Leto ¥X*- ŠL 3 LfrtOaaa, torek S* 1 y 111 rja W7 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, većji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod < velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIfiTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Atev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. Strossmaverjeva 3b - NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 65: podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon št 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani št. 10 "31 Vedno večja napetost zaradi pomorskih incidentov: Španija — kamen preizkušnje ga Evropo Po mnenju londonskih krogov je položaj izredno resen — Angleška vlada je izdala dalekosežne ukrepe, da zaščiti svobodo morske plovbe v španskih vodah — Odločno svarilo generalu Francu — Začudenje nad postopanjem Italije London, 5. januarja, r. Dogodki v rvezi s Španijo tako okupirali pozornost angleške politične javnosti, da so potisnili v ozadje celo italijansko-an gieski sporazum o Sredozem morju. Zadovoljstvo zaradi sklenitve tega sporazuma je zelo skaljeno zaradi \-esti. da je na sam dan podpisa tega sporazuma Italija postala v Španijo A 000 prostovoljcev, ki so se izkrcli v Cadixu, glavni luki generala Franca. Četudi je \ nra-šanje prostovoljcev, ki jih posamezne ar zave pošiljajo v Španijo docela neodvisno od italijansko-angleškega sporazuma, so v londonskih krogih vendarle z vso gotovostjo računal; s tem, da bo odslej Italija ; španskih zadevah malo bolj rezervirana in previdna ter da ne bo očitno nastopala proti stremljenjem Anglije in I ranci je. ki želita doseči resnično nevtralizacijo španskih dogodkov. V Londonu so slej ko prej orepričani, da predstavlja Španija sedaj kamen preizkušnje za mir v Evropi, zlasti pa na Sredozemskem morju. V Londonu prevladuje prepričanje, ia so najnovejši incidenti z napadi na zuje ladje položaj izredno poostrili. Listi pišejo, da se v španskih vodah dejansko že izvaja vojna z represali-jami. vojna, čije posledice se za enkrat Se ne dajo predvideti. \rečina londonskih tistov izredno ostro napada Nemčijo, ki :o do! že. da je glavni krivec te poosirene napetosti ter ds hoče izzvati novo evropsko vojno. Položaj presojajo v London** ?a zt7o resen Angleška vlada je izdala ukrepe, ki kažejo, da resno računa z možnostjo, oboroženega konflikta V španske vode, v neposredno bližino španske obale je bilo poslanih 17 angleških vojnih ladij. To predstavlja največjo koncen- tracijo angleških vojnih ladij od začetka španske državljanske vojne do danes. Istočasno je angleška vlada poslala generalu Francu nov in nenavadno oster protest zaradi kršitve svobode morske plo\be. Angleški tor ped ni ru-šilec je po nalogu vlade včeraj popoldne odplul v luko Cadix in tam sporo čil pomorskim oblastem generala Franca, da bodo odslej angleške vojne iad je na \\sako ustavljanje angleških trgovskih ladij odgovorile z represali jami Zunanji minister Eden se je danes predčasno \'rnil v London, da skupno z ostalimi člani vlade prouči položaj v Španiji in da vlada izda nadaljn ie ukrepe Angleška adtniraliieta je že sestavila vse potrebne ukrepe, ki bodo izvršeni, ako bi se pokazala potreba Listi poročajo, da je Anglija trdno odločena zaščititi s\obodo morske plovbe ter da bodo vojne ladje dobile nalog, naj vrše v španskih vodah strogo kontrolo in vsaki napadeni ladji priskočijo na pomoč. Angleški vojni minister v Parizu Pariz, 5. januarja, z. Sinoči je prispel semkaj anffle&ki vojni minister Duf Coo. per. Čeravno 7.at*-jiijejo, da je njegovo bivanje v Parizu docela zasebnega značaja, se je izvedelo, da bo imel sestanek s francoskim ministrom za narodno obrambo Da ladierom, s katerim bosta proučila vsa mednarodna vprašanja, kolikor se tičejo morebitne skupne akcije Francije in Anglije. V diplomatskih progih spra\ljajo t<> v zvezo z dogodki v Španiji. Vojna napoved Nemčiji ? Danes popoldne bodo Španci začeli obstreljevati nemške vojne ladje v španskih vodah M a d r i d. 5. januarja, r. Madridska vlada je včeraj obvestila vse tr- govske in vojne ladje, ki se mude v španskih vodah, da bodo danes med 15.30 in 16.30 oddali dalekometni topovi na severozapadni španski oboli prve salve proti nemški križarki »Konigsberg«, v znak pričetka sovražnosti z nemškimi vojnimi ladjami, če bodo še nadalje skušale ovirati svobodni promet v španskih vodah in zausta\'ljati španske trgovske ladje. Nemška krizarka »Konigsbergu križari vzdolž severozapadne španske obale in tu zaustavlja španske ladje. Baskiška in madridska vlada sta odločeni upreti se tema početju in pričeti vojno z Nemčijo. V tem smislu tolmačijo tudi to grožnjo kot odkrito vojno napoved Nemčiji. f9 Španija ni kolonija!" Oster govor španskega zunanjega Španija se bo branila proti vsakomur a — \ alencjja, 5. jan. br. Zunanji miruster Dei \a\o je po včerajšnji seji vijde. na kateri »o ru/.piavijajj o pu.ožaju v zvezi z i»apaa vlada zaplenila orožje in munici- J jo, ki so jo skušali po tihotapski poti spraviti v roke generala Franca, je s tem vršiia samo svojo najosnovnejšo pravico in dolinu s \ Država in mvrod. ki sta so pet polnih mesecev & tolikim uspehom borila za svojo svobodo in proti ups mikom- nahujskanim od sovražnikov španskega naroda, ne boata nikdar dopustila, da bi 8 Španijo postopali kakor s kako afriško kolonijo. Vlada Je zaradi tega izdala najstrožji nalog, da te z vsemi razpoložljivimi sredstvi nastopi proti vsakomur, ki bi v bodoče zagrešil napad na špansko suverenost na morju. Valencijska vlada je glede na Wero nemške križarke >Kon gsberge. zlasti glede na z.ihtevo o izročitvi ostanka tovora ladje -Palos< m španskega državljana, ki se je vo7,t1 s to ladjo, izdala komunike, po katerem je odločena da ne bo več trpela nasilja tujih vojnin ladij. Poročilo pravi na koncu da se izraža nemški admiral v svoji zafrtevi kakor da bi občeval s kakšno prek-morsko kolonijo. Krvave borbe za Madrid Bitka pred Madridom še vedno neodločena ras ter Plan.io. Nacionalističn m četam se je poe«rei\iO. da »o =*? na več točkah pr.biižair repuMikanskim položajem. Kepublikand tistih položajev, ki j-ili ie poveljstvo republikancev že v uapret do o čilo. Od tam *e seda odločno in trdo brauiio pred nadaljui.ui prodiranjem nacionali*»;ov. Madrid. 5. januarja A A tlava»: Had ska [K>-ta;a madrdske vlade je objavila danee da e*> republikanske čete z naivnijim ua\dušenjem zo{>et zavzele tri uove vadi pred Madridom |n pognale eovražnjka v beg. Zapie niie so okoli 1-0 pušk- 4 strojne- u uinotjo orožia iu 15 kani onov uiuniciie. Berlin. 5 lanuarja AA Havat>; Veti a-d-j^ke po^ta e v Te uanu. ćeš da ie križarka ►Graf von Sprege pustila pariijk >Aragon*-nj točna. 1'arnik bi bil vrnjen šeie tedaj, če b; vrnil; |K>'nika e» oantika »Patosc Be>edtlo te vesti bi moralo bjtj naslednje: Kri.' u . Graf von Sj»r^e. iti mogla že dai e -pieui'ja-ii parn:ka „Aru^oiu in mil je zato /^povedala, da >e un*ra zasidrati v Ičakj aaeiotiaUatič" ni lukj- Krizarka je nu:o nadaljevala a svo-•im križarenjem sama Madrid, 5. jan. AA. ti^-os: Jvi-suia ob- čina je snoci ob 20.30 objavila, da je pri vverajšiijeju bombardiranju bilo ubitih v Madridu Ln Cumartiuu 35 prebivalcev, okoli 20o oseb pa je biio ranjenih. Zaplemba imetja upornikov Barcelona, 6. jan. AJL Havafl: Poljedelski rnini>ter bo kmalu objavil zakon o taksah, ki jih morajo plačevati kmeti. Neki •jHMg: zakon bo uredil zaplembo ozemlja tistin. ki so preSli na straji upornikov. Spor za špansko poslaništvo v Stcckholmu Stockholni. 6. jai .-VA. DNB: Dasi je ^ospa Palencia kot po^ianlik vlade v Vale^- i ji že oduala aJ< redit vaa piama. za-stopuiK vlade v Bur^a.-Tj Piscovicj ne mara iz poslopju .š.pan.«*kega poslaništva Po-Ucija Je postavila pied puj.anisivom močan kordon, Ja b" preprečila uerede. got^pa Paicucia pa se je na-seida v nekem hotelu. Čisden odgovor Italije: 4000 prostovoljcev v Španijo Razočaranje v londonskih krogih London. 5. januarja. AA. Havas: Vest, da se je v Cadixu izkrcalo 4000 italijan- j skih prostovoljcev je izzvala zelo neugo- j den vtis v Londonv.. Oiplomatski krogi | pravijo, da je ta vest popolnoma toćna vkljub demantijem iz Rima. Zanesljivi podatki o tem transportu so namreč prišli iz Gibraltarja. Angleški krogi pravijo, da je to zelo čuden odgovor na noto Prancije in Anglije, še bolj čudno pa je. da se je to zgodilo ravno v trenutku, ko je bil podpi- san sporazum med Italijo in Anglijo. V Londonu so zato zelo skeptični in samo pričakujejo kaj neki bo odgovoril Musso-linl. Kini, 5. jan. AA. DNB: Dobro poučeni kiogi izjavljajo da italijanska vlada še ni sestavila svojega odgovora Franciji in Angbji glede dobrovoljcev v Španiji. Govori se. da Italija o Španiji ne misli spremeniti svojega dosedanjega stališča. Policijski atašeji Male antante Novost v diplomatski službi držav Male antante Bukarešta, 5. jam., r. List *Capttala« poroča, da bodo v prestolnicah držav Male aatante v kratkem postavljeni posebni policijski atašeji, ki bodo sodelovali z vrhovno policijsko oblastjo dotične države. V svrho izboljšajija medsebojne policijske službe bodo pri glavnih policijskih upravah iistacovljeni tako zvani tehnični svetniki. V prestolnicah držav Male aataate bodo ti tehnični svetnika sodelovali z doučaimi vladam- S strani Rmnunlje bosta poslana v Beograd in Prago dva odlična ln izkušena policijska uradnika, prav tako pa bosta tudi Jugoslavija in Češkoslovaška imenovali srvoje pohcijske delegate. Polici jldci delegati bodo imeli naslov poslan-5*kega svetnika in bodo dodeljeni poslaništvom ulično, kakor so dodeljeni vojni in novinski atašejL NjMiovo poslovanje bo urejeno na sličen način. Njihova glavna I naloga bo izvajanje medsebojne pravne i pomoči v vseh poJicijsOolh zadevati. Velika stavka v Ameriki Mezdni spor v avtomobilski industriji New York, 5. januarja, d. V tvornica h avtomobilske družbe General Motors je izbruhnila delna stavka, za katero obstoja nevarnost, da se ne bo razširila samo v vseb napravah te tvrdke, temveč na celotno ameriško avtomobilsko industrijo, v kateri je zaposlenih približno milijon ljudi. Stavka v tvomicah General Motors okoli 40.000 delavcev, ki so zasedli več tvoniiških poslopij. Stavkajoči zahtevajo enake plače v vsej ameriški industriji, ki naj bi se zagotovile s podpisom kolektivne pogodbe, kakor tudi uvedbo 30-urnega dela na tedeu Generalni direktor tvornice je izjavil, da bo odredil zatvuritev vseh tvornic. v katerih je zapo- slenih 210.000 delavcev, če stavkujoči do jutri L.c bodo izpraznili zasedeni! poedopij. Detroit, 5. januarja. AA. Štefani: Guverner Michagana se je pomidil za posrednika v sporu med General Motors in delavci, ki stavkajo. Navija*kj 5. jan, AA. Reuter: Pred vhodi tovarne >General Motors« v develan-du je prišlo do spopadov med policijo in stavkujočimi. L»ažje so bili ranjeni en redar in dva stavkujoča. Začela so se že pogajanja, da bi se stavka končala. Stavka 40.000 dtaiavcev. in šdralPŠ>ko važne ročke, ki «o v bližini teh vai. Madrid. 