THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
AMERIKANSKI
PRVI SLOVENSKI LIST ® 'A.
OIWMI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 237.
_CHICAGO, ILL., SREDA, 12. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 12, 1928.
LETNIK XXXVII.
novanje nove mornariške »Bolivij
FRANCIJA JE ODOBRILA NAMERAVANI MORNARIŠKI PAKT MED ANGLIJO IN AMERIKO. —CHURCHILL JE APELIRAL NA FRANCOSKO VLADO ZA POSREDOVANJE. — ZBOROVANJE SE BO VRŠILO PRIHODNJO POMLAD.
Pariz, Francija. — Ni nO
Igo tega, ko se je sprožila !, za novo mornariško po->dbo med Anglijo, Združeni-državami in Kanado. Stvari žo takoj od pričetka vzbu-! a precej zanimanja. Ameri-je bila pripravljena takoj • piti v akcijo in pričeti poganja; Anglija pa temu ni mo-; ustreči, ker se bližajo vo-: ve in se zato zastopani po-nd no bi mogli udeležiti •ntVrence, ki bi se imela vr-' i. kakor je l)ilo rečeno, v
.Hladi.
Ker se torej ni moglo takoj ■ riti zalo potrebne korake, jr stvar preložila na pri-Injo pomlad, ko se bodo v
BOLIYIJANCI HOČEJO VOJSKO.
Nemiri med Bolivijo in Para-gua še vedno naraščajo. — Preti vojna. — Hoover posreduje za mir med obema narodoma.
—o—
La Paz, Bolivia. — Vsa republika Bolivija se nahaja, kakor v ogn ju. Diplomatične zveze z Paragua so prekinjene že od časa, ko se je vnela bitka Princ hoče še med obmejnimi četami. Po mestih se prirerajo demonstracije. Pred poslopjem, kjer je nastanjen predsednik, se je zbra-
IZDAJALEC V JEČI IZVOLJEN ZA POSLANCA.
Antverpen, Belgija. — Avguste Borms, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo, obdolžen iz-dajalstva svoje države med vojnim časom, je bil te dni izvoljen za državnega poslanca. Dobil je veliko večino glasov. Iz ječe so mu dali en dan dopusta in ga peljali v poslansko zbornico, da je mogel slišati, da je izvoljen, da pa ta izvolitev ne more biti veljavna in moral je nazaj v ječo.
VAIMI PRINC HITI PROTI DOMU.
liliji končale volitve in so la množica občinstva in je kri-do tudi v Ameriki rešila po-j čala, "mi hočemo vojsko", •j št- druga važna vpraša- Predsednik, Hernando Siles, ko bo novi predsednik za- se je prikazal na balkonu in
lel svoj sedež.
francoski diplomatic so se m žili, da ta pogodba med •glijo in Ameriko more biti ristna tudi za ostalo Evropo i so odobrili načrte, po katerih naj se ta pogajanja pričnejo. Zato se pričakuje, da bo tuli liga narodov odobrila to po-'<»dbo, ako bo v resnici niero-ajna in koristna za splošni etovni mir.
Kakor se poroča, je angleški .ncelar Churchill, poslal po-• hno poročilo na Brianda in
(tolažil zbrano množico, rekoč: j . '
t "Ako je nam vojna potrebna.^ vsi se bomo podali na bojno polje in se bojevali za svoje pravice."	**
Oblasti v Paragui so si pa to tudi vzele resno k srcu in se odzvale s tem. da so takoj odpustile bolivijanskega zunanjega ministra in ga odposlale v njegovo domovino.
Vse to se je godilo med časom, ko se je ameriški novi predsednik, Hoover, mudil v
G. ANTON 5UBELJ.
bližini onih krajev. Ko so v j inccrja. da se smatra ta po-j Boliviji, zunanji minister in
drugi višji uradniki pozdravili Hooverja, so na njega apelirali, naj posreduje za mir med ra zb ur j eni m a narodoma.
lloover se je temu pozivu z veseljem odzval in obljubil, da bo posredoval, kar bo v njego
vi moči. V ta namen bo poto-jkako daleč se še princ nahaja val več dni in se mudil po raz- in kdaj dospe do svojega cilja, ''asa je dovolj, da se do pri-jnih mestih, kjer bo oznanjeval j Ob 2:15 uri popoldne je ■ > dn i*' pomladi stranke ujedi- mir razburjenim prebivalcem, vlak privozil v mesto Bari v I-
nijo in potem skličejo posebno.	-o--taliji in pet minut pozneje se
konferenco: časa pa je še tudi PROSLAVA UJEDINJENJA je že zopet odpeljal dalje.
dovolj, da kaša lahko vzkipi,| SRBOV, HRVATOV IN	_o—
l>redno bo kuhana.	SLOVENCEV.	NOVI PREDSEDNIK MIKLAS
V AVSTRIJI.
"Iha z Ameriko za velevažno jI»>vo in ako se prav posreči, lio to prineslo dobrih uspe-
;< >v.
K temu bo pa francoska vla-: veliko pripomogla in pospe-■■(, da se to vprašanje reši, i i odobrila pogodbo gle-
t" vojnega posojila.
videti živega svojega očeta, kralja Jurija. — Skozi Italijo se je vozil z vlakom 125 milj na uro.
London, Anglija. — Z največjo naglico, kakor je sploh bilo mogoče, se je princ Vale-'Pueblo, Colo ški, dne 10. decembra vozil skozi Italijo, da bi preje dospel v Anglijo, k očetovi smrtni postelji in da bi še enkrat videl očeta živega. Vozil se je z posebnim vlakom z dvemi lokomotivi in z najhitrejšo naglico, kar se je sploh moglo doseči. Vlak je vozil 125 milj na uro. Opazovalci so se čudili taki hitri vožnji po železnici \ in ravno tako tudi, da se pri tem ne pripeti kaka nesreča.
Telegrafčna poročila so bila vednO v zvezi, da so princu poročali o položaju kraljeve bolezni. Poleg tega so pa številni aeroplani sledili prineove-mu brzovlaku, ako bi slučajno hotel vlak ustaviti in z aero-planom poleteti nadaljno pot do Anglije.
V Angliji so tudi že napeto pričakovali vsakega poročila,
POMANJKANJE AVTOMO-BILOV V RUSIJI.
Riga, Litvinsko. — V mestu Moskvi se danes nahaja nad dva milijona prebivalcev. Avtomobilski promet je tam zelo omejen. V celem-mestu se nahaja samo 106 "taxi" avtomobilov, ki so na razpolago za javno občinstvo. Kakor se pa poroča, ako v kratkem ne bodo dobili iz drugih držav posameznih delov za avtomobilska popravila, potem bo to zimo avtomobilski promet popolnoma ustavljen.
ZA LOGARNSKO MIROVNO POGODBO.
Iz neodrešene domovine.
ITALIJANI VRGLI V JEČO UREDNIKA "GORIŠKE STRAŽE" — NA AVTOMOBIL, NA KATEREM SE JE VOZIL, MU JE BILO PODTAKNJENIH 12 TISOČ PA-TRONOV, RADI ČESAR JE BIL VRŽEN V JEČO — DRUGE VESTI.
Slika gosjr. Antona Šublja, opernega pevca iz Ljubljane, kateri priredi prihodnjo nedeljo, 16. decembra, koncert v
KRIŽEM SVETA.
PARIZ JE ROMANTIČEN.
Pariz, Miller
ranči j a.
Jnrian
—	London, Anglija. — U-radno poročilo iz Queenstown, ki je bilo poslano v London, naznanja, da je ladja "Celtic", ki je dne 1. dec. odplula iz New Yorka, zadela ob skalovje na "Cow-and-Calf rok", 400 metrov od svetilnega stolpa. Vzrok je bil ta, da je plina popolnoma padla in je bilo morje plitvo, da je bilo skalovje blizu površja vode.
—	New York, N. Y. — V New Yorku so te dni našli na ulici ležati onemoglega vsled lakote, Charles Luehama iz Clevelanda, Ohio. Fant je star 21 let in je nedavno prišel iz Clevelanda v New York. Ker pa ni mogel najti nobenega dela in denarja ni imel, je bil tako izstradan, da se je na razkošni ulici "Madison ave." v New Yorku zgrudil na tla in je v snegu obležal. Policija ga je potem odpeljala v Bellevue bolnišnico.
—	Bloomington, 111. — Za božično darilo so nabrali $6,-000.00 za vojne veterane, ki
Chicago, 111. — Preteklo ne-; deljo, dne 9. decembra, so Sr-j Dunaj, Avstrija. — Avstrij
bi v Chicagi priredili proslavo ski kancelar, Ignacij Seipel, je'se nahajajo "po bolnišnicah v tajnik ameriškega po- desetletnice Srbov, Hrvatov in navdušeno pozdravil novoiz-' državi Illinois. Sicer nabrani aništva v Parizu, je te dni Slovencev. Shod se je vršil v voljenega predsednika, Vilje-' darovi znašajo že precej lepo orocal, da Pariz, ki ga imajo "Social Turner Hall" na Bel- ma Miklasa, ki je, kakor	neoho
I >01
sicer za U
mesto nemoralnosli, mont in Paulina sts. Navzoč je poroča, tudi dober
se^svoto, toda posamezne osebe
katoličan, bodo tega le malo deležne. A-
pa vendar romantično in tu- bil tuoi jugoslovanski konzul Predno pa je zasedel svoj u-
<!> moralno mesto. Pripovedu- g. Jankovič, ki je nastanjen v rad, se je izrazil: "Tudi v pri-"Moja soproga, ki je u-j Chicagi. Tudi med ameriškimi hoanje še ostanem dober kato-meina ikarica, je lansko letoj Jugoslovani se kaže veliko za- ličan, a kot uradnik v novi ^ Brooklynu in drugih ameri-( nimanje za domovino in njene službi, bom pa moral biti po-
^ih mestih razstavila dve sli- razmere	'
ki. o katerih ni nihče omenil, da bi hile nemoralne. Ko pa je i
to slike potem poslala v neki salon v Parizu, so bile tam takoj kritizirane, da so nemoralno."
angleška vlada bo
prevzela trg z premogom.
London, Anglija. — Iz Anglije prihaja poročilo, da vlada želi prevzeti v svojo oskrbo vso trgovino z premogom in (la tako upa rešiti zapleteno
ARGENTINA ODŠLAVLJA SVOJE POSLANCE V TUJEZEMSTVU.
polnoma nepristranski.
-o-
NA POLJSKEM SO IZSLEDI-LI ZAROTO Z BOMBAMI.
