavcev o položaju manjšine
Zveza slovenskih kulturnih društev sk-hcuje danes zvečer ob 20. uri v Prosvetnem uomu na Opčinah Zbor kulturnih delav-cev. Namen srečanja i.6' da se člani društev ln kulturni delavci Pogovorijo o sedanjem tretnutku slovenske manjšine. Pro-olemov, ki jih je sProžila kriza v TKB, je veliko, od socialnih Ua gospodarskih do kulturnih in organiza-cijskih. Potrebna je reorganizacija manjši-
Ue, krovne organi za-C1je SKGZ in tudi ^Tanjših enot, saj so riža banke in njene Posledice na boleč ®učin opozorile na svilna vprašanja, ki am )ih sestavljajo no-Vl Časi. Gost srečanja
bo ravnatelj SDGZ Vojko Kocjančič, ki bo prisotnim s strokovnega vidika obrazložil nastalo krizo in možnosti izhoda iz nje.
Potrebna je solidarnost med ljudmi, ker lahko stiska mnogih posameznikov ošibi manjšinsko organizirano življenje, organizacije in društva. Ob ugotavljanju napak in njihovih razlogov je nujen pogled v prihodnost. Kulturni delavci ne morejo od-manjkati v široki razpravi, ki se razvija v manjšini. Zbor kulturnih delavcev bo priložnost za analize, kritike in predvsem za predloge o tem, kako naj izgleda bodoče delo in organiziranost naše skupnosti.
_____ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA / OB KRIZI TKB_
Pomoč in olajšave openske banke uslužbencem brez plač
Sk/ep je pred časom sprejel upravni svet bančnega zavoda
V oddaji Pri nas doma o krizi TKB
V. naslednji oddaji Pri nas doma,'ki bo na sporedu v nedeljo na slovenski televiziji Rai 3 okrog 20.50, bosta voditelj Joži Peterlin in odgovorni urednik informativnega programa Saša Rudolf obravnavala krab TKB. Vprašanj o nastali situaciji je kar veliko, kaj več pa bodo povedali gostje v studiu in sicer bivši predsednik TKB Boris Siega, predstavnika uslužbencev David Blažind in Samo Fer-luga, nekdanji član odbora banke in delničar Miran Kuret in predsednik SDGZ Marino Pečenik. Oddajo bo režiral Sergej Verč, za terenske posnetke in izjave ljudi na cesti pa bo poskrbel Boris Devetak. Ponovitev bo v četrtek, 28. novembra, ob 20.50.
Zamrznitev izplačil pri Tržaški kreditni banki pred enim mesecem je spravila v velike finančne težave uslužbence; ki so ostali čez noč brez najnujnejših sredstev za preživetje, pa tudi vse varčevalce, ki so zaupali svoje prihranke osrednjemu zamejskemu bančnemu zavodu. Poleg tega so tudi številna podjetja, ki so poslovala s TKB, ostala brez sredstev za nadaljnje delovanje. Skratka, ukinitev izplačil je šokantno prizadela na stotine ljudi in njihove družine.
Zadružna kraška banka je že nekaj dni po ukrepu izrednih komisarjev priskočila na pomoč uslužbencem TKB, da bi vsaj nekoliko omilila njihov položaj. Upravni
svet jim je ponudil kredit do višine 5 milijonov tir, in sicer po dejanski ceni denarja. Te olajšave je openska banka nato razširila tudi na uslužbence Primorskega dnevnika, ki prav tako že štiri mesece ne prejemajo plač.
»Naša banka je želela priskočiti na pomoč ljudem v dejanski stiski,« je poudaril predsednik Zadružne kraške banke Pavel Milič (na sliki). »Zavedamo se, da so se znašli v težkih finančnih pogojih, zato smo njim, pa tudi podjetjem, ki jih je doletela enaka usoda, ponudili možnost, da bi jim vsaj začasno omilili sedanje težave. Ponudba kredita seveda velja do ponovnega rednega izplačevanja dohodkov, saj gre za res izreden poseg,«
je pristavil predsednik openske banke, ki je v pogovoru omenil tudi, kako se je kriza Tržaške kreditne banke odseva v poslovanju Zadružne kraške banke.
»Nekatere italijanske stranke enačijo TKB z našo banko, ker ne razlikujejo italijansko po-
dobni imeni: ”Banca di credito di Trieste" in našo "Banca di credito cooperativo del Carso“. Tako lahko pride do zmešnjav, pa čeprav nimamo mi nič opraviti s krizo v TKB. Tudi dejstvo, da sta obe banki slovenski, poraja dvome in poenostavljanja, češ da so vse slovenske banke enake, kar pa seveda ni res.« Predsednik Mitič je omenil, da je nekaj strank po izbruhu krize v TKB sicer dvignilo svoje prihranke in zaključilo račune pri openski banki. »A take primere lahko seštejemo na prstih ene roke,« je takoj pridal. Velikanska večina strank ostaja torej - kljub viharju, ki je razpihal TKB - zvestih klientov Zadružne kraške banke.
POLITIKA / DEŽELNA KRIZA
Pogajanja brez stvarnih sklepov
Jabolko sporo ostaja še naprej zdravstvo Popolnoma nerešeni so vsi politični vozli
VIDEM - Pogajanja med levosredinskimi strankami in SKP za izvolitev nove vlade so zelo podobna političnim pogovorom iz Časov pet ali Seststrankar-skih koalicij, ko so stranke eno govorile na hodnikih, drugo pa za pogajalsko mizo. Tudi v tem primeru se hodniki »prepletajo« z uradnimi razgovori, tako da tudi poklicni opazovalec s težavo spremlja razvoj dogajanj, Ce o dogajanjih sploh govorimo.
Zastopniki levosredinskih strank in Komunistične prenove so na včerajšnjem videmskem srečanju iz previdnosti začasno odstranili iz pogajanj vprašanje zdravstva, ki ostaja kamen spora med poga-
jalci. Raje so se ukvarjali z drugimi upravnimi problemi, kot npr. s predlogom t.i. tržaške metropolitanske pokrajine, ki mora po mnenju SKP izginiti iz vseh upravnih in političnih programov. Do veCera
so bili pogovori še v teku, Ce ne bo v noCi prišlo do razbitja se bodo nadaljevali danes ali jutri.
Zatika se, kot vidimo, že pri programih, kaj se bo zgodilo, ko bodo zaceli obravnavati politične vozle, pa je težko napovedati. Deželni tajnik Ljudske stranke Isi-doro Gottardo (na sliki) se še ni izjasnil, ali se strinja ali ne z direktnim sodelovanjem SKP v novi deželni vladi, nad katerim imajo dvome zeleni in tudi nekateri v DSL. Komunistična prenova pa zahteva svoje odbornike, v nasprotnem primeru pa ni pripravljena podpreti koalicije Oljke, ki brez SKP nima večine v deželni skupščini.
PEN / MARKO KRAVOS IN BORIS A. NOVAK ORISALA SKLEPE KONGRESA^
Poziv Rimu in Dunaju za zaščito Slovencev
Odnos literatov do demokracije v ospredju srečanja
LJUBLJANA - V Guadalajari v Mehiki je od 7. do 13. novembra potekal kongres mednarodnega PEN kluba.
Udeležila sta se ga tudi slovenska literata Marko Kravos, predsednik in delegat slovenskega PEN kluba, ter Boris A. Novak, predsednik mirovnega komiteja PEN. Med osrednjimi' temami kongresa sta bili notranja reorganizacija PEN in odnos literatov do demokracije v svetu, delegati pa so sprejeli tudi dve resoluciji o slovenski manjšini v Italiji in Avstriji, ki ju je predlagal slovenski PEN sam in v sodelovanju z avstrijsko in hrvaško organizacijo. Unesco je na kongresu organiziral seminar Literatura in demokracija, ki je bil razdeljen na okrogle mize o starih demokracijah, novih demokracijah in postkomunističnih demokracijah, na slednji pa je sodeloval tudi Boris A. Novak.
PEN organizacijsko še vedno deluje tako kot pred desetletji, ko ga je sestavljalo 30 do 40 državnih
centrov, vodilno vlogo pa sta imela britansko in francosko društvo, Čeprav je sedaj v PEN združenih veC kot 130 nacionalnih društev, je povedal Boris A. Novak. Pritiski za preoblikovanje organizacije prihajajo predvsem iz ameriškega in skandinavskih društev, spremembe v organizacijski strukturi mednarodnega PEN pa vodi japonski PEN. Marko Kravos je omenil, da se je pojavilo vprašanje, ali naj se PEN vključi v mednarodne organizacije, kot npr. UNESCO ter ali naj postane krovni dežnik za druge podobne skupine in organizacije. »PEN kot občutljiv barometer zaznava spremembe v mednarodni skupnosti, in to je zagotovo znak o zatonu evro-centrizma, tako da bodo večjo vlogo v svetovni zgodovini dobila tudi druga območja sveta,« je dejal Boris A. Novak.
V razpravah so govorili tudi o zavzemanju PEN za reševanje številnih konfliktov po svetu. V okviru te organizacije že uspešno deluje
komite za preganjane in zaprte pi" satelje, razhajanja pa so se pojavila pri vprašanju, ali naj PEN reagira na sleherni oboroženi spopad. P° mnenju Borisa A. Novaka bi se m°' ral PEN odzvati ob vsakem oboroženem konfliktu, saj ti vedno ogrožajo kulturo v njenem temelju.
Med pomembnejšimi temami s° bila tudi vprašanja manjšin. Tako je slovenska delegacija že pred kongresom vložila resolucijo o položaju slovenske manjšine v Italiji, v kateri so pozvali italijansko vlado in parlament, naj uredita pravni pol°' žaj slovenske manjšine z zakonom, na katerega Slovenci že zelo dolgo Čakajo. Na zasedanju so delegat* slovenskega, hrvaškega in avstrijskega PEN predlagali tudi resolucijo o slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji, v kateri so izrazili bojazen pred krepitvijo ksenofobičnih sil v tej državi in pozvali avstrijske oblasti, naj zagotovijo kulturni in jezikovni razvoj slovenske in hrvaške manjšine. (STA)
GRADEŽ / V LAGUNI
SEŽANA / DANES V KOSOVELOVI KNJIŽNICI
Finančni stražniki izkopali enajst starorimskih anfor
Predstavitev Krpanove soli
Ob predstavitvi tudi odprtje razstave del Franceta Slane
GRADEC - Morje pri Gradežu prikrava znatno arheološko bogastvo. DelCek tega bogastva so včeraj odkrili potapljači tržaških finančnih stražnikov, ki so izkopali 11 anfor in odkrili ostanke zidu, verjetno ruševine skladišča, kjer so bile posode spravljene.
Ostanke so našli v gra-dežki laguni v globini kakih 10 metrov. Potapljači so previdno kopali dobra dva tedna, da bi odstranili debelo plast blata in usedlin, njihovo delo pa sta stalno spremljala izvidniška čolna gradeških finančnih stra-
žnikov. Delo je bilo zelo zahtevno predvsem zaradi skromne vidljivosti, ker je bila voda v teh dneh še posebej kalna.
Potapljači so izkopali skupno 11 anfor vrst »ti-politanska«, »vzhodno egejska«, »apulo« in »dressel«, poleg njih pa tudi drobce drugih anfor. Gra za ostanke, ki sodijo v obdobje dveh stoletij pred našim štetjem in dveh stoletih po našem štetju. Pomen odkritja je podčrtala tudi ravnateljica CedajSkega arheološkega muzeja Paola Lopreato, ki je sledila delu potapljačev.
SEŽANA - Kosovelova knjižnica v Sežani, ki je znana tudi po tem, da s posebno skrbjo spremlja kulturno ustvarjalnost svojih rojakov onstran meje, je z veseljem sprejela izid knjige Mirana Košute Krpanova sol. V knjigi so zbrana Košutova razmišljanja v obliki esejev, ki so nastajala vrsto let in so posvečena velikim osebnostim kot so: Stanko Vuk, Vladimir Bartol in Srečko Kosovel. V njegovih esejističnih razmišljanjih pa nam na nevsivljiv način ponuja v razmislek razmišljanje odnosov med slovensko literaturo, ki nastaja v zamejstvu, in večinskim narodom. Knjiga je že takoj ob izidu vzbudila veliko zanimanja, zato ji bo Kosovelova knjižnica izrazila posebno pozornost s predstavitvijo, ki bo danes, ob 18. uri.
Poleg avtorja bodo ob predstavitvi sodelovali še njen urednik - predsta-
vnik Cankarjeve založbe Zdravko Duša in akademik Ciril Zlobec, ki je knjigi dodal svoje spremne besede.
Ob predstavitvi knjige bodo v Sežani tega dne z razstavo akvarelov počastili tudi zivljenski jubilej - 70. letnico uglednega slovenskega slikarja Franceta Slano.
Kdor zahaja v knjižnico ve, da knjižnica že vsa leta prireja razstave izrazito tistim umetnikom, ki se ukvarjajo s knjižno opremo in ilustracijo knjig. Tako bodo tudi ob tej priložnosti s posebno razstavo opozorili na ta poseben ustvarjalni del Franceta Slane, s katerim je obogatil več kot štirideset knjig.
Razstava bo v knjižnici na ogled do 15. decembra.
Prireditev sta omogočili delovni organizaciji: Jadran d.o.o. Sežana in SGP Kraški zidar Sežana, (a.n.)
PISMA UREDNIŠTVU
Premalo pozornosti za ponudbo Zadružne kraške banke
Slovenska javnost v zadnjem Času z veliko zaprepašCenostjo sledi dogodkom v zvezi s TKB. Veliko je bilo povedanega, marsikaj pa bi bilo potrebno poglobiti tudi glede odgovornosti tistih, ki so ta naš bančni zavod privedli z neodgovornim poslovanjem v tak brezupen položaj, neizpodbimo dejstvo pa je, da je nad vso slovensko manjšino padel velik madež sramote. Prav v teh dneh, ko se pišejo usodne odločitve glede bodočnosti banke same in s tem tudi kakšne posledice bo utrpelo manjšinsko gospodarstvio, se mi zdi zelo Čudno da naš osrednji slovenski Časopis smatra za nepotrebno objavi novico, da je Kraška Zadružna Banka namenila vsakemu uslužbencu TKB ter zaposlenim pri Primorskem dnevniku in pri podjetju Credit Data kredit v višini 5 milijonov lir, po zelo ugodnih obrestnih merah, vse dokler se stvari ne uredijo in tako zaposleni lahko premostijo vsaj nekaj težav. Naloga vsakega Časopisa in medija nasploh naj bi bila posredovati javnosti vesti in med tolikimi neugodnimi, vsaj nekaj pozitivnega in tudi zelo pomembnega, ki gre mnogo dlje od vsakega izraza solidarnosti.
S spoštovanjem
Igor Švab
Pripis uredništva: Novico o hvalevrednem sklepu Zadružne kraške banke je Primorski dnevnik objavil v svoji torkovi številki. Vest pa bi vsekakor zaslužila večji poudarek, zato smo se tudi sami odločili, da dodatno podčrtamo njen pomen.
Čemu tolikšna ironija?
Cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika!
Včerajšnja (21. nov.) številka »Primorskega dnevnika« prinaša na str. 4 dopis prof. Pina Pečenka v zvezi s šolskimi okraji. V vsebino pisma se ne bom spuščal, preseneča pa me žaljivi ton uredniškega pripisa Marjana Kemperla. Smešenje izzveni toliko bolj Čudno, ker je besedilo prof. Pečenka stvarno in umirjeno. V zadnjih treh letih, odkar sem prevzel mesto prof. Pečenka v Vsedržavnem šolskem svetu, sem z njim večkrat sodeloval, pri tem ne glede na strinjanje ali nestrinjanje v posameznih vprašanjih visoko cenil njegove strokovno podkovane nasvete, za katere se mu ob izteku svojega mandata javno zahvaljujem. Zato me zgoraj omenjeni uredniški pripis toliko bolj moti in upam, da ne predstavlja uvoda v nov časnikarski slog pri obravnavanju šolskih vprašanj.
Lep pozdrav
Tomaž Simčič
PATRONAT INAC SVETUJE
Triletna odškodnina starejšim trgovcem, ki zaprejo obrat
»Pred Časom ste pisali, da smo trgovci in gostinci plačali dodatni prispevek za ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bodo izplačevali odškodnino starejšim zavarovancem, ki bodo prekinili dejavnost. Zaradi nevzdržnega stanja nameravam konec leta zapreti svojo trgovino. Bom moral za upokojitev čakati še dve leti (star sem 63 let), ali bom lahko anticipiral koriščenje pokojnine?« D.F.
Trgovci in gostinci, ki iz katerega koli razloga prekinejo svojo samostojno dejavnost pred 65. (moški) oziroma 60. letom (ženske), imajo za največ 3 leta pravico do posebne odškodnine. To mesečno denarno nakazilo je odmerjeno v višini nominalne pokojnine INPS, ki trenutno znaša 660.000 lir. Pogoj za uveljavitev te pravice je dopolnitev 62. oziroma 57. leta in vsaj petletna zavarovalna doba v trgovskem sektorju.
V tem primeru mora
upravičenec: 1. vložiti na INPS zadevno prošnjo, 2. prekiniti mora samostojno dejavnost, 3. vrniti mora občini poslovno licenco in 4. mora se zbrisati iz poklicnega seznama na Trgovinski zbornici.
Odškodnino bo INPS izplačeval vse do 31. decembra 1998, in sicer od naslednjega meseca po predstavitvi prošnje. Ni združljiva z dohodkom od samostojne oziroma odvisne dejavnosti in v kolikor uživalec obnovi delovno aktivnost, mora to spremembo sporočiti skrbstvenemu zavodu v roku 30 dni. Odškodnina je združljiva z morebitno pokojnino, ki jo je zavarovanec uveljavil na osnovi plačanih prispevkov.
V konkretnem primeru bo trgovec, Ce se bo zbrisal iz poklicnega seznama, imel pravico do odškodnine vse do dopolnitve 65 let, nakar mu bo INPS odmeril redno starostno pokojnino, (ma)
Resolucija o položaju slovenske manjšine v Italiji,
ki jo je na predlog slovenskega centra PEN sprejel kongres mednarodnega PEN na zasedanju v Guadalajari - Mehika, 7.-13. novembra 1996.
-	Po tragičnih izkušnjah, ki jim je bila slovenska manjšina v Italiji izpostavljena v desetletjih fašizma,
-	ko ugotavljamo, da italijanske oblasti še vedno niso izpolnile vseh določil v zvezi s slovensko skupnostjo, glede katerih jih obvezujejo tako mednarodni pravni standardi kot dvostranske pogodbe med Italijo in Slovenijo,
-	ko po drugi strani opažamo vitalno kulturno energijo Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini,
-	moramo obsoditi pojave, ko Slovenci ne morejo uporabljati svojega jezika v uradnih zadevah z javnimi upravami, tudi kjer jim to pravico priznavajo italijanska pravna določila in mednarodne pogodbe, ki jih je Italija sopodpisala;
-	posebej še obsojamo posamezne sodne pregone oseb, ki se želijo posluževati teh svojih pravic,
-	izražamo svojo bojazen, da bo zmanjševanje javnih prispevkov za kulturne in znanstvene dejavnosti kot tudi krnitev šolskih inštitucij Slovencev v Italiji prizadela položaj njihovega jezika in njihovo kulturno identiteto.
-	Nazadnje, a zato tem bolj poudarjeno pozivamo italijansko vlado in italijanski parlament, da uredijo pravni položaj slovenske manjšine z zakonom, na katerega Čakajo Slovenci že tako zelo dolgo.
Resolucija glede slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji,
ki jo je na predlog avstrijskega, hrvaškega, esperantskega in slovenskega centra PEN sprejel Kongres mednarodnega PEN kluba v Metriki od 7. do 13. nov. 1996.
Ko zaznavamo, da narašča tudi v Avstriji - podobno kot se to dogaja v Nemiji, Franciji, Italiji in drugih evropskih državah - nov val nestrpnosti,
glede na to, da so se na zadnjih avstrijskih volitvah v evropsld parlament izrazito okrepile ksenofobične politične sile,
se bojimo, da bo ta pojav negativno pogojeval ravnanje avstrijskih oblasti.
Ko izpostavljamo, da Avstrija še vedno ni izpolm-la nekaterih zakonskih in mednarodnih obvez v zvezi z manjšinami,
zbrani na skupščini delegatov v okviru 63. svetovnega kongresa mednarodnega PEN v Guadalajari v Mehiki
pozivamo avstrijske oblasti, da zagotovijo kulturni in jezikovni razvoj slovenske in hrvaške manjšin6 v lastni državi.	____
>mšiču Kocjančičeva nagrada
J _	!.■	T J • Tl-	I _ J •	T/SLZj
nagrado Alojza Kocjančiča za poseone ujf rne oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kultu ntitete Istre.
ntitete Istre.
s je dobila po pesniku, narodnem buditelju hovniku Alojzu Kocjančiču iz Kubeda, ki je niško besedo slikal slovensko Istro.	.	, jej
ošnji nagrajenec je pisatelj Marjan Tomšič, so nagrado prejeli: pesnik Edelman JurinCiš, ta ljudskega blaga in etnologinja Rozana Košu idemski kipar Jože Pohlen.	v
vnostna prireditev nagrade bo v danes ob 19-daliSCu v Kopru.	__-

PREUSTROJ MESTNEGA PODJETJA
Acega: Občinski
svet nesklepčen
Komemoracija umrlega prof. Salama
Tržaški občinski svet bi moral sinoči
0strih razhajanj med strankami, a mu ni ^Pelo, ker so svetovalci Nacionalnega za-v6znistva po polemiki s predsednikom občinskega sveta Kosata o dovolilnicah za Prisostvovanje sejam občinskega sveta, zapustili dvorano. Zaradi nesklepčnosti je
Ua nato seja prekinjena.
, Občinska svet je pred nekaj meseci odo-onl sklep, ki odpira pot preosnovi podjetja v delniško družbo. To rešitev so podprle stranke Illyjeve politične koalicije, del Se-Verne lige in Lista za Trst, odločno proti Pa sta bila Nacionalno zavezništvo in stranka komunistične prenove, ki sta zagovarjali opcijo posebnega podjetja. Vprašanje je povzročilo razkol tudi v sin-takalnem gibanju (CISL in UIL sta bili za Podjetje, CGIL za delniško družbo), med-etn ko se je večina uslužbencev ACEGA °Predelila za ustanovitev posebnega
Podjetja.