5. ianiif-ra AA. Havas: Uradno p^ror-'o nravi med dnicrim; Yčera; so republikanske rete zavzele na Guadalaiari Mi- ! Na madridski fronti je bila vcera* vee dan tiijlio Villa Nupva in Benare*! de Caoteion huda bUka na odseku Portigfco ia Las Co- Pratikotnunistična akcija v Rusiji Riga, 5. jan. AA. Štefani: List -Nostra Via« objavlja članek iz sovjetske Rusije, v katerem se piše. da je po vsej Rusiji razširjena močna protikomunistična .propaganda. Vlada je že izdala najostrejše odredbe, da bi to g-;banje zadušila. V zvezi s tem je prepovedala vse delavske in kmečke shode in ojačila oddelke GPU. List tudi piše, da se množe dezertacije iz rdeče vojake in da se vojaki pridružujejo proti-komimis ti črti akciji. Politična tišina v Franciji Pariz. 5. januarja. AA. Kakor v&e ka?.p. bo sedaj v Franciji rM9*opr:!a kratka po! -Mnna t;^i»na. M lexieo, 5. jan. AA. Havas: Po zaupnih vesteh bo Leo Trookij prišel v Tampioo okori 15. t. m. Angleški notranji minister v Pariza Pariz, 5. januarja. AA. Angleški notranji minister sir John Simon je prispel v petek v Pariz, kjer bo ostal do 6. januarja. Našim naročnikom in prijateljem pravoslavne vere želimo: Cesth Božič! Kakšno ne srne biti katoličanstvo Dr. Vladimir (icuk. ki ure ju 'V tu Ji m* ni protiiidovtki tednik »Mlado Hrvmttko* je priobčil v bu/'ćn: šte\t!ki kU-rtk:t'nc rc \'He ».\VjV//a* runimiv čfunck ki mu jc dal značilen nas!o\- »Otročji k,ttt>!ici/em« in fin opremil 7 nič mani rtUtčilnHni poofli slovi »Kakšno ne sme biti na$r katoličanstvo? — Oni. ki ntts komn*i>mitiruit*. — Deranja, a ne smno besede9« Pisec izvaju dobesedno »Pn>$fi so Časi. ko se je \* neumnosti ^-niatrulu \'!\ako kritizira nje g(npodov katolikov Za napad na vtr< in cerkev To danes ne u/ma več l afcliUmi pojmovanju se danes ima/e Paak le ko!'-' kaj resen človek? Danes *e kritizira V*t .Ve pomrnja kritizirr*- cerkev ako «c upravičeno kritizira cerkven člo\'ik. z!a**' pa ne katolik-posvetn ji:k ki ima katolic zem sumi> na ieziku. v delih tvojih pa je naibrezobz>rneiš; kapif-.h^" Dobro ie m davno tega proiihtsi! mngjteiki skof Pelin pol ne cerkve in Jo/^e prOCVsiff ?a »otr>>C katolicizem«, ki mu ie trebo napr,i\-iti kt nec Dolžnost katolikov te iarav, de ''■ >; v hiše božje in m tem na runa i wumift»i iosvo'o vero v Boge pravičnosti m liubt pote$ tepta pa je dolžnost l'§ekff_f k;it< se. da i tvojim pretkUčnim delom \ dnevnem živtieniu izvmje Krietcv n.mk previčnoti in liuhe/ni To zadnje pogrešamo pri tako zvanih višjih katoliških krogih' I i to da • ton novodobnemu katoličanstvu ki h teto postal — kakor je pravilno po\d tf al ' 1'ški škof Pella — »iniantilen" Otročji, fo rej nezrel, ker mu manjka veebine.m sodba ie o membneiša tem bolj, ker prihaja izpod pe resa moža ki je sam -- katolik klerikalne miselnosti Xaizanimive fi$ in najznačilnejši pa je to, kar V Jr. Cicul mapteel o — š/Ktnti: Bojimo s-.- de bo gospode okrog »Slo\"enca« zadela kap, ko prečitaio ta odsta\\k Oeašco vega članka Čujmo: »Evo Španske! \'era in narodnost nista gotovo v nobeni drugi evropski drza\n prišli do take istovetnost kakor v tej katoliški zemlji Misticizem m fanatizem, ki sta ustvarila španski duh- ki je tekom stoletij pozabil, da bistvo katoličan stva niso polne cerk\^ in dolge sijajne pro cesije, mar\'eč izvajanje Kristovih nauko\' pravičnosti in ljubezni v prvi vrsti onih bogatih napram siromašnim Kutohcizem for me je dal špari'ji sumo nagon za ccremr> nije. e katolicizem brez vsebine del odgovornosti, četudi morda manjši, za v obliki svoj razgovor z dr Mačkom, ki je med drugim po\'darjai da on misli, da še obstoja možnost, da se Hrvati pridobe te dria\*o. Dalje dopisnik omenja znani govor predsednika Sarodne skupščine ČiriCa ob priliki otvoritve nove \arodne skupščine v katerem je pozval Hrvate, naj pridejo v Beograd in se udelež.ujejo parlamentarnega dela. Razpravljajoč o izidu občinskih voli lev, ugotavlja korespondent, da ima sedaj dr. Stojadinovič večino ne samo v skupkčini man«ec tudi v senatu. S tem, pravi, je otvor jene pot za rešitev hr\'atskega vpraša nja ter naglasa, da dr Maček m ck\fremist. a dr Stojadinovič da ni nazadn>»k. Oba \*esta. kaj hočeta, oba želita rešitev hn'at-skega vprašam fa Končno še dopisnik navaja splošno govorico, da bodo vnetno meseca maja ali junija t. I nove skupščinske volitve. Združitev dveh nacionalnih listov Iz Splita poročajo, da se bo iibeniška »Tribuna« združila s »Tribuno«, ki izhaja v Dubrovniku, v eno skupno glasilo vseh ju-goslovensko mislečih krogov v Dalmaciji, Novi' list bo izhajal pod starim imenom najbrž še nadalje v Šibeniku, ni pa izključeno, da se eventualno preseli v Sptit. Želimo nevstrašnemu borcu za jugoslovensko idejo najlepšega uspeha! INOZEMSKE BORZE Čarih, 5. januarja. Beograd 10, Parjz 3032 London \ewyork 4*5.12*} Bro^l 73.525 Milan 29.925, Amsterdam _>S8 Ber m 175.05, Dunaj 78.75—81.25, Preea 1524. Varšava 8L2&. liani* Stran 2 »SLOVENSKI NA BO De tank, 5. JmmiJš H»7 5tev. 3 Oljska gora, kje si? Higienski pogled na regulacijski načrt Ljubljane ta načrt moderne bolnice Ljubljana, 5. januarja Vaš ugledni Ftet je prinesel za božič 1936 dve zanimivi in obenem za slovensko pre* stolnico važni razpravi, obe e črtežj in &jcer: prof. V urnika regulacijski načrt Ljubljane ter arhitekta Severja načrt modeme bolnice za Ljubljano. Lahko se rede, da ga ni Slovenca, ki bi se z veo dušo ne zanimal in bj ne zahteval čim prejšnje rešitve obeh teh dveh za slovenski narod velevažnih vprašanj. Tako naj tudi te vrstice služIjo pospešitvi njiju pravilne rešitve. Kadar gradi kak arhitekt kakršnokoli zgradbo, namenjeno prebivanju ljudi ali živali, je jasno vsakemu iaji«ku, da mora bj-ti ta zgradba taka, da ne bo škodovala našemu zdravju;, nasprotno, biti mora taka, da bomo v njej deležni ne samo lepote, domačnosti, udobnosti — za male izdatke — nego pred vsem tudi zdravja, da n. pr. naša deca ne oboli za raniti do, vsi skupaj pa ne pojrinenuo za reumatizmom in tuberkulozo. Vsakemu la-iiku je tedaj jasno, da ee mora arhiteikt v tem primeru temeljito posvetovat^ g higieno, ki je in mora biti tu pogoj vsemu njegovemu delu. Ne rečem, da bj naši slovenski arhilekti ne imeli dovoljno smisla za higieno« Marsikdo izmed njih je že ustvaril prav lepe higienske vrednote. Tako n. pr. prof. Vuraik higiensko prvovrstno plavališče na prostem v Radovljici, katero vedno stavljam v zgled krajevnim šolskim odborom, prof. Plečnik ie priobcM higiensko prvovrsten načrt zazida* nja svetoknžkega okraja (vsaka stavba ima eolnee), nadalje prekrasno šolsko prho v Zg. Šiški ?td., arhitekt Navinšek je ustvaril v novi gimnaziji šolsko vežo, ki bi bila vredna svetovnega odlikovanja. Vendar pa v splošnem moono pogrešamo globljih stikov slovenskega arhidekta s higieno. Seveda se temu ni čuditi, kajti higiena se na slovenskem vseučilišču — sploh ne predava, nje stolice še ni. Tako ne mo re biti deležen nje koristi za vse naše življenje nirj akademik sploh, niti arhiteikt, kateri slednU bi moral biti temeljito podkovan v stanovanjski in seliščn] higieni, nakar bi bile izključene bistvene hibe v njiih bodočih načrtih. Toda, kaj bj očital to pomanjkljivost ar-hitetkrom, ko smo pa sodobniki v L 1936 do živelj, da je predlagalo par ljubijansK li zdravnikov — horribile seriptu — staroslav-no sentpetrsko ropotarnico 2 vsemj smet i. reano_kot primerne za razširitev bolnice slovenske prestolnice. Oblasti so jim nasedale! Da se stvar ne pozabi, je nekaj podobnega ovekovečeno v t u vik i kniLii na Kuresčku. Profesorja Varnika regulacijski načrt predlaga med drugim preložitev proge južne železnice prot: severu, tako da jo potegne od Sneberja do St V|da nad Lj. S tem predlaga nekaj, proti čemur se sam bori, kajfi pred-,w tet bi ovirala razvoj one^a predela Ljubljane, ki je najzdravejli in lri pride poleg Golovca edinj v požtev za izgraditev stanovanjskega predela mesta Ljubljane. Kdor t^e za stvar zanima, naj prečita razprave pisca v »Zdravjuc iz 1. 1936: »Boj tuberkulozi I Čujmo i druge glasove«. V omenjeni razpravi sem dokazal, da je obala Save od Vikrč do Tomačevega zdravjlna. da obsto-s potreba da se zgradj bolnica za tuberkulozo ob vznožju Šmarne gore, okrevališče za. tuberkulozo, sirotišnice itd. pa ob projektiranj moderni cesti Tavčarjev Dvor—Brod. Projektant pa bi s preloženo progo zavrl razvoj Ljubljane ravno proti tem najzdravej-Žim seiHbenfcn predelom prekrasne okolice Ljubljana. 5. januarja Včeraj popoldne so opazili ljudje v fctrugi Ljubljanice, tik pod Siepa-njo vasjo človeško truplo. V utopljencu so spoznali 7o let starega Kregarjevega očeta iz stopanje vasi- ki so ga pogrevali domači že od novega leta. Eni so nemudoma obvestili domače, drugi pa policijo, nakar je prispela policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Luzar in dežurni uradnik g. Kette. Komisija je ugotovila da na trupku ni nobenih znakov nasilstva, vendar pa je po zaslišanju domačih in nekaterih drugih skoraj verjetno, da gre za zločin. Pri Kregar ju so našli v mali denarnici le 25 parski novčić, po žepih pa raztresenega še za 62 Din kovanega drobiža, d očim je imel v listnici S stotake. Preiskava je dognala, da je padel starček v Grubarjev prekop v bližini Novakove gostilne, kjer ie struga tik pod cesto. Sicer je tam trdna železna ograja, ki pa je precej nizka in je zato mogoče, da se človek prevesi in zdrkne po strmini navzdol. Na kraju nesreče so opazili ostro zarisano rižo. ki se je poznala do tik ob vodi rastočega grma. ob katerem je napravila krivuljo. Škarpa je tam crloboka kakih 11 m precej višje gori pa so našli odprt pokojnikov žepni nož. To m še nekatere druge okolščine dajo slutiti, da se staremu možu ni pripetila nesreča, temveč da ga je morda nekdo napadel in pahnil v vodo. Pokojni Kregar je odšel od doma v Stopanji vasi 18, na novega leta dan. Napotil se je v mesto, kjer je obiskal družino svojega zeta. znanega stavbnika g. Ivana Bric-ija. proti večeru se je pa vračal domov, kamor pa ni prispel. Domači, med njimi tudi družina sina Franceta, znanega gostilničarja v Stepnnji vasi. radi odsotnosti očeta niso bili v skrbeh kajti