Varšava, Poljsko. — Te dni Buenos Aires, Argentina. —'so na Poljskem, v Lvovu in Argentina je pričela svoje po- Krakovu izsledili zaroto, za slance v tujezemstvu odslav- skrivno izdelovanje bomb, ka-ljati kar na debelo. Odslavljen tere so izdelovali v časnikarje bil dr. Emanuel Malbran, skih uradih. Aretirali so 60 ki je bil poslanik za Združene oseb obojnega spola in največ'klo nedeljo v "Salvation Army države, poleg tega pa je bilo izmed njih so mladi Ukrajinci, hotelu" na South State street,
frodal v posteljo z prižgano cigareto v ustih. Nato pa je za-
ko jih je 3,000, potem bodo prejeli ravno vsaki po dva dolarja.
— Chicago, 111. — Preteklo nedeljo sta dva neznanca otvo-rila pravo bitko z revolverji na vogalu 1146 So. Francisco ave. Streljala sta eden na drugega, a k sreči ni bil nihče zadet. Druge škode nista napravila, kakor da sta razbila eno okno, v neki bližnji hiši, ki pa je bila prazna.
— Chicago, 111. — Peter Rector, star 60 let, se je prete-
odslovljenih še par drugih poslancev v tujezemstvu. -o-
— Ziegler, 111.
— Edinburg, Tex. — Mr. in
spal in od cigarete se je po-Zveza; Mrs. Alonzo Boutwell, poprej 1 stelj vnela. Požar so še pravo-
premogarsko vprašanje. Poro- bankirjev v severnem delu dr-( iz Troy, Ala. in njihovi trije*gasno opazili in pogasili Rec-se, da ta zadeva bo prinese- žave Illinois, bo imelo svoje' otroci, so bili zadušeni od vha-:t0r je bil močno opečen okrog na pred poslansko zbornico še t zborovanje dne 14. decembra jajočega plina, ko so se za- 150 oseb pa ie v strahu uteklo Pred Božičem. Povabljena bo-j t. 1. v Carbondale, 111. Na tem'časno naselili v letovišču v postelj na cesto flo vsa premogarska podjetja, zborovanju se bo volilo nove predmestju Edinburga. Ko so
da se ujedinijo za podrejenost uradnike za to zvezo in urad- nesrečo izsledili, so bili že vsi - -o—
vladne administracije.	nike za "Clearing House". -mrtvi.	ŠIRITE AMER. SLOVENCA?
Trije veliki državniki so se zopet sešli v Švici, da rešijo važna vprašanja locarnske mirovne pogodbe.
Lugano, Švica. — Te dni se
je pokazalo, da locarnska mirovna pogodba vsekako ni bila brezvspešna. Trije veliki državniki so se zopet sešli, da e-den drugemu razodenejo mnenje svojega naroda, kako se smatra pomen locarnske mirovne pogodbe.
Pokazalo se je, da razni politični nesporazumi, so bili kakor za opomin evropskim državam, naj se še o pravem času preišče in uredi politična vprašanja ,ki bi pozneje mogla imeti hujše posledice, ako se to o pravem času ne uredi.
Na posvetovanju so se zbrali: Aristide Briand, francoski zunanji minister, ki se je pričel posvetovati z nemškm zunanjim ministrom, Gustav Stresemannom; M. Briand, pa se je posvetoval z Austen Chamberlainom, ki je tajnik za angleške zunanje zadeve.
Posvetovanje se je vršilo z velikim zanimanjem vseh za-jstopanih strank in se je poka-1 zalo, da to more prinesti boljši sporazum ki je bil v zadnjem času že zelo omejen.
-o-
NOVI DOM ZA STARE IN ONEMOGLE V CHICAGI.
Chicago, 111. — Po večjih mestih se nahaja vedno polno starih in onemoglih ljudi, kij nimajo svojih sorodnikov niti premoženja, da bi se mogli živeti. Ameriški vladi pa se mora dati priznanje, da se za take slučaje izvanredno zanima in pomaga nesrečnežem, ki so v resnici potrebni pomoči. Na državne stroške se v vsaki državi postavljajo sirotišnice, bolnišnice in drugi podobni zavodi. Te dni se je tudi v Chicagi zopet postavilo en zavod, za stare in onemogle ljudi. To posloppje je zgrajeno na 7515 Ogden ave. V njem bo našlo zavetišče mnogo starih in onemoglih ljudi.
-o-
— Bogota, Kolumbija. — Kakor se je že poročalo, so v Kolumbiji sadjerejski delavci nedavno pričeli stavkati. Prišlo je do hude bitke med stavkar-ji in vojaškimi četami. Zdaj se pa poroča, da je vojaštvo stav-karje razgnalo in umirilo.
Opozarjajte svoje prijatelj« ia znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu \n
Časnikar Kemperle v ječi.
Ustavitvi "Goriške Straže" sledijo nova nasilja fašistov. Poročali smo o zločinskem postopanju fašistov s poslancem dr. Besednjakom, danes moramo presenetiti javnost s še hujšimi vestmi. Italijanske oblasti so zaprle zadnjega urednika "Goriške Straže' Poldeta Kem-perleta in se več drugih oseb.
Nimamo še točnejših informacij o tem najnovejšem nasilju. Iz pisanja fašističnega časopisja pa se vidi, da gre za dobro zamišljeno akcijo sistematičnega iztrebljenja slovenskega in hrvaškega življa na Goriškem. Časnikarju Kem-perletu so fašisti podtaknili 3 2 tisoč patron, da bi na podlagi tega proti njemu in drugim i 11-teligentom pričeli z veleizdaj-niškim procesom. Ni dvoma, da bodo našli krive priče in podkupljive kreature, s katerimi bodo "dokazovali" krivdo Kemperleta in drugih. Zato si o njihovi usodi ne smemo delati nobenih iluzij.
Naša sveta dolžnost pa je. da ponovno opozorimo mero-dajne faktorje na vse, kar se zadnji čas dogaja na Primorskem. Mislimo, da bodo lahko našli pota in načine, da opozorijo rimsko vlado na to nezakonito postopanje fašistov, Skrajni čas je, da se storijo tudi z merodajne strani prijateljski koraki v prilog Slovencev in Hrvatov v Italiji.
Friobčujemo v naslednjem dobesedno poročilo lista "Po-polo di Trieste" o zlobno zamišljenem načrtu, s katerimi mislijo Italijani pred kulturnim svetom opravičiti ustavitev "Goriške Straže" in druga zločinska dejanja, storjena nad našimi ljudmi. To "poročilo" se glasi:
Gorica, 21. nov. — Komaj sedaj nam je mogoče poročati o sijajnem činu, izvršenem v noči od ponedeljka na torek, 19. nov., po nekaterih miličnikih 62. soške legije. Komandant legije je bil izvedel, da bo poizkusil bežati čez mejo bivši urednik "Goriške Straže" Leopold Kemperle v družbi nekega Staniča in nekega Rojca, znanih slovanskih hujskačev, ter še četrte osebe in da se je baje ustavil pri Sv. Luciji, k jer se je sestal z znanimi hujskači in italofobi tistega kraja. Po ukazu komandanta legije Giorgio in predstojnika političnega urada centuriona Sirka se je vršila natančna nadzoro-valna služba in vsi trije so kar lepo zašli v mrežo.
Kljub temu so bili miličniki ne malo presenečeni, ko so preiskali avto, s katerim so se trije tički pripeljali iz Gorice k Sv. Luciji. V njem so našli namreč številne ovoje patron za pištole tipa "Steyer". Ko so jih prešteli, so ugotovili, da jih je bilo čez 12,000. Kaj je Kemperle z njimi nameraval? Kam jih je mislil spraviti? Ali je mislil z njimi napolniti jugoslovanske arzenale, ki ne do-
bivajo dovolj vojnega materiala iz Francije? Miličniki, ki so bili oblečeni v civil in so sledili Kemperla in tovariše iz Gorice, so takoj zaplenili material, zastražili avto in potrpežljivo čakali vrnitve onih treh. Ti so se okrog polnoči, po končanih razgovorih in dogovorih s prijatelji, konečno odločili, da nadaljujejo svojo pot. A nepričakovano so bili nakrat obkoljeni in odvedeni v zapor radi shran jevanja vojnega materiala.
Okolščine, v katerih je bila ta aretacija izvršena, so dovolj zgovorne.
Sicer iz tega ne bomo napravili hrupa; čeprav bi bilo patron 12 milijonov namesto 12 tisoč, mirnost ne bi bila prav nič ogrožena na dobri meji fašistične Italiie.
m
Ampak način, kako je bil poizkušen beg tega blaznega proti italijanskega hujskača, razsvetljuje nekoliko tajno besnost časnikarjev, ki so se dan na dan najvdanejše klanjali državnemu redu, zraven pa do skrajnosti vodili perfid-110 in prav tako bedasto propagando. Vse dokazuje dan na dan, kako so miroljubni in delavni drugorodni prebivalci zaslužili, da smo jih rešili gotovih lažnjivih pastirjev.
"Popolo di Trieste", ki je ponosen, da je vodil potrebno borbo do končne zmage proti hinavsko prikritemu slovanskemu tisku v odrešenih pokrajinah, se danes veseli, da je ta burka z begom in predrznost tihotapcev patron po modrosti naših političnih oblasti in zaslugi vrle soške milice tako žalostno končala. Ti razpečeval-ci dima in strupa, ti sovražniki Italije, ne morejo in ne smejo ubežati obrambnim ukrepom, ki jih zahteva ta slučaj.
Goriškemu fašizmu, ki se je tako hrabro boril proti zakrknjenemu srdu "Goriške Straže' in majhnega sveta okrog nje, iskreno častitamo za to sveže delo ozdravljenja. V Gorici in v Trstu opominjajo dejstva: Do tu in ne dalje! (Di qui non si passa!)
-o-
Izseljevanje iz Istre gre dalje
svojo pot.
Iz Jelovice je odšla te dni skupina mladih ljudi v Argentino, da bi tam prislužili kruh sebi in svojcem doma. ki jih čaka v letošnji zimi lakota. Iz Malega Bresta je emigrantov v Severni Ameriki 24, v Južni Ameriki 7. V Avstraliji v Ba-lingupa so morali istrski izseljenci sodnim potom iztirjati svoj zaslužek pri težkem delu v šumah. Podjetniki so jih hoteli grdo ociganiti.
-o-
Fašistični koledar za leto 1929 vsiljujejo sedaj v vse slovanske hiše v celi Julijski Krajini. Fašistični agentje kar zahtevajo denar 15 lir za nič vreden ko-1 ledar. Ako se kdo kaj obotavlja, mu zagrozijo, da bo nesrečen. *•!
Stran S
AMERIKANSftI
SLOVENEC
Sreda, 12. decembra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki.
Ustanovljen lets ltfl.
Izhaja rsak dsn rasim nedelj, po* •edeljlcov in dnevov po praznikih.
Izdsjs In tislcSl EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1649 W. 22 nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009S
L». celo leto £a pol leta
Naročnlaal
. -.-i -f
A
45.00 2JQ
Za Chicago. Kanado b SttoqiI
Ca. celo leto__$6.00
£a pol leta_ 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
Por one year ___
For half a year_
.$5.00 2.50
Chicago, Canada and Europe:
:<or one year________$6.00
For half a year______________3.0C
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu is čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.-—Rokopisov ■redništvo ne vrača.