9bcinski odbor je sedaj pripravil iz-
VeCinski delničar bo Občina, pri vodenju podjetja pa ne bo več sodelovala mestna skupščina, kar zelo vznemirja predvsem opozicijo, ki je boji, da bo o vsem odločala večina, manjšina pa ne bo več imela niti možnosti nadzorovanja.
V Furlaniji-Julijski krajini se je že velika večina mestnih podjetij opredelila za delniško družbo, izjemo predstavlja le Porde-non, ki se o tem še ni dokončno izrekel. Trsta bo v vsakem primem prišel zadnji na cilj, kar je treba pripisati zamudam pri sprejemu načelnega sklepa o preustroju ACEGA. Novoustanovljena delniška družba (podprti sta jo že občini Devin-Nabreži-na in Zgonik) bo lahko v bodoCe razširila svojo poslovanje tudi na ostale občinske
VOLITVE / DRUGI ODLOČILNI KROG ZA POKRAJINO
Kandidatka leve sredine
brez volilnih povezav
Kritike SKP - Slovenci v Ligi: Ne glasujte za desnico!
servise, kot je npr. smetarska služba. Dokončni sklep o tem pomembnem
C^lni sklep za prehod v delniško družbo, L1 Uaj bi se preimenovala v ACEGAS (črka le začetnica ital. besede servizi-servisi).
vprašanju bo občinski svet sprejel po balo-taži za izvolitev predsednika Pokrajine, da ne bi problema nekateri izkoristiti v predvolilne namene. Mestna skupščina se je sinod spomnila včeraj preminulega uglednega znanstvenika Abdusa Salama. Njegov tik sta osvetlila podžupan Roberto Da-miani in svetovalec Paolo Budinich, ki je bil Salamov sodelavec in prijatelj.
VELIKA IZGUBA ZA ZNANOST
Umrl je Abdus Salam
Trst
Q°vek, ki je povzdignil
v mesto znanosti, ki
ie j6 vse svoje življenje r®u za uveljavitev kultu-uialoga, ki se je zavze-^ za znanstveni prepo-u islamskega sveta ter a odpravljanje razlik med azvitim in nerazvitim Vatom - to je bil Abdus alam, ki je dobršen del vv°jega življenja preživel Mednarodnem centru za ®°retsko fiziko pri Mira-naru' Včeraj so prav iz 6Mra sporočili žalostno ^6st, da je Abdus Salam Oirl na svojem domu v Mordu. Dolgo je bolehal a Parkinsonovo bolez-ki mu je bila usodna, p Podil se je v Jhangu v atistanu 29. januarja 26. Po šolanju v domo--	80 mu dodelili študij-
Adele Pino, kandidatka leve sredine za predsednico Pokrajine, se bo na balotaži 1. decembra predstavila brez volilnih povezav. Isto bo skoraj gotovo naredil tudi kandidat Pola svoboščin Renzo Codarin. Nastop brez formalnih povezav pa ne izključuje političnih sporazumov, o katerih teCejo v teh urah pogovori in pogajanja.
Stranka komunistične prenove je na včerajšnji tiskovni konferenci zelo ostro napadla tajnico Ljudske stranke Elettro Dorigo, ki se je pred nedeljsko balotažo zavzela za volilni dogovor z zmerno desnico. Pokrajinski tajnik Jacopo Ve-nier je ta predlog označil za neverjetnega in nevarnega, v bistvu za smrtni
udarec koaliciji Oljke, pri čemer je obžaloval molk sekretarja DSL Stelia Spadara. Neverjetno je, da je Dorigova med zmerne desničarske sile vključila Listo za Trst, ki je odraz najbolj nacionalističnega in framazon-skega dela mesta. SKP vsekakor pričakuje, »da se bo Pinova čimprej iznebila slabih svetovalcev, ki ji povzročajo samo škodo ter jo silijo v neizbežni poraz«.
Venier upa, da se bo Pinova na koncu vendar premislila in sprejela povezavo s SKP. V nasprotnem primeru ne bo SKP dala svojim volilcem nobenih navodil ali nasvetov, pač pa jim bo jasno povedala, zakaj je Oljka odklonila zavezništvo z njihovo stranko, ki je v
Rimu zaveznica Prodijeve vlade in v mnogih krajih upravno in politično sodeluje z levo sredino, Trst pa očitno predstavlja negativno izjemo. To stališče bo najbrž SKP zagovarjala tudi v Miljah.
Stališča tajnice LS je treba, mimo ocen SKP, uokviriti v vse težavnejše odnose znotraj Oljke. Nekdanjim demokristjanom, ki so na teh volitvah dobili le 5 odst. glasov, očitno ni po godu dober rezultat DSL. Od tukaj neprikriti signali zmerni desnici in predvsem bivšim somišljenikom CCD in CDU, naj začenjajo razmišljati o skupnih potezah za tržaške občinske volitve, ki bodo prihodnje leto.
Severna liga bo danes odločala o zadržanju na
VOLITVE / PRECEJŠNJE ZAMUDE PRI ŠTETJU
Preference miljskih kandidatov
V občinskem svetu gotovo predstavnik SSk Danilo Šavron
Volilni urad tržaškega sodišča je konCno objavil preference, ki so jih posamezni kandidati dobili na nedeljskih občinskih volitvah v Miljah. Zamudo pri objavi preferenc gre pripisati zapletom in težavam, ki so spremljali preštevanje glasov na osnovi nove volilne zakonodaje.
Na listi Oljke je največ preferenc dobil predstavnik Ljudske stranke Giuseppe Rizzi (141), zelo dobro se je obnesel zastopnik SSk Danilo Savron, ki je dobil 89 osebnih glasov in je tretji na razpredelnici leve sredine. Neodvisna iz vrst DSL Vladimira Vodopivec (40 preferenc) je na osmem mestu. Savron je že občinski svetovalec, Vodopivčeva pa bo po neuradnih podatkih izvoljena v primeru, da bo za župana izvoljen Giorgio Rossetti.
Na listi »Naprej Milje« (neodvisni in
SKP) je največ osebnih glasov dobil Stefane Tarlao (85), med Slovenci je Ful-vio Zuppin dobil 18 preferenc, Branko Žerjal 4 in Aldo Kermac pa dve preferenci. Županski kandidat te liste Sergio Milo je na sinočnji skupščini znova poudaril, da bo to gibanje javno podprlo Rossettijevo kandidaturo le pod pogojem, da bo prišlo do formalne volilne povezave med Oljko in »Naprej Milje«.
Županska kandidata Rossetti in Roberto Dipiazza morata do sobote javiti morebitne volilne povezave. Do tega trenutka kaže, da se bosta volilcem v balotaži predstavila brez uradnih povezav, morda pa š kakšnim političnim dogovorom. Desnica glede tega zelo »dvori« gibanju Nord libero, na levici pa, kljub težavam, še tečejo pogovori med Demokratično stranko levice in Komunistično prenovo.
balotaži med Pinovo in Codarinom. Kot kaže, bo Bossijeva stranka pozvala svoje somišljenike in vo-lilce, naj 1.decembra ostanejo kar doma. To stališče bo menda nekoliko »popravila« strankina slovenska komponenta, ki bo pozvala volilce, naj ne glasujejo za desnico.
Svoje glasove Codari-nu ali Pinovi ponuja »Nord libero«. Na včerajšnji novinarski konferenci sta Giorgio Marche-sich in Laura Tamburini povedala, da bodo indi-pendentisti podprli kandidata, ki se bo zavzel za odcepitev Julijske krajine od Furlanije ter za popolno upravno avtonomijo Trsta.
Kandidat Ljudske stranke Giovanni Cola, ki je bil izvoljen v pokrajinski svet, se v tiskovnem sporočilu zahvaljuje vsem volilcem italijanske
in slovenske narodnosti. Svoje delo bom opravljal vestno, je napisal, kot mislim, da sem ga že opravljal skupno z drugimi upravitelji openskega jusarskega odbora. Cola poziva vse volilce, da v balotaži podprejo Adele Pino.
Prodi tudi na županstvu
Ministrski predsednik Romano Prodi se bo v ponedeljek, 25. 11. med popoldanskim obiskom v Trstu srečal tudi z županom Riccardom Illyjem, z občinskimi svetovalci ter s predstavniki gospodarskega življenja. Prodi se bo ob 17. uri v gledališču Cristallo udeležil volilnega shoda Oljke v podporo Adele Pino.
^ ? stipendijo v Cambrid-Sajti, kjer sta ga znanstve-
.< ’ aia ga znansLve-
aika Fred Hoyle in Paul
J spodbujala, da se Posveti fiziki. Po konča-em študiju se je vrnil v
le>MOV*no’ kj61 Pa ni na" ve v na veliko razume-ip9116 ,za znanost, zato se Vrnil v Evropo in zaCel Poučevati na Imperial t .geju v Londonu. Le-1964 je v Trstu ustano-i. Msdnarodni center za
fiziko in ga vodo pred dvema leto-
,	ko
Ijj3’ ko ga je bolezen prisi-a> da se umakne. Mira-vAski center je postal po ^govi zamisli in po nje-jj .Jfi Prizadevanjih eden i olj odprtih prostorov
Za .	>	un prostorov
izmenjave znanstvene-
rripZriailja na svetu’ na-Vptvi6n Pvodvsem znanst-^om Tretjega sveta. J 8ova zamisfil n mpH-
godnem centru se je ro-
tPri! iV.,Casu zastrašujočih skih poskusov šestde-
setih T puaKUSov sesrae-želje d ^6 izhaiala iz
1
da bi znanstvena Z^ja. služila vsem ZakuVain ^ ne ki bila v ki biF
r^opu erite same države,
nad Prevladovala
Zam-n^ind' Center je bil kšen en tudi kot neka-
znanstveni most
med Vzhodom in Zahodom, med revnim in bogatim svetom. Salam, ali »Alahov znanstvenik«, kot so mu včasih rekli, je doslej edini musliman, ki si je leta 1979 prislužil Nobelovo nagrado za fiziko, in kot integralen musliman, ne pa integralist, se je potegoval za znanstveni preporod muslimanskega sveta. Žal pri tem ni imel velikega uspeha in večkrat je zato citiral Mohameda, ki je spodbujal znanost. Zaman si je tudi prizadeval, da bi prepričal vlade razvitega sveta in Svetovno banko, da bi finančno podprle ustanovitev omrežja znanstvenih laboratorijev v muslimanski Aziji, v Afriki in Latinski Ameriki.
V odsotnosti župana II-lyja je veliko obžalovanje ob smrti Abdusa Salama, ki zapušča ženo in šest otrok, izrazil podžupan II-ly, ki je v tiskovnem sporočilu podčrtal izjemno vlogo Salama pri ovrednotenju vecetnicnega in večkulturnega Trsta kot mesta znanosti in pri širjenju kulture dialoga ter sožitja. Velikega znanstvenika bodo na željo žene in otrok pokopali v-Rabvvi v Pakistanu.
GOSPODARSKA PRIZADEVANJA -
Tržaški župan išče investitorje v New Torku
Tržaški župan Ric-cardo Illy se je včeraj udeležil mednarodnega zasedanja v New Yorku, ki ga je priredil Inštitut za zunanjo trgovino. V svojem posegu je župan poudaril, da potrebuje Trst za svoj razvoj in glede na svojo geografsko lego nove sveže gospodarske investicije. Ob tem je ameriškim gospodarstvenikom in finančnim operaterjem ponudil vso pomoč tržaške uprave pri reševanju vseh tistih postopkov, ki bi bili potrebni ob ustvarjanju novih podjetij v tržaškem območju. Skratka, Tržaška občina je pripravljena pomagati ameriškim podjetnikom, ki bi investirali v tržaški industrijski sektor ter v Znanstveni in tehnološki park, ki ima vse pogoje, da se lahko razvija.
Župan je tudi zago-
tovil, da razpolaga Trst z vsemi potrebnimi infrastrukturami, ter pri tem napovedal, da bo Tržaška trgovinska zbornica še pred koncem leta aktivirala poseben urad za reševanje birokratskih postopkov, ki jih morajo spoštovati tuja podjetja, ki želijo neposredno vložiti svoje kapitale v Trstu.
Zanimanje občinske uprave je usmerjeno predvsem v prehrambeni, farmacevtski, papirniški in elektronski sektor, kjer je največ povpraševanja.
Samo 16 odsto zaposlenih na Tržaškem dela v industriji, je še dejal Illy, kar je skrajno nizka meja za pokrajino, ki je aktivno vključena v srednjeevropski prostor in se odločno zavzema za svojo projekcijo na vzhodnoevropske gospodarske trge.
OB IZSTOPU ZA FERNETIČE
Prevrnil se je tovornjak s pršuti
Šofer nepoškodovan - Del avtoceste skoraj ves dan zaprt
Zaradi tovomjaka-hladilnika, ki se je prevrnil ob izstopni postaji za Fernetiče, je bila avtocesta v smeri proti Trstu skoraj ves dan zaprta. Šofer, danski državljan, je dejansko ostal nepoškodovan, opomogel naj bi si že v 24 urah, zato pa so bile velike težave v prometu: posegli so gasilci z openske postaje, izvide so opraviti nabrežinski karabinjerji, prihiteli so tudi agenti cestne policije in redarji. Promet je normalno stekel šele v popoldanskih urah.
Tovornjak je prihajal iz smeri Seslja-
na, prevažal je danske pršute, namenjene nekemu tukajšnjemu podjetju. Ob izstopni postaji za Fernetiče se je prevrnil na levi bok, tovor je zgrmel po cesti. NesreCa se je pripetila nekaj po 6. uri, pršute so zatem zaceli nalagati na drug tovornjak, poškodovanega pa je odvlekla služba ACI. Vozila, ki so prihajala iz Sesljana, so že pri Proseku preusmerjali na cesto 202, na hitro cesto pa so spet vrnila ob Centru za raziskave.
ŠOLSTVO / OBJAVILI IMENA IZVOLJENIH
Pokrajinski šolski svet:
6 slovenskih predstavnikov
Na listi staršev je bila izvoljena Maja Lapornik
V pokrajinski šolski svet je bilo izvoljenih šest predstavnikov slovenskih šolnikov in staršev. Tako je včeraj sporočilo tržaško šolsko skrbništvo, potem ko je pokrajinska šolska komi-' sija pregledala izide volitev na posameznih šolah. Volitve v pokrajinske šolske svete, ki so se jih tokrat prvič udeležili tudi slovenski volvci, so bile 10. in 11. novembra.
Tržaško šolsko skrbništvo tudi obvešča, da bodo danes razobesili seznam izvoljenih na volitvah v pokrajinski šolski svet. Morebitne ugovore bodo lahko zainteresirani vložili pokrajinski volilni komisij v roku petih dni od objave rezultatov.
Komisija je sredstvom javnega obveščanja že
včeraj poslala seznam izvoljenih. Med izvoljenimi v pokrajinski šolski svet je, kot rečeno, tudi šest predstavnikov slovenskih šolnikov in staršev, in sicer učiteljici Mirjam Mikolj in Olga Tavčar, ki sta kandidirali na listi Cicibani, profesorica nižje srednje šo-
le Maria Peterlin [lista Prijatelji), profesorja višje srednje šole Samo Pahor in Davor Pečenko (oba lista Tudi mi) ter ' predstavnica staršev Maja Lapornik (lista Starši).
Med italijanskimi šolniki je bilo izvoljenih devet predstav-
nikov avtonomnega sindikata SNALS, pet predstavnikov avtonomnega sindikata SAM-Gilda, trije predstavniki sindikata CI-SL-UIL in trije predstavniki sindikata CGIL ter dva predstavnika združenja ravnateljev.
Deželni prispevki za slovenske šole Prošnje je treba poslati do 6. decembra
Deželno ravnateljstvo za šolstvo in kulturo Furlani)e-Julijske krajine obvešča, da zapade 6. decembra rok za predložitev prošenj za prispevke, ki jih dodeljuje dežela za delovanje zbornih organov, sindikalnih organizacij
in učnega osebja na šol-sh s slovenskim učnim jezikom. Zborni organi morajo k prošnji na kolkovanem papirju priložiti proračun za delovanje v letošnjem finančnem letu. V proračun lahko vključijo le stroške za prevode do-
pisov, aktov in dokumentov ter za tisk in objavo lepakov, obvestil in sporočil, poleg tega pa tudi stroške za kompjutrske programe za slovenske šole. Letošnji deželni prispevek znaša skupno 150 milijonov lir.
SSG / OCENE UPRIZORITEV
Kaj vse nam je povedala anketa
V sredo izžrebali prvih pet nagrajencev
Za tekočo gledališko sezono je Slovensko stalno gledališče znova uvedlo anketo, s katero lahko obiskovalci ocenijo posamezne uprizoritve. Dejstvo, da je treba anketni list izpolniti po koncu predstave, ko se večini mudi na avtobus
ah k avtomobilu, je gotovo ena od ovir za masovno sodelovanje. Mnogi pa si seveda preprosto mislijo svoje, tako o predstavi kot o anketi.
Izmed tistih, ki so pove-dali svoje mnenje o otvoritveni predstavi sezone, so v
ZGODOVINOPISJE
Novi pogledi na »tržaško krizo«
Predstavili publikacijo petih zgodovinarjev o maju-juniju '45
NOVICE
Za zaključek Straussovi valčki
Drevi se v dvorani Trpcovich začenja zadnji niz koncertov, ki sodijo v jesensko simfonično sezono gledališča Verdi. Kot je namreč običaj, vsak petkov koncert ponovijo najprej v soboto zvečer v Vidmu in nato še v nedeljo popoldne spet v dvorani Tripcovich. Program zadnjega koncerta sezone predvideva Brucknerjevo Mašo v e-mo-lu, samospeve na Rilkejeve pesmi, ki jih je uglasbil Raffaello de Banfield in za konec še izbor skladb iz Straussove opere Kavalir z rožo. Orkester in zbor gledališča Verdi bo vodil Karl Martin, kot solistka bo sodelovala sopranistka Sue Patchell.
Preplet filma in literature
V gledališču Miela bo drevi srečanje posvečeno besedni in filmski umetnosti oz. uporabi prve v drugi. Na srečanju, ki se bo začelo ob 20.45, bo najprej nastopil Vincenzo Cerami, ki bo med drugim predstavil lastno knjigo o kreativnem pisanju »Consigli a un giovane scrittore« (Nasveti mlademu pisatelju), ki je izšla pri založbi Einaudi. Cerami pa je tudi scenarist, saj je sodeloval pri številnih znanih italijanskih filmih. Srečanja, ki ga prirejata združenje Theoreality in zadruga Bonavventura, se bo udeležil tudi Giulio Mozzi, ki je v gledališču Miela vodil tečaj kreativnega pisanja.
Ob 22. uri pa bodo predvajali tudi filma, ki sta nastala na književni predlogi, in sicer Misery ne sme umreti (režija Rob Reiner) in Dim (režija Wang Wayne). Z drevišnjo prireditvijo se zaključuje drugi niz tečaja Beseda za besedo, ki je namenjen mladim, ki bi se radi spopadli s pisateljevanjem in pisanjem filmskih scenarijev.
Novi pogledi zgodovinarjev na tržaško krizo: tako označujejo publikacijo La orisi di Trieste. Maggio-giugno 1945. Una revisione storiografica (Tržaška kriza, maj-junij 1945. Revizija v zgodovinopisju). Publikacijo, ki je izšla kot 9. zvezek Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja FJk, so predstavili včeraj v konferenčni dvorani Primčeve vile (foto KROMA). O pomenu in namenu izdaje novih pogledov na izredno zapleteno in mestoma še boleče obdobje tržaške zgodovine je govoril prof. Teodoro Sala, o tem, kako je do publikacije prišlo, pa je povedal Giampalo Valde-vit, predsednik Inštituta, ki je knjigo tudi uredil.
Publikacija prinaša pet prispevekov izpod peres petih zgodovinarjev, in sicer Galeazzija, Gibjanske-ga, Pirjevca, Pupa in Val-devita. Nove poglede in ocene je omogočilo predvsem dejstvo, da so nekateri prej nedostopni arhivi postali dostopni. Deželni inštitut pa je z objavo raziskav dodal nove elemente, ki bodo pripomogli k celostnejši osvetlitvi tržaške polpretekle zgodovine.
r TEDEN ZNANSTVENE KULTURE / MIELA n
Letos predvsem o energiji
V nedeljo bo s knjigo in filmom nastopil Enrico Ghezzi
Naslednji teden se bo tudi Trst z vrsto prireditev v gledališču Miela vključil v praznovanje evropskega tedna znanstvene in tehnološke kulture. Osrednja tema letošnjih, že šestih tržaških Srečanj z znanostjo in znanst-venofantastiko, je energija, enako so se odločili v Ljubljani in Pragi. Pobudniki tržaških prireditev, ki se bodo pričele v nedeljo, so Laboratorij znanstvenega imaginarija pri mednarodnem tržaškem skladu za razvoj in svobodo znanosti (LIS), Master v znanstveni komunikaciji pri mednarodni šoli za podiplomski študij SISSA in združenje Globo divulgazione scienti-fica (vsi iz Trsta). Pri tržaški pobudi pa sodelujejo še češka akadamija znanosti, praški Tehnični muzej, inštitut »Jože Stefan« iz Ljubljane in združenje Hemeka iz Helsinkov, za film-
sko-video del prireditve pa je skrbel tržaški filmski krožek Cappella Un-derground.
Za uvod so prireditelji pripravili srečanje z Enricom Ghezzijem, ki bo v nedeljo ob 18.30 najprej predstavil knjigo Cose (mai) dette fuori orario di fuori orario (založba Bompiani), nato pa film Fuori orario. V ponedeljek se bo zjutraj začel niz predavanj za šole, prvo (ob 9. uri) je namenjeno osnovnim šolam, naslov učne ure pa je Kaj je energija. Popoldne bo okrogla miza o izžrpanosti zemlje, zvečer ob 20. uri pa se bo začel tridnevni niz kulturnih prireditev. V ponedeljek in torek bodo predvajali risanke in filme, v sredo pa bodo najprej predstavili gledališko delo Luise Crismani o liku znane znanstvenice Marie Curie, predstavo je pripravilo gledališče La Contrada.
sredo ob predpremieri iz2" rebali prvih pet nagrajen-cev. Po dvanajstih predsta-vah v Kulturnem domu se je v skrinjicah znašlo H'' odgovorov. Millerjevo RaZ" bito steklo v režiji Dušana Mlakarja je občinstvo ocenilo izjemno dobro. To je bilo jasno tudi brez ankete, na lističih pa lahko preberemo, da je bila predstava odlična za 651 in dobra za 481 gledalcev, nezadovoljnih pa je bilo samo 1°' Večinoma odgovarjajo ženske (774), moških je manj od polovice (352), nekaj pa jih spola ni navedlo (51)' Prve tri starostne stopnje so zastopane skoraj enakovredno, največ pa jih j6 »nad 50 let«, in sicer 418.