poznali so njegove navade in so mislili, da se je odpeljal na Dolenjsko, kjer ima ožje sorodnike. Spričo zagonetnih okolnosti in pa dejstva, da je 78 letni Kresrarjev oče rad nosil s seboj tudi večje vsote denarja, je policija skušala včeraj dosmnti- knm s^ je bil napotil po odhrdu od Rvojesra zeta. Kmnlu se je zvedelo dn se je pokojnik zveČ>r dolsro po-mudfl v K nlan ovi gostimi n^ Poljanski eesti v blizini ktovniee. V "5el proti gostilni Cnzak. kjer se slovenske prestolnice, škoda vsake črte na crtežu. V omenjenem regulacijskem načrtu prad-laga prof. Vurnik obenem ko* stavbiače za moderno bolnico: Oljsko gora. Sprva sem mislil, da gre za tiskovno hibo in da ae mora čitati; poduožje Šmarne gore, s cimer bi bil projektant sijajno rešil vprašanje. Ko so pa vsi časopisi drug za drugim debelo natjsko vaji Oljsko goro. sem bral na desno in levo: kje je neki v bližini Ljubljane znamenita in debelo tiskana Oljska gora, kajti doslej sem poznal le ono jz sv. pisma? Sosed na desno, ki pozna vso Slovenijo, mi je razkril, da je Oljska sora gori pri Polzeli, to pa je v Sa-vinjeikj doliuj, tedaj je jasno, da je le malo predaleč od Ljubljane. &ele načrt prof. Vur-nika mi je — po dolgem iskaniu — razkril, da je to ono nizko gričevje prj Soteski v bližini Sv. Jakoba ob Savi. Kraj je brez dvoma zdrav, ni pa zdravilen. Arhitekt Sever pa omenja v svojn razpravi kar več stavbi^č: predel pod Rožn'kom, katerega pa i sam zavrača radi megle, predel v bližini Dolnic prj St. \rtdu nad Lj. in podnožje Stražnega hriba prj Črnučah. Ne obstoji nikak dvom, da sta se oba projektanta držala nekih splošnih higienskih smernic pri predlogu o stavbišču za moderno bolnico. Ni to sicer njuna stvar, kajti stav-bišče bi praviloma morala v sporazumu z arhitekti določiti inače zelo aktivna >Akcya za razširitev ljubljanske bobidce*. ki se je po nuji zahtev izpremen^a danes v pravo: akcijo za zgradbo moderne fen klinične bol niče za Ljubljano. Arhitekt bj moral predvsem vedeti, kam bo postavil poslopje, ne pa da bi sam moral etavbišče šele iskati« v odboru akcije pa so higiensko naobraieni strokovnjaki. Zaradj tega bo te vrstice tem bolj potrebne in nujne. Stavbjšče za moderno in klinično bolnico v Ljubljani na i po možnosti ustreza najboljšim higienskkm zahtevam tako. da bo bodoča bolnica v čast slovenskemu narodu m v zgled drugim podeželskim bodočVm bolnicam. Na srečo imamo v neposredna bližini Izubijane obilico prvovrstjnJh in celo zdravilnih leg kot etavb^šca za bodočo bolnico. Sklice-vaje 6e na svojo, zgoraj navedeno razpravo v poljudnem listu >Zdravje<:, smatram kot prvovrstna stavb ;šČa: posestvo Ročen ob vznožju Šmarne gore (vodovod fz izbornih izvirov na gravitacijo mogoč, zdravilni klimat proti rahitidi. revmi, ishiju jtn tuberkulozi). Bolnica, zgrajena v Roonu, bi bila obenem sanatorij proti tuberkulozi. DanašnH sanatoriji prot; tuberkulozi so za povprečnega Slovenca nedosegljivi, ker so mnogo predragi, v bolnici pod Šmarno goro pa bi se za majhen novec lahko pozdravil vsak, tad; naj-ubožnejšj član našega naroda. Prvovrstne vrednosti so vsa etavbdsča ob bodoči cest; Tavčarjev Dvor—Brod, takisto ono pod Stražo ob črnuškem bregu Save. Le da je slednje 6ama skala in nima vode, kar bj podražilo gradnjo. Manj vredna so stavbasča-. Oljska gora in Dolnice. Higiensko opasna pa je razširitev sedanje bolnice, predeJ pod Rožnikom in vse drugo (radi barjanskega klimata). Ako omenim še, da bi se dal pod Šmarno goro postaviti pravi nebotičnik in da popolnoma odobravam načrt arh. Severja, ako bo zabranil vsako senco, ki bi padala na kako zgradbo v zaledju nebotičnika. mWim» da je stvar dovoljno razsvetljena. >Akcijac naj določi stavbjsce, na vsak način bo cela bolnica veljala deset do dvajsetkrat manj. neso ena nova angleška bojna tadja. Dr. Živko Lapajne. zdravstveni nadzornik v Ljubljani pa ni zgladil. Policija jo po pripovedovanju domačih ugotovila tudi. da sta se staremu možu nekje pridružila dva sumljiva tipa, ki sta ga najbrž spremljala proti S te panj i vasi. Kje sta se ločila od njega, še ni ugotovljeno. Truplo tragično preminulega Kregarjeve-ga očeta so domači po komisijskem ogledu prenesli na njegov dom, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pogreb bo jutri na praznik ob 15.30 na pokopališče v štepanji vasi Pokojni Janez Kregar je bil trden posestnik, ki je pa izročil posestvo pred leti najmlajšemu sinu Lojzetu. Pred dobrima dvema letoma mu je umrla žena. Bfl )e dobrega Brca, tih, miren in marljiv. Njegova družina v živa velik ugled in z njo sočustvujejo v« i, ki so pokojnega poznali Vsi ga ohranijo v najlepšem spominu. Ugledni Kregarjevi družini na.** iskreno sožalje! Iz Kranja _ Z nožem ga je obklal. Včeraj popoldne ob petih ©ta se na ceetj med Maidi^evim mlinom in savskim mostom srečala 501etan brezposelni preddelavec Hafner Jože, doma iz okolice Medvod in brezposelni delavec Cof Janez iz Sr. Bftoja. Iz neznanega razloga je navalU Hafner na Cofa s srednje velikim zakrivljenim nožem ter oni zadal na glavi veliko 10 cm dolgo rano. eno pa na zapestju leve roke. Cofa je obvezal zdravnik dr. Globočnik, nato pa ga je poslat z rezilnim avtomobilom na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico, ker eo njegove poškodbe nevarne. Hafner ae je izgovarjaj, da ga je Cof prvi napadel m da ga je ranil na desni roki. To rano je pa najbrž Hafner dobil po nerodnosti ter 6« je sam urezal. Napadalca Hafneria so zaprli, izjanril pa je, da je že itak hotel priti na stražnico. — Sezona prireditev. Predpoatnj čas je letos kratek in le težko se bodo vsa društva zvrstila s svojimi prireditvami. Uvod v ve" selično sezono bo eittnj ples kranjskih akademikov v soboto 9- t- m- ▼ Narodnem domu, za katerega se vrše priprave.. Zanimanje zanj ie veliko, ker je to ena najlepših prireditev sezone. V soboto 16. t m. bosta kar dve prireditvi. Na >Stari poet« bo tradicionalen ples kranjskih obrtnikov ki vsako leto privabi vse kranjsko meščanstvo breg k-teme. v Nar. domu bo pa istočasno ples kranj" ske godbe, ki bo v lepi harmoniji m zabavi I združil vae prijatelje mar&vih godbenikov. Nastopita orkester in godba na pihala, — Beviln Ad&amiea t iv*mia pripravlja Glasbena lola lep koncert, ki se bo vršil v Kranju in Ljubljani. Predvsem se bodo na~ studirale in izvajale skladbe* katere je pokojni skladatelj zložtf izrecno za kranjsko glasbeno sok) in njej poklonil Skladbe eo se v Kranja izvajale ob osebni navzočnosti skladatelja. Lepe mladinske kompozicije bosta izvajala orkester in mladinski pevski zbor. Koncert bo majhna oddolžitev spominu prjljubljenegs pokojnika. — Jnlij Betetto, direktor drž. konser-vatorija v Ljubljani, na* najodUcnejsi operni pevec, bo na koncertu v Kranju, ki ga priredi udruženje ljubljanskih konser-vatori^tov v gimnazijski telovadnici v petek 8. t. m., zapel štiri pesmi s sprem, ljevanjem orkestra, in sicer Skerjančevo: Počitek pod goro. Lajovicevo: Iskal sem svojih mladh dni, Adamičevo: Darovana nevesta in Pavčicevo: Potrkan ples. Ljubeznivo sodelovanje gospoda direktorja bo kranjsko koncertno občinstvo kvitiralo nedvomno z veliko udeležbo na koncertu, ki ga bomo morali prištevati k najedličsnej-šim prireditvam, kar jih je bilo v Kranju, S o k o Starosta ZSS in COS Ur. Bukovsky poseti Jugoslavijo Starosta slovanske sokolske zveze in COS br. dr Stanislav Bukovskv, Joj je I. 1°32 nasledil prerano umrlega br. dr. Scbemer-ja. *e je odzval spontanemu povabilu našega SSKJ jm bo pHepel v drutfi polov ci januarja v Jugoslavijo, kjer bo v spremstvu tajnika ZSS br Evgena Kepi a posetil važnejša središča našega sokolsrva. Brat dr. BukovskJ, ki jc gojenec sokolske telovadnice od mtodHh nog in dolgoletni vaditelj, spada v vrsto najglobljih poznavalcev Tvrša. Je odfećen govomrk, djgar jedrnati stavk« so polna globokih misli in ostroumnega opazovanja narodnega in sokolskoga življenja V Jugoslavija je bil bežno že dvaicittt. prvič leta 1933 na sej? predsed-ttiSrva ZSS v Ljubljanr in leta 1°34 na 00-jjrebu VarteSkeg« kralja Aleksandra I. Ze-dmrteijVa v Beogradu. V namenu, da svojega vrhovnega vodjo spozna tudi širša naša sokolska javnost in da pride br. dr. Bukovskv v st k s sirarn? sokoisfcbrnn vrstami v naš; domovin.;, da spozna rudi naše deio od btfzu, se je odlooil naš savez povabiti dragega nam braba v Jugoslavijo. Podroben spored pred**valne porti br. dr. Bukov-skega bomo oNiavžli v prSiodmfib dneh Uverjeiv smo, da bo tudi v našj ožji domovini, zlasti v beli Ljubijai\ prisrčno sprejet \n da bo nie^ovo predavanje povsod po moževim© obiskano Moč slovanskega sokolstva Po najnovejši staitfistikii. ki smo jo mogtf dobiti za leto 1936, predstavlja slovansko sokoljitvo v Evropi organizaoijo, ki je lahko vsemu slovansfcvu v ponos. Slovansko sokofervo je združeno v svojo zvezo, k; jo tvorijo GOS, poljska sokolska zveza, Sa-vez SKJ. zveza bHjarskrh Junakov en rusko sokolstvo v emTffijraoijn (do6wn je ^u-žičiko srbski sakotskj savez rajzrnistrla nemška vlada leta 1933V Vse te sokolske organizacije ®o štele: COS v 52 župah 3.1°2 ednnic z 753.560 p^lpadn'kl, poljska sokolska zveza v 6 velikrih žtiT>3h 888 edinic z 64410 prrD^dnaki Savez SKJ po statistik: x dne 31. 12. 