POZOR. —- Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago,. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
omenjenega , dne
liberalizma iz velike večine, ki je z nijmi še prepojena. Seveda se brezbožni, protiverski nazori iz proletarijata ne dajo izbrisati samo z besedami, članki, razpravami, ampak poglavitno s praktičnim socialnim delom za osvoboditev in povzdigo ničesar? "Veleja" je ime žene, proletarijata. Neobhodno pa je, da se krščanski elementi, katera nosi naslovno ir glavno stranke, skupine in udruženja v tem delu postavijo na čelo' vlogo. To je revna, lepa žena,
vprizorila zvečer.
Kaj ne, samo igre ne pove
množice v borbi za boljšo in pravičnejšo človeško družbo.
Delavska enotnost.
Vsi delavski voditelji so propovedovaii in propovedujejo, da se mora vse delavstvo enotno organizirati in združiti. Le lako, pravijo, da se bo moglo kapitalistično gospodarstvo in ustroj izpremeniti. Enotna delavska fronta bi bila sila, kateri se nihče ne bi mogel z vspehom ustavljati. Združitev vsega delovnega ljudstva, ki tvori ogromno večino človeštva, bi že sama po sebi pomenila zmago socialnega družabnega reda.
To je nesporna resnica. Kljub temu pa nam dokazuje življenje, da se delavstvo ni združevalo okoli enega jedra, ampak se cepilo, tako da imamo danes tri internaci jonale; večina" delavstva pa sploh ni organizirana. Delavski stan, ki mu je enotnost najbolj potrebna, kaže zanjo veliko premalo smisla in se za svoje pravice bojuje ločeno. Ta ločenost je tudi vzrok, da je delavstvo večkrat poraženo; kadar pa se pokažejo pri delavstvu z ozirom na to ali ono vprašanje kakšni skupni nazori, neke vrste moralična, nad posameznimi organizacijami uveljavljajoča se edinost, potem delavstvo s svojimi zahtevami sigurno prodre. Takrat govori iz delavstva lakorekoč glas človeštva.
Neštetokrat se ponavlja geslo o skupni delavski fronti, kadar pa se v resnici skuša ustvariti, se pokažejo nepremostljiva nasprotja. Nobeden ne priznava drugega, vsak meni, da je le on pravi delavec, proletarec, socialist in druge iz tega izključuje; vsak hoče, da se mu drugi brezpogojno ukloni. Največja ovira delavske edinosti, proletarske skupnosti je
GLAS OD SV. JANEZA V DETROITU.
Detroit, Mich.
Dolgo smo oznanjali naš prvi cerkveni bazar, dolgo smo opozarjali nanj in vabili k sodelovanju. Ni bilo brez bojazni in ne brez trdega dela, zakaj naša ustanova je še mlada in razmere, v katerih živimo, niso preveč lahke. Vendar, sedaj, ko je bazarski teden za nami, lahko prav z zadovoljnim srcem rečemo: Hvala Bogu, ni bilo zastonj! Vsaka bojazen je bila odveč.
Uspeh našega bazarja je prav lep, naravnost izvrsten. Več ko dva tisočaka se je napravilo za cerkev. Pri ne ravno številni fari pomeni to, da so naši ljudje izredno mnogo žrtvovali. Kdor je videl dobro založeni bazar in zraven še ve, da je vseh bazarskih stroškov komaj malo čez $200, dohodkov pa nacl $2000, si lahko misli, da sta bili dobra volja in
oziru "suh" kot poper. Vsa čast!
Prisrčen je bil prizor, ki se nam je nudil po razglasitvi tekme pri zelenih bukvicah. Nagrada $20.00 je bila razpisana za tistega, ki bo največ prodal. In oznanilo se je, da je Mrs. Gazvoda prodala nič manj ko 34 bukvic. Samo to delo je prineslo bazarju blizu 150 tolarjev. Takoj zraven je pa bilo javljeno, da je Miss Francka Snyder prodala 33 in pol bukvic. Torej tudi njeno delo je bilo nekaj velikega: — Toda, ker je bila samo ena nagrada določena, je morala pridna Francka ostati brez nagrade. Bazarske postave se niso dale kar tako predrugačiti. Ali nihče naj ne misli, da sta naši dve veliki "nasprotnici" pri zelenih bukvicah ostali še dalje nasprotnici. Ravno nasprotno. Mrs. Gazvoda je vpričo vseh presekala svojo nagrado čez polovico in jo z lepim nagovorom poklonila Francki, požrtvovalnost faranov sv. Ja- j Čestitala ji je na lepem uspe-neza na višku.	|hu in krasnem delu za bazar.
Kdo bi torej ne čutil petre- potem sta se pa lako sladko
be, da se izreče takim delavcem tudi javno priznanje in prisrčna zahvala? Za lepo u-spelo organiziranje bazarja gre v prvi vrsti zahvala načim
"kušnili", da je kakor po rožah zadehtelo po vsem prostoru. Razume se. da so roke vseh kar same od sebe šinile v plosk. Navdušeni "živio"-klici
ki je bila vržena v zakon (po vplivu drugih) z možem, ki ga ni ljubila. Po kratkem bivanju z njim ga pregovori, da se poda po svetu za kruhom in da odplača dolgove. A kruto življenje ga je kmalu pritisnilo k tlom.
Strt, ubog, bolan, duševno in telesno, se povrne domov. Pijači udan, se potika in klati po krčmah, kjer posluša, kako va-šČani s škodoželjnostjo šepetajo in na glas govorijo, du se je njegova brhka žena za časa njegove odsotnosti pečala z drugimi, posebno pa še z njenim nekdanjim ljubčkom, Len-tom, in nekim bogatinom. To ga napoti, da se, čeprav že onemogel, obupan* in s poslednjimi svojimi močmi, vrže z nožem nad bogatina in Lenta. — Bogatin pa ga s par besedami ukroti, da postane mehak ko vosek in ponižen kot jagnje. Pove mu namreč, da je zadnja bilka na njegovi strehi bogati-nova. Njegov dolg, da je tako narastel in se pomnožil, da je vse skupaj zgubil. Grozi mu, da ga požene iz bajte kakor psa, ako ne bo ponižen in molčal, pa magari če je tudi res, kar ljudje šepetajo in govorijo. Tako se potem ob poslednjih urah njegovega mizernega življenja pred njegovimi očmi odigravajo čudni prizori. Njegova bajta postane brlog po-cestnjakov in grozi b'ti gnezdo hudodelstva, uboja.
Mladeniči in starci, kakor tudi ošabni bogatin, vdovec, prav vsi se zatekajo k njej. zapeljivi Veleji, z enakimi nameni. Vse to se godi na največ za-
igro, ampak tudi popoldne, ker bo jako zanimiv program.
Pričetek popoldne ob 2. uri. igre ob pol 8. uri.
Joe Matoh.
NAZNANILO.
Sheboygan, Wis.
Uganko št. 6 so pravilno re-
Vsem članicam društva Kra-;šili: Mary Stubler, Ely, Minn.; ljica Majnika £t. 157 KSKJ. j Mary Vidmar, Hollsopple, Pa.; v Sheboygan, Wis., se tem po- jFrances Malovrh, Cleveland', torn naznanja, da bomo imele ' O.; Joe Pirman, Johnsonburg', neko važno točko za rešiti na)Pa.; Helen Papek, Joliet, 111.; seji dne 12. decembra. Torej Kose Glivar. Milwaukee, Wis.; ste vabljene, da se udeležite Margareta Jezei nik, Pringle, kolikor mogoče v velikem šte- pa.; John Strah. Eveleth', vilu. Preveč bi bilo vse odlaga- Minn.: John Rejc, Leask, Ca ti na glavno sejo m za to stvar |nada. Sreča je objela to pot skoraj prepozno. Zato sem si j Mrs. Margareto Jezernik. Bo.\
088. Pringle, Pa., kateri naj zdaj Jože iz Eveletha pošlje obljubljeno nagrado. Nogavice nosi št. 10. Pravilna rešitev je:
mislila, da bi bilo bolje, da nekaj prej uredimo.
Prosim torej kolikor mogoče večje udeležbe!
S sosesterskim pozdravom. Johana Mohar, tajnica.
-o-
DOPIS NAŠEGA BIVŠEGA POTOV. ZASTOPNIKA.
"Kokoš."
Ugankarje obemni obveščamo. da bomo začasno prekinili • s priobčanjeni ugank. Nekaj i zato, ker ni prevelikega zani-;manja za ugank'*, drugič pa, iker imamo ravno zdaj prod .prazniki silno dela. Zdaj je :vse v objemu božičnega duha m ni čas? za reše vanje ugank. Bomo res vali uganke zopel po novem letu; če bo za ni man jeza to.
Chicago, III.
Precej časa je že minulo, odkar sem pisal v nam priljubljeni list "Araer. Slovenec". — Kajti ko je človek zaposlen v tovarni, mu ne gre pero tako ocl rok.
Kad pa prebiram razne dopise iz slovenskih naselbin, posebno sedaj ob zimskih večerih, ko sedimo okoli gorkih po- Nikcragva. _ Aniens:.i noči. Posebno se spominjam na iar.4ci dfplomat dr. Cumher-dobre prijatelje po naselbinah, j land j- dovrši; vizitaeijo v Ni-mi pomagali širiti dobri ikaragvi. kam.
trem društvom: altarnemu I)o- RO sipali priznanje obema ju-!to, ker jo je zavrgel tisti, ki ga	i . .	..
brega Namena, dekliškemu nakinjama. Navsezadnje naj!je ona prvo in resnično ljubila r X. pr. tukaj Giavach Und
ko so
katoliški tisk: Amer. Slovene:..
Tukaj v Chicagi se dela bolj slabo, toliko tla živimo. Prihrani se Ie težko kaj. kakor povsod po drugih naselbinah, kakor to čitam.