Naj navedemo tud’ nekatere opombe: »Hvala za odlično predstavo«, >>sl1-per predstava, odlična igm
in rpžiin rtnhrn srena«, ^tZ
OPENSKI GLASBENI VEČERI / V NEDELJO START
Potreben bo nov klavir
S koncertom za flavto in klavir se v nedeljo, 24. novembra ob 17. uri pričenja v Prosvetnem domu na Opčinah nov ciklus Openskih glasbenih srečanj, ki jih prireja SKD Tabor. Kot po že ustaljenem običaju, je otvoritveni koncert posvečen mladim domačim poustvarjalcem. Na otvoritvenem srečanju bosta tokrat nastopili flavtistka Tamara Tretjak in pianistka Klavdija Sedmak, ki bosta občinstvu ponudili privlačen spored skladb 20. stoletja.
Koncertna dejavnost se pri SKD Tabor redno in nepretrgano odvija že osemnajsto sezono. Začeli smo skromno, potem ko je društvu takratna domača Hranilnica in posojilnica poklonila klavir. To je bilo za društvo dragocena pridobitev in odbor si je nemudoma zastavil odgovorno nalogo, kako čimbolje vrednotiti to darilo. Po tem dolgoletnem razdobju so poštah koncerti kakovostna kulturna ponudba, ki je presegla vaške
okvire. Pri načrtovanju koncertov smo bili posebej pozorni do sodobne, do neobičajnih instrumentalnih zasedb, pozorni smo bili pri izbiri glasbenih repertoarjev, vezanih na določena stilna obdobja. Na openskih glasbenih srečanjih je marsikatera skladba doživela svojo krstno izvedbo. Posebno občutljivost smo izkazah do raznih obletnic znanih in manj znanih skladateljev. Omogočili smo pretakanje izkušenj med slovenskimi in italijanskimi in drugimi poustvarjalci.
Letošnja sezona se pričenja nekoliko težavneje, saj se je marsikateri izvajalec že pritožil nad našim klavirjem. To nas nedvomno nekoliko omejuje, čeprav bomo letošnjo sezono speljah s koncerti in zasedbami, kjer ni klavir nujno obvezen. Odbor društva bo pa moral v kratkem odločiti, kako rešiti to vprašanje in bo najbrž potrebno sprožiti akcija za sensibilizacijo ustanov, podjetij in posa-
meznikov za nabavo novega klavirja, kar bi omogočilo, da se koncertna dejavnost na Opčinah lahko razvije v prihodnje, vsaj tako uspešno kot doslej.
Preprodajal naj bi mamilo
Osebje policijskega komisariata na Opčinah je aretiralo 27-letnega Marca Pro-centeseja iz Ul. San Bene-detto 16, ki je osumljen razpečevanja- mamila. Opazili so, da je v njegovem stanovanju »živahno«, imel je veliko obiskov in ker je že imel opravka z mamili, je bilo jasno, za kaj gre. Ko so predsinočnjim opazili, da se je domov vrnil skupaj z nekim uživalcem mamil, so se odločili, da posežejo. Presenetila sta ju prav v trenutku, ko sta se pripravljala, da si vbrizgata dozo heroina. Pri podrobnejši kontroli so našli 8 gramov mamila (verjetno heroina) ter drugi material, ki dokazuje, s cim se je Procentese ukvarjal. Našli so tudi radio sony tipa XR7080 sumljivega izvora.
vrsmu ueiu, ouncna ba«, »krasna scena - zaiu-miva igra«, a tudi »preveč menjav prizorišča« in prl' pombe na režijo. Da vsem ni mogoče ugoditi, dokazujejo tudi sledeča mnenja’ »izredna predstava, se p0- • sebno, ker vložki violončela vzdržujejo napetost brezizhodnosti situacije«, »p6' s ti tke violončelistu«, °d® nem pa »violončelist ] dolgočasen in kvari vzdušje«, »glasbeni vloZk1 utrujajo« in tako naprej-
Tisti, ki je bil mnenja, da
je treba »v bodoče za gla sbenike vprašati Glasbeno matico«, naj ve, da se J SSG tudi to pot, kot vedno, najprej obrnilo na GM 1 naše glasbenike, med ka e-rimi pa ni bilo prosteg^ violončelista. Kdor spra^ šuje, če »je bila prav P® trebna pripomba o sociahf mu?«, bi moral vprašanj nasloviti avtorju.
Seveda na listkih n« manjka pritožb o pretihe govorjenju.
1.	nagrada, abonma dve osebi za tekočo a prihodnjo sezono; A 27 ’
2.	nagrada, večerja za
osebi s priljubljenim it? cem: A 0304;	j
3.	nagrada, ogled P1'® stave v enem od ljub j skih gledališč: A1120,
4.	nagrada, 4 vstoPlLrj
za eno od predstav v te sezoni: A 0516;	. :
5.	nagrada, 2 vst0P, ^
za	eno	od	predstav	v	tekoč
sezoni: A 0105.	u.
Vodstvo SSG se z valjuje vsem sodelujoč1^
KONCERTNA DEJAVNOST
Zbor Gallus poje drevi v vili Primc
Se slab poldrugi mesec nas ločuje od konca leta 1996. To obdobje bo za zbor Jacobus Gallus, ki deluje pri Glasbeni matici v Trstu, še kar naporno, saj ima pred sabo nekaj zahtevnih nastopov.
Zbor je že preteklega 13. novembra nastopil v Uršulinski cerkvi v Ljubljani v okviru koncerta štirih zborov z naslovom Srečanje v Ljubljani. Na koncertu, ki ga je priredila Studetnska organizacija Univerze v Ljubljani, so poleg zbora Jacobus Gallus nastopili še akademski zbor iz Maribora, zbor Goro Nacional de Jovanes iz Argentine in APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. Tržašld pevci so pod vodstvom Janka Bana zapeli, poleg treh renesančnih motelov Gallusa, Nenne in Monteverdija, Se vrsto nabožnih skladb tržaških skladateljev Kogoja, Merkuja in Vrabca.
Prav danes, 22. novembra, bo zbor Jacobus Gallus imel zvečer koncert v vili Primc na Greti. Koncert prireja Slovensko kulturno društvo Barkovlje, spored pa vsebuje pretežno Vrabčeve, Kogojeve in Merkujeve skladbe. Prihodnjo soboto, 30. novembra, pa bo tržaški zbor koncertiral skupaj z zborom Hrast iz Doberdoba na Zemonu.
Kot vsako leto, bo tudi letos zbor organiziral tradicionalno božično revijo. Ta bo 14. decembra v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, poleg zbora Jacobus Gallus pa bosta nastopila še zbor Primorec - Tabor iz Trebč in z Opčin ter Dvojezični zbor s Koroške. Naslendji dan, 15. decembra, ima zbor v načrtu nastop v Miljah.
Po teh nastopih si bodo tržaški pevci nekoliko oddahnili in si v božičnem času vzeli nekaj časa za počitek. Prav pred božičem pa se bodo zadnjič srečah na tradicionalni božični večerji, kjer si bodo izmenjali darila in voščila ob prihajajočih praznikih.
Ivan 2eijal
COMUNE Dl S. D0RLIG0 DELLA VALLE -OBČINA DOLINA
Obvestilo o poveritvi naloga za sestavo izvedbenih načrtov
Občina Dolina namerava zbrati curriculum vitae 'n ponudbe, ki bi jih ocenila za morebitno poveritev dveh nalog zunanjim tehnikom za sestavo sledečih operativnih načrtov:
—	izvedbeni načrt vasi Dolina, predvideni čisti honorar za opravljena dela: 192.969.537,- lir;
—	izvedbeni načrt vasi Boljunec, predvideni čisti honorar za opravljena dela: 150.705.909.- lir. Rok za predložitev curriculum vitae in ponudb
zapade ob 11. uri dne 28.11.1996. Zainteresirani se lahko obrnejo na občinski tehnični urad za vse nadaljnje informacije.
Dolina, 18/11/1996
Podžupan	Glavni občinski tajnik
(dr. Aldo Stefančič)	(dr. Casimiro Gibi)
Slovensko Stalno Gledališče
BORIS KOBAL
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL
PREMIERA: danes, 22. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A PONOVITVI: jutri, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B
v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C
ZSKD
sklicuje
ZBOR KULTURNIH DELAVCEV
za predsednike, odbornike in člane društev, zborov in godb na Tržaškem
danes, 22. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
SKD BARKOVLJE
prireja
danes, 22. t. m., ob 20.30
v Vili Primc (Šalita di Gretta 38/1) koncert zbora
Jacobus
Gallus
ki ga vodi Janko Ban
DRUŽBENO POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST
priredi vrsto predavanj z naslovom
PRAVICA DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA
Predavanje, ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon bo
danes, 22. t. m., ob 20.30 v NABREŽINI - župnija -
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
22.	novembra 1996
CILKA
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.15 - Luna vzide ob 15.29 in zatone ob 4.13.
Jutri, SOBOTA,
23.	novembra 1996
KLEMEN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,1 stopinje, zračni tlak 1003,2 mb narašča, veter 5 km na uro severozahod, vlaga 60-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Greta Kralj, Noah Elzeri, Luigi
Amendolagine, Jaš Valencio, Francesco Reia.
UMRLI SO: 43-letni Alessandro Franceschi, 85-letna Pierina Apollonio, 85-letni Silvio B arini, 75-letna Anna Zornada, 90-letna Erminia Sossi, 80-let-na Maria Manzin, 73-letni Antonio Ambrosio, 58-let-na Maria Luigia Sossi, 75-letna Albina Ropetti, 100-letni Teodoro Dimnig, 88-letni Lino Calebotta.
U LEKARNE
Od PONEDELJKA, 18. do SOBOTE, 23. NOVEMBRA 1996
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila 6 -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), UL Flavia 89 -Zavije (tel. 232253).
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv.Sergija), Ul. Combi 17, UL Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 (tel. 302800).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
ENEL/02	
ENEL Societa per azioni	AGENCIJA V TRŽIČU	
PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Obveščamo, da bo zaradi nujnih del na električnem omrežju prekinjena dobava električnega toka V NEDELJO, 24. NOVEMBRA 1996 od 8.30 do 10.30 ure v sledečih krajih: OBČINA DEVIN-NABRE2INA: ŽUPANSTVO - KAMNOLOMI Namenoma smo izbrali dan in uro, ki potrošnikom povzročata najmanj nevšečnosti. Prekinitev toka je potrebna, da se spoštujejo zakonske nor-nre, ki ščitijo varnost delavcev. Iz varnostnih razlogov je treba ravnati z električnimi napeljavami in aparati, kot da bi bili pod električno napetostjo. Pozivamo potrošnike, naj ne motijo osebja z zahtevami po informacijah, ker želimo jamčiti načrtovani čas prekinitve električnega toka in da ne bodo moteni varnostni pogoji delavcev. Naša obveza je, da izboljšujemo električni servis. Sodelovanje potrošnikov nam je v pomoč. Hvala.	
KINO
ARISTON - 16.00, 18.00 »La Frontiera«, r. Franco Giraldi, i. Rani Bova, Ome-ro Antonutti, Vesna Tomi-nac, Miranda Caharija;
20.15,	22.15 »Crash«, r. David Cronenberg.
EKCELSIOR - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Rea-zione a catena«, i. Keanu Reeves, Morgan Freeman.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45, 22.00 »Jude«, r. Michael VVinterbot-tom.
AMBASCIATORI
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »II professore matto« i. Ed-die Murphy.
NAZIONALE 1 - 17.00,
19.30,	22.00 "»Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman.
POHIŠTVO
TRST- Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150
prodaja po polovični ceni do izčrpanja zaloge: dnevne sobe, omare, sedežne garniture in drugo pohištvo.
Pohitite!
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II cor-vo 2«, i. Vincent Perez.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II bar-biere di Rio«, i. Diego Aba-tantuono.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Moll Flanders«, i. Robin VVright, Morgan Freeman.
MIGNON - 16.00 - 20.30
»Sodomia non stop«, pom, prepovedan mladini pod 18. letom; 22.15 »Train-spotting« r. D. Boyle, prepovedan mladini pod 14. letom.
CAPITOL - 16.00, 17.55, 20.05, 22.15 »Tvvister«, r. Jan De Bont.
ALCIONE - 19.15, 22.00 »Le onde del destino«, r. Lars von Trier, i. Emily VVatson, Stellan Skargard.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fratelli«, r. Abel Ferrara, i. Chri-stopher VValken, Isabella Rossellini.
E3 ČESTITKE
Naši dragi LARI, ki danes prazuje svoj rojstni dan voščimo zdravja, veselja in ljubezni v življenju vsi, ki jo imajo radi. Posebno mama, oče in nona.
Danes praznuje rojstni dan MILOŠ Tkvin -mansarda (Brišiki 23). Da bi Se dolgo zdrav in vesel navijal za kriško Vesno in dajal kmetijske nasvete mu želimo vsi, ki ga št-mamo.
^1 PRIREDITVE
KD F. VENTURINI prireja gostovanje KD Rovte -Kolonkovec z lepljenko: "... J’en se smua lete (skua-ra pa domače)režija Drago Gorup jutri, 23. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
KD SKALA vabi na predstavitev knjige Vere Žužek MOJE ŽIVLJENJE, MOJA VAS, MOJA VOJNA, ki bo v Gropadi jutri,
23.	t.m ., ob 20.30 v Zadružnem domu. Vabljeni!
KD RDEČA ZVEZDA in MPZ vabita na KONCERT ZBOROV, ki bo v nedeljo,
24.	t. m., o 18. uri v SKC v Zgoniku.
SKD TABOR vljudno' vabi na 1. koncert novega niza Openskih glasbenih srečanj, ki bo v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopa duo Tamara Tretjak (flavta) in Claudia Sedmak ( klavir) s sporedom skladb 20. stoletja.
GLASBENA SREČANJA MLADIH V ROJANU. Slovenska skupnost v Rojanu in Slovenska glasbena šola vabita na KONCERT, ki bo v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu v Ul. Cordaroli 29. Nastopili bodo: Adam Selj - harmonika in Beatrice Zonta - klavir ter Paolo Bembi - kitara in Tinkara Kovač - glas. Vstop prost!
A.O. J.STOKA gosti v nedeljo, 24. t.m., ob 16.30 mladinsko skupino KPD Šmihel s top-dramo Marijana (Jintereggerja SMOKE ON THE WATER ( Dim na vodi). Avtor bo nato izvajal monogrotesko BUTALCI. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. t. m. v Peterlinovo dvorano na predstavitev Študije MOHORJEVE DRUŽBE V SLOVENSKEM KULTURNEM PROSTORU 1851-1995“. Sodelujejo dr. Valentin Inzko iz Celovca, dr. Marjan Smolik iz Ljubljane in dr. Banko Marušič iz Nove Gorice . Začetek ob 20.30.
KLUB PRIJATELJSTVA
vabi v sredo, 27. t. m., ob 16. uri, Ul. Donizetti 3 na predavanje dr. Danila Sedmaka O ALTERNATIVNI MEDICINI.
H ŠOLSKE VESTI
LICEJ F. PREŠEREN obvešča, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: v ponedeljek, 25. t. m., ob 18.uri za bienij znanstvenega liceja in vse
razrede klasične smeri ter v sredo, 27. t. m., ob 18. uri za trienij znanstvenega liceja.
OBVESTILA
SD KONTOVEL vabi člane in simpatizerje na svoj REDNI OBČNI ZBOR, ki bo nocoj s pričetkom ob 20.30 v društveni dvorani na Kontovelu.
SINDIKAT UPOKOJENCEV S.P.I. C.G.I.L. -
Kraško območje prireja danes, 22. t.m . ob 17. uri v Domu Brdina -Opčine srečanje na temo: Finančni zakon in upokojenci -Zakon St. 335 - reforma pokojnin. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi jutri, 23. t.m. vse mlade na udeležbo na 3. ŠTUDENTSKEM SHODU, ki bo v Šentvidu pri Ljubljani. Na programu bodo športne igre, predavanje psihologa dr. Pavleta Kogeja z naslovom “Fantje so drugačni, dekleta tudi...", sv. maša in večerni ples. Za informacije in prijave: tel. št. 422478 (Mi-riam) ali 226923 (France-
SLOVENSKOSTALNO GLEDALIŠČE vabi k vpisu v GLEDALIŠKO SOLO. Informacije v upravi v Ul. Petronio 4, tel. St. 632664.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sklicuje 16. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 26. t. m., ob 19. uri na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo ravnatelja, 3. obračun in proračun, 4. razprava, 5. poročilo nadzornega odbora in 6. razno.
EKONOMSKI KROŽEK organizira v četrtek, 28. t. m. obisk tovarne Cremcaffe v Ul. Pigafetta 6/1 v Trstu. Zbirališče ob 9.45 pred tovarno. Zaniteresirani naj se javijo najkasneje do srede, 27. t. m. v prostorih NSK v Ul.sv. Frančiška 20. Vabljeni!
na razpolago za injekcije. Tel. St. 0481/32410 po 19. uri.
DARUJEM dva psička stara en mesec mešane pasme. Tel. St. 232223.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je v Nabrežini St. 8 odprl Ušaj. Toči belo in črno vino.
KMEČKI turizem je odprt pri Justu Škerlj, Salež 44. Ob sredah zaprto.
KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Tel. St. 229383 - zaprto ob torkih.
KMEČKI TURIZEM sta
odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto torek in sredo.
OSMICO ima igor Barut v BorStu.
OSMICO bo jutri, 23. t. m. odprl Berto Tonkic v Doberdobu na Tržaški ul. 25. Točil bo belo in črno vino ter domač prigrizek.
KUKUKOVI 5 Doberdobu so spet odprli agrituri-zem. Zaprto ob torkih in sredah. Vabljeni!
V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo danes, 22. t. m., ob 20.30 nastopila skupina Jimmy Joe’s Band.
PRISPEVKI
Pomotoma izpadel: Ob včerajšnji obletnici smrti (21.11.) moje drage nepozabne hčerke Fedore, ob rojstnem dnevu pok. mame, smrti mojega dragega moža ter nedavne smrti dragega brata Kiljana daruje Hermina 50.000 lir za zbor Jadran iz Milj.
V	spomin na Justa Žerjala darujeta Ada in Rozana Tul 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 40. obletnici dragega očeta Silvestra Pregarca darujeta Silva in Ljonka 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Rožo Danieli vd. Starec in na Doro Ciani vd. Starc daruje Marija Sonce 50.000 lir za zbor Jacobus Gallus.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
V TOREK, 12. t.m . na poljski poti od Boršta in Boljunca sem izgubil fotoaparat. Poštenega najditelja prosim, da pokliče na tel. St. 040/228967.
LESTVE vseh vrst z aluminija in lesa ter znane “kobilice" za nabiranje oljk in sadja. Pohištvo Koršič-pri Sv. Ivanu, Ul. S.Cilino 38, tel. St. 040/54390 ali 575145.
PRODAM Opel Astra GL 1.400 I kataliziran, letnik '92, prevoženih 28.000 km v odličnem stanju. Tel. St. 211920.
ZA KRAJŠE obdobje oddajamo večje stanovanje na Proseku nebivajočim. Tel. St. 040/200115.
URADNICA z znanjem knjigovodstva išče službo partime . Tel. st. 040/812309 po 13. uri.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče uradnika/co za opravljeno vojaščino tudi brez izkušenj. Življenjepis, brez ozanke priporočeno, pošljite na Publiest Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod geslo “Import/export“.
IŠČEMO srčno gospo z znanjem slovenskega jezika, ki bi bila pripravljena skrbeti petkrat tedensko invalida v Dragi pri Bazovici. Hrana in stanovanje brezplačno. Plačilo po dogovoru. Kličite na tel. St. 040/228909 v petek in soboto do 19. do 20. ure.
22-LETNI fant išče resno zaposlitev. Tel. St. 200882.
SAINT HONORE’ -Opčine sprejme v službo slaščičarja, eno izkušeno prodajalko in dva vajenca. Tel. na St. 040/213055 ali osebno ob urah poslovanja.
DIPLOMIRANA bolničarka z znanjem slovenščine nudi vsakovrstno pomoč pri negi bolnikov (na domu, v bolnišnici, podnevi in ponoči) ter je
t
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama
Danica Kante roj. Pipan
iz Preserja pri Komnu.
Pogreb drage pokojnice bo danes, 22. t. m., ob 15.30 izpred domače hiše na pokopališče v Komen. Od 11. ure dalje bo ležala v domači hiši.
Za njo žalujejo sinovi Jožko, Ivo, Mladen-Božidar in hčerki Tatjana in Marija z družinami Preserje, 22. 11. 1996
t
Nepričakovano nas je zapustila naša draga
Mariza Sossi
Pogreb bo danes, 22. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo starSi ter ostalo sorodstvo
Opčine, 22. 11. 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040-768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
RAZGOVOR
Boris Kobal o svoji Afriki,
Novopečenemu komediografu Borisu Kobalu, sicer znanemu ka-baretistu in režiserju, se je ob srečanju z njim v kavarni San Mar-co Se rahlo poznalo, da ga Se ziblje ustvarjalni val. Bil pa je nenavadno resen, kar naprej je gledal pod nogo mizice, ki jo je ročno podložil z mojim - še neprebranim - Primorskim. Spveda, videnjsko je kontroliral, ali že piše »tednik« in ali se je urednik iz Bojana spremenil v Marjana. Mimo naju so se sprehajali vucumpraji, ob sosednji mizi je sedel slovenski (levi) politični veljak; pogovarjala sva se o najinem (bolj ali manj omembe vreden) denarju v nesrečni »Kreditni«. Tičala sva že globoko v ozračju njegove satirične komedije Afrika ali Na svoji zemlji (odslej Afrika). Nekoliko se je čudil, da mi vzbuja smeh. Kar naprej je govoril o tragediji.