1935 v 25 žnipah 2.301 edPles v stalci« m >Pomlad 1830«. Članstvo J.O. se ie po svojih Članih udeleževalo župnega jahalnega tečaja v a rt- vojašnici v času od 1. januarja do 90. aprila 1906. Med tetam si je J. O. nabavil 30 kopij. Tekom poletja je J. O. sodeloval pnj Eup-nem ztetu Sokolske župe Ljubljana prt povor" ki. pri nastopu je s 16 člani izvajal »Carusel« ki je zei burno priznanje občinstva. Dalje se je J. O. 5. julHa 1986 udeležil 2Bletnice bratskega sokolskega društva v Stopanji vasi v povorkj od Mestnega doma v Stepanjo vas ter pri nastopu ijcvajal sab£;a?ke vaje t; 17 člani. Istegs dne se je J. O. udeležil tudi nastopa bratskega društva v D. M. v Polju s 16 sabijačj in izvajanjem >Caruselac V Domžalah je J- O. nastop*! z deveterico s kopji. V Mengšu z vajo s kopji ter >Caruse-lom<- Na Laverd je nastopio 8 sabljačev. V Moravčah js nastopi] J. O. z vajo s kopji, na domačem nastopu 13. septembra pa je odsek izvajaj vaje s kopji in na konjih. Poudarfti moramo, da je članstvo J. O. Vič delalo z nami roko v roki ter pri vseh nastopih sodelovalo. Iz poročit ss da posneti, da je bil J. O. tista gonima sila. ki is dala iniciativo za intenzivnejše delo v društvu. Vsa poročila so bila soglasno odobrena nakar ss js predložena razrešuj ca celokupnemu odboru odobrila. Glede na lajavo br. Gorazda. da mn ie nemogoče v bodoči poslovni dobi prevzeti kakšno ronkeJto v J. O., se mu članstvo odseka prav lopo zahvaljuje za njegovo požrtvovalno delo za prospeh J. O. Članstvo ss dobro zavoda, da je bila v veliki meri njegova zasluga, da ss je J O. powdtonil in razsirH. V nov; odbor Jezdnega odseka za leto 1937 je članstvo izvonTo sledeče brate- IMastiilni koncerta prosimo, da ai nabavijo PSU4*iJU) ▼ prodaji v trgovini Hlebi, da bo dvorana hitro zasedena, da se bo moglo začeti z izvajanjem sporeda točno ob določanj uri, ker bo koncert prenašala naaa radijska oddajna postaja. — V SOvesterski noči s^raden. Roekar Drago, Ulvsai pomočnik, doma z Jesenic, je prijavil policiji, da mu Je v Silvester-ski noči, ko se je mudil v neki gostilni, nekdo am siknil denarnico z 440 Din goto. vine. Roskar je sicer Še isti večer osumil tatvine nekega v Kranju službujočega hlapca ter nekega brezposelnega delavca, ki sta se amukala okrog njega. Do t lenega brezposelnega je Roškar v veži prijel ter ga preiskai, vendar pa ni našel pri njem nikakega denarja. Hlapec pa se Je preiskave zibal in je pobegnil. Na stražnici je drugi dan priznal, da je videl na stranišču neko denarnico, iz katere so padli srebrni kovanci, ko jo je nekdo brcnil. On da je potem od tega denarja pobral 120 Din. Ta zagovor pa najbrž ne bo resničen. Hlapca so zaenkrat oddali sodišču, dokler se zadeva na pojasni. I s t v o Za načelnika je bil z aplavzom izvotjen komandant artUerije dravske divizije, brigadni general br. Miloje Popadič, ki je "funkcijo prevzel z zagotovilom, da bo storil \se, kar bo v njegovi moči, da delavnost v J. O. in Sokolskem društvu Ljubljana HI. okrepi- Za vodnika je bil izvoljen dosedanji nameat nik br. Pavle Supančič, mestni uradnik. Za tajnika br. Lutman Joško, tipograf. Za blagajnika br. Mauser Drago, pri v. uradnčk. Odborniki: kapetan E. ki. br. Horvat Josip (tehnični referent), kapetan I. kl. Ilič Dragoljub, pod po ručni k br. Gavrilovič Dragan, luster Franc, šofer. Zastavonoša: br- Koren Joško, priv. nameščenec. Namestnika; art. pod-narednak br. Jovanovič Vlado in podnared-nik br. Čuk Nikola. Namestniki odbornikov: Narednik br. Mar-tinovič Marko in Zorž Leo. Vodja fanfar«*: br. Posch! Rudolf, poslovodja signalne delavnice drž. žel Ko so se ob koncu predebati rali Se razni predlogi za delo v novi poslovni dobi, se je sporočilo članstvu, da je komanda mesta Ljubljane dala potrebne konje na razpolago za jahalni tečaj, kj se bo pričel v ponedeljek 4. januarja ob 18. uri. Za nastavnika sta Ime novana konjenjšTti kapetan I. kl. br. Ilič Dragoljub jn art- kap- I. ki. br. Horvat Jostp. Jahalnega tečaja se bo od atrani J. O. Sokola m. udeleževalo 16 članov in članic Br. Supančdč sporoča še članstvu, da »o priprave za prireditev »Ples v štalcic ki ga priredi J. O. v torek 5. t. m. v polnem teku ter vabi vse. da to prh-editev s prijatelji in znanci poseti jo. Zelo lepo uspel sestanek se je zaključi ob 22.30. ★ — Priprave za X.vsesokolsk; zlet v Pragi nevzdržema napredujejo. Iz početnega malega z letnega pripravljalnega odbora »e je razvJ ogromen delovni aparat, bi pa še ni dosegel polnega števila sodelujočih Vedrn se ustanavljajo novi odseki, pod odseki, prirejajo se rajrrtj tečaji za posebne panog1 zlernega dela. Zletni odbor fedaja vsak dan svoja poročila za časoprsje, kjer je na kratko povedano vse, kar more o zletnib pripravah vedeti javnost in sokolsko članstvo. — Zle t ne fanfare. Vsaki rletma prireditev na X. vsesokoiskern zletu l>o otvorjen* z zlefnamJ fanfaram«. ČOS je raznrsala v ta namen natečaj, ki se ga j« udeležilo 22 skladateljev. Razsodi§če. k: so bili v njem šef opere Narodnega gledal-šča v Prac! Vaclav Talich. profesor Jinak. skladifc-lj dr. Vcrnačka in z*astoprriki zletnetja odbora je izbrato izmed vposlanih del najboljša dete br Harfla iz Moravske Ostrave —ki bo po predelav; progiašsno za zletno fanfaro. — Sokolska radio-predavanja v januarju. V naoonrt'ni url bodo vse tri ru-cosloven-ske rad:ofonske postaje prenašile naslednja soko^ka predavanja, na kartera opozarjamo sokoTsko članstvo. V četrtek 7. t m. bo predava! br. Fride»rak Dc^ein fMar -bor): Zgodov-'na sluoarrstva v Ju^o^lavji', 14. t m. br. Dušan Pbd-qonnpk fL^blTiana): Nekaj m vodi smučarju začetniku, 17. t. m. br. Hasan LKibunČrič (Saraievo'): Sokol-sJca Petrova pet!-roČa svofemu članstvu, da bo redni občni zbor v nedeljo 34. t. m of> 10 v dvoran' Sokol, doma z običajn/m dnevnim redom V sm-slu dnišK-en^h pravil bo občn; zbor v primenu. da ne bo ob določens uif s-klnp-čen pol ure kasneje ob vsaki udelcžbn in z vel javnostjo vseh sklepov. snrejerJh na oSčrnem rHoru. Črtansfcr sestanek za šepavo kandidatne rtste bo v četrtek 21 t. m. ob 20. v aobn Sokol doma. Uprava, Iz Ptuja — Nočni streli. Ko se je vračal v silve-& tro v i noč! tesarski pomočnik Lsmac Roj? ina od obiska pri sorodnikih v Budini domov v Haloze, so n v gozdičku pri Polencih iznenada napadli trije moški. ki so oddali nanj tudi več strelov, in eden ga je zadel v levo roko. Nočni napadalci so pra hoteli ^ud! dejansko napasti ter mu vzeti kolo. Rogina je enesra *rm3 od sebe, hitro sedel na kolo in zbežal. Ker pa je bila poškodba težja je moral v bolnico. — Kino obiskovalce prosimo, naj prianja jo k predstavam točno, da ne bodo motili med predstavo drugih gledalcev. Uprava kina naj poskrbi za to tla ne bo niko5e Vg^ kaže da aw*ra še dolero bo aVo^flvr»o s? ti* Vm<>tV» z*»lo Bsfi rr»*l; 7^Tnli*» — Ulice pernataio pri nas vMno okrof otmf ure r infra? Vo 1^ n* W^ r>mmn^*!» na ul'eab da nioraio p#»5^* po*?r-»*t n^b. Po- metaaie mV bi ss oafto srediti tako, da bi se gfiavne ulioe pometalo vsaj te ob 7 zjutraj, nato pa stranske, kjer ni tak* r 1 prometa. Ce pa se ze pometa ob tej uii, naj bi ulice vsaj poškropili. Matineja kina Sloge Danes ob 14.15 in poslednjie jutri ob 11. dopoldne Bosanska rapsodija Najlepši film o čarobnih krasotah nase domovine! Cene: 3.50 ln 5.50 Din K O LE D A k Dai.es: Trnek, januarja katoličani: Ts-Itsfor, ^»roidana. Jutri: Bradm, 6. januarja katoličani: Sv. Trije kralji, Darinka. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Cesar Kalifornije. ZKD: Bl^tinica ob 14.15 v Matici Kino liieal: Tajinstveni potnik. Kino Sloga: Poslednji po Bosanska r.ipsoOpprater 13* hi >Vran«. PRIREDITI'E \A PRAZNIK Kino Matica: C<«ar Kalifornije. ZKD: Blodnica ob 10.30 v Matici Kino Ideal: Tajinstveni potnik. Kino Sloga: Poslednji po^mn m«»tine>a »Bosanska rapso\iija« ob 11. Kino Union: Ti si moja sreča, matinej tSolnčni žarki* ob 11. Kino Šiška; Ljubezen m Jaav, Kino Moste: »Operater 1S^ rn »Vran«. Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov občni zbor ob 9. v veliki dvoraiM Tr povskega doma. Šentjakobsko gledališče -Puhala n»*^ sta« ob 20.15. Mestni dom. Lutkovni oder na Taboru »Jttr6sk « ;» kluc ob 15.30. DEZURKE LEKARSL Danes: Mr. Sušnik. Marijin trp V KuraJt, Gosposvetska cesta 10. Dokisoo ded Cesta •29 oktobra 31. Jutri: Mr. Leugtek. Rosi jeva ossta 1. hovec Kongresni tnr 12. in Nadi Koasotar, Vič — TržaAka c-e^ta. Nase gledališče DRAMA Torek 5.: Kralj z neba. Iz\en. /n ssss od 20 Din navzdoL Sroda 6.: ob 15. Reipožtev. Mladiunka pit>l stava. Izven. ZruŽane cene od 90 I»'n navzdol. Ob 20. Kora»za vetja? Izven- 7n«;ž;jio «•»*- ne od -0 Dan navzdol. Četrtek 7.: AtSBtsL Red Če^HrU- OPERA Torek 5.; Ia Boheme. Ree kolaštce veliko delavnost, zlasti odkar so stopile na čelo društva mlade moči, ki so vse svoje sile posvetile pros-pehu tega res človekoljubnega društva. 5c nikoli ni bila Viinju ^-»r 1 tako potrebna tega aofillnsgS društva, kakor zdaj. kajti gospodarska kn/a je z \iu silo zadela naše mesto Saj je ogromna večina meščanov malih obrtnikov zlasti >. Ijarjev, gostilničarjev, trgovcev in malih posestnikov. Vsi so odvisni od duia svojih rok. Dokler so imeli ljudje denar, je >c šlo. ko pa je denarja zmanjkalo, jc zmanjkalo tudi naročil, obrtniki so ostali brer dela, ali pa morajo na plačilo dolgo čakati in zašli so v težak položaj. Razen tega ima večina velike družine zlasti majhnih otrok, ki ne razumejo besed: nimam, ne morem, počakajte___ Te obupne razmere so nujno kričale po rešitvi, toda kdo in kje naj se najde rešitev v splošnem propadanju vsepovsod? Popolna rešitev je nemogoča, zato so se kolaBca odločile, da one po svojih močeh pripomorejo in pomagajo najpotrebnejšim družinam. — Začele so nabiralno akciio. Nj Vel. kraljica Marija jim je poslala 1000 Din, banovina 500 Din, grad Smieka pri Višnji gori 200 Din, Jugobruna iz Kranja je poklonila 50 m blaga, veJiko so dal. rudi ra/ni neimenovani dobrotniki. Priredile so tudi krasno uspelo božićnico v Sokolskem domu kjer ic bilo obdarovanih nad 60 siromašnih otrok. Nekaterim potrebnej^im družinam so razdelile tudi živež. Na Silvestrov večer so spet priredile silvestrovanje, di dobe novih sredstev za svoje človekoljubno in požrtvovalno delo. Udeležba jc bila velika, velika dvorana Sokolskega doma je bila nabito polna. Ne samo meščani, tudi okoličani in tujci so prišli, da po svojih močeh pomorejo našim vrlim ženam tn dekletom. Več dru'tev je v našenr mestu, toda tako delavnega in v sedaniih težkih časih tako potrebnega skoro ni. Gospodarska kriza ga ni uničila, nasprotno je še poživila niegovo delovanje In tako društvo, kt v slabih časih dela in ?e napreduje, je potrebno in na pravi poti. Zato izrekamo na«im vrlim kola^icam vse priznanje in jim kličemo: le tako naprej! Vaše delo bo ostalo zapisano v srcih nas vseh. Nesreča ali zločin? Včeraj popoldne so potegnili iz Gruberjevega prekopa mrtvega posestnika Janeza Kregarja iz štepanje vati SLOVENSKI ITSROD*. oartfc, 5. jmn> IKr. Strati 3 Propaganda za ljubljansko bolnico F 'rebuo je bilo, da so se xavxefi za zidaflfe Wlnioc stopniki Ljubljana. 