V društvenem oziru pa tudi tukaj napredujemo. Tudi slovenskih trgovcev je že pre-ej tukaj v Chicagi. Ti so različni, eni boli uspevajo, drugi manj.
bil
sian, ki s*1 zbira Pravijo, d-i >os :>di 12 katero i>n-
marksizem, ki si lasti monopol proletarskega zastopstva češ	> m	imena. — |Pa se jaz izrecen
rin i« vi^v^rii^-,	j	-i r' , ' f Kar so ta društva storila v tem res Rop- živel ohe
cia je ie on lazreaen, krscanski socialisti pa da niso. Vendarle .	...	^	ouc
pa je tudi takozvani razredni proletariat med seboj v dva. r sovražna tabora ločen* -1 -1..........-----' ---- - 1 * j■ ' -'s'im
oL-;
lav
času, je neprecenljivo. Ne mi-
,1^..,., An •	-	,. . . j slim tu samo na finančni u-
tlokaz, cla je vzrok razcepljenosti de-j .	„	.
ih množic drugje.	speh, se vec se mi zdi vredna
; njihova organizatorična zavest Mi hočemo danes samo nekoliko v to vprašanje pogledati jn zmožnost, ki se ie ves čas m se bomo večkrat nanj vrnili, ker je to vprašanje glavno in J tako lepo kazala. Pripravi j e-najbolj usodno vprašanje delavstva. Mi mislimo, da je v vseh-jnost za delo ie bila tako veli-delavskih pokretih preveč teoritiziranja, premalo pa se uva-1 ka pri vseh, da ni bilo prav žuje pomen praktičnega dela bodisi na strokovnem bodisi na nj£ treba priganjati in spraše-j)olitičnem ali na kulturnem polju, po katerem se delavstvo' od kapitalizma počasi in stopnjema osvobojuje in osamosvojn je. Ako bi se upoštevala množica, njene potrebe in zahteve, ako bi se razumela globoka upravičenost njene borbe za človeka in za človeštvo sploh, ako bi se videla njena utemeljenost na podlagi krščanske vesti, vere in morale, ako bi se gledalo vrvenje, kipenje in teženje zatiranih v idealističnem svitlu, potem bi se praktično sodelovanje vseh poštenih, anti-kapitalistično orientiranih ljudi in strank pri osvobodilnem gibanju delavstva pokazalo kot nekaj nujno potrebnega in zahtevanega in bi čisto naravno sledilo iz poštenega praktičnega dela posameznih delavskih strokovnih organizacij. Pokazalo bi se, kdo v resnici misli in dela krščansko, pošteno in nesebično in po tej poti bi se počasi razlike, ki se kažejo v programih, geslih in principijelnih izpovedih, izjasnile. Na koncu bi videli, da je med poštenimi ljudmi vedno mogoča kooperacija, ne da bi se temu ali onemu jemala svoboda njegovega prepričanja. Dobila bi se za skupno osvobodilno delo za množico neka trdna podlaga.
Ne varamo se čisto nič, da je do tega še zelo, zelo daleč. So pa že prav močni znaki, da razvoj gre v to smer, kakor n. pr. izjava marksističnega socialista, vodje mednoradnega delovnega urada, Thomasa, na kongresu krščanskosocialne internacij onale v Monako vem. Drug tak znak je pripozna vanje verskih vrednot od strani nekaterih dobrih socialistov.
(Sodality) in Najsv. Imena. —(pa ge jaz izrečem željo, da bij_Lenta. Veleja pa vse to gle-
in da bi se <ja jn mučno umira.
vati, kdo bo delal, kdo bo imel na skrbi to in to, šlo je kar samo ob sebi kot pri mašini, kadar pritisneš na knof. In to je nekaj vredno.
Kajpada, brez sodelovanja cele fare bi tudi omenjena društva z vso svojo podjetnostjo ne dosegla tako lepega uspeha. In res, z malimi izjemami vsi farani so storili za bazar, kar so največ mogli. Nekateri so potrošili naravnost visoke svo-te, saj je za cerkev in to je naš prvi bazar. Iskrena hvala vsem.
Razume se, da je bilo pri takem redu in pri takem razpoloženju na bazarju prav prijetno. Vse je bilo veselo in dobre volje in še tega ni bilo treba, da bi se morala dobra volja vzdržavati s kakšnim — "spodnjim štukom". Nič pre-
prihodnje leto zopet tako ste-pli ko letos, kušnili pa še bolj sladko!
Poročevalec.
-o--
NAŠI ODRI.
Milwaukee, Wis.
Znana stvar je, da priredi tukajšnja družba Slovenski Dom, Inc., v nedeljo, 16. decembra v South Side Turn dvorani zopet nekaj, kar bo vredno, da mihvauški Slovenci vidijo in slišijo.
Omenjena prireditev bo tretja v tem letu, namreč Slovenskega Doma. Prvi ja bila 8. aprila, od katere je ostalo preko $800.00 čistega 'dobička. Druga, piknik, ki je prinesel blizu $300.00 dobička. Kaj prinese pa decemberska prireditev, je vprašanje, katerega u-pamo, da ga bodo zavedni mil-vvauški Slovenci častno rešili. Posebno še, ker se obeta, da bo program napolnjen z lepimi in različnimi točkami, popoldnt in zvečer.
Omejen prostor mi ne dopušča, da bi o vsem kar bo, obširno tolmačil. So pa vzroki, ki
Treba pa bo, da se razblinijo sopare meščanskega ateizma in grlih, naš bazar
povedanega ni teklo po naših me silijo^ ela se dotaknem ne-
je bil v tem 'koliko igre "Veleja", ki se bo
To je ie košček vsebine te pretresljive drame. Pridite in oglejte si celo, ne bo vam žal. Dasi s težavo, se je vendar posrečilo dobiti izvrstne moči, ki so potrebne pri tej igri. Pravim s težavo. Zakaj? Zato. ker gotove vloge v tej igri zahtevajo, da se osebe, ki jih predstavljajo, ponižajo tako nizko, da izgleda v očeh občinstva kot navadna cestna vlačuga. Gotovo bo to zavedno občinstvo razumelo. Sposoben igralec ali igralka z najčistejšim srcem, zamore predstavljati v igri najnizkotnejšo vlogo. Take igre so pač žalostno ogledalo življenja.
Toraj vloge so v dobrih rokah. Saj so imena tistim, ki po-sečajo igre, dobro znana. Ja-nežič (Bismark), Reigelj.Kamni kar, Šare, Frs. Švigelj, Mrs. Čertvežnik in nekaj novincev, ki mnogo obetajo na odru.
In poslušajte! Novost pri tej igri je ta, da bo vsem znani komični Johnny igral žalno vlogo, to je moža Veleja.
In John Janožič pravi, da hoče s to vlogo to dokazati. Občinstvo pa naj bo sodnik. Toraj 16. decembra vsi v dvorano, pa ne samo zvečer na
taking Co., ki prevaža krste, poroke ter pogrebe, za kar jo Slovencem prav toplo priporočam v Chicagi in okolici, ker Mr. Giavach je veliko dobrega storil za našo cerkev, kaxor tudi za A. S. Rojaki, podpirajte dobrega moža. On je tudi veil ko prekmurskih rojakov pridobil za našo cerkev. Pa ker i m mu je Bog dal veliko družino, i mu je težko oglašati.
Za be žične praznike se tudi i pridno pripravljamo, ki bodo kmalu tukaj.
Naši mesarji so začeli že tudi prodajati okusne mesene in krvave klobase, ki se dobijo pri naših slovenskih mesarjih. Prav okusne so. potem gremo pa še v ta spodnji štuk, kakor pravi Tone s hriba, saj zdaj je že čist. Da bi se le ne prehitro očistil, vsaj do maja ne.
Tako vidite, dragi čitatelji, se imamo v Chicagi. Pred p listom se bomo pa zopet vrtili, če bo kaj ohceti. Pozdrav rojakom širom Amerike ter prav vesele in zadovoljne božične praznike vsem!
Leo M'adic.
-o-
menda po gospodi na Wall Streetu. Nikai agvi , lah k milijonov dolarjev sojilo bodo nakazaii ne\vyoršk bankirji. Da tem milijonom iv bo pretila kaka nevarnost, b" do skrbeli naši fantje, saj ji; imamo dosti! <; slo amc-i-k:; kapitalistov, kjerkoli kaže bu siness je: Monroe doktrino i treba ohraniti in sooštovali.
Nz
k:; m in g;
ivfct, - K uiar '-o zopet xginil ne\vyorški Zgagu y d a h tor j i "(J. X. ne j > * >
mogli najti ski "t'irkk" Našli ga !<•
na
posiu. kal'rt rad izvršuje . ačunamo
gredo v h r-in ga hodu na >do pri "znan- n." «;a Zgaga pra . . Za ta nnsvd nič!
v
uvela si a bil slep. i. žena
Maščevanje. —
mož in žena. Mož Nekoč je rekel ženi si si klobaso kuhala, pa meni nisi nič dala. Sem dobro vohal!" Žena je trdila, da ni iv toda ni nič pomagalo. Bila j' zato huda na moža. Nekoč st; šla mimo \ rbe. žena naprej, mož za njo. Žena. ki ni pozabila prepira zaradi klobase, se je hotela maščevati in ni nič povedala možu. da se ogne. Mož butne z vso silo v vrbo in za-kriči: "Zakaj" mi nisi povedala!" Žena: "Zakaj pa zna-klobaso vohati, pa ne vohaš, ko
:o je ni. vrbe
i! i uiMiJfit i ii i f i 1 j ni i; f	i f r > i m 11 mi »i; i m tu >nif t* n i »i »i»i if n
sipom Bauer jem. ki je. kakor j znano, v začetku avgusta me-Obsojeni morilec Bauer. .seca v svojem stanovanju na V soboto, 17. novembra opol-j Kustošiji umoril svojo ženo. dne* je zagrebško okrožno so- j Josip Baue>- je bil obsojen
15 let težke ječe.
dišče proglasilo sodbo nad Jo-
na
idil!ll]|||illllillliill!!ll!ll!!IIIHM	Itjf
Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Kakor poprej v starih časih, tako je tudi letos svirala godba na pihala. Le starih novomeških "purgarjev" ni bilo, a čul sem, da bodo Novomeščani skušali ustanoviti eno tako podobno društvo, ki bo služilo za razne slavnosti, kakor so poprej stari "purgarji".
Toda, da ste videli dragi čitatelji, šolsko mladino v procesiji. Zlasti deklice, katere so organizirale šolske sestre Notre Dame v Šmihelu, to je pa nekaj posebnega. Potem pa Orli in Orlice v krojih. Pa naše jjzauber" dolenjska dekleta v "aubah" in "pečah"; ko sem opazoval te pestre vrste, ki so se pomikale v procesiji in pele pesmi
v počast Najsvetejšemu, ki so ga nesli v procesiji, si nisem mogel kaj, da ne bi dejal sam sebi: domovina, kaj vse imaš, kar mi v tujini tvoji sinovi in hčere nimamo.
Procesija gre iz farne cerkve po cesti mirno pokopališča in pri poti, ki vodi na Drsko, »stoji kapela, kjer je prvi evangelij, drugi evangelij je pri bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji, za kar narede vsako leto posebno kapelico. Tretji je v Mežnar-šičevi kapelici, ko procesija krene po poti iz Kandije pri Kasteličevi hiši nazaj proti Šmihelu, in zadnji evangelij pa je pri Znančevi kapeli sv. Janeza. Pot vzame navadno do dobre ure in pol. Ves čas, ko gre procesija, spremlja isto lepo ubrano klenkanje v Šmihelu. Ko se pa procesija približa Kandiji, tedaj se oglasijo zvonovi v kapiteljski cerkvi v Novem mestu, kakor tudi v frančiškanski cerkvi in zvoki lepo ubranih zvonov se razlivajo po vsej nižini med Trško goro »tja do Gorjancev in gori do Ljubenskega hriba. Vse hiše ob cesti so
okrašene s cvetlicami in spletenimi venci iz raznega zelenega perja in na oknih gorijo prižgane sveče. Vsepovsod ena sama pestra slika, da prebiva tod krščanski slovenski narod.