Začni kar z naslovom, če se ti zdi.
»Ne, najprej s predzgodovino »komedije«, 'če dovolis. Misel me vodi v 70. leta, v čas SAG-a, Slovenskega amaterskega gledališča, ki je delovalo 5 let, do 1975/76, v čas, ko smo takratni jezni mladeniči čutili generacijsko stisko v tem prostoru. Napisali smo neki tekst Pap-pen story in ga naperili proti li-derjem SKGZ in tedaj nastajajoče SSO. Tekst je doživel abortus, ne samo kritiko kulturnega odbora SKGZ. Bilo je grozno. Doživeli smo popoln bojkot. Hočem reči, da so se neke stvari zečele že pred 20 leti. Današnji dogodki so le nadaljevanje tedanje zgodbe." Mi kot generacija nismo bili zadovoljni z odgovorom tistih, ki naj bi odgovore dajali. Ker so bili preveč močni morda; zavarovani in varni na levi in desni. Zakaj bi jih dajali? Mi jih nismo nikoli volili, nikoli nismo imeli možnosti, da bi zahtevali sestop ljudi, ki so počenjali kake neumnosti ali nepravilnosti. Ti kadri so stali tam kot kariatide in se ni premaknilo nič. Ta izbruh moje generacije je bil le kot utrip šibke lučke glede na močne reflektorje, ki so jih prižigali pač tisti, ki so imeli elektriko v rokah. Satira se tedaj ni mogla roditi. Spominjam se poti, ki sva jo prehodila s satiro Sergej Verč in jaz skozi 80. leta. Nabralo se je ogromno materiala. Ugotavljala sva lahko le, kako je
tiko, ljubezen mojo in si utrdil sloves režiserja komedij.
Znašel sem se tudi v natečajni komisiji za komedije in prebral 18 komedij. Katastrofa! Sem si rekel; Napiši, poskusi še sam.«
In kako ti je šlo delo od rok?
»Kake pol ure sem imel težave, potem pa je kar gladko steklo. Pisal pa sem v dveh rundah, za prvomajske paznike in poleti. Pri delu mi je veliko pomagala kabaretna izkušnja s Sergejem in režijska praksa. Pri Partljiču sem si pri režiranju večkrat zaželel, da bi bila na kakem mestu še dva stavka.
Lahko ti avtorjevega teksta zmanjka. Pri sebi sem avtorja večkrat uporabil v funkciji režiserja. Ko sem pisal, sem dogajanje videl in gledal nanj kot režiser ali celo kot potencialni igralec. Nekaj težav sem imel s koncem, nisem se mogel odločiti, imel sem več odprtih poti.«
Zanimivo. Tisti konec ni ravno vesel.
»Satira ni nujno najbolj vesela stvar. Med komedijo in tragedijo pa je sploh tanka nitka.«
Ce bi ti sedaj Tvoja Afrika prišla anonimna na mizo, kako bi jo ocenil?
»Dal bi si prvo nagrado, jasno... Tudi tekst sem obvoha-val (kot Drago Jančar, on ga tudi najprej obvoha) in se mu s prijetnim občutkom čudil, da je tako debel. Navsezadnje je bil plod izziva samemu sebi in tistim, ki niso verjeli vame.«
Ta družina, v kateri se pojavi črnec, naj bi bila metafora za zamejski prostor, in še nekaj več.
»Ta družina je mikrokozmos in so v njej združene tri generacije. Staro predstavlja nono Stanko, ki zastopa prejšnje čase; srednjo pred-
komediji z ne ravno veselim
koncem
Ivanka Hergold
nec brez perspektive; hči Lučka zastopa možen izhod iz vsega tega. Vodovodni inštalater Libero po svoje tudi spada v to družino, zastopa (čeprav v ekstremu) to mesto.
v tem zamejskem prostoru težko govoriti o bolečih točkah, tabujih na sproščen način in se posmehniti ob tem. To je predzgodba, ki vodi v zgodbo moje komedije, potem je tu še povod. Idejo o črncu, ki pride v zamejsko družino, sem nosil že kako leto. Potem sem pa režiral Partljiča: Starejca v Ljubljani in Poli-
stavlja njegov sin Vinko, ki predstavlja našo ekonomsko šah-mat situacijo in to, kar danes doživljamo. Matično domovino zastopa ljubljanska Betka, Vinkova partnerka, ki že 30 let živi tu in nima pojma, * kaj se dogaja. Otroka zastopata najmlajšo generacijo: sin Franko je že zavožen star študent in razvaje-
Tu je še popolnoma tuj element, črnec Nkono, ki zastopa vdor tuje kulture.«
(Mimo gre vucumpra in ponuja kramo) Glej, zdaj je prišla ta tuja kultura mimo.
»Dobro, mogoče sem ga malo idealiziral. S takimi, kot je ta, ne bi mogel ustvariti vloge. Moj igralec je intelektualec; tile fantje- pa so primitivni.«
Ce hočeš preživeti, potem si primitiven? Najbrž imaš prav.
»Hočem reči, da misli samo na to, kako bi te olupil za 5000 lir.«
Lepo tisto, ko v komediji pišeš: Visit Af-rica before Africa visits you.
»To sem v predstavi vrgel ven zaradi ritma. Črni Nkono predstavlja v igri nekaj povsem tujega, kar v igri za hip zamaje kulturni in mišljenjski sistem, v katerem tiči družina.«
Afrika ima za vsakogar v igri drugačen pomen. Začni kar pri naslovu. Zakaj Afrika ali Na svoji zemlji! Ali -ali ali kako drugače?
»"Afrika” zato, ker vsi ljudje nosimo v sebi željo, da bi nekam pobegnili od tod. Beg torej kot rešitev, ki pa ni rešitev. Afrika je sicer kontinent revščine, a je vsaj v fantaziji neka možnost, da bi se tam moglo začeti vse znova. Zato je »ta črn« Nkono tudi doma iz Burkine Fasu, iz Dežele poštenih mož. Zbežati tja je popolnoma noro, želiš si pa.«
Seveda, na tuje lahko grej o živet le ljudje, ki imajo »ječa«, kot pišeš
nekje v komediji.
»Ja, kot želve v nono t o v e m monologu. Metafora Na svoji zemli (drugi del naslova) pa spet pomeni po eni strani absurdno navezanost na ta kraj, po drugi pa je povezana s filmom Na svoji zemlji in z nonotovo obsesijo s preteklim.«
Z veliko simpatijo prikažeš tega nonota, starega partizana. Zelo toplo vse skupaj, kar je povezano z njim. Kot bi bil nosilec tvojih idej.
»Absolutno! Sočustvujem s temi ljudmi, nimam drugega izraza za čustvo, s katerim sem ga oblikoval. Intimno zame predstavlja vse tisto, kar sem kulturološko in politično absorbiral jaz sam v mladih letih in kar nosim s sabo. To pa je idealno gledanje na dobo NOB kot na nekaj legendarnega in čistega. Kljub odklonom. Od tega težko odstopam. Namen je bil čist... V igri je drugi del naslova. Nikakor pa ne zastopa vsega mojega miselnega sveta v celoti. Prepoznavam se tudi v Lučki. Si predstavljaš, kako bi bilo umreti v tem mestu julija ob enajstih zjutraj?«
Vnuk Franko v igri drži z nonotom.
»Franko kot predstavnik najmlajše generacije nima več idealov. Nima se na kaj nasloniti; zato drži z nonotom. Bil je vzgojen v zaprtem zamejskem krogu (kot tudi jaz). To so bile fi-lojugoslovanske, enobejevske, titovske in levičarske vrednote.«
Srednjeslojska »srednje pomembna velika živina« Vinko je nekak neznačajen lolek. Nekaj podpisuje, ko noče... Recimo, rešuje Primorski dnevnik, tako da ga ukine... Se to: Zakaj nisi izbral velike živine, ki vleče niti zadaj?
»Ja, pa še TKB, Glasbeno matico ukinja s podpisom... Na vaji mi je tudi neki igralec rekel, da z Vinkom opravičujem to situacijo, ta "drek”... Za intelektualni nivo, kot ga ima Vinko, je situacija, ko ima usodo ljudi v rokah, travmatična... Tudi on ima neka čustva, mislim; tudi zanj predstavljata Afričan in Lučka možnost nečesa bolj čistega. Mislim, da velika živina ni nikoli tragična na tak način.«
Ti imaš tu ja komedijo...
»Ponavljam, da je med komedijo in tragedijo tanka razlika v moji viziji. Vinko je smešen, ampak je tragičen. Predstavlja pa skupino ljudi, ki je že 20, 30 let ista in ki je privedla naše stanje do popolnega poloma. Zamašilo se je. Živimo v konkretnem smradu, zato se mo-ram(o) tega smradu rešiti. Seveda me (v igri) lahko tega smradu reši inštalater, a ne fašist, zato hočem svoj smrad nazaj. Hotel sem biti namerno vulgaren, ker živimo v vulgarnem času.«
Mlada dva odideta.
»Nkono in Lučka gresta, a tu je vmes ljubezen, ki jima omogoča ta korak. Ta črni je razbremenjen v tej situaciji, pride in se lahko samo čudi in smeji. Njegov problem je zgolj eksistenčen. Lučka je lučka, ki se na svoji zemlji ne počuti dobro, ni pa nanjo navezana, je notranje razvezana. Lučka je kozmično od-
maknjena v tej komični situaciji. Cisti si dušo vsak dan. Je pa tudi to beg. Igra govori tudi o tem, da nekateri lahko ta korak napravijo, drugi pa ga ne morejo več narediti. Ko Vinko v igri gleda črnčevo šaro, pravi, da je sam nima, ima pa denar, in je v sebi razdvojen. Odpovedati se bonitetam ali pa stopiti na lastne noge, morda vse zapustiti in oditi, to je njegov problem. Nono seveda nima perspektive, ker je star.«
Pa sva spet pri jajcih, ab ovo. Kar mračen si, zdaj.
»Sol sem si hotel dajati na lastno ramo. Moj kabaret prej, moja satirična komedija zdaj - to je moja bolečina, zato sem pisal in pišem. Moja travma, moj svet, v katerem na primer "ta beli” nimajo kaj iskati. Sem lahko samo jezen nanje, zame so tujek, vreden kakšne "batu-de”. Boli me pa, če je moj človek ustvaril tako situacijo, kot je zdaj v zamejstvu, da je zapustil meni in še mnogo mlajšim od mene tako gromozansko svinjsko dediščino, ki se je ne bomo mogli rešiti. Tega "ta beli” niso nikoli zmogli, tudi kadra niso imeli, ne inteligenco. Zato je zdaj njihovo rovarjenje in mrho-vinjenje po crknjenem telesu samo to, kar pač je. V tej strukturi "ta beli” niso tako pomembni, da bi me zanimali. Moja satira je satira na levi krog, tega naj bi porolala... Satira po mojem samo odpira rane; je živa destrukcija. Moje sporočilo je v intimnem odnosu do tega prostora. Nočem graditi. Ce je bilo treba kaj porušiti, potem sem tudi tp porušil.«
To lahko objavim? Tvoja vizija zamejstva je katastrofalna.
»Lahko, a malo osnaži, ker si literat... Upam pa, da vizija ni realna. Veš, ko sem pisal, se še ni zgodil “ kažin” v banki. Predvidel sem ga.«
Mislila sem, da si dodal zdaj, v jeseni.
»Ne, na žalost.«
Potem bo tudi Primorski postal tednik...Tudi tisto o varnostnih skrinjicah si predvidel? Kaj je zdaj to?
• »To se je zgodilo (v igri in v resnici) nekemu mojemu znancu.«
Si pisal komedijo za igralce SSG?
»Tako je. Imamo samo črnega gosta. To je gozdarski inženir Inacio Binichedde, ki dela magisterij v Ljubljani.« .
Tudi več jezikov je v tvoji komediji.
»V govorni podobi predstave so samo trije, dva jezikovna nivoja. Lučka, Vinko in Franko govorijo en jezik, našo tržaščino, Betka ljubljanščino, nono svetoivansko narečje. Nkono govori »balanta«, faSi-stoidni inštalater Libero pa italijansko tržaško narečje.«
Tvoji sodelavci pri predstavi.
»Tekst mi je napisal Boris Kobal, režijo je prevzel Boris Kobal, lektor-stvo Jože Faganel, sceno je naredil Peter Furlan. Sodobne kostume je z okusom izbrala Marija Vidau. Igralska zasedba je sestavljena takole: Nkona igra Inacio Binichende, Vinka Vladimir Jurc, ljubljansko Betko Maja Blagovič, nonota igra Adrijan Rustja, Lučko Barbara Cerar, Libera pa Stojan Colja, sina Franka interpretira Franko Korošec.«
Imate kaj glasbe?
»V predstavi je Kozinova glasba iz filma Na svoji zemlji. Zraven pa poje "ta črn” tudi afriške pesmi.« _
Za konec še intimno vprašanje-Zakaj, strela, si postal tako resen?
»Se ti imaš za kaj smejati? Mem se je danes zjutraj, ko sem si ”ogie' dal” na vaji predstavo, zdelo že ma lo hecno, da sem jaz to napisal-«
ZAIRE / KLJUB TRAGEDIJI NA OBMOČJU VELIKIH JEZER
Svet še vedno čaka na dokončen razplet
Na milost in nemilost prepuščenih 8.000 beguncev
Po prvem navalu se sedaj v Ruando vračajo le redki Hutuji (Telefoto AR)
^ DUNAJ / OBISK PODTAJNIKA FASSINA
Avstrija in Italija krepita dialog
FRANCIJA /'CELI PREDELI 2E BREZ BENCINA
Čedalje hujše težave zaradi stavke
šoferjev tovornjakov
Tovornjaki so včeraj blokirali več francoskih avtocest, med njimi tudi ono pri Viennu na jugu Francije (telefoto AR)
DUNAJ - Izvajanje Schengenskih sporazumov, nov zagon Srednjeevropske pobude, položaj v državah bivše Jugoslavije m problemi prevotov in alpskega tranzita so bili glev-ne teme pogovorov italijanskega podtajnika v zunanjem ministrstvu Piera Passina s svojo avstrijsko kolegico Benito Ferrero-kValdner. Do pogovora je Prišlo v okviru 12. rednega Zasedanja tako imenovane ^italijansko avstrijske ve-
like mešane komisije«, ki se ga je udeležil tudi italijanski ambasador na Dunaju Joseph Nitti. Ob zaključku zasedanja sta oba podtajnika na srečanju z novinarji potrdila obvezo obeh vlad po krepitvi dialoga med Avstrijo in Italijo tako na političnem kot na gospodarskem področju. »Velika komisija« si bo prizadevala za krepitev sodelovanja na gospodarskem in socialnem področju, politično sodelo-
vanje pa bodo uresničili z vrsto posvetovanj na ravni zunanjih ministrov in predsednikov vlad. Fassi-no je povedal, da obstaja med Dunajem in Rimom veliko soglasje glede vseh obravnavanih vprašanj.
Predstavnik italijanske vlade se je včeraj pogovoril tudi z avstrijskim notranjim ministrom Caspa-rom Einemom, danes pa se bo sestal s predsednikom parlamenta Hainzem Fischerjem.
NEW YORK, BRUSELJ - Na včerajšnji seji Svetovne organizacije posvečeni begunski drami v vzhodnem Zairu so sklenili, da bodo o tem odločali »operativci« šele jutri v Stuttgartu. Kot kaže se mednarodna skupnost ponovno spreneveda in poskuša pridobiti na času. Nič čudnega torej da je evropska komisarka Emma Bonino včeraj v Bruslju navedla, da jim ni znana usoda kakih 800 tisoč beguncev in da obstaja upravičen sum, da burundska vojska ubija hutujske povratnike. Bo-ninova je še dodala, da čakanje mednarodne skupnosti vzbuja sum, da nekateri čakajo na konec etničnega čiščenja na območju velikih jezer.
Zahodne diplomacije so v zairskem primeru ponovno pokazale samomorilsko kratkovidnost. Kljub trditvam, da so afriške meje nedotakljive, je prišlo na območju velikih jezer do takih geo-strateških premikov, ki bi lahko imeli dramatične posledice za vso podsaharsko Afriko. Tutsi so namreč uresničili svojo pradavno željo združiti vsa svoja plemena, tako da so v bistvu že zbrisali stare in umetne kolonijal-ne meje. Sedaj napovedujejo prodor v globino Zaira, da bi zrušili Mobu-tov režim in dali zagona secesijskim težnjam ostalih zairskih provinc, ki so že v preteklosti pokazale secesijske težnje.
PARIZ - Protest francoskih šoferjev tovornjakov se zaostruje, njegove posledice je občutiti zlasti v prometu zaradi številnih cestnih blokov, kot tudi glede dobave goriva. V Bor-
deauxu so bile včeraj šrevilne bencinske črpalke zaprte, ker jim niso dobavili bencin, v Va-lenceu pa so kamionisti blokirali petrolejska skladišča družb Shell in Total.
Šoferji so začeli protestno akcijo v ponedeljek v podporo zahtevam po obnovi delovne pogodbe kategorije. Med drugim zahtevajo znižanje upokojitvene dobe, zmanjšanje delovnega urnika in višje plače. Združenje lastnikov kamionov je včeraj napovedalo, da je pripravljeno na obnovo pogajanj, v pričakovanju prvih srečanj pa je sindikat šoferjev pozval svoje člane, naj še poostrijo protestne akcije. Ce ne bo konkretnih rezultatov, bodo danes stavko raztegnili tudi na pariško območje, ki je bilo do zdaj izvzeto iz protestnih akcij.
PARIZ - Prav na dan, ko so kamionisti zagrozili, da bodo s svojimi tovornjaki blokirali promet v francoski prestolnici, je pariški župan Jean Tiberi na tiskovni konferenci orisal načrt, kako bi napravili končno red v kaotičnem mestnem prometu. Načrt, ki naj bi stopil v veljavo januarja, predvideva preustroj tranzitnega prometa s sedanjih prena-sičenih obvoznic na od mesta bolj oddaljene ceste ter močno omejitev zasebnega avtomobilskega prometa tako na periferiji kot v samem središču. Odpravili naj bi tudi številna mestna parkirišča, razširili pločnike ter povsem prepovedali promet na nekaterih območjih.
HONG KONG / ZARADI KRATKEGA STIKA V JAŠKU NEKEGA DVIGALA
Strahoten požar v trgovskem
■	■	I	■	|	■■	■
centru je terjal 39 življenj
HONG KONG - Po zadnjih podatkih je Vso noč so plameni kot ob belem dne-v strahotnem požaru, ki je prizadel 16- vu razsvetljevali Nathan Road. Sele proti nadstropni trgovski center na osrednji in jutru je gasilcem uspelo omejiti požar in turistično najpomembnejši hongkohški spoznati rasežnosti tragedije. Predtem so Nathan Road, življenje izgubilo 39 oseb, namreč upali, da so helikopterji s strešne
osemdeset jih je bilo ranjenih, še vedno Pa pogrešajo 21 oseb.
Požar je zaradi kratkega stika izbruh-tul predvčerajšnjim ob 17. uri po krajevnem času v enem od jaškov na novo v8rajenega dvigala. Jašek se je v hipu sPremenil v tragičen dimnik, ki je platnenem odprl pot do sedmega nad-stropja s tako naglico, da je bil poseg ga-
terase rešili večino ljudi, ki jim ni uspelo zbežati v pritličje in na cesto.
Trgovski center, v katerem je bilo tudi skladišče plastičnih mas in številni uradi, so zgradili leta 1970. Kot večina hongkonških zgradb tudi ta ni imela protipožarnih sistemov.
Predvčerajšnji požar je bil eden najhujši v zgodovini te britanske kolo-
TuPja s tako naglico, da je bil poseg ga- najnujsi v zgoaovim ie uinaiisKc jvuiu ničev do skrajnosti obtežen. Več kot 300 ' nije, ki bo 1. julija prihodnje leto preši >asilcev se je vso noč trudilo tudi s po- pod kitajsko suverenost. Predtem je bil ’ nočjo helikopterjev, da bi rešili ljudi in Hong Kongu najhujši požar leta 1918, ko
zaustavili plamene. Pri tem niso varče-vali s svojimi močmi, tako da jih je kar ®najst izgubilo življenje, a njihova nese-nična požrtvovalnost je preprečila, da ni oila tragedija še hujša.
V goreči stolpnici se je odvijala nepopisna tragedija. Ljudje so v paničnem be- uuziu icia j, lom, im y- ^ 8u iskali rešitev v begu v zgornja nad- nad glavo ostalo 60 tisoč ljudi. skopja, si s sebe trgali goreče obleke in Nedvomno pa je včerajš Se stiskali k oknom, le nekaterim je z improviziranim orodjem uspelo razbiti za-ndi klimatskih naprav tesno zapečatena °kna, ostah so živo zgoreli. Drugi so se 3o_gnali v globino, nekateri pa so se pri-
je na hipodromu Happy Valley življenje izgubilo 600 ljudi. Leta 1947 je v požaru neke ladje v hongkonškem pristanišču življenje izgubilo 149 oseb. Se vedno pa ni znano dokončno število žrtev požara, ki je uničil neko barakasto naselje za božič leta 1953, tako da je brez strehe
sebn° prijeli zunanjih aparatur klimat-skLh naprav in tu čakali na rešitev.
Nedvomno pa je včerajšnji požar najhujši v zgodovini nebotičnikov, v katerih so predvsem v Ameriki in v Evropi vsesransko poskrbeli za protipožarno varnost, tako da je ob požarih precej omejeno število žrtev. Izjema je kot vedno Azija, kjer so epilogi požarov skoraj vedno tragični.
NOVICE
Predstavniki madžarske manjšine prvič sodelujejo v romunski vladi
BUDIMPEŠTA - Predstavniki madžarske manjšine bodo sodelovah v novi romunski koalicijski vladi. To je napovedal predsednik Demokratične unije Madžarov Marko Bela po pogovom z mandatarjem za sestavo nove vlade, krščanskim demokratom Victorjem Ciorbeo. Unija Madžarov je na volitvah 3. novembra prejela 6 odstotkov glasov. Med prvim in drugim krogom volitev ni nobena romunska stranka omenila možnosti, da bi Madžari sodelovali v novi vladi, kljub temu pa so Madžari podprli kandidaturo predsednika Costantinescuja.