5. januarja Zadnje čase ae jc začela po zaslugi propagandnega odseka »Akcije za razširjenje ljublianske bolnice«/ velikopotezna propaganda za zidanje nove klinične bolnice kot osrednjega zdravstvenega zavoda za Slovenijo. To je velik napredek v primeri s tem, df pred leti m Se celo nedavno ni upal, ali kakor da bi nc smel, govoriti nibče o potrebi icrvs bolnice v Ljubljani. Razmere, lri vladaio v ljubljanski bolnici, niso mogle ostati več dolgo skrite četudi bi jih skrivali še tako »spretno*. Vsa javnost pozdravlja glasove o potrebi zidanja nove bolnice v LJubljani kakor sc jc prejšnje čase čudila, da že tedaj nt nihče dovolj glasno zahteval, kar nam pripada po vseh človeških pravicah. Posebno na« veseli, tla so zavzeli v razpravi o na5i bolnici odločno stališče naši zdravniki in da so objavljene tudi izjave oficijelnih zastopnikov naše javnosti. Zdaj menda ne bo mogel nihče več utajiti, da je nam bolnica v resnici nc-obhodno potrebna, da spada med zavode, ki bi jib celo težje pogrezali kakor najvažnejše kulturne ustanove. V resnici si brez primerne bolnice ne moremo misliti tudi primernega kulturnega razvoja; zdravje jc pač ena največjih človeških dobrin, ker je pogoj za ustvarjanje, delo in napredek. Kjer ne vedo ceniti zdravja, nc vedo tudi ceniti človeka. Kjer niso v ospredju zdravstveni problemi, ne morejo biti tudi kulturni. To pa ni samo trditev, temveč je tudi ugotovitev, saj nimamo prav zarndi tega popolne medicinske fakultete, ker nimamo popolne, moderne, klinične bolnice. Vta leta ko smo dan /a dnem opažali kričeče nedostatke stare bolnice, smo se čudili, da se ni oglasila inteligenca, ki bi se vendar morala zamisliti nad tako resnimi pojavi. Opozarjali smo, kolikor nam jc bilo mogoče v dnevnem časopisju, da so razmere v stari bolnici nevzdržne ter da so v nasprotju z zdravstvenimi predpisi in zahtevami za bolnice. To je bila novinarska dolžnost in storili smo vse. kar smo mogli. Kon*r. se je vendar organizirala akcija, ki o vodi naša inteligenca ter akademiki in ki »o v nji zastopani zastopniki javnosti. Men-di javnost ni pozdravila tako navdušeno nobene akcije kakor to. Pozdravila jo je pa, ker jc takoj sprevidela, da ne gre za demagogijo in politične račune, temveč za v prav Življenjsko potrebo naše pokrajine. Če bi ae takšna akcija nc organizirala, bi ljudstvo najbrž iskalo izraza svoji zahtevi ▼ drugačni obliki in morda bi kdo to izrabil Ta politično propagando. Takšne primere pri nas predobro poznamo. Politični računi se pa seveda nc zaključujejo s pridobitvijo, ki jo nam politiki tako radi obljubljajo, dokler sejejo. Setev vselej obeta mnogo več kakor daje žetev. Žanjemo navadno razočaranje. Dokler se pa inteligenca ni začela zavzemati javno za novo bolnico, zlasti zdravniki, ki lahko opazujejo nedostatke v stari bolnici se bolj krtOeoo a ttrofcovae-ga stališča, so nam lahko očitali, da ac tonemo za zadevo brez potrebe ter da trosimo samo fraze. Najbrž js marsikomu dovolj odprla oči brošura o naši bolnici ki so jo izdali naši akademiki. V tej brošuri govore samo dejstva brex fnre in sentimentalnosti če je t nji obsodba razmer, jih obsojajo samo stvarna ugotovit**, as obsojajo razmere same. Propaganda za zidanje sovo bolnice, o-srednjega zdravstvenega zavoda Slovenije, jc pa kljub vsemu potrebna, čeprav so žalostne razmere v sedanji bolnici dovolj znane. Potrebno jc bilo da so naglasili potrebo po zidanju bolnice zastopniki nase javnosti, da tako oficijelno tolmačijo soglasno zahtevo našega ljudstva in inteligence po najvažnejšem zdravstvenem zavodu. Potrebno je bilo, da so se oglasili zdravniki, da sc sliši tudi glas strokovnjakov, ki pač najbolje vedo, ali nam je bolnica potrebna ali nc. Propaganda je pa potrebna predvsem zato da glas zahteve vsega našega naroda prodre čim dalje ter da čim odločnejše terja, česar ne moremo več dolgo čakati Nova bolnica nam je nujno, neobhodno potrebna. Zahteva po nji je prvenstvena. Nova bolnica, kakršno si zamišljamo in potrebujemo, ne sme m ne more biti več »godba bodočnosti«. Nova bolnica ni potrebna le zaradi Izubijane; neprestano je treba nagla-šati, da gre za potrebo vse pokrajine. Nanašati moramo — kar bi moralo biti vsakomur očitno —, da so se po prevratu spremenile meje naše pokrajine tako, da javne zdravstvene ter socijalne ustanove, ki imajo še nekdanji deželni značaj in ki so tudi sicer zastarele, ne ustrezajo sedanjim razmeram m ne času. Pri tem je treba tudi upoštevati, da se je Ljubljana sicer širila zadnji desetletji kot mesto samo na sebi in po številu prebivalcev, da se pa niso sorazmerno s tem množile m širile njene ustanove socijalnega značaja Tudi splošna bolnica ima socijalni značaj, to se pravi, da bi morala ustrezati socijalni ter splošni strukturi pokrajine, ki ji je namenjena. Prej je pa ta bolnica bila namenjena le deželici, do-čim bi naj zdaj prevzemala vlogo osrednjega zdravstvenega zavoda Slovenije. Toda ne gre le za formalno ugotavljanje, da sedanja bolnica ne more ustrezati svojemu namenu, temveč za ugotovitev samo na sebi, da zdaj stara bolnica v resnici ne ustreza in da je to veliko socijalno zlo. Zlo. ki ga trpi ljudstvo, zlo ki lahko rodi usodne posledice. In opozoriti na to primarno poklicane je naloga plemenite propagande v teh dneh. Te propagande nam ni treba upravtčevatL Upravičuje se sama in up ra viču je jo javnost. Kajti vse besede, ki jih te dni zastavljajo zastopniki naše javnosti in inteligence za novo bolnico, hkrat; tolmačijo zahtevo in voljo vseh onih, ki tudi čutijo, ne samo da sc zavedajo, kako silno na m ie potrebna primerna bolnica. knjiga In ugotovila, sploh manjkala, t pa bile izazvane strani. S pomočjo on sta od postavka do postavke v knjigah ugotovila vknjižbe, ki so se jima laftno ali ponarejena in po katerih sta pala* da sta svak in njegova žena otaJOa v tekn let okoli l milijona dinarjev ▼ njuno škodo. Državni tožilec Jo zaradi tega naperil proti inž. Kralja ta njegovi toni tožbo zaradi utaje in latnega vodenja tr-guvaduh knjig. V svojo* pledoaje jih sta drtavni todOse in zastopnik zasebnih udeležencev bratov Scagnettijev dr. Krivic tzrekla obtotbo na račun skrbstvenega sodišča, čes da se to ni zadostno brigalo, kako ae upiavlja premoženje mladoletni Scagnettijev. ObtO- dr. Knafle > pa val da gre v tem pravno razmerje in ne za ka^en^ko ter jc napačen zaključek, da ja obtoženec kriv. ako je bik> pred InlzV imi leti toliko premoženja, zdaj ga je pa mnogo manj. Obto-je ilokazal, da ni utajil prav nobe-denarja. U senat je ina. Kralja oprostil vseh točk. ki so mu očitale utajo denarja in ga js obsodilo samo zaradi tega, ker je iztrgal tz trgovskih knjig nekaj listov, kar je tudi sam priznal, na 45 dni zapora pogojno za 2 leti. Plačati mora eno dvajsetino vseh stroškov in povprečnlno. Dr. Knaflič tn državni tožilec sta prijavila revizijo ln priziv, prvi zaradi obsodbe drugI zaradi premajhne pogojne kazni m zaradi c*r*ro-giede utaj. Stanje lovišč v Sloveniji Lovski zalrapnild se premalo brigajo za svoje revirje Samo velika lovišča so v tem pogledu na boljšem Prvi obsojenec v novem letu Sodba, izrečena po 4 dnek preiskave in 4 dneh razprave Ljubljana, 5. januairja. Prvo obsodbo v novem letu je izrekel včeraj sodnik — poedonec g. Frazi Gore-oan nad Matijo V. Matija jo že 50 let star. Po poklicu je trgovski potnik, po naravi pa je zelo nesrečen človek. S sodmjo je imel dosiej že večkrat opravka zaradi svojih abnormalnih nagnjenj. To pot je bil šestič na zatožni kiopi zaradi deliktov zoper javno moralo. Trije dečki so pričali proti njemu. Matija je priznal skoraj vse s pripombo, da ima čisto vest in da se ne čuti krivega. Obtožnica mu je pa tudi se očitala tatvino listnice, ki je izginila g. Rudolfu Ciaklju iz Kočevja, med tem ko je kupoval pri železniški blagajni vozni listek. Glede te tatvine je Matija vse tajtt, čeprav so našli v njegovem kovčegu doma neke listine, ki so bile v izgubljeni listnici. V preiskovalnem zaporu jo Matija sedel od srede avgusta. Imej je torej priložnosti dovolj za sestavo posebnega >pismenega zagovora <, katerega je izročil svojemu branilcu. Matijev zagovor obsega več na drobno popisanih listov in je po vsebini njegova izpoved. V zagovoru je Matija podrobno popisal svoje mladostne zablode in svojo prvo kazen. Zaradi nekega gnusnega dejanja je bil obsojen tedaj na 9 mesecev ječe. Presedel je skupaj okoli 2 leti strogega zapora zaradi svojih spolnih zablod. Na dveh straneh zagovora je obračunal s pravom, češ da je krivično, ker zahteva kazen za dejanja, ki po njegovi vesti niso z*očin. Na dveh straneh zagovora je pa obračunal s psihijatri ,čos da sa-blonsko izrekajo svojo mnenje o njegovi abnormalnosti in mu delajo s tem veliko krivico. Po vsem, kar je Matija zapisal, je sklepati, da je p recital že mnogo pravnih in zdravniških knjig in da je njegovo trdno prepričanje, da je nedolžen in da je po krivici prestal vse kazni, kajti ni sam kriv, ako je tako ustvarjen, da ga privlačuje moški in ne ženski apoL Prav pretresljivo je popisal v zagovoru svoje zakonsko življenje. Ženo je idealno ljubil, upal je, da se bo spremenil v zakonu, žena ga pa ni marala. Po nekaj letih zakona se je ločil. Skrbeti mora za tri otroke. Zagovor je obtoženec zaključil s rxitetičninii besedami: »Godi se mi krivica, ker me policija in sodnija preganjata zaradi nekega dejanja, o katerem se ne ve, je-li strast, bolezen, hudodelstvo ali ideal.« Po zaslišanju vseh prič, ki so izpovedale vse zelo obremeu je valno, je sodnik prečita! mnenje psihijatra, ki je izjavil, da gre pri obtožencu za bolezen. Tudi duševno ni polnovreden in v splošnem ne docela odgovoren za svoja nemoralna dejanja. Na podlagi te Izjave je državni tožilec dr. Leo Pompe izpremenil kvalifikacijo dejanja iz zločina v prestopek. Zaradi tatvine je pa sodišče smatralo Matijo za odgovornega-Obsojen je bil na 3 mesece strogega zapora ln na 1800 Dtn denarne kazni, oziroma na nadaljne SO dni zapora v primeru neiz- uuijivouti, častne državljanske pravice je i^ubšl za leto dni. -t^er je seoel v samotni četici preiskovalnega zapora že od avgusta« je s tem Matija V. kazen že prestal izpustili ao ga takoj na prosto. Sodnik mu je za slovo priznaj, da je velik revež, toda varuje nag se, da ne bo več prišel na zatožno kfcop. KONSO VKUKK FRAVDK Včeraj popoldne je predsednik malega senata s. o. a. Ivan Broun razglasil sodno po pravdi, ki je bila ena največjih v za«d-njih letih, saj je preiskava trajala več kakor 4 leta, razprava sama je trajala stini dni od jutra pozno v noč, to je 2A)^ 30., in ;>L decembra ter 2. januarja. Obtožnica je obsegala nad 60 tipkanih strani in jo je zastopal državni tožilec dr. Julij Fellacher. Očitala je inž. Rudolfu Kralju velike utaje v škodo Valentina in Romana Scagnettija, Obtoženca je branil advokat dr. Vladimir Kna/hč, zasebna udeleženca pa je zastopal advokat dr. Krivic Za to veliko razpravo je vladata v vseh krogih veliko zanimanje. Zlasti so se zanimali za potek dokazovanja krivde ljubljanski pravniki. Sodišče je štiri izvedence za knjigovodstvo, in sicer gg. Lundra, Božiča ter ftparhaklja in Skalarja. Mnenje izvedencev al je nasprotovalo v vseh glavnih točkah. Pred sodniki so težak zaboji napolnjeni s trgovskimi knjigami m akti, na mizi so pa bile razgrnjene knjige, po katerih je državno tožilstvo dokazovalo obtoženčevo krivdo, obtoženec pa svojo nedolžnost. • L. 1920. je umri bogati posestnik in lastnik žage Valentin Scagnetti. ki je zapustil ogTornno premoženje svojim trem otrokom. Sinova Valentin in Roman sta bila tedaj mladoletna, hči Valerija ae je pa kmalu nato oroodffla z inž. Rudolfom Kraljem, banskim svetnikom. Oporoka je določala, da pripada vsakemu otroku tretjina premoženja. Za varuhinjo mladoletnih sinov je bila postavljena njuna teta Kime-jeva iz Krškega. Sinova sta študirala, njun svak je pa med tem gospodara s svojo ženo, kajti Kune jeva je kmahi odložila varuštvo. ker ji ni bilo všeč, da gospodari prav za prav inž. Kralj. 