Se eno moram povedati, kako smo na predvečer Janeza Krstnika obhajali kresni večer na prijaznem griču pri naši lipi, o kateri sem že pisal, predno sem se podal v domovino na obisk. Šmihelski fantje so poskrbeli popoldne za draeje. Napregli so par volov in ga napeljali tako kopico, da je prekašala največjo kopico slame ali krme na kaki ameriški farmi, ki jo spravijo na ta način za zimo. Dan je poleti v djo-m o vi ni za kakih 45 minut, ali morda za skoro eno uro daljši kakor je n. pr. pri nas v Chicagi. V domovini je bil dan o kresu do pol devetih zvečer in to po rednem času. Pri nas v Chicagi se vidi o Kresu po novem času, takozvanem Day light saving time, tako dolgo, kakor tam po rednem času. Noč je nastopila, in to trda noč, šele
okrog 9. ure. Tedaj smo nažgali kres. — Prav na vrhu smo ga zapalili in začel je goreti kakor sveča, nakar se je užigal bolj in bolj na široko, dokler ni zaplapolal v svojem majestičnem obsegu in razsvetlil vso okolico. V Šmihelu so se oglasili zvonovi. začelo je ubrano klenkanje. Bil je namreč prihodnji dan god č. g. Ivana Peč-nika, kaplana v Šmihelu in njemu za god so klenkali. Okrog po gričih in gorah so se zasvetili drugi kresovi in ognjeni jeziki so švigali proti nebu oznanjajoč lepo navado in običaj slovenskega naroda iz njegovih prastarih časov.
In začeli so prihajati Šmihelčanje in Re-grčani. Kmalu je bil poln krog ljudi okrog gorečega kresa. Č. g. Pečnik, kaplan šmi-helski, je pripeljal na pozorišče svoje Orle in Orlice, kateri so jeli okrog kresa prepevati lepe domače narodne pesmi. Prišel je muzikant in mladina je jela plesati kolo na trati. Tu pesem, tam druga zabava, tam starejši možje in žene, vse je bilo veselo,
kakor še nisem videl. Iz sosednjih gričev, kjer so kurili kresove, so se culi poki in krepki vriski, pa so jim naši fantje še k r e p k e j e o d go v a r j ali.
Tako smo bili zbrani na kresni večer skoro do polnoči na prijaznem griču in istega proslavljali na lep domači načiv. ki bo gotovo vsem ostal v dolgem spominu.
Kresni večeri in kresni ognji izhrjajo iz poganskih časov. Pozneje v krščanskih časih so jih jeli nažigati v spomin Janezu Krstniku in v spomin ^v. Vidu. Po naših krajih pa so nažigali kresove tudi kot svarilo v turških časih. Ko so zagledali prihajati krvoločne Turke, so zažgali kresove in ljudje so se jeli pripravljati na obrambo.
Prihodnji dan je bil kresni dan in ravno nedelja. Ker mi je slučajno ime Janez. s;, vsi mislili, da je moj god. Pa so se motili.
Naročajte najstarejši slo-venski lUt v Ameriki "Ameri-kanski SlovenecJ"
Sreda, 12. decembra 1928.
AMERIKAffSjjfcl 5LOVEREC

Stran
Zapadna Slovanska
DENVER, COLO.
NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA:
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevair, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedee, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvaie, Utah.
1.	porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amenkanski Slovenec", 1843 West 22nd Street, Chicago, I1L
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajiiika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš-r sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. st priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-g;h narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev £>ošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
čati račune, je enostavno izginil in se preselil v kak drug hotel pod novim imenom. Slednjič so mu le prišli na sled in ga aretirali. — Domela je bil že pred dvemi leti nastopal po raznih manjših mestih Nemčije kot princ Viljem Pruski in na tuj račun sijajno živel. V bivših dvornih krogih so pa sprejemali z odprtimi rokami. Ko so ga razkrinkali in zaprli, je bil obsojen na sedem mesecev ječe. To ga pa ni poboljšalo in ga tudi nova kazen, ki ga čaka, najbrže ne bo. — Kdo je Domela? Sin bivšega estonskega diplomata, rojen v Grusche na Estonskem. Starši so mu pa zgodaj umrli, ne da bi bili zapustili kako premoženje. Domela je postal navaden delavec, v šolo je komaj kaj hodil. Vendar se je v do-
ta ližn jih angleških volitvah ne bo MacDonald zadnje odnesel.
-o-
-AMERIKANSKI UVOZ IN IZVOZ.
Tekom prvih osmih mesecev tega leta so Združene države izvozile za sto milijonov dolar-
PQRAST AMERIŠKE INOZEMSKE TRGOVINE,
Inozemska trgovina je bila važen faktor v gospodarskem življenju te dežele začenši od prvih kolonijalnih časov. Leta 1800 — torej takoj po pridobitvi neodvisnosti — so uvoz jev več blaga kot so ga uvozi- in izvoz Združenih držav sku-le. Po podatkih poljedelskega I paj cenili na 162 milijonov do-deparmenta je izvoz Združe- larjev. L. 1850 se je inozem-nih držav v inozemstvo znašal ^ka trgovina povečala že na
317 milijonov. Izvoz pa ni bil znaten kar do dobe po Civilni vojni, ko so se začele razvijati velike ameriške industrije. L. 1900 je vrednost uvoza in izvo-
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD.-SLOVANSKO ZVEZO!
0<HK>CKKK>00<KK)<>0<><XKKKHK^	0
Raznoterosti.
j
v teh mesecih 3137 milijonov vrednosti, uvoz iz inozemstva pa 2750 milijonov dolarjev.
Značilno za izvoz Združenih držav v tej dobi je bilo
stalno naraščanje prodaje to-j za dosegla že ogromno svoto varniških produktov zlasti v 2244 milijonov ^dolarjev. Na" one kraje, ki so industrijalno daljni porast je bil razmeroma manj razviti. Izvoz v Severno počasen tja do svetovne vojne, in Južno Ameriko in v Azijo ko so se inozemske dežele našla lno narašča. Večje povpra- šle odvisnimi od ameriškega sevanje po produktih naših to- bombaža, žita in mesa in ame-mači hiši seznanil z obnaša- varn je posebno znatno v Ka- riških tovarniških produktov, njem, ki je v navadi v visoki ,nadi, na Kitajskem, na Šved- Vrednost ameriške inozemske
trgovine se je povečala od času, Kanada je prva izmed vseh 4250 milijonov dolarjev 1.1914 inozemskih dežel glede obsega ! na skoraj 9000 milijonov do-trgovine z Združenimi država-j larjev 1. 1917. Svo j vrhunec pa mi. Ona namreč kupuje od nas 'je dosegla inozemska trgovina
družbi. To ga je usposobilo za jskem in v Argentini, njegova pustolovstva \ ko je vihar podrl toliko prestolov in hodijo cele trume bivših princev in princezinj med na-vodnimi Zemljani.
MADŽAFJ VSI NEUMN! ZA more SINA CESARICE Zl^E.
sedmin etične diisavno
dede monarh i-oblike, da se
Dne (»ton Hab.1 saiicu Žile i t absburšk
novem o i ; bur.-ki. si: in p oko ji ega v 17.
je stopil bivše ce-: g « Karli: ieio ro-
ti. Po hiša m redu habt-.jurške • >dbiiu.* je rečenega dne posta! 1 oli;:.i"iL'ii. PoVodom te-;; <io-M)dka so priredili monarhisti v !-udimpešti značilne svečano-i, spričo katerih ne more biti nobenega dvomu. kam merijo ' iih težnje.
V Budimpešti je bila sveča-. ti: maša. p,o masi bankti, naj katerem je govori i grof A j. rs-' ni zbranim legitinrpstom. Po-j vdarjal je. da za 1 emitiral'.-ie • sploh i1 e obstoja problem ki a-! ljevske:-« vr.rašailja. kes sma-! trr.jo vs-iki) drugo rešitev za1 bojno 21: poved in revolucijona-j rei ])o kus, ki bi se dal vdušiti; 's- - pomočjo od zunaj. Xa-| ■iproLiiiki legitimistične id'-je se! 'i>u res'avracije habsburške vladarske hi-e samo iz ozirov do narodnostnega značaja M t
takoj pretvori v republiko. Potem je govoril c možnosti, da bi se hotel na madžarski prestol povzpeli kakšen pustolovec. Bodočemu madžarskemu kralju, je dejal govornik, bo na prosto dano, da sklene personalni; unijo še s kr.ksno drugo" državo (tu je govornik cikal na Avstrijo. Poljsko in Češko). Končno je dr. Gratz imenoval Otona Habsburškega naravnost kralja in hvalil njegove sposobnosti, ki da so ta- i ke narave, tla lahko zadovolji vsakega -pristaša legitimistične smeri.
Oton Habsburški postane \
Glavni predmeti, ki se uvažajo iz inozemstva so: surovi kavčuk, surova svila, kava, sladkor iz trske, papir, nerafi-niran petrolej, volna, kositer, kože, vegetalna olja, gnojiva, diamanti, kemikalije, umetnine lan, konoplja, čaj itd.
TRAGEDIJA V ITALIJI.
UOIetni kmetski sin iz okolice Molfette se je po več letih vrnil domov, tu zadavil svoje TOletne roditelje, nato pa za-žgal hišo in zgorel v njej. Za-j in bodo hčerke starejše!" — pustil je pismo, v katerem iz- Oče: "Ne, ostanejo toliko časa
Dobro je odgovoril. — Kmet je dobro svetoval svojemu sosedu, a ta mu je odgovarjal: "Ne govori mi! To, kar mi praviš, gre pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven — Kmet: "No, jaz pač nisem mislil, da med enim in drugim ušesom nimaš ničesar!"
-o-
Moder oče. — Oče prijatelju: "Vsako svojo hčer bom poročil z IStimPleti.** — Prijatelj: "Pa če se ti to ne posreči
javlja, da ni mogel več gledati vojih staršev v fašistovskem suženjstvu.
-o-
AMUNDSENOV KONKURZ PORAVNAN.
Neki norveški bogataš je kupil 41 Amundsenovih odlikovanj za 15,000 norveških kron in jih podaril muzeju v Oslu. Z denarjem so pokrili zadnje dolgove v Amundsenovem kon-kurzu.
stare samo 18 let, dokler se ne poročijo !*'
KAKŠNA CENA ZA PONA-REDBE?