Rusija bo poskušala gasiti beloruski istitucionalni spor
MINSK - Ruski premier Cemomirdin je anticipiral svojo posredniško vlogo in je tako že sinoči prspel v beloruski Minsk, da bi s predsednikoma obeh vej raškega parlamenta zgladil spor, ki je nastal med beloruskim predsednikom Lukašenkom in beloruskim parlamentom. Na Lukašenkovo pobudo bo namreč v nedeljo sporni referendum, na katerem naj bi Belorusi svojemu predsedniku poverili izredna pooblastila, ki bi v bistvu izničila pristojnosti parlamenta. Ruska delegacija bo sedaj poskušala poiskati kompromisno rešitev, tako da bi jasno določili bodoče pristojnosti predsednika in parlamenta.
Balotoža za češki senat
PRAGA - Osem milijonov čeških državljanov se bo danes in jutri, teden dni po prvem, udeležilo dragega kroga volitev za češki senat. Kljub pozivu predsednika Vaclava Havla se je prvega kroga udeležilo le 35 odstotkov volilnih upravičencev, ker po 61 letih na novo ustanovljen senat večina smatra kot nepotrebni dvojnik poslanske zbornice.
Zadovoljstvo kubanske Cerkve
HAVANA - Predsednik kubanske škofovske konference kardinal Jaime Ortega je vsestransko pohvalil Castrovo srečanje s papežem, ki odpira nove možnosti dialoga.
PREDSTAVITEV / NOVA KNJIGA ALDA RUPLA
POKRAJINA / NA ZAHTEVO FEDERCONSUMATORI
KINO
Zaznave in odtenki tudi v italijanščini
Knjigo sta predstavila Alberto Princis in Silvio Cumpeta - Pozdrav ZSKD in založnika
S predstavitve knjige Alda Rupla, od leve: založnik Marino Degrassi, Alberto Princis, avtor, Silvio Cumpeta in Rudi Pavšič
Spet podaljšan rok za prijave kurišč?
Danes srečanje z občani, prihodnji teden pa sestanek glede problemov s tehniki
Praznik slovenske besede... v italijanskem jeziku. Tako bi lahko označili res dobro obiskano predstavitev beležnice Alda Rupla Zaznave in odtenki oziroma “Perce-zioni e sfumature”, kot se glasi naslov v italijanskem prevodu, ki so ga predstavili javnosti v sredo zveCer v goriskem Kulturnem domu.
Predstavitev sta otvori-la predstavnika prirediteljev večera, Rudi Pavšič v imenu ZSKD in odv. Marino De Grassi za založniško hišo “Edizioni della Laguna”, ki je natisnila knjigo. Oba sta poudarila pomembnost večera in to iz več zornih kotov, ki zajemajo kulturne izmenjave, sožitje med Slovenci, Italijani in Furlani na Goriškem in nenazadnje tudi razvoj kulture v Posočju.
Nato je o Ruplovi be-
ležki spregovoril dr. Alberto Princis, ki je v svojem izčrpnem poglabljanju posameznih avtorjevih zaznavanj še posebej izluščil njegovo “kompleksnost življenja” in to v tesni povezavi med “telesom in naravo”.
Za njim je spregovoril prof. Silvio Cumpeta, ki je razčlenil avtorjevo delo v štiri tematske sklope (telo - narava, eros, trpljenje - vztrajanje in tematika časa). Ti posamezni sklopi so hočeš nočeš v sami knjigi tesno med seboj povezani oziroma včasih v svoji “nepopolnosti popolni”. Življenje slehernega izmed nas, je ugotavljal Cumpeta, je sestavljeno iz posameznih fragmentov, ki so v večini primerov nepopolni in med seboj nepovezani, a povezuje in združuje jih v celoto življenska nit naše
bitnosti...
V zaključku je spregovoril še avtor sam, ki se je najprej zahvalil vsem, ki so mu na katerikoli način pomagali pri uresničitvi literarnega projekta ter pri nastanku - po uspeli izdaji slovenskega izvoda - italijanskega teksta. Prof. Aldo Rupel je ob tem poudaril željo, da bi posamezne beležke objavljene v knjigi vzpodbujale v bralcu razmišljanje in spoznavanje najprej samega sebe, nato pa širšega okolja, ki nas obdaja.
Na predstavitvi sta sodelovala tudi recitatorja Jan Leopoli (v slovenščini) in Martina Baldan (v italijanščini). Številnim obiskovalcem sta posredovala vrsto “beležk”, ki so dopolnile v primerno celoto premiersko predstavitev knjige v italijanski izdaji.
Za sporne prijave kurišč, ki naj bi jih vsi lastniki oziroma posestniki stanovanj v goriški pokrajini predložili do 31. decembra letos, je na obzorju nova odložitev roka. O tem so se v prejšnjih dneh predstavniki združenja potrošnikov Federconsumatori pogovarjali s podpredsednikom Pokrajine Clau-diom Calligarisom. Predlagali so, naj bi pokrajinska uprava ponovno podaljšala rok za vlaganje prijav in sicer za šest mesecev, do 30. junija prihodnjega leta.
Calligaris je vzel na znanje zahtevo in ocenil, da sloni na utemeljenih razlogih, zato jo bo pokrajinska uprava vzela v poštev. Formalno odločitev bodo sicer sprejeli na
Letošnja priljubljena revija pevskih zborov Cecilijanka se bo odvijala v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici jutri, 23., in v nedeljo, 24. novembra. Tokratna izvedba pevske revije bo že 38. po vrsti.
Vabilu organizatorjev, Zveze slovenske katoliške prosvete se je letos odzvalo dvajset pevskih zborov. Zastopane bodo vse tri pokrajine, kjer živimo Slovenci v Italiji, posamezni zbori pa prihajajo še s Koroške, Nove Gorice in Go-
seji odbora najbrž prihodnji teden, vendar nam je včeraj Calligaris povedal, da bodo zagotovo decembrski rok podaljšali, ni znano pa če do junija, kot zahteva Federconsumatori, ali za krajše obdobje.
Pred tem bodo, prav tako na predlog združenja potrošnikov, sklicali sestanek s predstavniki Trgovinske zbornice, združenja obrtnikov, sindikatov ter seveda Pokrajine in Federconsumatori. Na njem naj bi poiskali rešitve za vrsto praktičnih problemov, s katerimi se občani srečujejo glede urejanja obveznosti o prijavah kurišč. Težave se pojavljajo pri iskanju maloštevilnih tehnikov, ki so usposobljeni za preglede in iz-
riških brd. Tudi letos so organizatorji obdržali tradicijo simbolične prisotnosti enega italijanskega zbora in v ta namen povabili dekliški zbor iz Koprivnega.
Zbori se bodo predstavili na dveh koncertih, v jutri zvečer ob 20.30 in v nedeljo popoldne ob 16. uri. Sobotni večer bo odprl mešani zbor Podgora, sledili mu bodo moški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani Beneške korenine, moški Stmaver, dekliški “Gruppo po-lifonico Caprivese”,
dajanje potrdil o neoporečnem delovanju kurišč, zaradi protislovnosti ocen o stanju in potrebnih delih, ki jih dajejo posamezni tehniki, pa tudi glede zelo različnih cen, ki jih zahtevajo za preglede, kar daje združenju potrošnikov misliti, da se pri tem pojavljajo nedopustne špekulacije.
O teh vprašanjih, ki razburjajo številne občane, bo govor tudi na srečanju, ki ga zveza Federconsumatori prireja danes ob 17.30 v sejni dvorani socialnega centra v Ul. Baiamonti. Srečanje je odprto vsem, ki jih zanima problem prijave kurišč. Prisoten bo tudi izvedenec, ki bo odgovarjal na vprašanja in dal interesentom vsa potrebna pojasnila.
moški Matajur iz Spe-tra Slovenov, dekliški Vinika iz Kozane, skupina Akord iz Podgore, moški Skala iz Gabrij, dekliški iz Devina in oktet Vrtnica iz Nove Gorice.
V nedeljo pa bodo nastopili še sledeči pevski zbori: mešani Rupa-Peč, skupina Shalom iz Trsta, mešani F. B. Sedej iz Ste-verjana, Fantje izpod Grmade, Višarski kvintet, mešani Standrež, moški Mirko Filej, mešani Podjuna iz Pliberka in mešani Hrast iz Doberdoba.
PEVSKA REVIJA CECILIJANKA
Nastopilo bo dvajset zborov
Prvi koncert bo jutri zvečer, drugi v nedeljo popoldne
DOBERDOB-SOVODNJE / V VESELI DRU2B1 SO PRAZNOVALI LETOŠNJE OKROGLE OBLETNICE
Srečanji doberdobskih SCHetnikov in sovodenjskih letnikov
GORICA
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Crash«. Rež. David Cronenberg. Jutri: 16.00 »Balto«. Risanka.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Jack«. Rež. Francis Ford Coppola. !• Robin VVilliams in Diane Lane.
H prireditve
KLUB GORIŠKE MLADINE vabi nocoj ob 20.30 na svoj sedež v Svetogor-ski ulici 85 na srečanje na temo Fobije slovenske manjšine. Sodeloval bo psihoanalitik dr. pavel Fonda.
H3 obvestila
KGM organizira tečaj standard in latinsko-ame-riških plesov. Fantje, zbudite se! V sredo, 27. novembra, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH prireja nocoj ob 20.30 vaški posvet v Kulturnem in športnem središču Danica na Vrhu. Govor bo o problematiki Kraškega parka.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ organizira tečaj informatike za otroke od 7. do 13. leta. Informacije in 'vpisovanje v upravi doma, tel. 533495 vsak delavnik od 11. do 17. ure, do 27. novembra.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787.
POGREBj
Danes: 10.30, Silvio Ballarin iz splošne bolnišnice v Gradišče; 11.10, Justina Komjanc iz splošne bolnišnice v Steverjan; 13.15, Ubaldo Vittori iz splošne bolnišnice v Za-graj; 13.15, Renato Visin-tin iz splošne bolnišnice v Zagraj; 13.15 Mario Raccaro iz splošne bolnišnice v Krmin.
V Gospodu je mirno zaspala naša draga sestra in teta
Justina Komjanc
Pogreb bo danes, 22-novembra, iz goriske splošne bolnišnice o 11.15 v števerjansko farno cerkev. Pogrebna sv-maša bo ob 11.30.
Žalostno vest sporočajo sorodniki
Moterey, Malcesine, Gorica, Steverjan, 22. novembra 1996
Letošnji 50-letniki iz Doberdoba in drugih zaselkov v doberdobski občini so počakali prav srečanje z Abrahamom, da so se prvič zbrali na skupnem srečanju in praznovali okrogli jubilej. Ker je bilo to srečanje letnikov 1946 prvo, je bilo še toliko pomembnejše
in intenzivnejše.
Začeli so zjutraj s skupnim zajtrkom v kmečkem turizmu pri Kovaču, po obredni fotografiji pred spomenikom padlim pa so se podali na izlet. Spremljal jih je sončen istrski dan jesenskih barv. V Hrastovljah so si ogledali znameniti Mrtvaški ples, v
Piranu so si privoščili sprehod po nabrežju, nato pa so se v Fiesi pogostili z ribami.
Z večerjo pa še ni bil konec veselega srečanja, ki se je nadaljevalo v Portorožu: čeprav pri zeleni mizi niso imeli posebne sreče, so se kljub temu imeli lepo vse do jutranjih ur.
Zadnjo soboto v oktobru so se na skupnem praznovanju rojstnega dne zbrali letošnji šestde-setletniki iz sovodenjske občine. Pred spomenikom v Sovodnjah so se poklo-nilu spominu padlih za svobodo, nakar so se odpravili na prijeten izlet. Dan v družbi so preživeli
v Beneški Sloveniji, kjer so si ogledali razne zanimivosti in med temi tudi Landarsko jamo. Zvečer so se odzvali “povabilu” beneških gostincev in zaključili praznovanje ob primerno slavnostni večerji.
Na sliki: jubilanti pred spomenikom v Sovodnjah.
SKRDJADRO
vabi na predstavitev knjige prof. Lojzke Bratuž
GORICA V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI
Prisotni bodo avtorica in predstavniki založbe GMD Danes, 22. novembra 1996, ob 18.30 Knjigarna ‘Tl Segnalibro”, nasproti šol v Ronkah
GORICA
Petek, 22. novembra 1996
SOVODNJE / POSVET UPRAVITELJEV Z OBČANI
KULTURA / PESNIK TONE PAVČEK V GORICI
Živahni toni razprave o urejanju prostora
V ospredju zakon o parkih in novi regulacijski načrt
V sredo zveCer se je v Kulturnem domu v So-vodnjah začel krog vaških posvetov, ki jih občinska uprava prireja vsako leto s ciljem večjega medsebojnega informiranja z občani. Drevi bo podobno srečanje na Vrhu v prihodnjem tednu pa še v Gabrjah in Rupi oz. na Peči. Glavna tema posveta v Sovodnjah (in dre-višnjega na Vrhu) je bil uovi deželni zakon št. 42 o parkih in naravnih rezervatih, zajel pa je tudi druga vprašanja v glavnem v zvezi z novim regulacijskim načrtom.
Zupan inž. Igor Petejan je obrazložil predpise in možnosti zakona o parkih, ki razlikuje razne stopnje in vrste zaščite ter že definira posamezna področja, ki spadajo v te kategorije. Kar zadeva Sočo, je dežela zaščitila le izliv, se pravi, da sovodenj ska občina ni neposredno upoštevana. Zakon pa dopušča, da
občina po svoji uvidevnosti in na podlagi pravil, ki jih sama pripravi, določi zaščitne cone in v ta namen zaprosi tudi za finančna sredstva. Prav v zvezi s tem želi sovodenj-ska uprava izvedeti, kaj menijo občani. Zupan je še pojasnil, da so današnje omejitve veljavne na osnovi državnih in deželnih zakonov in ne zaradi parka. Dežela je namreč soški park, kot je bil urejen v preteklosti, odpravila. Novi regulacijski načrt vsekakor predvideva zaščiteno naravno območje ob Soči, ki je znatno bolj omejeno kot prej. Na osnovi novega deželnega zakona bi torej lahko uredili čiščenje poti, odnašanje odpadkov, dostop do reke in podobno. Kljub ne ravno navdušenemu pristopu prisotnih je bila vseeno sprejeta odločitev, da uprava pripravi osnutek pravilnika in se o tem ponovno pogovori z občani.
Kot je bilo pričakovati, se je razprava zelo razživela ob obravnavi novega regulacijskega načrta. Kot smo že poročali, se je v načrt vrinilo nekaj tehničnih napak, o katerih se je uprava že dogovorila z zainteresiranimi in jim zagotovila popravek. To so potrdili tudi v sredo. O ostalih novostih (lotizacij-ski coni v Sovodnjah in ureditev nekaterih novih cest) pa je šlo za upravne izbire, ki jih občina namerava potrditi tudi v naslednji fazi pregledovanja in popravljanja načrta. Glede cest je uprava najavila, da se bo do konca potegovala za njihovo odobritev, pri novih loti-zacijskih conah pa se situacija lahko spremeni, če je takšna volja zainteresiranih lastnikov. To bodo upravitelji preverili na podlagi prizivov in pripomb, ki so jih občani vložili do 13. novembra. Pogovor je bil tudi polemičen. Nekateri posamez-
niki so upravo obtožili neo(lprtosti, protizakonitega ravnanja in neresnega obnašanja, župan Petejan in odbornik Kuštrin pa sta argumentirano zavrnila očitke, tako da^se je pogovor, kljub živahnim tonom, zaključil brez dodatnih neprijaznih besed.
Na koncu je župan seznanil občane z deli, ki so bila opravljena v tem letu ali se bodo začela v kratkem. Izrisan je tudi že načrt za parkirišče na glavni pokrajinski cesti, ki ga bodo realizirali, ko bodo vsa dela (v kratkem bodo namreč položili novo vodovodno cev) zaključena in bo cesta na novo asfaltirana. Beseda je tekla tudi o preureditvi nogometnega igrišča, o spremembah urnika občinskih uradov, o zbiralnikih za diferencirano pobiranje odpadkov, o postavitvi oglasnih desk in o gostovanju upraviteljev ter kulturnikov občine Rezija.
Pavčkova poezija tudi za najmlajše
Pred večernim javnim srečanjem je obiskal učence v Ul. Bralo in srečal dijake Sole Trinko
Pesnik Tone Pavček je včerajšnji dopoldan prebil v družbi slovenske go-riške mladine. Najprej se je v prostorih osnovne šole Otona Zupančiča v Ul. Brolo srečal z učenci raznih slovenskih osnovnih šol, kasneje pa se je podal v Kulturni dom na srečanje z dijaki nižje srednje šole Ivana Trinka (na sliki - foto Bumbaca). Mladim je Pavček, ki je znan
in priljubljen tudi kot mladinski pesnik, predstavil poezije namenjene prav najmlajšim in sicer iz zbirke Marko na belem konju za osnovnošolce in Majni-ce za nekoliko starejše vrstnike iz srednje šole. Zvečer pa je Tone Pavček v Kulturnem domu predstavil svojo najnovejšo zbirko Temna zarja odrasli publiki, o čemer bomo še poročali.
Posveta z občinskimi upravitelji se je udeležilo kar precej občanov (foto Bumbaca)
MITTELEVROPSKA SREČANJA
Model za Evropo
Posvet bo danes in jutri na Trgovinski zbornici
Danes se na Trgovinski zbornici začenjajo 30. mittelevropska kulturna srečanja, ki jih prireja inštitut ICM. Tema dvodnevnega posveta je Mittelevro-pski model in usoda Evrope. Razpravljalni bodo skušali odgovoriti, kakšna naj bo nova Evropa, pri čemer naj bi prav 30-letna izkušnja goriskih srečanj nudila smernice za jutrišnjo združeno Evropo. Posvet bo ob 9.30 uvedel prof. Luigi Vittorio Ferraris z univerze Luiss v Rimu, nakar bosta govorila nemški konzul v Milanu Michael Engelhard in prof. Quiri-no Principe. Popoldne (15.30) bodo govorili Dimitrij Volčič, Vaško Simoniti (Univ. LJ), Lubomir Kolačka (Praga), Irena Lipovvicz (Varšava), Guido Bot-teri in Giuliano Giorio (Trst) in Peter Modos (Budimpešta). Posvet se bo nadaljeval jutri dopoldne.

RAZSTAVA / JUTRI NA POSTAJI
DOBERDOB / JAMARSKI TEČAJ
Otroške ilustracije
Predstavlja jih mlada umetnica Vesna Benedetič
Mlada slovenska umetnica Vesna Benedetič od-pira jutri v čakalnici železniške postaje v Gorici svojo razstavo risb za otroke. Tisti, ki že pozna-nio Vesnino ustvarjalno žilico, smo lahko samo veseli njene nove razstave, In jo otvarja v svojem rojstnem kraju, v ambientu železniške postaje, ki je želo primerna za takšne in Podobne pobude in daje kar naprej svoje prostore na razpolago mladim in onugim umetnikom.
Vesna Benedetič je nnela pred približno letom dni podobno razstavo na tržaški železniški postaji, kjer so skupaj z njo razstavljali tudi drugi nrnetniki. Iz zgibanke, ki i° je izdala ob priložnosti odprtja razstave v Gorici, vem6, da sodeluje sedaj z glasbeno skupino Witz or-chestra in drugimi gleda-nskimi skupinami in vo-’ skupno s Paolom Bol-žanello od studia D’Orlan-
do, lab,
oratorij za otroke in
odrasle, posvečen izražanju z gibom, plesom in barvo.
Odprtje razstave bo jutri ob 18.30.
N. L.
Kraški krti pridno vadijo
Prejšnjo nedeljo so se tečajniki preizkusili v plezanju z vrvmi
Jamarski klub Kraški krti namenja v okviru redne dejavnosti tudi posebno pozornost strokovnemu izobraževanju članov. Tako so letos priredili že šesti tečaj speleologije za začetnike. Začel se je 12. novembra, zaključil pa se bo 5. decembra. Tečaj obsega teoretični in praktični del. Poleg seznanjanja z osnovnimi tehnikami varovanja, spuščanja in sestopanja, poznavanja opreme in orientacije, nudijo tečajnikom tudi osnovne informacije o geomorfologiji krasa, o arheologiji itd.
Prejšnjo nedeljo, so se tečajniki prvič seznanili (v praksi) tudi s plezanjem in spustom po vrvi in to na stenah'opuščenega kamnoloma Solvay nad Doberdobom. Razmočene skale so sicer zahtevno preizkušnjo še dodatno otežile, vendar pa so vsi tečajniki ob pomoči inštruktorjev le priplezali do roba.
Program tečaja predvi- poleg domačinov prijavila deva prihodnjo nedeljo, tudi skupina prostovolj-24. trn., spust v jamo Tr- cev, članov sekcije Rdeče-novica. Do zaključka ga križa iz Tržiča, tečaja je predviden spust Na sliki (foto Klemše) še v tri jame. V tečaj se je tečajniki med plezanjem
NOVICE
Kobarid: prireditve ob 904etnici smrti Simona Gregorčiča
Občina Kobarid prireja ob 90-letnici smrti Simona Gregorčiča niz kulturnih srečanj. Danes ob 10. uri bodo učenci šole iz Kobarida izvedli recitral na pokopališču pri Sv. Lovrencu. Osrednja prireditev bo jutri ob 18. uri v pesnikovi rojstni hiši v Vršnem, kjer bo literarni večer “zavezani Gregorčiču”, v nedeljo ob 11.15 pa bo v kobariškem Kulturnem domu recital “In šel bom od sela do sela”.
Rajonski svet v Revmi
Rajonski svet za Pevmo, Oslavje in Stmaver se bo sestal nocoj ob 20.30 na sedežu v osnovni šoli v Pevmi. Na dnevnem redu seje je mnenje o smernicah za splošno varianto občinskega regulacijskega načrta in razprava o prednostnih posegih, ki naj bi jih predlagali v proračun občine za leto 1997.
Dimitrij Volčič bo predstavil Belcijevo knjigo o vzhodni meji
V knjigami Antonini na Korzu Italia bo danes ob 18. uri Dimitrij Volčič predstavil knjigo Corrada Belcija “Quel confine mancato”. Knjiga obravnava demarkacijsko mejo med Italijo in Jugoslavijo, ki jo je svojčas predlagal predsednik ZDA Woodrow VVilson, a ni bila nikoli uresničena. Prvič jo je Italija zavrnila leta 1919, ker ni zadoščala za njene ozemeljske ambicije. Po drugi svetovni vojni bi jo tudi sprejeli, vendar je takrat že bilo prepozno.