7a varuha je bil nato postavljen Josin Emanuel, finančni svetnik v pokoju. L. 1924., torej 4 leta po očetovi smrti in v dobi konjunkture za lesno trgovino, je inž. Kralj moral prodati parno Žago za okoli 2 milijona dinarjev, da je poplačal med tem nastale dolgove, dočim je bilo ob smrti starega Scagnettija obremenjeno le z malenkostnim zneskom. Treba je bilo prodati tudi vilo v Erjavčevi ulici, ki zdaj last dr. Puherja, in treba je bilo obremeniti močno tudi hišo v Selenburgovi ulici, ki je donasala tedaj okoli 10OO r>in najemnine dnevno. Skratka, premoženje je kopnelo. kakor sneg na soncu, in brata sta se zičelp zanimati za gospodarjenje svaka in? Kralja. Ljubljana, 5. januarja V Storeni* so, kar se tiče pravilnega negovanja koristne lovne drvjačine, na prvem mestu veJeposesrtva z obsežnimi lovi* šči. Tudi med zakupnik, občinskih lovišč je mnogo takih, ki se brigajo ta negovanje lovišča, za pravilen odstrel, za krmljenje divjačine pozimi, za so brice, za namestitev radostnega levila primemo plača-n'-k lovskfh čuvajev itd. VeHko pa jc zakupnikov oočroskfh lovjsč, Jd Domajo smn-ski za pravilno gojenje divjačine in imajo lovišča samo za >ov v znamenju čim večjega odstrela drv jačine. Marsikdo njma sredstev, dta b? skrbel ta zadostno čuvanje lov'tšča |s ponekod lovski čuvaji sploh rrr-majo stalne plače. V slabem stanju so tud-nokat era mrmjša samostojna lovišče v ku- terah posrtnele vse, ker se zadetii v lovišče, aaa negovanje. krmljenje to drugo pa se ne stori ni?. Ogftejorio s? na kraiCko naša loviSča no sreaih. V srezu Brežice je stanje lovišč povoljno, prav ino oskrbovanje pa le na ve-leposestvih. Celje: Glede na dejstvo, da je prišlo lani mnogo oborimsicih lovišč na drfLŽbo. ni zaznamovati napredBca, vsled potekajoče dobe zakupa ponekod čerze-ren odstrel. Omomelj: Ixrv*sča so v slabem stanju. Maio^tim lovslckn zakupnikom pa tudi gostom manjkajo prrrrtivna pojmi o racionalnem 'izvajanju !ova m gojs-tv: dnv-jačsme. To velja posebno ^lede srnjad!. D. Lendava: Lovišča se polagrma zool.tšu je jo. Loven žrtvuj«jo mnogo za rboljSanje lova, za krordjenje divjad* zaftiranje ropairfc. Na veleposesfvifc je lovsko varstvo zborno mr-ga^CTrano. Gonrufi grad: Kljub izrednfim ugodnim teronskhn prilikam za razvoj gamsov "n srnjad^- ie stenje loviSc zelo slabo Polog pomanjklirve skrbi za lovriSca. ipovOTočajo še posebej škodo pohajajoči pat, ki se podijo po gordovh. Kamnik: Ixm§5a so večinoma v dobrin roku h. Kočevje: Stanje lovšč je vobče d«>bro. Negovanje se pospešuje posebno v srmosto}-"rtih lovnSc-lb. škodljivo diviaid se je zatiralo, posebno divje svinje. Zaslodovajnje teb pa je itežavno to je to hxli sedaj zaredi pomenjkanja snega. Tudt oJ><9lttJsNrejno odre frmri pogoni oran imeli kaj prida uspeha, Skoda, to jo povzročajo diivje svinje na poljstaih pridelki je občutne. Slov. Konjice: Nadzor imi loveči je preslab. Kranj: Stanje lovišč je v splošnem radjovo!jrvo. Smotreno se goj divjačina v vel.kih sa-moctojnTh >ov:š5h. med zaikurm?fei so Je redki Jr» jmn «re to prrarteriie, čenrav ac vei&ma trrodf, da bn lovSče rboljšala. La^r-nikrr loviSc. kj ne dosegajo več površine, IcakrSno zahteva tro-v-j xakom O lovu ra lastna k>v*§ča, so posfcrel3.:. pre<$en so lov fer-guVr, vse Ikwr so mo^ri KrSko: Lovišča so vobče povoljna, srolad se imnožji. Laško: Steviflo smniadn in faaanos- narašča. Pri zajc?h je biSo opevat« medijavosf. V srezn se hi in tam pojavljajo leto za letom d^vje erv^nje. 4f fjh nI mogoče zatoctl. Litija: Srednje dobro stanje lovišč. Divjad sc množi. Nadloga so prosto se potepajočn psi, kj ao jih lovca precej postreldb'. Ljubljana: Lovišča aretežno v prav dob/rfh rokah rn v zadovoljivem stanju. Vremenske pri bike so biJe aa razplod drvjseine dost? ugodne, izvzemši molcro pomladi Lovskih čuvajev je veliko, vendar opravljajo službo le ob prostem času, kar je zanjkarjeni dobro znano. Ljutomer: Srednje dobro stanje, veteko je škodljivih ujed. Logatec: Lovrl-šča dejoma v dobrih, deloma pa trvd-- v slabil rokah. Redno krmljenje divjadi rxrrrtni le v dveh graščinskih posestvih. Maribor (desnr- breg): Stanje Lovrišc normalno, prevelik je Hjl odstrel divjačine v samostojnih Loviščih pred uvel javi j en jem novega zakona o lovu. Velika Pažnja sc je posvečala zatoremju škodljivih živali v nižinskih loviščih. Mariborsko lovsko društvo je rr vedlo uspešno akcijo zastrupi j evan}a pod-3am ? zastrupljentoto jajci. Maribor (levi breg): N« Kozjaku lovšča slaba. Pretirano odstrel je van je posebno na brakadah. Stanje lovšč v Slov goricah, zlasti-; v okolja? Sv Lenarta povoljno. MetKka-: Slab* lovišča, lov se vrši nenacionHino. Murska t Sobofca: Škodljivci rrizke. kovUbH dvjač1'-I ne se nezadostno zatirajo. Novo mesto: Mnogo ie še lovcev, ki ne noimujejo pravilnega in obzirnega lova. Preval je: Na pogon'h se odstreli razmeroma preveč srn, celo mladičev. Ptuj: Stalež fazanov in jerebic je bil prav dober. Varstvo lov-šč je dobro. Pokončavanie škodljivcev se jp obneslo. Ra-dovlj-ica: Lanska to letošnja zima sta za dvijad ugodni. V nekaterih revirjih je v deževw jn mrzli pomlad- po^jirloprecej divjačine I>ivje lovstvo jo t»rece>j rar-paserjo, posebno v Bohdnju. Temu je lcrn\-a. brezposelnost in beda. a seve tudi lovska strast. Ob Savv pr: Blej<4'em mostu obstoja več 1et že vz^jaialšće srebrnih lisic in znaša stalež nad 300 komadov, Sloven'gradeč: Izvzemš nekaj večjih lov;šc. stanje nepovoljno. Skofia Loka: Lovske razmere zelo nepovoljne. Krivi so tega s?abi lov«ik; m-kupp%;i jii silno na/širjono divje lovstva ter da'lje pomanjkanje nadzorstva. Na brakadah se strelja vse v prek ne glede na spol in starost Po železnici se je larvi od-prCmrlo 148 komadov smjfld: v skuprii težfi nad 3400 kg. Glavno klanje se vrš^ na bra-kadaih. Seveda se pa po že1ern*ci odpremi le del lovskega plena, mnotjo komadtnrv «e pošlje v LjuntjastO ta drugam z avtobusi, veHko dJiviač:ne se pa konsiimrm tudi doma. Kn>olovsrvo je v škofjeloškem okolišu cvetelo že od nekdaj, a je v zadnjem času še ponastlo. Šmarje pr* Jelšah: Zakupnik-; so bore malo s^ori^ ra pii pogan« in nam v krasnih, napetih prizorih predočuje I rajsko življenje na otokih Juzattga morja, vse zle posledice lažne civilizacije, ki jo iprinašajo tem srečnim ljudem brezvestni izkoriščevalci prirodnih zakladov teh oto-. kov m obupno borbo teh nesrečnih bitij, j omamljenih po blesku belih ljudi. V filmu I sodelujejo sami domačini, med njimi lepa I Mala in stasiti Lotus, ki si pridobita takoj simpatije gledalcev. Lepo filmsko delo prav toplo priporočamo. Živilski trg LJubljana, 5. januarja Trg je danes zopet oživel Popraznične-ga mrtvila nd več in vse kaže, da se je metanom začel vračati tek. Seveda na življenje na trgu vpliva predvsem datum. Meščani ao nepoboljšljivi v tem pogledu; v začetku meseca hočejo vedno nadome-stiti, kar so TOffnUdfll z neprostov!jnim po. stara v drugi polovici meseca. Trg je bil dobro založen z vs*eani vrstami živili. Danes so gospodinje zopet precej kupovale perutnino, ki je od 15 IMn naprej kg, in sicer pižčanci, odnosno kokosi II. vrata. Najdražji so pa pulardi, ki so po 28 Din kg. 2rva perutnina je bila danes zopet nekoliko dražja, ker se cena ravna po povpraševanju. F*it!ke, ki niso bito tako težke, da bi te zabolela roka, če jo vzames v roke, kakor pravijo gospodinje, so bile povprečno po 20 Din, komad. Pač pa Je bilo dovolj jajc po nespremenjeni ceni. Kaže se celo neznatna pocenit m-. Ce bo mila zima, se bodo jajca najbrž kanalu pocenila, ker bo >produkcijac mnogo večja. Danes so jih prodajali tu in tam že po dinarju komad. Mlečni izdelki, ki ao jih danes gospodinje zopet precej kupovale, so zadnje dni zopet nekoliko cenejši, vendar le pri kmeticah, ki so n. pr. danes prodajale surovo maslo po 20 Din kg, dočim je bilo pred božičem po 24 ali kvečjemu po 22 Din. Danes je bilo naprodaj nekoliko več jabolk, toda cene se zaradi tega» niso znižale. Trpr je bil zopet precej založen z orehovimi jedri, lri jih prodajajo po 18 Din kg. Uvožene cvetače je bilo zadnje dni se več in zato £e je še nelvoliko poce-» rila, in sicer na 4 Din kg, dočim je naj- L^abljana, 5. Te dii prnazHije na* vian-i čevlji za \Knjem g. Alek". CM*** -'5 vbstoja ••^■ojs trgovtea. Jubilant je rojen Slavonac, pristojen p« v Ljubljano. Leta 19U. je s svojim bera tom Ljudevitom v Trstu ustanovil skromno trgovino. Leta 1915. se je preselil v LJubljano, kjer si je pridobil a svojo pridnostjo, solidnostjo tn poštenostjo mnogv> odjemalcev. Splošno je znan kot velik do orotnik ter podpira razna društva. Tud-pri tej priliki je podaril za mestne revefc» 500 kg- premopa, 20 fcg moke in 20 p. gum. čevljev. Zato mu kličemo: a« na mnoga letal Iz Ljutomera — Lep prpnor skrbi občine za •olarie. Občinski odbor velike oluji ne štn^ova je umel pred tednom rodno oopOt na katerj je obravnaval tudi obra.'.r • s*\»jili r h l*o\. ki je deloma vse take .kot eo j.b prt^t tj krajevni riolbki odbori odobril. Poleg lego pa -e orl bor oMUu StH0Oftj to^Larmo otlohri! p da prepeva oln-ina Stripova k vsaikeunu pro računu w>}ske občine po 40\K) do b\X)(> Dui za knjiige ačetiesv, iako da b; Uie prejeli v*%i učenci v šoli. 8 tem bi bil storjen ve, i korak k razvojn Mslva- J^er je znano, da >. ve v teb krajih siromašni kmetje, ki na*-« mocrli nabavliati knjig svojj dea, k>ln >i»• pa tudi rti dala. kar je mnot^o škodovalo j»n učnih u*.i>eliih. Ubčani in njnh odbor eo pn-pričand. da bo banska uprava odobrila a utemei*enj predlog, ker občiiia skrbi za t»vo je šole x lastnimi sredstvi. Ta korak je br«*ba iMillanlH. «Aaj kaže veliko razume vanjo ol» čtneikega odbora m njegovega marifv^.« predsednuka za potrebe Šole in otrok. _ Meje nove župnije. Oni dan je btda v Razkrižju kon^ija obstoječa iz frančiškanskega provincionala iz Zagreba, nedeli^kega dekana in zastopnikov občine, kv je ugotovila, kje bo šla mera nove razkrizke ž-uimije Ta i,u[»ni a bo olt-o^ala iia/knžje. 