- .	------~ ...... OKOSTJE DOSLEJ NEZNA-
blaga v vrednosti 505 milijo- I. 1020. ko je bila njena vred-j NEGA OGROMNEGA 5E-nov in prodaja tej deželi blaga jnost cenjena na 13,342 milijo- !	SALCA
MOŽJE ALBANSKEGA PO- ca 317 milijonov. To je obseg nov dolarjev. Nagli padec v tej je našel v puščavi Gobi ameri-REKLA.	-jene zunanje trgovine z Zdr. .trgovini se je občutil I. 1922. ški raziskovalec Andrews. /A-
lržavami tekom prvih osmih ,ko je količina inozemske trgo- val je bila 7 in po! metrov do!
V dunajski "Uraniii" je preja val o Albaniji dopisnik nemških listov dr. Friedrich Wal-lisch. Hvalil je deželo in albansko ljudstvo, ki da je posebne bistroumno. Zdi se mi kakor paradoks, je dejal predavatelj, da stopa Albanija med zadnjimi državami na kontinentu v kolo civiliziranih narodov na svetu.
Albanci so izredno nadarjen narod. Evropa časti dosti
mesecev tekočega leta. Isto-;vine pala skoraj na polovico časno se je izvoz na Kitajsko |v primeri z ono 1. 1920. V na-povečal za 27 odsto in v Šved- j slednjih letih pa je začela zo-*ko za 45 odsto. Izvoz osebnih j pet rasti, dokler ni I. 1927 do-avtomobilov v to zadnjo deže- segla svoto od čez 9221 milijo-lo se je povečal štirikrat. Ita-
lija je kupila od te dežele za 26 odsto več kot prej; bombaž je bil poglaviten predmet izvoza v Italijo.
Izvoz pa je padel za Dansko, Veliko Britanijo, Avstra-
mož, ki o njih prav za prav ne llijo in Britansko Indijo.
ižarsko
jm a-
Vendar pa ni za Ha-nobenega p r i p r a v r e j -
ve, odkod so prišli. Mnogo duševnih veličin sedanjosti je albanskega porekla. Med njimi je dr. Wallisch naštel: igralca Aleksandra Moissija, graditelja semerinške železnice Karla Ghego. italijanskega državnika Crist>ija in druge. Doslej , : so morali taki možje utoniti v
jO ___.,.„	_	_	'
določilih madžarske ustave polnoleten šele z J8. letom. t. j. čez leto dni. Zategadelj so ci-izjave nad vse tehtne, .o iii njenim sinom stoji I madžarska aristokracija (rod-jbiiv: Appony, Andrassy, Cse-I konits. E- terhazy, Hnyady, Si-j gray. Pallavicini, Szerszčmv, j Ode-chalchi. Skerlecz in Zi-Jthv) v strnjenih vrstah.
Uvoz iz vseh kontinentov — razen Južne Amerike — tekom prvih osmih mesecev tekočega leta je bii manjši kot v isti dobi lanskega leta. Sicer J pa se je uvozilo iz Brazilije več kave, kož, nitratov in petroleja. Nemčija je uvozila iz Združenih držav za 18 milijo
nov dolarjev.
Združene države v glavnem izvažajo v inozemstvo surovi in preobdelani bombaž, petro-lejske produkte, mašinerije, avtomobile in avtomobilske priprave, pšenico, mesnate produkte, premog, baker, tobak. produkte žag. krzna, ribje produkte in mleko.
ga m o.20 metra visoka, vra je bil dolg 3.60 metra, a tehtat ie morala do 10.000 kilcrra m o v.
Različne želodčne toinke se nudijo ljudstvu, ampak vsakdor puzna pravo originalno, zanesljivo	J
TRINERJEVO GRENKO VINO
se odreče <ull<>Čno leni. Vi laliko tudi
več plačate za ponaredbe, ampak zdravje se lažje izgubi kot pa dobi nazaj S Trfnerjevo jrrenko vino je lia-rcjciio i r cascaru in drugih zcli>čnili snovi, katera vam očistijo čreva, iz prebavnega malta, ki pomaga prebavi. rudečega kalifornijskega vina, ki oživlja vaš sistem.. V vseh lekarnah, Zu brezplačni vzorec pišite na: J.>s. Triner Co..	So. Ashland Ave..
Chicago, !U. Trimriev	letni
atenski koledar s slikami glavnih inc t ie nekaj krasnega . Vas lekarnar im;i -•nega za vas. Ai. pa pišite na !«■-. Triner Co.. in priložite 1<>c za i>o.št:ie stroške.	—(Adv.)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Našim naročnikom (cam) v Chicagi naznanjemo, da je sprejel zastopništvo za naš list
NASVETI ZA
lena
Predno se odločite za nakup boži svoje drag-e, preglejte spodnji seznam grotovo kaj, kar bo tudi Vam ugajalo.
A)
7.
Hit' 7-
. a kraljevskega kandidat :\ e:i Otona Mabsburga. Edino l on je \ roden, da si posadi na! '"'avr» krono sv. St' faim. Pan-1 • ' na katerem je ^r-u" irovo il ■ besede, se je vrni v hotelu iellert". Povsod so visele de-~;ke z rapisom: Živel kralj < '"oil II. Bilo je navzočih 300 i>ovabljencev.
Xekain podoben govor je imel {udi bivši minister dr. Gu-iav Cratz. ki je izjavil, dfi je Madžarsko bolie, če se ne
Počakajmo, kaj se bo j halo iz tega . . .
VELIKOPOTEZEN SLEPAR.
Na gradu Ebernburg nri Kreuznachu na Pruskem so aretirali 241etnega Estonca H. Domek), ki je cele mesece živel po najdražjih hotelo in pensionih, ne da bi imel vinar denarja. Izdajal se je za barona. princa, konjiškega častnika itd. ter občeval v najvišjih krogih. Kadar bi bil imel pla-
hh ! I
BOŽIČNE IN NOVOLETNE RAZGLEDNICE S SLOVENSKIM NAPISOM
po 30 ccniov za ducat,
ima v razprodaji in jih razpošilja po pošti
KNJIGARNA AMERIKANSKl SLOVENEC, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
za Chicago Mr. Frank Koren,
morju drugih narodov, da so nov več blaga ali za 15 odsto	-ie pooblaščen pobirati
prišli do veljave, je dejal pre--več, kar je posledica splošnega j naročnino, oglase in prodajati j d a vatel j, odslej pa bo drugače,! gospodarskega povzdiga Nem-i naSe	Rojakom ga pri-;
zakaj z vladanjem kralja Zo- čije.	! poročamo, da mu gredo na ro- j
MOLITVEN IKI
1) Slava Mariji. Usnje, zlata obreza, veliki tisk. A ko želite napraviti svoji materi ali svojemu očetu po-olmo veselje, podarite mu ta molitvenik. Stane .........................................$1.50
gu je, napočila tudi albanskim izbranim duhovom nova doba.
-o-
FRANCOZ IN ANGLEŽ V OBJEMU.
Parizu so imeli oni dan politično kosilo v slovo angleškemu poslaniku v Parizu .Lordu Crewe. Pri črni kavi je vstal MacDonald in izjavil v napit-nici, da se angešlko - francosko prijateljstvo vedno bolj u-trjuje in da je ta objem najmočnejša podlaga za svetovni! mir. Izjava je važna, ker pri;
POZOR! ČITAJ!
Sedaj imam najboljša različna zdravila, katera prekosijo vse druga na svetu, če vam lasie odpadajo ali ste jih že izgubili in če ie le še mah na slavi vam popolnoma zopet zrastejo. Toraj ne odlašati, da ne bo prepozno. Od Bruslin tinkture postanejo sivi lasje v osmih dneh popolnoma naturni kakor v mladosti, prahtite. luskine, srbečica j na trla vi ali drugod se odstrani v treh dneh. Wahcic Fluid ozdravi najstariji Reumatizem in trganje po kosteh v kratkem času. Najboljša zdravila zoper rane. opekline, kraste, turove, ii-snie in drtiyo na koži, kurje oči. bra-dovice itd. Ta zdravila in še druga sc dobijo samo pri meni. Vsakemu $5-00. Uat-eri bi brez uspeha rabil. Pišite po brezplačni cenik.
JACOB WAHCIC, 1436 E. 55th'St.. Cleveland. Ohio.
AKO STE SE PRESELIL!
ali rc ne dobivate fjlasi!a pravi naslov, to vedno takoj sporočite upravi "Am r. Slovenca" in zraven novega naslova vedno pošljite tudi *tari naslov, ker s Jem prihranite upravništvu mnogo de!a.
RABITE TA KUPON,
kajerega izrežite in pošljite tia upravo. Sporočam Vam moj novi naslov, ki je:
Ime .....................*..........
Naslov in mesto ......................................................
Moj stari naslov pa je bil:
line .......................................................
Naslov in mesto ...........................................................__
Sem član(ica) društva štev........................
V IN IZ
JUGOSLAVIJE
preko ' Cherbourga in Bremena
na največem in najhitrejšem nenaškini parnikom
COLUMBUS
ali s kakšnim dragim paro-hrodotn omenjene "črte.
Samo 7 dni preko morja.
Izvrstne k»bino. tretjega razreda. samo solje. TIKETI ZA SUM IN TJA PO ZNIŽANI CENI Za informacije vprašajte les* terifcoliira lukulnetra ascr.ta aJi 130 W. Randolph St.. Chicaco.
NORTH GERMAN
LLOYD
Naročajte najstarejši slo venski list v Ameriki "Amen Icamki Slov«necl"
KNJIGE MOHORJEVE DRUŽEE ZA LETO 1S29
so dospele te dni. Prejeli smo jih samo 10 izvodov. Stanejo $1.25. Kdor jih hoče. naj takoj pride ponje, dokler so na roki. Knjig- je pet in vse zelo zanimive.
Uprava Amcr. S'ovenca.
LEPO POSESTVO V STARI DOMOVINI
se proda. Stoji m križišču glavnih cest med postajama Brejžice in Krško. Ima gostilno, trafiko in prostor za trgovino. Poslopje je v dobrem stanju. Cena za vse skupaj je -$9000. — Za nadaljnja pojasnila pišite lastniku Jožef Slovene, posestnik in gostilničar, p. Brežice, Slovenija, Jugoslavia.
ROJAKOM V JOLIETU
naznanjam, da sem prejel večjo zalogo koledarjev Ave Maria. Zelo zanimivi so letos in dosti lepega berila je-v njih. Raznašati sem ga že pričel in bom z njim obiskal vse hiše, da ga bo lahko dobila vsaka slovenska družina. Kdor pa želi. ga lahko dobi tudi pri meni na domu.
M. Bluth, ^ No. Broadway.
ko m pomagajo pri razširjeva-nju katoliškega tiska.