Koncert Borisa Petrušanskega
Glasbeno združenje Lipizer prireja nocoj ob 20.30 tretji koncert abonmajske sezone. V dvorani centra Lojze Bratuž bo nastopil ruski pianist Boris Pe-trušanski. Študij klavirja je začel že kot 5-letni otrok, izpopolnjeval se je pri velikih mojstrih, kot je bil Heinrich Neuhaus in nato Lev Naumov. V prvem delu koncerta bo predstavil Chopinove Štiri balade, v drugem delu pa skladbe Tanejeva, Skrja-bina in Rahmaninova.
Gledališki nastop v ludoteki
Občinska ludoteka vabi otroke in mladino jutri ob 16.30 na nastop gledališke skupine “2B or not 2B”, ki bo v režiji Alfia Bertonija predstavila zabavno zgodbo “Pirati”. Obljubljajo, da zabava ne bo izostala. Nastop bo v ludoteki v Ul. Baiamonti 22.
Marian: ukradli 50 ton aluminija
Tatovi so včeraj ponoči iz tovarne Metal Gren pri Marianu odnesli 500 kvintalov aluminija. V tovarno so vlomili, potem ko so razbili ključavnico na glavnem vhodu in na vratih enega od skladišč. Aluminij so naložili na velik tovornjak kar z žerjavi, ki so jih našli v tovarni. Krajo so odkrili delavci včeraj zjutraj. Skoda za podjetje znaša 120 milijonov lir. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Gradišča.
TRENDI / PO PODATKIH IZ PRVIH ŠESTIH MEST STATISTIČNEGA VZORCA
V novembru inflacijska stopnja proti 2,7 odstotka
Deseto zaporedno znižanje - Novembra lani je znašala 6 odstotkov
LIRA
PET	PON	TOR	SRE ČET
1516,7 1515$ 1512,6 1500;4l499,1
1006,7	10)6$	1006,7	1000,4 99&0
RIM - Novo vidno nazadovanje inflacije, ki bi se morala glede na prve podatke iz vzorčnih mest novembra znižati na 2,6 odstotka, potem ko je oktobra znašala okrogle tri odstotke. V primerjavi z okrobrom pa bi morali ta mesec zabeležiti 0,2-od-stotni porast življenjskih stroškov.
Včeraj so prišli podatki iz prvih šestih vzorčnih mest, kjer se. je inflacijska povsod dosledno in občutno znižala: v Milanu od 3,2 na 2,
7	odstotka (v mesečni primerjavi +0,3%), v Bologni od 3,9 na 3,5 (+0, 2%), v Trstu od 2,7 na 2, 6 (+0,3%), v Genovi od 2, 0 na 1,7 (+0,2%), v Perugii od 3,9 na 2,9 (-0,2%) in v Palermu od 2,0 na 1,
8	odstotka (+0,1%). Poleg tega so prišli včeraj tudi podatki iz Vidma in Grosseta, ki sicer ne sodita med vzorčna mesta, a so prav tako pomenljivi: v Vidmu se je inflacijska stopnja znižala od 3,7 na 3,2 odstotka (v mesečni primerjavi +0,2%), v Grossetu pa od 1,9 na 1, 6 odstotka (+0,2%).
Podatki torej kažejo, da je letošnji november inflacijsko hladen mesec, in potrjujejo predvidevanja ekonomsko raziskovalnih zavodov, ki so napovedali, da bo novembrska inflacijska stopnja med 2,5 in 2,7 odstotka. To je raven, na kateri se je italijanska inflacijska krivulja nazadnje nahajala poleti leta 1968, medtem ko je novembra lani znašala 6 odstotkov. Novembrski mesečni inflacijski spust je že deseti po vrsti, saj se je zaCel februarja letos, ko se je inflacijska stopnja spustila od 5,5 na 5 odstotkov.
Včerajšnji podatki iz šestih vzorCnih mest vplivajo za nekaj več kot 40 odstotkov na oblikovanje nacionalnega inflacijskega podatka, danes
pa bodo znani še podatki iz Turina, Benetk, Firenc in Neaplja. Dokončno stopnjo inflacije v novembru bo Istat objavil 5. decembra.
Poglejmo si zdaj po-bliže podatke za Trst, kjer so se življenjski stroški glede na lanski november zvišali za 2, 6 odstotka, v primerjavi z letošnjim oktobrom pa za 0,3 odstotka. Najbolj so se v mesečni primerjavi povečali izdatki za izobraževanje (+3,6%), sledi prevoz (+1,0%), nato stanovanje, voda, energija in kuriva (+0,6%), rekreacija in kultura (+0, 5%), medtem ko so se za 0,1 odstotka povečali izdatki za prehrano, obleko in obutev, pohištvo in gospodinjske storitve in za druge dobrine in storitve. Tudi v letni primerjavi najdemo na prvem mestu izdatke za izobraževanje (+6,6%), na drugem mestu so stroški za stanovanje, vodo, energijo in kuriva (+5,0%), sledijo pa hoteli, bari in restavracije (+3, 9%), obleka in obutev (+3,4%), prehrana (+3, 3%), rekreacija in kultura (+3,1%), stanovanjska oprema in gospodinjske storitve ter prevozi (oboji +2,8%), na zadnjem mestu pa so druge dobrine in storitve, katerih stroški so se edini znižali (-0, 7%).
SpriCo tako dobrih vesti z inflacijskega področja je pričakovati, da se bodo znova pojavile zahteve po nadaljnjem znižanju cene denarja. Ekonomist Paolo Sylos babini je vCeraj komentiral inflacijske podatke z ugotovitvijo, da so postavljeni pogoji za dvoodstotno znižanje uradne obrestne stopnje, pa Čeprav postopoma. Za prvi odstotek znižanja bi se lahko centralna banka odločila še pred koncem leta, je dodal ekonomist.
Novi dvomi o Italiji v EMU
RIM - Italijanske banke ne izključujejo, da Italiji ne bo uspelo priti v Evropsko monetarno unijo s prvo skupino držav. Četudi bo italijansko gospodarstvo prihodnje leto oživilo svojo rast, ki pa bo nujno skromna, in kljub nadaljnjemu izboljševanju državnih računov, Italija ne bo mogla izpolniti strogega maastrichtskega merila, po katerem bi se moral delež njene javne porabe znižati na 3 odstotke bruto domačega proizvoda. Po predvidevanju bank.
ki so vključene v ABI Financial Outlook, bo Italija prihodnje leto dosegla Sele 4-odstotno razmerje, ker pomeni, da se bo njena vključitev v EMU zakasnila za najmanj eno leto.
To je poleg predvidevanja o tečaju lire z marko (tisoč lir za marko in 1.532 lir za dolar) najpomembnejša napoved italijanskih bank, ki sodelujejo pri analizi italijanskih in mednarodnih ekonomskih gibanj. »Pomembno napredovanje italijanskega gospodarstva na področju
izravnavanja nesorazmerij v javnih financah in uspeh v boju proti inflaciji,« piše v poročilu, »so kot kaže odpravili negotovosti glede možnosti Italije,- da dokonča konvergenčni proces po maastrichtskem dogovoru. Toda kljub temu ostaja še precej dvomov o hitrosti tega procesa. « Banke v bistvu pravijo, da je že res, da je Italija spravila v red svoje obrestne stopnje, dosegla stabilnost teCaja lire in znižala inflacijo (predvideno pri 3 odstotkih, vendar se vsi
ne strinjajo s to napovedjo), vendar zaostaja pri sanaciji javnih financ.
Z združenjem italijanskih bank se strinja tudi Confindu-stria, ki predvideva, da bo razmerje med javno porabo in BDP prihodnje leto celo višje od 4 odstotkov, medtem ko so vladni krogi prepričani, da ne bo tako. Zagotovilom Prodija in Ciam-pija je včeraj pritegnil tudi minister za delo Treu, ki je prepričan, da bo »Italiji uspelo priti v Evropo, pa Čeprav s težavo«.
BANKE / POJAV NEIZTERLJIVIH POSOJIL NIMA MEJA-i
Japonska centralna banka ravna drugače kot italijanska
Ob krahu banke Hanwa je najprej zaščitila varčevalce
TOKIO - Japonska vlada je prvič po drugi svetovni vojni neposredno posegla z odredbo o zaprtju neke trgovske banke, in sicer zato, ker je podelila pretirano veliko posojil. Gre za Hanwa Ginko, ki deluje v pokrajini Wakayama blizu Osake. Po podatkih japonske centralne banke, si je Hanwa nakopičila neizterljive kredite za 77 milijard jenov, kar je približno tisoC milijard lir.
V	podobnem položaju se po mnenju poznavalcev nahaja še okrog dvajset japonskih finančnih zavodov, predvsem malih in srednjevelikih. Pred poletjem je bila vlada v Tokiu primorana poseči s finančno injekcijo za 685 milijard jenov javnega denarja, da je lahko likvidirala sedem bank, specializiranih za nepremičninska posojila, ki so jih zadušila neizterljiva posojila. Japonski davkoplačevalci so takrat glasno protestirali.
V	primeru banke Hamva Ginko je japonski emisijski zavod najprej poskrbel za zaščito varčevalcev, in sicer s posojilom v znesku 10 milijard jenov, da lahko banka izvede najnujnejše likvidnostne operacije v pričakovanju ustanovitve nove banke
in likvidacije stare. Krizo japonskega finančnega sistema je v veliki meri povzročil organizirani kriminal, ki je imel v preteklosti lahek dostop do kreditov, še posebno za gradbene dejavnosti. Leta 1993 je bil podpredsednik banke Hanwa, Tomosaburo Koyama, ubit. Bil je zadolžen za izterjevanje posojil, uboj pa je po vsej verjetnosti delo mafije, Čeprav je uradno še nepojasnjen.
Seveda se ob tej včerajšnji agencijski vesti sama po sebi vsiljuje primerjava med ravnanjem japonske in italijanske centralne banke, v našem primeru seveda v odnosu do Tržaške kreditne banke. Banka Italije ni poskrbela za zaščito varčevalcev in klientov tržaške banke, nasprotno, zamrznila jim je tekoče račune in vse depozite, ne meneč se za vsak dan hujše posledice tega ukrepa, ki traja že okrogel mesec. Morda pa le ne bi bilo narobe, ko bi se italijanske bančne oblasti pozanimale pri japonskih kolegih, kakšno je najbolj korektno ravnanje do . ničesar krivih, a močno prizadetih varčevalcev in klientov neke banke, ki je zašla v težave, s katerimi prizadeti varčevalci nimajo nobenega opravka.
NOVICE
Velik uspeh sejma avtomobilov in motorjev Fieramotori v Pordenonu
PORDENON - Kljub vsem. težavam, do katerih je konec preteklega tedna prišlo v zahodni Fur-lanijji zaradi vremenskih razmer, ko je voda nevarno ogrozila nekatere predele Pordenona, so na tamkajšnjem sejmišču imeli veliko obiskovalcev. Kako tudi ne, saj tam poteka vsakoletni tradicionalni sejem avtomobilov in motorjev, poleg tega pa tudi vrsta akrobatskih tekmovanj. Na dan otvoritve, pretekli petek, so nizko nad mestom in sejemskim razstaviščem preletavala letala znane italijanske akrobatske patrulje, saj je na sejmišču del razstavnega prostora namenjen tudi letalstvu. Uspeh tega sejma je bil velik tudi iz dveh drugih razlogov. Predvsem zato, ker v Gorici do lani prirejenega podobnega sejma letos ni bilo, zato se je marsikateri običajni obiskovalec goriškega sejma tokrat napotil v Pordenon. Drugi dokaz za uspeh pa je v dejstvu, da so letos prvič, prav konec prejšnjega tedna, torej istočasno, priredili sejem avtomobilov tudi v Padovi. Doslej v Venetu takih sejmov niso prirejali.
Sejem v Pordenonu se nadaljuje tudi ob tem koncu tedna, od petka do vključno nedelje. Tudi tokrat bodo na sporedu razne prireditve. V soboto bodo tekme v formuli rally indoor, scoo-ter cross itd. V soboto bo ob 17.30 nagrajevanje zmagovalcev relija Mi tropa rally Cup. Za to priložnost bodo prišli v Pordenon zmagovalci osmih relijev, ki sodelujejo v tem srednjeevropskem tekmovanju. Tekme prirejajo na Češkem, v Avstriji, na Hrvaškem (Opatija), v Italiji (Schio in Bassano del Grappa), na Madžarskem in v Nemčiji.
Marko VValtritscb
		21. NOVEMBER 1996	v LIRAH	
	52 I $	valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar	1477,00	1506,00
		nemška marka	986,00	1007,00
	S	francoski frank	290,00	299,00
	it 'E .2.	holandski gulden	875,00	902,00
		belgijski frank	47,40	49,30
	|I	funt šterling	2466,00	2542,00
		irski šterling	2475,00 .	2550,00
	h §1	danska krona	255,00	263,00
		grška drahma	6,10	6,50
		kanadski dolar	1097,00	1131,00
		japonski jen	13,10	13,60
	Es	švicarski frank	1159,00	1194,00
		avstrjski šiling	139,60	143,70
	if	norveška krona švedska krona	233.00 223.00	240.00 229.00
		portugalski escudo	9,70	10,30
		španska pezeta	11,60	12,10
	i S.	avstralski dolar	1185,00	1221,00
		madžarski florint	9,00	11,50
	3	slovenski tolar	10,80	11,30
	5	hrvaška kuna	270,00	280,00
		
21. NOVEMBER 1996	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1469,00	1499,00
nemška marka	988,00	1008,00
francoski frank	289,00	299,00
holandski gulden	873,00	898,00
belgijski frank	47,51	49,31
funt šterling	2462,00	2542,00
irski šterling	2469,00	2564,00
danska krona	255,00	265,00
grška drahma	6,12	6,72
kanadski dolar	1095,00	1130,00
švicarski frank	1163,00	1188,00
avstrijski šiling	139,18	143,68
slovenski tolar	10,90	11,30
MILANSKI DEVIZNI TRG
21. NOVEMBER 1996	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1499,110
ECU	1917,960
nemška marka	998,010
francoski frank	294,870
funt šterling	2532,300
holandski gulden	889,630
belgijski frank	48,421
španska pezeta	11,873
danska krona	259,830
irski funt	2526,600
grška drahma	6,324
portugalski escudo	9,881
kanadski dolar	1119,410
japonski jen	13,411
švicarski frank	1180,770
avstrijski šiling	141,810
norveška krona	236,860
švedska krona	226,620
finska marka	330,710
MILANSKI BORZNI TRG
21. N0VEMBER 1996_____INDEKS MIB-30: -0,05 %
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
			Mediobanca	8.948	
Alleanza Ass.	11.180	-1,64	Mediolanum	14.987	-1,56
Bca di Roma	1.344	+3,06	Montedison	1.089	-0,54
Bca Fideuram	3.613	+1,06	Olivetti	546	-2,21
Benetton	19.064	-0,38	Parmalat	2.414	-1,18
Comit	2.848	-1,65	Pirelli Spa	2.751	-1,00
Credit	1.715	-1,38	Ras	15.193	-1,11
Edison	9.384	-0,28	Rolo	14.273	-0,74
Fiat	4.569	+0,39	Saipem	7.660	-1,13
Gemina	748	-2,24	San Paolo To	9.621	+0,36
Generali	31.158	-0,90	Sirti	9.292	-1,27
Imi	12.981	-1,17	Štet	6.250	-1,21
Ina	2.125	-0,83	TIM	3.476	+1,28
Italgas	5.917	-0,47	Telecom Ita	3.609	-0.02
La Fondiaria	5.860	-2,05			
Mediaset	7.167	-0,51			
SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI / SPREJET KOLEDAR PRIREDITEV
JADRANJE
NOVICE
Društva so se odločila, da selekcije ZSŠDI ne bo
Kjlub temu po bodo nekotere oblike sodelovonjd ostole No čelu komisije predstovnik SPDT: Sestovo znono 5. 12.
Zamejski smučarji unajo za sabo Ze nekaj treningov na ledenikih, v torek pa se je zbrala tudi smučarska komisija pri ZSSDI, da bi se dogovorili za delo v sezoni, ki se bliža s hitrimi koraki.
Novosti je kar nekaj. Prva zadeva dejstvo, da bo komisijo letos vodil predstavnik SPDT. Dosedanji načelnik Rado Suber (na sliki) je namreč že junija odstopil, ime njegovega naslednika pa bo znano 5. decembra, ko se bo komisija ponovno sestala in bo Slovensko planinsko društvo Trst tudi sporočilo, kdo bo načelnik. Ob tem je na torkovi komisiji Prišla jasno do izraza želja, da bi samo komisijo prenovili, predvsem pa pomladili.
Letos tudi ne bo
KOŠARKA
Samo Breg od naših ekip letos v promocijski ligi
Jutri se bo na Tržaškem začelo košarkarsko promocijsko prvenstvo, v katerem bo od naših ekip nastopil le breg. Lani sta v tej ligi od slovenskih moštev igrala še Polet in Sokol, letos pa smo ostali le z enim zastopnikom.
V promocijski ligi bo skupno nastopilo 10 ekip Iza napredovanje bo končnica prvenstva, v nižjo ligo Pa bosta izpadli 2 ekipi). Nastopajoče ekipe: Sco-§lietto, Breg, Agip San Vito, Dimna Costruzioni, Virtus i rieste, Magic Basket, Stelja Azzurra, Sky Scrapers, nomanelli in Ottica Ziglio.
. Glede na lansko sezono je Breg ostal brez odličnega strelca Colussa, letos P3 sta okrepila ekipo Ja-H^berdcm (prej Polet, na srna) in Luca De Guarrini Iharcolana).
Bregova postava: Mau-ro Bandi, Massimo B arini, mnez Berdon, Luca De Guarrini, Fabio Gobbo, Martin Krevatin, Igor Ma-aian, Igor Mingot, Andrej avlica, Oskar Pregare, . bro, Marko Salvi, aurizio Schiulaz, trener Uenis Salvi.
Brežani bodo prvo tek-^ali jutri ob 20.30 v rstu, Ul. Locchi proti A§ip San Vito.
smučarske selekcije ZSS-DI. Taka odločitev je verjetno tudi posledica dejstva, da so bile ocene glede uspešnosti lanske sezone močno deljene. Brez sodelovanja pa vsekakor ne bo šlo in že v Četrtek (28. 11.) se bodo v Križu sestali predstavniki Brdine, Devina in Mladine (edina tri naša društva, ki se ukvarjajo s tekmovalnim smučanjem), da bi se dogovorili za naCin sodelovanja in oblike skupnega delovanja.
Sprejet pa je bil hudi koledar letošnjih množičnih prireditev. Tako bo Slovensko planinsko društvo Trst po uspešni lanski »premieri« tudi v tej sezoni 10. in 11. januarja 1997 na Trbižu organiziralo tekmo FIS za evropski pokal, na katerem je lani nastopi-
la vrsta zelo znanih smučarjev, ki nastopajo tudi v svetovnem pokalu. Prvo nedeljo v februarju bo na Kobli tradicionalni »Pokal treh dežel«. Letos je na sporedu že desetic in zato bodo k sodelovanju povabili tudi italijanska društva iz naše dežele in nemška iz avstrijske Ko-
roške. Organizacija bo skupna, zanjo pa bo z naše strani poskrbel SK Devin, soorganizatorja pa bosta smučarska kluba iz Slovenije in Koroške. Mesec dni kasneje (2. marca 1997) bo na Zoncolanu na sporedu zamejsko prvenstvo, ki ga bo letos organiziral SK Br-dina, množične smučarske prireditve pa se bodo letos zaključile z že 30. Zimskimi športnimi igrami, ki jih bo na Trbižu organiziralo SPDT.
Ob tem velja še omeniti, da SPDT v sodelovanju z ZVUTS za sredino septembra pripravlja nekje v Sloveniji (odvisno od snežnih razmer) tečaj za vaditelje smučanja, poleg tega pa bo isto društvo letos organiziralo tudi tečaj za vaditelja snovvboardov in tečaj turnega smučanja.
Čupini optimisti spet precej uspešni
Na regatah v Izoli in na Krku
Ta mesec so na sporedu še nekatere regate, ki zaključujejo jadralno sezono 1996. Cupina tekmovalna skupina v optimistih se je zadnja dva vikenda udeležila dveh mednarodnih tekmovanj, in sicer zaključne regate za pokal Alpe Adria v Izoli in hrvaškega ekipnega prvenstva na otoku Krk.
Dvodnevna regata v organizaciji jadralnega kluba Burja iz Izoleje bila za Cupino tekmovalno skupino zelo uspešna. Johana Križnic je prevladovala med dekleti, saj je vodila že po prvi regati meseca maja v Seslja-nu in tudi po drugi na Gardskem jezeru. Izvrstna druga je bila Barbara Piculin. Pri fantih pa je Cupin predstavnik Jaro Furlani zasedel zelo dobro drugo mesto za Rokom Štrukljem Rokom (Izola), tretji pa je bil Daniel Piculin.
Pretekli konec tedna je ista Četverica sodelovala na hrvaškem ekipnem državnem prvenstvu v Malinski na otoku Krku. Kljub slabemu vremenu so v treh dneh odjadrali šest ekipnih preizkušenj in Cupina ekipa je zasedla solidno peto mesto v konkurenci desetih ekip iz vse Hrvaške.
Za trenerja Maurizia Benčiča ti zadnji letošnji rezultati samo dopolnjujejo izredno uspešno sezono in predstavljajo izvrstno podlago za naslednjo sezono.(Buzan)
r KOŠARKA / JUTRI ZAČENJAJO NARAŠČAJNIKI n
Bor A in Kontovel za vrh
V konkurenci desetih ekip tudi druga Borova peterka
Konec tedna se bo začelo prvenstvo naraščajnikov, v katerem bodo nastopale kar tri nase peterke, in sicer dve Borovi in ena Kontovelova. V prvenstvo je vpisanih 11 ekip, gavna favorita pa sta nedvomno Don Bosco in Intermuggia. Tudi Bor A Edi auto in Kontovel naj bi se potegovala za prva mesta, medtem ko si bodo mlajši košarkarji Bora B Autocarroz-zeria Boris v glavnem nabirali izkušnje Ze v prvem kolu bo na sporedu prvi derbi, saj se bosta v nedeljo, 24. novembra, spopadli obe Borovi ekipi.
NASTOPAJOČE EKIPE: Bor A Edi auto, Bor B Autocarrozzeria Boris, Kontovel, Don Bosco A, Don Bosco B, Dopolavoro ferroviario, Intermuggia, Libertas, Santos, Servolana, Superbasket.
POSTAVE NAŠIH EKIP Bor A Edi auto: Denis Cossutta, Riccar-do Gaburro, Luka Kafol, Matjaž Kodrič,
Davide Krmec, Emanuel Lovriha, Igor Pi-son, Boštjan Romano, Niko Stokelj, Gerar-do Tolentino, trener Jure KreCiC.
Bor B Autocarrozzeria Boris: Marco Bet-tiolo, Ognjen Dedagic, Danjel Družina, Matej Križmancič, Roberto Lombardo, Aleksander Miloševič, Claudio Mircetta, Gior-gio Pitacco, Julij Premru, Marko Sadlovski, Martin Scarcia, Ivan Sunjerga, Peter Veni, Aljoša Viler, trenerja Igor Canciani in Matija Jogan.
Kontovel: Ravel Bogateč, Denis Doglia, Matija Gregori, Andrej Hrovatin, Vasilij Kocjancic, Tomaž Nabergoj, Kristjan Rebula, Jure Rogelja, Igor Sibelja, Danjel Šušteršič, Tomas Žagar, trener Igor Meden.
Prvo kolo: Bor A Edi auto - Bor B Autocarrozzeria Boris (v nedeljo, 24.11. ob 11.30 na Stadionu 1. maj); Santos-Konto-vel (v nedeljo, 24.11. ob 10 uri v telovadnici Caprin). (Niko Stokelj)
V KOŠARKARSKI D LIGI / KONTOVEL V GRADE2U, PREF. MARSICH Z LEGO
Dom ne misli zapustiti vrha Bor Radenska proti novincu
V košarkarski D ligi so naše štiri ekipe doslej odigrale po 5 tekem in vsega skupaj zbrale kar 12 zmag in 6 porazov (ne štejemo derbija), noben konec tedna pa nam ni uspelo zabeležiti popolnega izkupička, saj Je vsak teden spodrsnilo vsaj eni naši peterki.
Doslej sta se najboljše obnesla Dom Agorest in Kontovel, ki sta z 8 točkami v skupini vodilnih. Domovci so sicer odigrali že nekaj zahtevnih tekem in res Skoda, da so po nepotrebnem prepustili točki v gosteh pri Legi Na-zionale. Kontovelci pa so odlično izkoristili ugoden spored tekem in žalujejo le za domačim porazom z Adijem iz Ronk, ko so pla-vobeli nastopili brez Claudia Starca.
Po pričakovanjem je dosedanji obračun Bora Radenske, ki je visoko klonil s Santosom (poraz je sicer lahko še opravičljiv, a ne s tako razliko) in doma z Interjem 1904, kar sploh ni bilo pričakovano. KreCiCeva ekipa si odslej ne more veC privoščiti novega pora-
za, saj je kar nekaj ekip, ki imajo visoke ambicije.
Negativen obračun (2 zmagi in 3 poraze) ima Cicibona Pref. Mar-sich, ki je sicer imela zahteven spored tekem. Tesno je izgubila v gosteh z Artejem, v zadnjih dveh kolih pa je imel trener Luka Furlan mnogo težav pri sestavi moštva, saj so drug za drugim odpovedali številni košarkarji. Se najhujše je s Pierijem, ki bo zaradi težav s hrbtom moral spet dalj Časa mirovati.
V 6. kolu bo le Dom igral doma (jutri ob 19.30). Corsi, Jarc in ostali imajo odlično priložnost za nov par točk, saj spada Momo Gib med skromnejše peterke v tej ligi, važno pa bo, da se Semoličeva ekipa ne prepusti podcenjevanju.
Kontovel bo odpotoval v Gra-dež, kjer bo preveril, Ce Grado spada med boljše ekipe prvenstva ali Ce je le ena izmed trdoživih peterk, ki zna presenetiti vsakogar (zmaga v gosteh s Santosom in z Adijem iz Ronk). Na klopi
ekipe iz Gradeža bodo Kontovelci videli znan obraz, saj letos vodi ekipo Fabio Sancin, bivši dolgoletni trener Bora in Cicibone, med igralci pa je tudi njegov sin VVerner, sicer elan Borove mladinske ekipe (kot tudi Spadoni, ki igra za elane Kontovela).
Enostavnejšo nalogo ima Bor Radenska, ki se bo srečal z novincem v ligi, Chiarbolo, ki pa je pokazala izredno vitalnost in se enakovredno bori z vsakim nasprotnikom. Nima pa izkušenejših posameznikov, kar se pozna v ključnih trenutkih tekme.
Cicibona Pref. Marsich ima priložnost, da si opomore z lepo zmago v gosteh pri peterki Lega Nazionale, ki pa ni ve C tista pe-pelka iz prejšnjih let, saj se je okrepila z hekaterimi igralci iz lanske C2 lige (La Porta in Peček), kar je že obrodilo vidne sadove.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 6. KOLA: Largo Isonzo - Inter 1904 +6, Acli Ronchi - Arte + 10, Goriziana - Acli TS +14, Santos -. Libertas +13. (VJ)
Disciplinski ukrepi v amaterskih ligah
V zvezi z nedeljskimi tekmami v amaterskih nogometnih prvenstvih (razen 3. AL) je disciplinska komisija za eno kolo diskavlificirala sledeče igralce ekip slovenskih društev: Paolo SoaVi (Vesna), Maurizio Indiano in VValter Rebez (oba Kras), Stefano Birsa (Primorec).
Obvestila
SD KONTOVEL
vabi svoje elane in simpatizerje na svoj REDNI OBČNI ZBOR, ki bo DANES, 22 novembra s pričetkom ob 20. uri v društveni dvorani na Kontovelu.
JKCUPA
vabi elane na društveno večerjo, ki bo JUTRI, 23. t.m., ob 20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejemajo še DANES, 22. t.m., na sedežu društva in pri optiki Malalan na Opčinah.
SK DEVIN IN SZ SLOGA-Planinska odseka vabita v nedeljo, 24. t.m., na odkritje spominskega obeležja Mariu Miliču na Volniku. Zbirališče ob 12.30 na križišču pred Zagradcem.
OKVAL
vabi elane na občni zbor, Id bo v sredo, 27.11. ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo, 2. poročila načelnikov sekcij, 3. pozdravi, 4. poročilo blagajnika, 5. volitve novega odbora, 6. razno.
SD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. St. (040) 213518.
SK BRDINA
sporoča zainteresiranim, da je treba položiti akontacijo za zimovanje v Mariboru najkasneje do ponedeljka, 2. decembra na sedežu kluba v Proseški utici 131 od 19. do 20.30.
SK DEVIN
obvešCa, da je še nekaj prostih mest za novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade (BL) od 1. do 6. januarja 1997. Javite se cimprej! Iformacije po tel. 2916004.
Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech
1.	dirka (Milan): Ubres-son Luis (1) ima dober Startni položaj in je zato v prednosti. Seveda pa bo moral paziti na Ucla Om (X) in Kandaloro (2);
2.	dirka (Neapelj): Pedro Nor (X) je glavni favorit, opozarjamo pa se na Ruffo Om (1);
3.	dirka (Firence): napoved je tukaj zelo težka. Po našem mnenju imajo veC možnosti Ronitz (1), Radon (X) in Orovivo (2);
4.	dirka (Padova): Re del Joe (1) je eden od možnih zmagovalcev. Toda v boju za uspeh bosta tudi Plati (X) in Lancilotto R1 (2);
5.	dirka (Trst): Parol Effe (2) ne bi smel imeti težav. Pozornost pa zaslužita tudi Lazing Effe (1) in Poldo Val (X);
6.	dirka (Rim); Desacara (X) je v dobri formi. Lepe
možnosti pa imata tudi Ca-sque Bleu (2) in Katamba (l).
Dirka tris, Padova 17.30 Naši favoriti: 19. Patrick, 18. Decoy, 14. Rem di valle. Dodatek za sistemiste: 4. Othello, 12. Puskas, 15.
Ream Mo.	
	
1. — prvi	1
drugi	X2
2,— prvi	X
drugi	12
3. — prvi	1
drugi	X2
4. — prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	2
drugi	XI
6. — prvi	XI
drugi	2
Danes igra za vas Totocalcio
Štefan
Tommasi
Bologna - Atalanta 1 Cagliari - Napol! X 2 Fiorentina - Piacenza 1 Lazio - Sampdoria X Milan-Inter	1X2
Parma-Roma IX Perugia - Verona X Viceza - Reggiana IX Cremonese - Cosenza 1 Foggia-Torino X2 Salernitana - Bari X Modena-Treviso 1 Avellino - Acireale 1X2
Štefan Tommasi (letnik 1977) je športno pot začel kot kotalkar. V tej zvrsti je bil tudi deželni prvak UISP med najmlajšimi. Nato je dve leti igral odbojko pri Soči, potem pa se je dokončno odločil, da bo nogometni vratar. Začel je pri Sovodnjah, nato pa pet let igral v mladinskih kategorijah z Italo San Marco iz Gradišča. Lani je pri Sovodnjah proti Aiellu debitiral v promocijski ligi, v kateri je doslej odigral sedem tekem. Hkrati nastopa tudi med mladinci.
Prejšnji teden je Karlo Ferfolja zadel 10 rezultatov.
ŠPORT
Petek, 22. novembra 1996
NOVICE
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
r SMUČANJE
Super Challenge: Italija zlahka premagala Kitajsko
OSAKA - V tretji tekmi na odbojkarskem turnirju Super Challenge FTVB v Osaki na Japonskem je Italija premagala Kitajsko s 3:0 (15:6, 15:5, 15:2). Jutri se bodo tako »azzurri« za prvo mesto pomerili z Nizozemsko, ki je včeraj s 3:0 premagala Jugoslavijo in je prav tako brez poraza. Pri Italijanih je tokrat predvsem dobro zaigral Giani (8+23).
Becker premagal Samprasa
HANNOVER - Na moškem mastersu v Hannovru je vCeraj Boris Becker v rdeCi skupini premagal Petea Samprasa s 7:6 (12:10), 7:6 (7:4) in si tako že zagotovil nastop v polfinalu. V tej skupini je Agassija, ki je odstopil zaradi gripe, zamenjal Thomas Enqvist, kateremu so avtomatično Steli en poraz. Iz bele skupine se je v polfinale že uvrstil Ivaniševič, ki je včeraj izgubil s Changom 7:6 (10:8), 6:7 (5:7), 1:6.
Manuela Dl Centa operirana
LEGNANO - Včeraj so v bolnišnici v Legnanu (Milan) opravili manjši kirurški poseg na poškodovani desni roki smučarske tekačice Manue-le Di Centa. Poseg so izvedli z lokalno anestezijo, s tekmovalno aktivnostjo pa bo Di Centa lahko zaCela prej, kot so pričakovali, saj ji bodo poškodovano zapestje zaščitili s posebnim ščitnikom.
Loris Capirossi podpisal pogodbo z Aprilio
NOALE - Loris Capirossi je včeraj podpisal triletno pogodbo z motociklistično hišo Aprilio, za katero bo nastopal v kategorijo do 250 ccm. Njegov predhodnik je bil svetovni prvak Max Biaggi, ki pa je odšel s precej polemičnimi izjavami. Ob Capirossiju bosta za Aprilio v svetovnem prvenstvu do 250 ccm nastopila še Hara-da in Perugini.
Na SP v Franciji ne bo »trenutne smrti«
RIO DE JANEIRO - Pravilo o »trenutni smrti«, v skladu s katerim zmaga tista ekipa, ki doseže prvi gol v podaljšku, naj ne bi veljalo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji leta 1998. To je vCeraj zatrdil predsednik Mednarodne nogometne zveze FIFA Joao Have-lange. Tako naj bi se tečne na neposredno izločanje in finale na prihodnjem SP odločale po klasični formuli s podaljški in nato z morebitnimi enajstmetrovkami, Ce seveda odločitev ne bo padla ze po regularnem delu.
Inče demantiral pisanje angleškega dnevnika
MILAN - Interjev nogometaš paul Inče je včeraj odločno demantiral pisanje angleškega dnevnika Daily Star, ki je vCeraj trdil, da si Inče želi nazaj k Manchester Uni-tedu. »Kaj takega nisem nikoli nikomur izjavil. Moj klub je Inter, preden pa bom kdajkoli govoril s kakim drugim klubom, se bom prej pogovoril z vodstvom In-terja,« je dejal Inče.
Totocalcio: za »Evropsko ligo« nad milijardo za trinajstico
PRAVILNA NAPOVED: 22X XX2 XIX 11XX; DOBITKI: 13 (1 dobitnik) 1.128.684.000 lir; 12 (45 dobitnikov) 25.081.000 lir.
Od italijanskih moštev uspešen le Teamsystem
Milanski Stefanel nepričakovano izgubil doma - Bolonjski Kinder proznih rok v Sevilli - Odmeven uspeh Ljubljančanov
SKUPINA A
Stefanel - Makabi 85:88 (40:54)
STEFANEL MILAN: Gen-tile 25, Fucka 9, De Pol 5, Spangaro 2, Kidd 9, Sambu-garo 12, Cantarello 4, Bovvie 19, Mordente, Degli Agosh.
MILAN - Milanski Stefanel je nepričakovano izgubil doma proti Makabiju, pri katerem sta se posebno odlikovala Sheffer (30 zock) in Kat-tashe (20). Kljub porazu je milnaska ekipa še vedno prva na lestvici v tej skupini.
OSTALA IZIDA 8. KOLA: Limoges - Panionios 78:75; Ulker - Cska 73:76. VRSTNI RED: Stefanel Milan 12, Cska Moskva 10, Makabi Tel Aviv 8, Ulker Istanbul, Panionios Atene in Limoges 6. PRIHODNJE KOLO (5:12.): Ulker - Limoges, Makabi - Panionios, Cska -Stefanel.
SKUPINA B
Teamsystem - Estudian-tes 100:86 (49:319
TEAMSVSTEM BOLOGNA: Blasi 13, Pilutti 3, Ruggeri 14, Vescovi 13, Myers 31, Bonaiuh 2, Frosi-ni 8, McRae 16, Casoli.
BOLOGNA - Z odlično igro Carltona Myersa je bolonjski Teamsystem brez težav odpravil madridski Estudiantes in tako oohranil prvo mesto na lestivci te skupine. Pri gostih sta bila najboljša strelca Barcenas (15 točk) in Thompson (13).
OSTALA IZIDA 8. KOLA: Alba - Gibona 79:71, 01ympiakos - Charleroi 87:60. VRSTNI RED: Team-system Bologna 14, 01ym-piakos Atene 10, Gibona Zagreb, Estudiantes Madrid in Alba Berlin 8, Charleroi 0. PRIHODNJE KOLO (5.12.): Gibona - 01ympiakos, Charleroi - Estudiantes, Alba -Teamsystem.
SKUPINA C
Barcelona - Smelt Olimpija 70:71 (37:35)
OLIMPIJA LJUBLJANA: Horvat, Stepania, Daneu 4, DušCak, Kraljevič 7, Hauptman 8, Mihe 15, Jurkovič 6, McDonald 9, Henrie 12.
BARCELONA - Ljubljanskim košarkarjem je uspel podvig, ki bo verjetno ostal v analih slovenske košarke. Ljubljansko moštvo Smelt Olimpije je namreč zmagalo sredi Barcelone, in to povsem zasluženo.
Srečanje je bilo zelo razburljivo, predvsem v zadnjih potezah. Ljubljančani so doslej v tej ligi prav v zadnjih minutah izgubili že dobljeno tekmo. Tokrat pa se je zgodilo obratno: z zvrhano mero borbenosti in volje do zmage je Olimpija z odličnim Hauptmanom nadoknadila zamujeno, 7 sekund pred koncem pa je American McDonald dosegel zmagoviti koš. Ve-
Gregor Pučka (Stefanel)
s el j e v Olimpijinem taboru in 200 navijačev, ki so sledili moštvu v Barcelono, je bilo po tej zmagi nepopisno. Pri gostitlejih sta bila najboljša strelca Karšinovas (21 točk) in Ferrandez (16).
OSTALA IZIDA 8. KOLA: Villeurbanne - Pa-
nathinaikos 74:80, Croatia -Bayer 83:74.
VRSTNI RED: Villeurbanne in Panathinaikos Atene 12, Smelt Olimpija Ljubljana 10, Croatia Split 8, Barcelona 6, Bayer Leverkusen 0.
PRIHODNJE KOLO (4.12.9: Crroatia - Panathinaikos, Smelt Olimpija -Villeurbanne, Bayer - Barcelona.
SKUPINA D
Sevilla - Kinder Bologna 72:64 (30:37)
OSTALA IZIDA 8. KOLA: Dinamo Moskva - Efes Pilsen 73:82, Pau - Partizan 73:77. VRSTNI RED: Efes Pislen Istanbul 12, Pau Orthez 10, Kinder Bologna, Sevilla in Partizan Beograd 8, Dinamo Moskva 2.PRIHODNJE KOLO (5.12.9: Efes Pilsen - Pau, Dinamo - Sevilla, Partizan - Kinder
NOGOMET / PO TEKMI PORTO - MILAN
Weahu preti huda kazen
Milanov igralec po tekmi z glavo udaril v nos Jorgea Costo
LIZBONA, MILAN - Ze med sredino tekmo evropske lige prvakov med Portom in Milanom je prišlo do številnih prekrškov. Nogometaši niso štedili z grobostmi. Kar pa se je zgodilo po srečanju v hodniku za slačilnico, je preseglo vsako mero.
Kot pravijo v portugalskem taboru, naj bi Milanov srednji napadalec George Weah pričakal domačega nogometaša, kapetana Jorgea Costo in ga silovito z glavo udaril v nos in mu povzročil globoko rano. Sledil je splošen pretep med igralci in odborniki obeh ekip. Jorge Costa pa se je nato, s krvavim obrazom, predstavil domačim televizijskim kameram, tako da so ti posnetki v kratkem obkrožih ves svet.
Takoj po tekmi so Portovi zdravniki, po temeljitem pregledu, sklenili,
da je moral Jorge Costa že včeraj na operacijo. Kapetan portugalske ekipe bo moral mirovati najmanj tri tedne.
Pri Milanu sd seveda zaskrbljeni, kako bo ukrepala disciplinska komisija evropske nogometne zveze. V Milanovem taboru so prepričani, da je bil Weah sprovociran, kajti nasprotno ne bi tako reagiral. Afriški nogometaš je bil doslej znan tudi pos voji športnosti, saj je prejel tudi veC nagrad ne samo zaradi odličnih iger, temveč tudi zaradi vzornega obnašanja na igrišču.
Odgovorni za medije pri UEFA je dejal, da ne želijo dati nobenega komentarja, preden ne dobijo poročila avstrijskega sodnika Grabherja. Poročilo naj bi dospelo danes ali najkasneje v ponedeljek. Kaže pa, da bo UEFA precej ostro ukrepala in Weahu preti huda kazen.
Zmaga
Italijanke
Sabine
Panzanini
Pretnarjeva nad mestu m
PARK CITY - Italijanka Sabina Panzanini je presenetijivo, toda tudi povsem zasluženo zmagala na včerajšnjem veleslalomu za svetovni pokal, saj je bila v obeh vožnjah odlična. Italijanska smučarka je prehitela Avstrijko Anito VVachte in Nemko Katjo Seizinger ter Slovenko Spelo Pretnar, ki ji je za las tako ušlo mesto na stopničkah. V italijanskem taboru so se še veselih 8. mesta Ko-stnerjeve in 9. Putzerje-ve. Compagnonijeva pa je odstopila že med prvo vožnjo. Od Slovenk se je poleg Pretnarjeve izkazala tudi Urška Hrovat s 6. mestom.
VRSTNI RED VELESLALOMA: 1. S. Panza-nini (Ita) 2:38, 50; 2. A. VVachte (Av) +0, 62; 3. K. Seinzinger (Nem) +0, 81; 4. S. Pretnar (Slo) +1, 24; 5. M. Ertl (Nem) +1, 25; 6. U. Hrovat (Slo) in L. Piccard (Fra) +1, 36; 8. Isolde Kostner +1,42; 9. K. Putzer (obe Ita) +1, 56; 10. H. Gerg (Nem) M 73; 11. S. Nef (Svi) +1, 81; 12. S. Le-firanc (Fra) +1, 95; 13. B. Heeb (Lie) +2,05; 14. P-VViberg (Sve) +2, 26; ”5. H. Zurbriggen (Svi) +2, 49.
SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. K. Sai-zinger (Nem) 160; 2. S. Panzanini (Ita) 100; 3. H. Gerg (Nem) 86; 4. D. Compagnoni (Ita) in A. VVachter (Av) 80; 6. U. Hrovat (Slo) 72; 7. A. Galindo Santolari (Spa) 63; 8. S. Pretnar (Slo) 62. *
Danes bo na sporedu moški veleslalom.
i- ODBOJKA	ODBOJKA / NARAŠCAJNICE	ATLETIKA / HITRA HOJA	r- »POOL« BILI JARD n
Med deklicami na Tržaškem nastopa pet naših peterk Konec tedna se bo na Tržaškem pričelo odbojkarsko prvenstvo »deklic« za igralke do šestnajstega leta starosti (letnik 1981 in ' mlajše). Prijavljenih je kar petnajst ekip, kar kaže, da je odbojka med dekleh v tem mestu zelo popularna. Zal pa se je iz te množicnosh ne razvija prava kvahteta in verjetno se ne motimo, Ce zapišemo, da letošnje prvenstvo v tem pogledu ne bo izjema. Slovensko odbojko bo zastopalo pet šesterk. Dve je vpisala Sloga, po eno pa Bor, Breg in Kontovel. Od naših društev manjka torej samo Sokol. Federacija je ekipe razdelila v tri skupine. V naslednjo fazo, ki bo odločalo o pokrajinskem prvaku, se uvr-shta prvi 2 ekipi iz vsake skupine. SESTAVA SKUPIN Skupina A: Area Immobiliare A, Altura, Oma B, Sloga B, Virtus B Skupina B: Area Immobiliare C, Computer Discount, Breg, Sloga A,	Virtus A. Skupina C: Area Immobiliare B,	Bor, Oma A, Sgt, Kontovel. Lanski prvak v tej kategoriji je bil Bor.	Valovke začele z gladko zmago V predprvenstvu 1. ŽD dva poraza NARAŠCAJNICE Val - Libertas Krmin 3:0 (15:0,15:4,15:2) VAL: Sosol, Cumin, Plesničar, Cej, Simčič, Del Fabbro, Jakin, Uršič, Figelj. Valovke so prvenstvo začele s prepričljivo zmago. Libertas iz Krmina je bil izredno skromen nasprotnik, tako da je trenerka Suzy Čeme lahko igrala z vsemi razpoložljivimi igralkami. O sami tekmi ni mogoCe veliko povedati, saj je najbolj zgovoren podatek ta, da je Libertas v treh setih osvojil le šest točk. Edina neprijetnost je bila v tem, da se je tekma zaCela z enourno zamudo, ker ni bilo sodnika, kar ni prvič na tekmah mladinskih kategorij. OSTALI IZID: Fincantieri - Azzurra 3:0. DEKLICE IZIDI 1. KOLA: Intrepida - Etsi GO 2:3, Val - VBL Krmin 3:0, Farra - Lucinico 3:0 PREDPRVENSTVO ZA 1. ZENSKO DIVIZIJO Na Goriškem se je konec prejšnjega tedna začelo predprven-stvo za 1. žensko divizijo, ki se bo zaCela prihodnji mesec. V predprvenstveni fazi so ekipe razdeljene v dve skupini. V eni nastopa tudi Val, za katero razen Jasmin Kocijančič, ki je letnik 1979, igrajo odbojkarice imder 16 in under 14. S tako mlado' ekipo bo Val predvsem nabiral izkušnje. V predprvenstvu so valovke že odigrale dve srečanji. Obe - s Gormonsom in Azzurro -so sicer izgubile brez dobljenega seta, toda predvsem z Azzurro so se razmeroma enakovredno borile in bi lahko osvojile najmanj set. Cormons - Val 3:0 (15:3,15:6,15:8) Val - Azzurra 0:3 (14:16,4:15,12:15) VAL: KocjanCiC, Visintin, Devetta, Brisco, Branca, Bressan, Toros, Terpin, Danielis, Uršič.	Fabio Ruzzier 3, v Sabaudii Čeprav se je atletska in Vitellijem iz Rima. Od sezona 1997 že začela, je vseh treh tekmovanj je bilo v nedeljo v kraju Sa- tokrat, glede na zelo na-baudia mednarodno tek- porno progo z ostrimi movanje v hitri hoji, ki je vzpetinami, dežjem in dejansko spadalo še v vetrom, Ruzzier dosegel pretkelo sezono. Na spo- tudi najboljši čas, kar je redu je bila namreč tretja še posebno spodbudno, tekma za podelitev »Tro- glede na to, da je že feje Silla del Sole«.	pričel s pripravami na Na 12 km dolgi progi DP na razdalji 50 Km, ki se je na startu zbralo 57 bo naslednje leto v Pe-tekmovalcev, med kateri- scari neobičajno zgodaj - -mi sta bila tudi elana švi- 2. februarja. Zato je carske državne reprezen- prehodil že veliko kilo-tance. Seveda ni manjkal metrov, kar seveda vpli-niti naš hitrohodec Fabio va na svežino, ki je za Ruzzier, ki je že v prvih tako kratko progo, kot je dveh tekmovanjih zase- bila v nedeljo, bistvenega del solidne pozicije. pomena. Nastop na DP Tako je bil 17. marca v na 50 km je za Ruzzierja Albisoli (Sv) sedmi, 13. glavni cilj prvega dela julija pa šrsti v Bolgareju sezone in bodo zanj vse (Bg), tokrat pa je izredno vmesne tekme pred 2. fe-prijetno presenetil in v bruarjem, služile le kot Času 53:59 osvojil izvrst- priprava (8. decembra v no 3. mesto za precej Fossanu) ali test (12. ja-mlajšima Defendentijem nuarja v Bergamu na 25 (njegov klubski tovariš) Km) za ta nastop.	Vanja Jogan naskakuje prvo kategorijo Na tekmi 2. kategorije 12. V	prvi preizkušnji italijanskega prvenstva v »pool« bilijardu v Bologni je Vanja Jogan, ki letos tekmuje v 2. kategoriji, zasedel končno 15. mesto v konkurenci 51 tekmovalcev. Jogan je v prvih dveh kolih slavil proti Terenziju iz Milana (9:3) in Morpurgu iz Livorna (9:5), zatem pa je v osmini finala ostal praznih rok proti poprečnemu Espositu iz Rima, ki je zmagal z 9:5. Spričo dejstva, da je Jogan imel dokaj ugoden žreb, bi se lahko nedvomno boljše odrezal. Prvo mesto je osvojil Cipriani iz Rima. V	petih kategorijah je nastopil0 kar 250 igralcev. V kategoriji ma-ster, kjer nastopa najboljših 24 italijanskih igralcev, je prvo mesto osvojil trikratni državni prvak Bruno Muratore. ' Naslednja preizkušnja italijanskega prvenstva bo pred koncem tega meseca v Castelvolturnu blizu Neaplja. Na sporedu je pet tekmovanj, Jogan pa odkrito cilja v to, da se uvrsti med najboljših 16 iz 2. kategorije, ki bodo ob koncu sezone napredovali v 1. kategorijo.
			

RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
4.30
10.20
11.30 12.25
12.35
13.30 14.05
15.00
15.45
16.10
18.00 18.10
18.50
'1.35
20.30
20.35
20.45
20.50
22.20
23.00 0.00
0.30
1.00
1.15
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta in Ludovico Di Meo), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9,00, 9.30) dnevnik Film: Aquila solitaria (biog., ZDA ’56, i. J. Stevvart, M. Hamilton) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Tek (i. J. Seymour) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Variete: 40 minut z Raffaello
Dok.: Kvarkov svet - Nevarnost v oceanu (vodi Piero Angela)
Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Giancarlo Magalli)
Vreme in. dnevnik Šport
Aktualne teme v oddaji: II fatto (vodi E. Biagi) Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca)
TV film: Primer Vulcano (dram., It. ’96, i. D. Ribon, A. Schiavi) Aktualno: Veliki procesi (vodi Sandro Curzi) Dnevnik
Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Kultura news Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Film: Un colpo di pištola (dram.. It. ’41)
Nočni dnevnik
RAI 2
	Variete za najmlajše
	Film: M. 7 non risponde (krim., VB ’52)
	Nanizanka
	Perche? - Zakaj?
	Rubrika o zdravstvu
	Dnevmik 2
	Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve
	Dnevnik, 13.30 Navade in družba
	Nan.: Scwarzwaldska klinika
	Nad.: Quando si ama, 15.15 Santa Barbara
	17.15 dnevnik
	Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje
	Šport in kratke vesti
	Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile
	Nan.: Un caso per due -Primer za dva
	Variete: Go-Cart
	Večerni dnevnik Tg2
	Nan.: ER - Medici in prima linea - Urgenca (i. S. Stringfield, C. Harnos)
	TG2 Dosje
	Dnevnik in vreme
	Danes v parlamentu
	Nočni šport
	Aktualno: Zgodbe
RAI 3
6.00
8.30
12.00
12.15
13.00
14.00 14.50
15.30
17.00
18.20
19.00
20.00
20.15
20.30
22.30
22.55
0.00
0.30
1.10
Dnevnik, vreme Videosapere: Treccanii, Green, Media-Mente, Faraonovo oko, Carosello, DomaCa telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Filozofija, itd. Dnevnik 3 Nan.: ENG - V živo Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik Znastveni dnevnik, 15.00 Tgr Sredozemlje Športno popoldne Dok. oddaja o narvo-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. Variete: Blob Film: Corvo Rosso non avrai il mio scalpo - Jere-miah Johnson (vestern, ZDA 73, i. R. Redford) Dnevnik, deželne vesti Speciale misteri SP v smučanju: moški veleslalom
Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario
@8 RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1
Slovenija 2
6.50
9.00
12.30
13.30 14.00 14.15
15.30
17.45
18.55
19.25
20.40
23.10
1.25
TV film: Komisar Cordier (krim., i. Pierre Mondy) Nad.: Kassandra 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvag-gio (i. E. Palomo), vmes (11.30) dnevnik Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreCe Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri - Steze Film: Prepotenti piu di prima (kom.. It. ’59, i. A. Fabrizi, N. Taranto)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat Film: Terremoto - Potres (dram., ZDA 74, i. C. He-ston, Ava Gardner)
Film: 52 gioca o muori (dram., ZDA ’86« i. R. Scheider, A. Margret) Ciak, 1.55 Night Line
|g| CANALE5
6.00
8.45
11.30
13.00
13.25
13.45
14.10
15.30 16.00
17.30 18.00
18.45
20.00
20.25
20.40
22.30
23.00
23.15
1.30
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Shovv
Aktualno: Forum - So-diSCe (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Aktualna odd.: Uomini e donne - Zenske in moški (vodi Maria De Filippi) Nan.: Sisters
Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: Supervicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, E. Papi)
Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Variete: Paperissima (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini)
Nan.: Quei due sopra il varano (i. L. Arena) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani
6.10
9.15
10.15 10.20
12.25
13.00
14.25
15.00
16.00
16.30
18.30
19.00
20.30
22.30
23.00
0.00
0.10
0.15
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet Nan.: Baywatch, 11.30 Street Justice Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Variete za njamlajse, vmes risanke, Ciao Ciao Parade
Varieteja: Niente panico,
14.30	Colpo di fulmine Nan.: Willy, princ iz Bel Aira, 15.30 Svveet Valley High
Variete: Planet
Nan.: Cinque in famiglia,
17.30	Renegade Odprti studio, vreme, 18.55 Sort studio
Nan.: VValker Texas Ran-ger, 20.00 Willy, princ iz Bel Aira
Film: Lionheart - Scom-messa Vincente (pust., ZDA ’91, i. J.-C. Van Damme, L. Pelikan) Variete: 8 mm Nan.: Highlander (i. A. Paul, Stan Kirsch) Aktualno: Fatti e misfatti Filmske novosti Italija 1 šport
# TELE 4
	16.45, 19.30, 23.00 Do-
	godki in odmevi
	Nad.: Amore gitano
[m	Rokomet Al
	In diretta
	Novice iz Vatikana
	Film:	Assassinio al
	netvvork (dram.)
	Zoom
(#) MONTECARLO
13.00
11.00
14.00
15.00
17.00
17.50
19.55
20.45
23.00
19.30, 22.450, 1.20 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nad.: Gospodov glas, 12.00 nan. Quincy Nan.: Charlie’s Angels Variete: Tappeto volante Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes SP v smučanju Nan.: Avvocatio a L.A.
SP v smučanju
Film: Intrigo a Stoccolma
(krim., ZDA ’62)
	Videostrani		Euronevvs
	Otroški program: Učimo		Tedenski izbor: Poslovna
	se ročnih ustvarjalnosti,		borza
	9.50 Pasje mesto (25. del		Korenine slovenske lipe:
	kanadske nanizanke)		Sv. Višarje - Gora, ki
	Tedenski izbor: Zlata se-		združuje
	stdeseta leta slovenske		Pisave
	popevke, 24. oddaja: No-		Tenis: finale ATP tur-
	stalgija z brati Boštjančič		nirjev (prenos iz Hanno-
	Film: Ljubezen do pol-		vra)
	noti (ZDA)		Sova: Kvantni skok (po-
	Poročila		novitev 26. dela ameriške
	TV igrica : Kolo sreCe		nanizanke)
	(ponovitev)		So leta minila (15. del
	Videostrani		angleške nanizanke)
	Galerija opernih značajev		Alpe Jadran
	Baragova Amerika		Svetovni pokal v al-
	Videostrani		pskem smučanju: moški
	TV Dnevnik 1		veleslalom Iprenos 1.
	Otroški program: Tok,		teka, iz Park Cityja)
	tok (kontaktna oddaja za		Koncerti za mlade (L.
	mladostnike)		Bernstein, 8. oddaja)
	Po Sloveniji		VCeraj, danes, jutri
	Dodojeve dogodivščine	H	EPP
	Risanka	n	Umor 1. stopnje (5. del
	TV igrica: Hugo •	m	ameriške nadaljevanke)
	TV Dnevnik 2, vreme	H	Šport
	Šport		Svetovni pokal v al-
	Forum		pskem smučanju: moški
	Prometni kviz: rondo		veleslalom (prenos 2.
	Planet In		teka, iz Park Cityja)
»»R	Vcleraj, danes, jutri		VeCer albanske TV
	TV Dnevnik 3, vreme		Videospon
51$	Šport		Podelitev Bloudkovih na-
s®	Sova: Kvantni skok, 27.		grad (reportaža iz Lju-
--ff®	del ameriške nanizanke		bljane)
	So leta minila, ponovitev		Tenis: finale ATP tur-
	15. dela angleške nani-		nirjev (posnetek iz Han-
	zanke		novra)
	Ameriški film: Ubijte sestro George (’68, r. Robert Aldrich, i. Beryl Reid, Susannah York, Coral Brovme, R. Fraser)		
	TV jutri, videostrani		
US Koper
15.00
16.00
16.30
17.30 18.00
18.30 18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.30 22.00
Euronevvs Športna oddaja Meridiani
Peter Pan Club- otroška oddaja
Program v slovenskem jeziku: Studio 2 - Magazin
Gost tedna
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Huckleberry Finn - risanke
Vse danes - Aktualno
Smučanje -Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: moški veleslalom Mediteran
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
r

Slovenija 1
5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12'00,13.00,14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Rekreacija; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Ob 17-ih; l9-45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za Pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativno odd,; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
^■30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, ^4.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; °45 Rekreacija; 9.00 Kulturne prireditve; 9.40 Radio most;! 1.00 Country glasba; 11.15 Mi-nute za lepši jezik; 11.50 Vreme; 13.40 Obve-S™Q; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petko-Va centrifuga; 18.05 Glasovanje za novi po-Pevki tedna; 19.30 Stop pops in novosti; 2-00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jazz.
Slovenija 3
j/00' 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
4.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni progr.; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Igramo in pojemo; 13.05 asbene tradicije; 14.05 Izo-
15.00	Šanson; 15.30 DIO;
16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Nemo dekle iz Porticija; 19.30 Koncert orkestra SF;
21.30	Glasb, nokturno; 22.05 Igra; 22.49 Šestnajst strun; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Liriični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00,
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Informacije; 9.10 Vreme, cestne razmere; 9.40 Hit dneva; 9.45 V petek skupaj; 10.40 Power play; 11.15 Za in proti; 13,00 Daj, povej; 15.00 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis;
18.00	Zabavno glasb. odd.. Pet neresnih;
19.30	Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly;
11.00	Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna;
13.00	L' una blu, Glasba po željah; 13.40
Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronikja; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke (P. Zobec, 15. odd.); 9.40 Jezikovno ogledalo;
10.30	Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: Molitvena skupina Shalom; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Rock balade; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; fagotist Vojko Cesar; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba, vmes (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
Jot 13.40 Iz gl Oraževalni pr.;
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 -za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. M z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
16
Petek, 22. novembra 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDIS«
TOPLA	HLADNA	SREDISCE ANT1-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLOMA.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 07.31 in zašlo ob 16.46. Dan bo dolg 9 ur in 15 minut.
Luna bo vzšla ob 15.29 in zašla ob 4.13.

PLIMOVANJE
Danes: ob 0.54 najnižje -26 cm, ob 7.13 najvišje 51 cm, ob 14.00 najnizje -51 cm, ob 20.13 najvisje 27 cm. lutri: ob 1.37 najnizje -26 cm, ob 7.47 najvisje 53 cm, ob 14.34 najnizje -58 cm, ob 20.53 najvisje 31 cm.
	MORJE Morje bo mimo. Temperatura morja 14,8 stopinje		'bioprognoza ^ Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo obremenilno. Popoldne bo obremenitev postopoma popustila in spanec bo globok in sproščujoč.
			
	TEMPERATURE V GORAH		'	' Izd	\
	°C		°c
	500 m	1		2000 m	-7
	1000 m	-2		2500 m 	-9
	1500 m	-4		2864 m	-11
J			
©VIDEM 3/11
N. GORICA
GORICA^ 0 7/1/
LJUBLJANA
A/5	N. MESTO
3/6/
O
O 2/1 KOČEVJE	'
POSTOJNA
Slovenija: V soboto bo večinoma jasno in precej hladno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla in nizka oblačnost.
Sosednje pokrajine: Na Primorskem bo spet pihala zmerna burja.

SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Kitajska odkrila purizem
PEKING - Kitajsko ministrstvo za družbene zadeve je v vseh kitajskih mestih z razglasom prepovedalo »kolo-nijalna« imena in nazive, »ki žalijo narodov ugled«. Resnici na ljubo so to pred časom zaman poskušale neke krajevne uprave. Sedaj pa bodo lahko vse zahtevale, da lastniki spremenijo »nesprejemljive« nazive trgovin, podjetij in uradov, ki »žalijo kitajska narodna čustva in kitajske interese«. Puristična pobuda skuša odpraviti poplavo tujih imen in nazivov, ki so se z liberalizacijo pojavih v kitajskih mestih.
Čubajs ni Tatjanin ljubimec
MOSKVA - Jelcinova žena Naina je v včerajšnjem intervjuju za Izvestija ogorčeno zanikala vesti, da bi njena hči Tatjana imela ljubezensko razmerje s Sefom kremeljske administracije Anatolijem Cubajsom. »To so neumnosti, Tatjana ima izredno družino in prekrasnega moža, ki se smeje ob teh babjih čenčah,« je povedala Naina. Domnevno ljubezensko razmerje Jelcinove hčerke pa ni postalo hit dneva bulvarskega tiska temveč zelo resna tema ruske opozicije. Predvsem komunisti navajajo, da je sedaj razumljiv pohtični uspeh šefa ruskih privatizacij Cubajsa. Ob njegove »ljubezenske uspehe« se je obregnil tudi general Lebed, Id ga je prav Cubajs dal odstraniti.
S smrtjo je plačal vsiljivo ljubezen do svoje profesorice
JOHANNESBURG - Neki 20-letni južnoafriški študent se je blazno zaljubil v svojo 32-letno profesorico in ji vsiljivo dvoril, kljub njenemu nasprotovanju, tako da ga je na koncu profesoričin mož ubil. Kot je zapisal dnevnik Sovvetan, je profesorica po mesecih vsiljivega dvorjenja vse povedala svojemu 34-letnemu možu, ki prav tako poučuje na isti Soh v nekem mestecu pri Pie-tesburgu. Zakonca sta skušala zadevo rešiti pred šolskim svetom, kjer pa je zaljubljeni študent zagrozil, da bo profesorico ubil, če ga bo še zavrnila. Takrat je profesoričin mož iz žepa potegnil pištolo in študenta ubil.
Električni mrk je prizadel potnike podzemne železnice
LQNDON - Zaradi nenadnega izpada elektrčne energije je predsinočnjim v kompozicijah londonske podzemne železnice v temi tri ure čakalo na tisoče potnikov. Električni mrk je povzročila okvara na trasformatorski postaji, ki napaja omrežje.
Skoraj milijon dolarjev odškodnine homoseksualcu
WASHINGTON - VVisconsinsko šolsko skrbništvo je plačalo 900 tisoč dolarjev odškodnine in 62 tisoč dolarjev zdravstvenih stroškov 21-letnemu Jamieu Na-boznvju, ker je bil na liceju žrtev spolnega razlikovanja, tako da je padel v depresijo, zapustil šolo in poskušal napraviti samomor.
Kanalski otoki med zasedbo nacistične vojske
LONDON - Zgodovinarjem in izvedencem so končno na razpolago tajni dokumenti o nacistični zasedbi Kanalskih ali Normandijskih otokov. Iz njih izhajajo presenetljivi in za britansko javnost dosedaj neznani podatki, ki dokazujejo, da žensko prebivalstvo otoka Jersey ni bilo sovražno razpoloženo do zasedbenih sil.
Kanalski otoki, ki so geografsko francoski, a zgodovinsko del Velike Britanije, so bili pod nacistično okupacijo od leta 1942 do zavezniškega izkrcanja v Normandiji. Po podatkih britanske protiobveščevalne službe M-19, se je na Jerseyju položaj še poslabšal nekaj tednov pred osvoboditvijo, ker je imela večina deklet in žensk ljubezenska razmerja z nemškimi vojaki in častniki. Zenske so bile tako slepe, da niso zaznale neizbežnega konca. Po dokumentu iz leta 1945 izhaja, da se je kar 70 odstotkov deklet in žensk iz vseh družbenih slojev ljubilo z Nemci, med njimi pa so bile tudi žene, ki so svoje može imele na fronti v boju proti Nemcem. Ob osvoboditvi je bilo tako na otoku 800 otrok, ki so se rodili iz razmerja z Nemci.
Na otoku Alderney pa je bilo delovno taborišče sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so gradili otoške utrdbe. Esesovci so se nad njimi kot povsod drugje v zasedeni Evropi živalsko znašali. Od 1.600 sovjetskih vojnih ujetnikov jih je zaradi pomanjkanja in nasilja pomrlo več kot 1.300.
Ob levu bronasta igralca rugbyja
Pred londonskim 1wickenhamskim stadionom sta se staremu bronastemu levu pri' družila 'še kipa igralcev rugbyja, delo kiparja Geralda Lainga (Telefoto AP)
ŽENEVA - Na dražbi pri Christiesu v Ženevi dobesedno dežujejo dragulji, ker je bivša žena nekeg3 savdskega poslovneža prodala vse svoje dragulje in dragocenosti ter tako iztržila 15. milijonov frankov (skoraj 20 milijard lir). Libanonka Muna al Ajub, ki se je pred kratkim ločila od riadskega poslovnež3 Naserja al Rašida in je mati petih otrok, bo de izkupička namenila dvem ameriškim klinik3111’ kjer se zaradi raka in levkemije zdravita dva njen3 sinova. Podporo bosta prejela tudi newyorški insn tut za rakaste raziskave, pariška fundacija Član Pompidou in libanonska fundacija za hendikap11 ne otroke. V prihodnjih dneh bo Muna al Ajub na dražbi prodala tudi svojo dragoceno zbirko slik.
Na sliki (telefoto AP): na dražbi pri Christiesu50 za 1.259 milijonov dolarjev prodali 12-karatni dia m ant, ki je bil nekoč last Marie-Antoinette.