Uprava Amcr. Slovenca.
Molitvenik za -ameriške Slovence, usnje, zlata obreza ............................
bele platnice, zlata obreza.......
platno, zlata obreza ...............
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila st premog — drva in prev®-4»rfje pobtštv« ofe časti setftv«.
Pokličite
Ttkin: LOUIS STRITAR
20IS W. Zlat Blac*
- - . - - ...-r
St
POZOR NAROČNIKI-CE!
Vsem onim, ki naročajo lisi "Amerikanski Slovenec" svojim domačim, ozir. prijateljem in znancem v stari kraj, naznanjamo, da je večim potekla naročnina. S pošiljanjem liota v stari kraj so veliki stroški Treba je list drago frankirati. to je dajati nanje znamke, in to mnogo stane. Radi tega prosimo, da naj vsi taki kolikor mogoče točno naročnino poi Ev naj o. Ako jim ni mogoče ravno tedaj, ko naročnina poteče, na; to sporoče upravništvu, da st jih za tako naročnino počaka in da se list v stari kraj ne ustavi. Upravništvo rado peča ka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se se veda Hst ustavi, ker s pošilja-, njem lista v stari kraj so, ka kor smo že omenili, veliki stro ški. 1
Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do ke-daj je njihova naročnina plačana. Prva številka znači mesec, druga leto. Po tem lahko vsak naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takih slučajih naročniki točno pošljejo sami svojo naročnino m upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno v času, ko mu pote-če naročnina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista m rade volje se ga bo počakalo za naročnino do časa, ko bo v stanu isto poravnati.
Upamo, da bbdo dobri in blagi naročniki našega lista to vpošteval i in v tem ožim sodelovali. Za vsako naklonjenost v tem oziru se vsem že v naprej zahvaljujemo.
Uprava "A»«r. Slovenca".
3)
z en o
4)
Zdrava Marija; moiitvenik za in dekleta, v treh vezavah.
zlate platnice, ziata obreza.. .....
mehko usnje, zlata obreza ......
koščene platn., zl, obr. .............
Key of Heaven, mala priročna oblika,
usnje, zlata obreza ...............
s križem v platnicah, boljša vezava v usnje, zl. obr..............
bele platn., zl. obr. z zaponko, križ v platn.........................
) Child's Prayerbook, molitv. za otroke. usnje, zl. obreza ..........
1.25 1.25 1.00
1.50 1.50 1.00
1.00 1.50 1.50
.75

B)
C)
ROŽNI VENCI,
cena ...........
KNJIGE 1)
raznih barvah. .......50c, $1.00, $1.50 in več.
2)
3)
4)
5)
Zgodbe sv. pis^a stare in nove zaveze, 2 zvezka skupno, elegantna vezava .................................$15.00
Življenje svetnikov, !. in 2. del, trdo vezano ............
Kristusovo življenje in sravt, 1 del, trdo vez............
lil
Poučna knjiga
Slovenska kuharica.
za na5c gospodinje ..........................
Knjiga, v kateri so zemljevidi celega sveta in vsake države posebej,
zraven pa tudi mnogro poučnih podatkov, kakor glede poštnih določb, razdalj, prebivalstva itd.................
D) OKTOFONIČNA ROČNA VIKTROLA
5.00
1.50
5.00
2.50
Pač ne boste nikomur bolje ustregli, kakor, če mu pošljete dober instrument, pri katerem se bo lahko kratkočasil in zabaval tor pri tem mislil na Vas, ki ste mu ga podarili. Naša nova ortofonična ročna ' viktrola bo zadovoljila tudi najbolj izbirčne ljudi. Cena ji je ........................$25.00
Naročilu priložite po;rebni znesek in naravnost na
ga pošljite
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STRfeET,	CHICAGO, ILL.
e
AMERIKANSKI v SLOVENEC
Sreda, 12. decembra 1928.
Morski razbojnik
Spisal kapitan Frederick Mkrryat. Iz angleščine prevel J. M.

Od tedaj je razbojniška ladja zajela dve ladji, namenjeni z Zapadno Indijo, in videli so jo pluti proti Gvijskemu obrežju. No, dam vam še trideset mož ter vas pošljem za njo."
"Hvala vam", je odgovoril Edvard in obraz mu je žarel od veselja in radosti.
"Kako kmalu boste pripravljeni?" je vprašal admiral.	} ^
"Jutri zjutraj."
"Jako dobro. Povejte Hadleyu. naj mi prinese povelje za moštvo in navodila, kje in kam morate pluti, da jih podpišem. Toda pomnite, Mr. Templemore, da imate izvrstnega sovražnika, pred seboj. Bodite oprezni — da morete biti hrabri, mi je znano."
Edvard Templemore je obljubil vse, kakor stori večina ljudi v podobnih primerih, in preden je napočil naslednji večer, so že jadra gnala "Enterprise" hitro po odprtem morju.	i
TRINAJSTO POGLAVJE.
Na suhem.
Posestvo, na katero je odšel don Cumanos z družino in Franciscom, se je razprostiralo več milj od izliva Magdalenske reke navzgor. Obsezalo je večinoma velikanske pašnike, na katerih so se pasle velike črede govedi. Hiša je stala kakih sto jardov od bregov krasne reke in majhen, toda globok zaliv se je razširjal do postranskih poslopij. Don Cumanos jo imel še druga bogata posestva, zakaj bil je lastnik zlatega rudnika blizu mesta Jam-brana, ki je ležalo kakih osem milj ob reki navzgor. Ta rudnik je imel jako veliko rude, ki so jo po čolnih prepeljavali po reki navzdol ter jo topili v zunanjih poslopjih blizu ravno omenjenega zaliva.
Omeniti moramo tudi, da je bilo v službi plemenitega Spanca skoro sto ljudi, ki so delali ali pri topilnici ali na posestvih.
Francisco je živel tukaj nekoliko časa srečno in zadovoljno. Postal je zaupni nadzornik vsega gospodarstva dona Cumanosa. Izkazal se je vrednega zaupanja v vseh varčnih stvareh in sploh so ga imeli za družinskega člann.
Nekega jutra, ko je odšel Francisco k topilnici. da nadzira razkladanje rude iz čolnov. ki so dospeli iz Jambrana in ki so bili še zaprti, mu je eden izmed višjih povedal, da se je dan poprej ob izlivu reke zasidrala neka ladja in zopet odplula zgodaj zjutraj.
"Morebiti je prišla iz Kartagene", je odgovoril Francisco.
"Valga mi Dios, ako bi to verjel," je rekel Diego: "o vsej stvari ne bi premišljal prav nič, toda Giacomo in Pedro, ki sta šla kakor po navadi tudi snoči lovit, ribe, se nista še vrnila, (lasi bi morala biti že pred polnočjo doma."
"Ali res? To je jako čudno. Ali sta kdaj poprej izostala tako dolgo ?"
"Nikdar in hodila sta že sedmo leto lovit ribe."
Francisco je oddal ključe možu, ki je odprl zapahe na čolnih in ga mu dal nazaj.
"Tamle je!" je zavpil mož, ko so se prikazala najprej gorenja jadra in je bilo črez nekoliko časa videti vso ladjo kake štiri milje daleč od obrežja. Francisco je pogledal proti njej in se nato hitro napotil proti hiši, ne da bi bil kaj izpregovoril.
"No, Francisco, je dejal don Cumanos, k: je ravno mešal čašo čokolade, "kaj je novega danes?"
"Lad ji 'Nostra Senora del Carmen' in 'A-
guilla' sta dospeli in dal sem ji ravnokar odpreti. Tam zunaj na odprtem morju pa je ladja, ki si jo moram ogledati nekoliko natančneje, in prišel sem po daljnogled."
"Katero si morate ogledati malo natančneje? Zakaj, Francisco?"
"Ker se Giacomo in Pedro, ki sta šla snoči lovit ribe, še dosedaj nista vrnila in se prav nič ne ve, kje bi utegnila biti."
"To je čudno. K kakšni zvezi pa je to z ladjo?"
"Vse to vam povem, kakor hitro si jo malo bolje ogledam", je odgovoril Francisco, ko je prijel za daljnogled. Nato ga je nastavil ob okno in gledal nekoliko časa molče proti ladji-
"Da, na živega Boga, to je 'Avenger' in nobena druga ladja!" je vzkliknil, ko je odmaknil oko od daljnogleda.
"Kaj ?" je vzkliknil don Cumanos.
"Razbojniška ladje je — 'Avenger' — življenje stavim! Don Cumanos, pripraviti S3 moramo. Večkrat so se pogovarjali, da poidejo semkaj, kjer se nadejajo bogatega plena, in nekaj jih je na ladji, ki dobro poznajo te kraje. Resnica, da sta izginila dva izmed naših mož, me potrjuje v misli, da so poslali snoči svoje čolne, da si vse ogledajo, in da so pri tem ujeli onadva. Mučenje izvabi iz njiju ono, kar hočejo vedeti morski razbojniki, in tudi nikakor ne dvomim, da nas napadejo, kakor hitro zvedo, koliko zlata je sedaj tukaj."
"Morebiti govorite prav," je dejal don Cumanos zamišljen; "to se pravi, če je to res ona ladja."
"Gotovo, don Cumanos! Na njej poznam vsako desko in vsako bruno; na njej ni ene vrvi, da je ne bi spoznal. Na razdalji štirih milj s pomočjo tega daljnovida razločujem vsako najmanjšo stvarco na njenih vrveh. Lahko prisežem, da je razbojniška ladja", je ponovil Francisco in zopet gledal skozi daljnogled.
"In ako nas napadejo, Francisco?"
"Braniti se bomo morali in upam, da odb»-jemo njih napad. Prišli bodo v svojih čolnih in ponoči. Ako bi prišla sama ladja podnevi bliže in se zasidrala nam ravno nasproti, bi seveda imeli le malo upanja. Toda njim se niti ne sanja, da sem jaz tukaj in da smo jih spoznali. Zaraditega, mislim, nas napadejo ponoči."
"In kaj svetujete sedaj, Francisco?"
"Da pošljemo pred vsem vse ženske na posestva dona Teodora — samo pet milj je do tja — in da skličemo može, kakor hitro le moremo. Močni smo dovolj, da odbijemo napad, ako utrdimo hišo. Oni ne morejo poslati na suho več kakor devetdeest ali sto mož, zak^i nekaj jih mora ostati na ladji, in zoper nje lahko postavimo prav toliko mož. Dobro bi tudi bilo, obljubiti našim nagrado, ako store svojo dolžnost."
"To je vse prav dobro; kaj pa z zlatom, ki ga imamo tukaj ?"
"Najbolje, ako ga pustimo tukaj, kolikor ga je. Preveč časa bi nam vzelo, če bi ga hoteli spraviti v varnost, in to bi vrhutega tudi zmanjšalo našo moč, ker bi morali pustiti nekaj mož pri njem, da ga stražijo. Zunanja poslopja moramo zapustiti in vzeti iz njih vse, kar je količkaj vrednega. Bržkone jih zažgo. Na vsak način pa imamo pred seboj mnogo časa, da se pripravimo, ako začnemo takoj."	i
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOPRO
delo, postrežbo m nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drv.gkm!
M
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo ta slovenščine na angleške in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
AMERIKANSKl SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
n v*v	i vv
oozicne plosce.
59086—Na sveto noč, 1. in 2. del........................................$1.25
To je najnovejša božična plošča, ki je ravnokar prispela v razprodajo. Izdelali so jo znani pevci A d rije.	f
68924—Romanje k Materi božji, 1. in 2. del.......................$1.25
Po svoji nabožni vsebini je ta plošča zelo primerna za božični čas.
Dodatne opazke.
(Dalje.)
21216—Ave Maria,
The Rosary, orgle solo
.75c
78913—Ave Maria,
O salutaris, — Tantum ergo, tenor z orglami........75c
80158—Tiha noč,
O preblažena, vijolina z orkestrom ........................75c
80269—Christmas Night.
Christmas Bells, orkester ..........................................75c
S1757—Merry Christmas,
Lonely Flowers, orkester
75c
DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO
PRIPOROČAMO.
58923	Ženitovailje, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom........................$1.25
68924	Romanje, 1. in 2. del. Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25
78406	Vojaški nabor, polka — Poročni valček, harmonika.........................75
79483	Nagajivka, mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester.....................75
79484	Vesela Gorenjka, polka ~ Korajža velja, polka, orkester.................75
30183	Oj, ta zakonski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75
SOI84	Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem.........75
30331	Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, orkester.....75
80332	Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem.............75
30333	V krčmi, 1. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem........................... .75
30334	France, polka — Gozdni zvok, trumplan, orkester............................75
:.0481	Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester.............................75
10482	Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom.............................75
50526	Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom.............................................75
30527	Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.... .75
81250	Mlatiči — Še ena. poje kvartet Adrije ................................................75
JI413	Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij. pri. s petjem Adrije .75
81414	Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare .75
>1454	Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo..	— ..................75
31455	Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio. citre..............75
11204	Carlotta. šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko.................75
31520	Kranjski spomini, lendler. — Emilka, polka....................................75c
81520	Na pustni torek Vojaški nabor, vesela slika s harmoniko .. 75c
Pri naroČilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej in si prihranite te stroške.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
"Moj skromni napor je, da pomagam . . . popularizirati znanstvene resnice med našimi delavci." Prav hvalevredno delo, če gre za znanstveno neo-vrgljive evidentno dokazane resnice. Resnica vedno koristi. Tudi resnici se lahko stavljajo ovire in se stavijo, predvsem je to'naravno, ako gre za kako novo odkrito resnico, ki je navidezno nasprotna dosedanjim nazorom. Neki odpor je v bistvu resnice, in pregovor veli: Resnica oči kolje. Zgodovina javlja nešteto takih odporov. Tudi pri evident ni resnici je treba strpljivosti.
Drugače je, kadar resnica, dasi resnica še ni evidentno dokazana. Tam je treba še več potrpljenja.
Popolnoma pa se zadeva iz-premeni, ko ne gre za faktično resnico, temveč samole za kako domnevanje, ki nikoli ne bo resnica, ko gre za zmoto, ali se vsaj obseg gotove resnice neopravičeno razširja.
Dobre volje jaz g. Moleku in nikomur ne odrekam, dokler nimam popolnega dokaza, da gre naravnost za zapeljevanje, goljufijo, laž. Vprašanje je, ali je to, kar g. Molek "popularizira med našimi delavci", res tudi znanstvena resnica. — Ako ni resnica, potem bo tako J "populariziranje" delavstvu le škodovalo, ker vsaka resnica je škodljiva. Xa to cika moja o-pazka, da naj bo previden, in naj ne "ponavlja, kar drugi pišejo in govore". Ko g. Molek
naj trdi vsaj nekaj bolj pametnega, ker tako — neumno pod-tikavanje prekaša vsako — tri-karstvo. In tako bedasto pod-tikavanje imenuje g. Molek 'za Trunka kritično vprašanje". Molek naredi kritično, pa je vprašanje kritično.. Trikarske trditve.
Slavno vprašanje o seganju v živalski svet bo še — neštetokrat prišlo na vrsto, ker g. Molek bo še pisal o evoluciji in odgovora, ki bi ga tako rad imel, ne bo nikdar dobil, ko bi bil tak od njega zaželjeni odgovor neresnica. On ne ume. kar otroci umejo, ne morem pomagati.
Da bo odklonil sv. Pavla, sem že naprej povedal. Vgriz-niti ga je pa le moralo, ker pride s "tulečimi volkovi", in z "duhovnikom, ki hoče ostati duhovnik", pa se sklicuje na sv. Pavla, to je — volkovsko. in sv. Pavel je revček proti g. Moleku— velikanu, kakor sem naprej povedal, in ker tak revček niti ziniti ne sme o kakem znanstvenem vprašanju, sika veliki učenjak gadovsko strupeno o "banalnostih in poeziji biblije". Saj sem omenil še drugo stran pri "znanstvenih vprašanjih" — voljo, in banalnosti jo kažejo v vsi luči. Ca-pit o ?
". . . da je moje besedičenje in govoričenje o duši nekaj za kratek čas, čemur sem sr moral sam muzati." Muzal se je seve moji emfazi in mojemu zaključku. Ako g. Moleka \ e-•^eli kako muzanje, bi se i»il
jin njegovi vin govorijo n. pr. o |]uhko že prej. in bi ne bilo tre-'"večnem procesu", o "začetka ba čakati na moj zaključek.
JO S. SNIDER
▼ zvezi z
Hartford Undertaking Co,
1455-57 Glenarm St., Denver, Colo.
Keystone 2779	South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu.
Primeren Ibožični dar
za vaše sorodnike, prijatelje in znance je, če jim naročite za eno leto ali pa pol leta list
Amerikanski Slovenec
ki stane za Združene države za celo leto $5.00 in za pol leta $2.50. — Za mesto Chicago, Kanado in Evropo pa $6.00 na leto in za pol leta $3.00.
List "AMERIKANSKI SLOVENEC" ima pripravljene za bodoče leto zanimive originalne romane in povesti, ki jih bo prinašal svojim či-tateljem. Prinaša največ novic iz slovenskih naselbin, iz vseh delov sveta in stare domovine. Prinaša zanimive poučne razprave in članke.
Naročite svojim sorodnikom in prijateljem list "AMERIKANSKI SLOVENEC".
Spomnite se svojih domačih v starem kraju in naročite jim list "AMERIKANSKI SLOVE-NEC", zakar Vam bodo nadvse hvaležni.
Naj bo vaš letošnji božični dar list ''AMERIKANSKI SLOVENEC", katerega naročite svojim sorodnikom ali prijateljem v Ameriki, ali pa v starem kraju!
kratkomalo ni" itd.....se e-
\volucija v takem obsegu ne 'more smatrati za popolno znanstveno resnico, in se delavcem ne pomaga, temveč narobe. škoduje se jim.
Mnogo je takih, ki se sklicujejo na svoje možgane, ampak resnice v možganih ni. Tem bolj si s svojim sklicevanjem na možgane Škodujejo.
Nekaj o trikarstvu in žon-glerstvu. "Nikdar še nisem trdil, da bi se konj razvil iz osla, on mi pa čisto mirno podtakne to absurdnost menda v pričakovanju, da bo imenitno vleklo pri njegovih čitateljih."
G. Molek sam imenuje to "absurdnost". Ali res misli, da bi se jaz hotel sam blamirati s takim trdenjem in bi imel svoje čitatelje za take duševne reve, da bi taka absurdnost pri njih vlekli? G. Molek je zagrabil prevelik kos, in se je na njem zadavil. Kje je trik in žonglerstvo? Vidi zapisano "iz konja se ne razvije osel", i haj-di . . . Trunk pravi, da jaz (Molek) kaj takega trdim.
ker govoriti o duši in jo tajiti, ali dušo pripisavati tudi psu, je več ko za kako muzanje.
Namignil sem na moralično stran, ki igra pri "populariziranju" znanstva zelo važno vlogo. G. Molek meni, tla "se to slabo prilega znanstvenim" razpravam. Sam pa "razpravlja": "Ko je Trunk zaključeval svojo krvavico." Zelo — znanstveno!
Tehnični izraz za človeka je zdaj pri g. Moleku "človeška žival". Glej Prosveta št. 209: "Turki so iže od nekdaj zanimive človeške živali." Omenil sem. da bi Molekov brezdušni človek ne bil več "homo sapiens — razumno bitje", kakor ga označuje tudi naravoslovje. Molek je pesnik in ni čuda, da govori pri tem "o prekrasni domišljiji". Pride tudi na pri-slovico o napuhu. Podam mu lahko še boljšo. "Kdor se povišuje. bo ponižan." Sraka se zaman povišuje s pavovim perjem in se le smeši. Ako človek nima duše. mu vsa domišljija
Naj misli g. Molek o leadvill- » bo p0maKa!a do označbe
skem fajmoštru, kar mu drago, naj podvomi . nad njegovo poštenostjo, naj pravi, da se ne drži tega, kar dobro pozna . . . ničevo, ampak samo za tako zanikanega naj me ne smatra, da bi se jaz sam s tako absurdnostjo — blamiral.
Pristno žonglerstvo od Mole-kove strani je tudi glede pasje in otroške duše.
"Vleklo," he, he . . . Mora g. Molek na kaj takega misliti,
če piše o "vleklo".
* * *
"Trunk, koliko star — kako veliko dete je bil — takrat, ko je znal vse podrobnosti o funkciji sperme." To ni niti za papir, še manj za količkaj resnega človeka.
$ # t?
"Trunk je hudo v zmoti, če misli, da ni razvoj posameznika v nobeni zvezi s splošnim razvojem." Ali se je zopet morda g. Moleku — sanjalo? Ce misli o meni že kaj trditi,
"homo sapiens', ako io pa ima, je s tem brez vsake prevzetne domišljije njegovo stališče tudi v vsem vsemiru zasigurano. Ce je pri tem res "razumen", bo ostal prav skromen in ponižen, kar ga tembolj povišuje. Kdor hoče človeka res znanstveno presojati, ga ne sme soditi po morebitnih moraličnih defektih, kakršnim je ravno človek zelo podvržen. Ves o-gromni materielni svet ne pomeni dosti v primeri z duhom. Kdor je do ušes v samem ma-terializmu, ne vidi drugega ko materijo, kakor žival ne pozna drugega ko jedačo in pijačo.
(Dalje prih.)
-o-
GRČIJA ŠTEJE
po zadnjem štetju 6,204,684 prebivalcev; od tega je 3,128,-449 žensk.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!