6afar«»kxv Vesšoico. Gihino in Hanii- Tej komini bo sledila £e ena z 7 as topnikom f*n«za tn bano vine. nakar bo ustanovljena nova župnija, ki bo imela dva franč^kana in dva lajjka. kj bodo opravljati ^ami vse. iud^ organjata ber do ime«:i svojega. — šola brez Terenka. V strigovski sofi ss ie nekaj časa ne poučuje verouk in vsa javnost vprašuje, čemu netk; to. Iko gonpod ftup nik hodi v druge šole. v to pa ne. — Gori! V Terze.jU pri posertaiku &osta riču, bivsetn po^ižupanu. je nekdo ranst* kopo slame v času, ko je bila v oočjimki pr-^ami predaja občinefleih poslov novemu od boru. K sreči m prišlo do večjega požara Ogenj je zanetila sovražna roka. «_ Lepa boiičntca. Tradioioiutlua božična ca Kola jugoeloveusikjh sester r.a. uhožni* otroke narodne šole v Ljutomeru je tudi tO leto dosegla lep uspeh, gaj je prejelo oko* 100 otrok čevlje, penlo in obleko. Sredstvi za boijenico so se nabrala, deloma pa jib bodo krili z nameravano prireditvijo. Na meščanski SOM v Ljutomeru pa je podmlad^ RK obdaroval 24 součeacev a peralotn. ŠAH — tSunov insko prvenstva gl—"j^f* cek-movanje za banov Kafko prvenstvo ae bliia koncu. V mariborski skupini je Mariborski šahovski klub premagal domače železno carje v dveh Uikmah. 10 in pol ; 5 m poi in postal skupinski rmagovalec Nastopil je proti zmagovalcu celjske skupine. Celjake mu šaifcovskemu klubu in je v prvem sreča-njiu nepričakovano podlegel s 6 : 2. Ker igTajo Celjani re\-anžno tekmo doma, je pn čakovatL da se bodo plasiral* v finale za naslov ban o vinskega prvaka. Tudi ostaie «ri skupine stoje tik pred zaključkom. LjuK Ijanivki Triglav je v obeh nastopih sigurno odpravil Vrhniko s 7 ; 1 ln 8 : 0 ki dosegli akupni rezultat 15 : 1, drugi predstavnik ljubljanske skupme šentpeter je pa praro* gal Kranj b 5 in pol : 2 in pol in 8 : 0. skupno torej 18 in pol : 2 in pol. Se ta me »ec se bosta srečala Sen t peter in LfiK, nna govalec bo pa nato igral s Triglavom. Pri-čakovati je. da se bosta v finalu sr«ftaW Celjski m Ljubljanski šahovski klub. — Turnir ▼ Hafitmgsu. Božično turnir, to ga vsako leto prirejajo v Hastingsu. je le v polneim teku. Udeležujejo se ga letos razen našega velemojstra dr. Vidmarja Se Fine, Aljehnn, Bh'skases. KoltanovakL Meačikova. Feigin, Thomas, Winter in TrVor. y 1. kom je Vidmar premagal Koltanovskega, Aljehin F erg ina. Fine E! i*-ka sesa, Thomas Menoiko-vo, partija "W^nter—Tyk>r je biLa remi*. Y 2. kolu je Aljehin porazil Vidmarja. Fme pa Vvinterja. Partije Koltanoveki — r^iekases, T7 lor—Menčikova m Thom»«—Feiffin so bU» romjs. V 3. kolu ie Vidmar zaradi hude nar pake izgubil figuro m partijo protj Feiginu Wtnter je premagal Koltanovskega, Fine Men čikovo. Tylor pa Thomaisa, Aljehia in Eljeka ses sta remizi rala. Četrto kolo je praeslo zmage Fmeja nad Tnomasom, Aljehina nad WLnterjem |n Faigina nad Tylorjem. dočim sta bili partiji Vidmar—&Ht4kasee in Kotte-novskj Menčikova remis. V 5. kotu je F?ne zmagal proti MtOfa, Aljehin pa prot| Meti c 5, Aljehin 4 bi pol, Tylor S. Bltskasea, Psr* gim Thomas, Vidmar. VVkrter % Kanu siri 1 in po*. MonBKkooB L Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, ft. jannarja 1987. Stev. 3 Matineja Z. K. D. DANES EV JUTRI ! V NF.MAKKM JEZIKU ! Sylvia Sirt»eykot R L O D N I C A Visoka pesem žene z ulice V ELITNEM KINU MATICI DANES OB 14.15 IN JUTRI OB 10.30 DOPOLNILNI PROGRAM — MATINEJSKE CENE DIN 3-50 IN 5JS0 DNEVNE VESTI — Cenjene naročnik© proapno* da nam vse r a ostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 15. januarja, ker borao tega dne vsem brci razlike, ka bi ne i*polnU| svojih obveznosti, I i =*t ustavili. _ Romunski agronomi v Jugoslaviji. Glavna zadružna zveza in Združenje Jugoslovan-k jh agronomov sta dobUa obvestilo, da priredj skupina rumunskih agronomov im drugih predstavniikov rumunskega gospodar stva poučno ekskurzijo v Jugoslavi.o in sicer zadnje dnj januarja. Rumuoski gostje si ogledajo vzorna posestva ter kmeti jeke zadruge zlasti na Hrvatskem in v Sloveniji. _ Uredba o pospeševaDjo vinogradništva. V kmetijskem mimstrstvu pripravljajo ured bo o pospeševan tu vinogradništva Da bo uredba dim popolnejša se je obrnilo ministrstvo na vinogradnike vseh banovin, da povedo svoje um en i e o nja. Ko bo sestavljen osnutek, bo sklicana konferenca strokovnjakov, da sestavijo končni osnutek uredbe. — Ativnost nase turistične bilance. Odsek za turizem v trgovinskem ministrstvu je zbral turistične podatke o našem tujskem prometa v zadnjih treh letih. Podatki kaže jo, da je na^-a turistična bflanca visoko aktivna. Vsako leto prihaja k nam več tujcev, pa tudi turistični promet v državi sami je od leta do !eta večji Dohodkj od turizma so znašel] od leta 1988 do 1936 skupno 442-4 milijona. Na;vee:e dohodke fmajo od 'urzma hotelska. gorrtiiTliška in prometna pod^nja Saldo -uri^tinie bilance ie znašal v letih 1934 in 1935 polovico aktivne nase trgovinske bilance. LOGA Prekrasni eksotični velefllm. Napeti prizori, čudovito lepi naravni posnetki POSLEPN.TT POGAN Velefiim v stilu >Belih sence in »Poganske pesmi« Premiera! Cigant3ki velefiim po romanu »Suterjevo zlato« CESAR KALIFORNIJE V glavni vlogi Lula Trenker ti □ m — Zakon o zadružništvu. Zaradi spora med glavno zadružno zvezo in kmetijskim mm is trst v om je zastalo delo na redakciji zadružnega zakona. Zveza je pripravila svoj osnutek, ministrstvo pa svojega in oba se v temeljnih pogledih na delo zadrug in zadružnih zvez znatno razlikujeta. Minister Voja Gjorgjević je izjavil, da je dosežen sporazum, da bo ožji odbor še enkrat proučil sporne točke sedanjega osnutka in da pride pred Narodno skupščino nov osnutek v polnem soglasju med glavno zadružno zvezo in ministrstvom. Danes ob 20. uri. na praznik ob 15., 18. in 21. uri DVA SENZACIONALNA SPOREDA 1. »OPERATOR 13«, špijonažni velefiim V glavni vlogi Garry Oooper 2. Boris Carloff v filmu groze in strahu »VRAN« Cene Din 2.50. 4.50 in 6.50 — Dve leti doma na Polževem. 6. januarja 1035 je bil dom na Polževem svečano orvorjon. Kratko je razdobje dveh let, toda v teh dveh letih je bilo storjenega za napredek Dolenjske toliko sistematičnega, podrobnega dela in dom na Polževem je knel kljub izredno neugodni prvi in drugi zimi toliko gostov da je v polni meri dokazal svojo potrebo in upravičenost. Hudomušni Dolenjci sicer pravijo, da je samo dom na Polževem kriv. da ni več snega in da bi sploh ne bilo več zime. če bi zgradili na Dolenjskem še en smučarski dom. toda to so samo dobrodušne sale. Res je sicer zelo občutna škoda, k: jo trpi ne samo dom na Polževem, temveč z njim tudi vse delo za Dolenjsko zaradi milih zim brez snega in deloma tudi zaradi neugodnega vremena vobče. toda ta škoda ni omejena s^mo na Polževe, temveč so jo utrpele v enaki ali pa še v večji meri vse naše zunsko-sportne postojanke in letoviški kraji. Jutri, ob dru-irl obletnici svečane otvoritve doma na Polževem ho v cerkvici pri Sv. Duha ob 10.30 sluzbn božja, nikar opozarjamo zlasti izletnike iz Ljubljane. _ Prediranje SPD o Himalaji, v četrtek 14 t. m. ob 20- bo predaval Član himalajske ekspedicije v letu 1934 g. Peter Asehenbren-ner iz KuMeina o Ranga Parbatu. To bo prvo predavanje v Ljubljani, ki bo pokazalo veii^a^no^t himalajskega pogorja, katerega vsako ?p*o napflcakiMe'o eksno*HHie- vendar le n; noHpia do^^'a vrhunca 8100 m. Hima-la^ko pogorje v In d i* «ae razteza v dolžno 2^00 km \er ima š'evi'lne vrhove od 6000 đo PO00 m nadmorske vfSine. Vepri^topnost ♦pcra £iorov:a ie ?e oterfcočena rad= kliimar* pkib in dniEfib tečav Razne drfave prirej*' io vsako leto ekspedietie v to pogorje, vendar ee Se nobeni ni posrečilo zavzeti vrha nad 8000 m- Član nemške ekspedicije leta 1934 g. Aechenbrenner bo v Bpci in besedi pokazal težtkoče, e katerimi se je borila ta kratna ekspedicija. Planince opozarjamo na ta zanimiv večer, kj ga pripravlja SPD. Matineja kina Union Danes ob 14.15 m jutri ob 11. dop. Solnčni Žarki Vsebinsko lep film iz življenja dveh mladih ljudi Gustav F rdhlicb — Annabcila Cene: 3.50 in 5.50 Din Najlepši pevski film sezone! Benjamin Gigli kralj pevcev, najsijajnejši svetovni tenorist TI SI MOJA SREČA Arije iz oper Tosca, Norma ln Manon Lescaut Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri (na praznik) ob 15-, 17., 19. in 21. uri — Monumentalna banska palača v Novem Sadu. V Novem Sadu grade uio nuni en ta i no paiačo banske uprave. Novi banski paiači imajo zaenkrat samo v Banjaluki in na Ce t inju. Stroški za bansko palačo v Novem Sadu bodo znašali 40 000.000 Din. Samo marmornato pročelje bo veljalo 7.0o0.0u0 Din. V administrativnem poslopju bo okrog 700 sob za pisarne. — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovLne št. 1 z dne i. t. iil. objavlja popravek v uredbi o likvidaciji kmeiskih dolgov. popravek v pravilniku za izvrševanje uredbe o likvida eiji kmetskih dolgov, uredba o iz premem bab Ln dopolnitvah o skupnem davku na poslovni promet in uredba o izprememoah in dopolnitvah spiska luksuznih predmetov — Živalske kužne bolezni v dravski banovini Po črtanju z dne 28. decembra je bila v dravski banovini svinjska kuga na 66 dvorcih, svuveka rdečica na 3 kuga če-belne zalega na 6 perutninska kolera na 2, steklina pa v 1 primeru. — Planinci pozor! Prometno ministrstvo je odobrio izpremembo ugodnosti pri vožnji na državnih železnicah za člane SPD Z odlokom z dne 16. dec 1936 n. G. d. 132 353-36 ie odobrena skupimi štirih članov SPD ugod noot polovične vozne cene II. Ln HI razreda na osebnih vlakih za vsako razdaljo, na brzo^ laikih pa na razdaljo preko 50 km. Vsak Član SPD mora imeti člansko iakazneo, potrjeno za tekoče le:o od pristojne direkcije državnih železnic. Posebne obave, kj so ko-leka proste, uzda pisarna SPD v Ljubtiuni. za člane podniŽTbic pa podružnična uprava SPD v dotičnom kraju. Objava je veljavna le za eno smer po.ova/n-a in za 14 dni od dneva izstavitve. Z navedeno izpremembo je izdamo pomagano planincem, ker je praksa pokazala, da planinci prireja/) u\e,e najra je v manjših skupinah. Ka] pomagajo besede »zahtevajte izrecno", kakršnih se v reklami poslužujejo. Kakovost, kakovost, to je vse! To vidimo pri PEKATETE-JAJNINAH! Nikjer ni rečeno »zahtevajte jih izrecno«, ampak že sama kakovost povzroča, da jih gospodinje izreeno zahtevajo. _ Se o zavarovanju poštno, brzojavno te lefon^kega osobja Včeraj amo poročali o vaz ni konferenci v Zagrebu, kjer ee je razpravljalo o zavarovanju poštno, brzojavno telefonskega osobja za primer bolezni in nesre če. Zanimivo je, da je izzvalo vprašanje žensk v poštni službi najžWahne;So debato. Pokazala sta ee dva pogleda in nikakor se niso mogli duhovi pomiriti. Sproženo je bilo namreč vprašanje ali bi morala tudi žena poštnega uslužbenca, ki je sama v poštni službi, plačevati 1 odstotek svojih kosmatih dohodkov v pokojninski skjad, kakor njen mož. Eni so biLi za to, drugi pa proti. Nasprotovali so oprostitvi žen plačevanja prispevka najbolj nižji poštni uslužbenci, čijih žene nimajo nobene službe. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo mraz nekoliko popustil, sioer nespremenjeno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 12, v Mariboru 9. v Skoplju 8. v Beogradu 7, v Zagrebu 6, v Sarajevu 3, v Ljubljani 2.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.9 mm, temperatura je znašala -^5.6. — Brata ubil, ker je šel čez njegovo njivo. V vasi KavoČeviči sta se v nedeljo po noč! sprla in stepla brata Anania in Branko Bugarin o v ič. Po očetovi smrti sta živela v lepi slogi, ko sta se pa oženila Je bilo konec sloge in zaceli so se domači prepiri. Slednjič sta brata izprevidela, da bo najbolje če ee ločita. V nedeljo zvečer je šel Ananija Čez bratovo njivo. To je njegovega brata tako razkačilo. da je pograbil puško in ga ustrelil. — Borba z volkovi Iz Doljane Otočke poročajo, da ee je pojavilo v dolini Gacke mnogo volkov, ki napadajo drobnico in prašiče, pa tudi živino. Samo enemu kmet« so raztrgali 20 ovac. Te dni so se priklatili v Doljane ob 9 zjutraj, bilo jih je 11 in napadli so plemensko svinjo kmeta Arse Uzelca ko je jedla pred hišo h korita. Iz hiše sta prihitela kmet in njegova snaha za njimi pa še drugi člani družine. Z združenimi močmi so lačne volkove končno pregnali. Svinja je bila tako raimesa/jena, da *o jo morali zaklati. — Kače napadle Solo. V poslopju osnovne »de v MekojgTudi blizu Bileč se je pojavilo mnogo kač. Učitelj Papič j2h je pobil že nad 70. — Dve obupankl Včeraj se Je zastrupila v Zaerebn del;iv*eva ž>na Ter**«7j" Kukolja Napila se jp oetove kisline m na*H sn jo prepozno da bi ji mocli rešiti življenje Prepeljali 90 fo sicer v bolnico kjer je pa umrla Zastrupita se je včeraj v Zasrebu tudi mlada blns^jniPark* Anka Rojnik Tudi njo so prer>plj«li v bolnico kjer ji bodo zdravniki sktriaJI rešiti življenje. — Zaradi žene ostrem prijatelja. Jure Co» fič je ustrelil včeraj na cesti pri Derv*>_ : svojega bivšega prijatelja kmeta Mato lvu-Mea in sicer iz ljubosumnosti. Cošič je bil prepričan, da tana njegova tena ljubavno razmerje z I vodičem Počakal ga je ▼ za sedi in ga ustrelil s samokresom, njegovega spremljevalca je pa težko ranil. — Nepošten prenočevale*. K posestniku Ivanu Koaancu v Slapah pri D. M. v Po?ju je pr ee! v soboto na večer 25letn delavec Ivan Ježek ki ga varnostna oblastva zasledujejo zarad- nepoštenih dejanj Poprosil je Kossincs ae prertooidče in ga je tudi dobil, žal v sobi Dobrota se je tako i izkazala kot sirota Nepošten jekovtf je izg-ni! ie pred rutrom. ž npm vred pa Ko-sančeva obleka, črna suknja, stv klobuk n neka i perila Ježek, kr nost najbrž ukradeno obleko, se potika kje v ok?bii*cii Ljubljane. — Neznana gluhonema dekl'cs. Nedavno smo poročali, da se je zatekla v okolico Ptuia neznana, okroo lr»:etn« gluhonema deklice, ki ime nekoliko zvrto hrt>V-rrco. ie Vedela obraza, črnih las in rjavih a6? Oblečemo n«a ie v stano nonoseno obleko m ie imela na glav bdo ruto Kdor bi vedV1 kft' nove*f»ti o d^-l^oi. Mi to jev ljubljanski pofcciji *l sodšVHi v Ptuju. Iz Ljubljane —lj Poziv za vložitev pitjav za znižanje dopoiiidnega davka ^ zemijurim v suu&iU či. 1 taau u apieuieaioaL Ui uopuijuitvajj o neposreonm davkui z dne tfL o. ly^y m prav lin tka k temu zakonu. Dopolnilni aavek k zeiiiijarim se zniža samo pod siedtrčimi pogoji: 1. da se davčni zavezanec bavi sa mu s kmetijstvom, i da ol>delujtr svoje po »estvo sam aii s člani svoje riMbuie. '6. da ^teje rodbina takega davčnega zavt;z;tnca več kot 5 o*auuv 4. da dopoliiilni davoh k iemljanni ue pr^eega 5ot)u Din in 5. da predloži v odrejenem roku prijivo na predpisani tiskovini. V smislu omenjenega zakona se ne smatra za Člana hišni zajeduice: I. osebe, ki so stalno odsotne Za stalno od-sotrie pa *e ne smatrajo oetbe. kj od&lužu jejo vojaški rok ki se šolajo, uč^ obrta, zdravijo m slično. 2. osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva z industrijo, trgov.no ali kakim drugim poslom, ki se zanj plačuje pridobnina. 3. osebe ki so v javni ali orf-vatni »lužbi. 4. žene ln otroci oseb. omenjenih v toč. 2 in S, 5. domača služmčad m nameščenci. Davčni zavezanci, ki imaju pravico do znižanja morajo vložiti prijave u;i predpisanih obra/eih do 31. L 1937 Prijave, ki se bodo vložile po tem roku v naslednjih 16 dneh 3e ne bodo upoštevale, če se ta zakasnitev ne bo obenem z vloženo prijavo s posebno tehtnimi razlogi opravičila, pozneje vložene se ne bodo obravnavale. Prijave se morajo, vložiti pri pristojni ooči-ni, v Ljubljani pri mestnem poglavarstvu na predpisani tiskovini, ki se dobi istotam. Vložiti mora prijavo zavezauev zeuij.rine sam ali pa njegov zastopnik. ki pa moia prijavi priključiti tozadevno pooblastijo. Na zahievc davčnega zavezanca rzpoiui prijavo čudi občina po prosilce vi napovedi Za resničnost Števila članov hišne zajednice kakor tudi podatkov po točkah 1 do 5 je odgovorna, razen davčnega zavezanca tudi občinska ob!ast (mestno poplav:' re'vo). —lj Oudna zima. Tud! nad letošnjo zimo je Že marsikdo obupal, kar kaže, da bo zopet brez snega cel januar kakor je bil lani. Toda se pose>bno vznemirjajo prijatelje zime nekateri pomladni znaki, ki ao se začeli prav tako javljati prezgodaj kakor lani. Tako n. pr. na nekaterih prisojnih pobočjih cveto že trot en tiče (pri Sv. Katarini), v Tivoliju se pa že oglašajo senice kakor marca. Včeraj popoldne je bilo izredno toplo vreme, čeprav je bilo zjutraj precej mrzlo. V Tivoliju je zadnje čase že tako živahno ob popoldnevih kakor spomladi. —lj Matineja ZKD. Opozarjamo vse prijatelje dobrega filma na mat-nejo Zveze kultuimih društev na globoko filmsko delo v nemškem jeziku »Blodnica«. Naslovno vlogo i^gra Svlvia Sidtnev, ki je zadivila svet s svojo iskreno interpretaicijo šibkosti in veličine človeške duše. Ona ne igra ona živi v svojih filmih. Edino tako je mogla podati resnično življenje ulice, njen OTieh, obup in vstajenje. Edino tako je lahko prehodila vse postaje od kaznjenke in blodnice do dostojne žene, prehodila vse postaje moderne Magdalene. Film >Blod-nica« že radi socialne vsebine in globine priporočamo vsakomur, da si ga ogleda v Elitnem kinu Matici samo danes ob 14.15 in se jutri ob 10.30. Vse početnike matinej Zveze kultiimih društev ponovno opozarjamo, da se vršijo predstave ob nedeljah tn praznikih rodno točno ob 10.30 ln ne ob 11. uri! I>opolnilni spored, matinejske cene 3-50 ln 5.50 Din. —lj Zahtevi po razširjenja nase bolnice še vedno ni ustrežano, čeravno se ponavlja od veeh strani. V akroninh prostorih obstojeie bolnice se je zdravilo do konca preteklega leta 2S9o9 bolnikov, predlanskim pa 26.400. Lani se je torej zvišalo število bolnikov napram predlanskemu letu za 2559 boinUkov. Naval v bomico je z vsakim dnem večji. Zunaj po deželi, kakor tudi v mestih, razsajajo vse mogoče bolezni, množe se nesreče in vsi bolniki silijo v ljubljan. bolnico. Samo včeraj je bilo sprejetih 161 bolnikov in imajo dela čez glavo sprejemni organi, zdravniki, pa se ve tudi pomožijo oeobje. Ker je bolnica zdaj spet več nego prenapolnjena svetujemo laglje obolelim z dežele, naj se, ee je le mogoče, raje zatekajo v domače bolnice, odnosno zdravijo doma, ker se jim utegne pripetiti, da jim sprejem v splošno bolnico v LJubljani odklonijo. —lj VTd vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere al nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9. Ljubljana. —lj Društvo Soča priporoča vsem svo-jHm članom ln prijateljem, da se udeleže 5. t- m. ob poi 21. zanimive prireditve »Ples v & talci« pri Sokalftkem društvu Ljubljana ITL za Bežigradom. I —lj Posestnike novih hiš vljudno vabimo na sestanek, ki bo ▼ nedeljo 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v novi dvorani Colle. giuzn Seraphicum, vhod iz pasaže v Frančiškanska ulici. Na sestanku boOo poročali delegati, ki so bili pri deputaciji pri kr. vladi v Beogradru, zato pričakujemo polno številne udeležbe. Vabimo tudi posestnike novm hiš, ki našo člani našega društva. —lj V niši št. 68 je bila Izvršena velika ta vina draguljev — pri bratih Trave rs so izginili rubini — kdo je tat? To vprašanje si atavljajo posetniki v ftentjakoo-skem gledališču ko gledajo komedijo >Po-begla nevesta«. Vmes pa smeha nič koliko. Oogleje sd to igro, ki je vsem, ki 30 jo videli, izredno ugajala na praznik 6. t. m. avečer. Dnevna blagajna bo odprta v sredo od 10. do 12. m od 15. do 17. ure. —lj Lutku v Dj uder Sokola 1 ua Ta.»»oru u prizor, 6 t. m. ob pol 16. uri pravljično lutkovno igro .JurČek v peklu<. Dejan e «^e vn&- na vasi, v nozdu :n v peklu Starši, vabimo vas. da nr-fn*! ete svoje ma'Čke. —lj Na sv. Treh kraljev popoldne v eo«*UI-no k T čku na Grčku na domačo zabavo. Do bra pj ačs in .edaČa. —Ij Lo\ na e-jtane V t^'ko zvani Dravelj-ski gmaini sta te dni taborili dve dru zini članov Cigani so kurili, se potepali po okoliških vaseh, beračili in nadlegovali ljudi C-.ganov ni nihče podil proč. dokler ih al zvohala polici ia Ta ie dobila že pred in^v1 ix>ročlo od orožnislce nosta>e z Brezovice o skra/no drznih vlom h po Notranjih gori" •ah. ker so cigani kradli kokoši, praznjli kaSče in poteenili iz *v njakov celo neka-prašiče« ter jih zaklad Med cigani v Dra veliek] gmaini >e zavladal včeraj popoldne velik strah ka>ri naenkrat so se izza grmov- ja pokazali stražniki, kj «0 zaeii obe druži ni Levakovičev in Hudorovicev V t»o cigansko družbo so sprav ua pohot jo, kjer m> ugotovili, da so kradli po Noiramh goricah v glavnem Anton ter Miha Hudorovic in Al bin ter Franc Levakov;č Cigane oodo naj 3a|i rudj brezov sati orožniki, nakar jih bodo izročili sodišču. —Ij Vse kradejo. V sobo Franceta J ter VaJentna D. v Rožni dolin sc je pnp ei drzen rat in Hm« odnesel 2 črni suknji, 1 povnšn k, črn Hubertus pl vc. parov čevkjev in BOO Dtn gotov*ne. V' >taiu»v«i!i 1 Francke 2n deK čeve v Zidcvsk ulic 4 je blo v nedelji) vlomljeno. \*lom let c odnesel 1000 Drn vreden daljnogled >n 20T Otn goN>vne Izpred slavnega ko.odvor ie nekdo odpelra' An Selili 300 Din vreden roJn- voz:'ćek Josm vredno kodo. zrtr^mke »cviker«, s —lj Se o požaru v Mestnem logu 01*de na nase poročilo o požaru v MlUfajOl kafl smo prejt'li i7 vrst pHsadetOi p'>g.-stniko\ in RtaBOvalee« bližnjih hiš rok eajasnflc Ree je težko casiti kajti t^žki vnro\n splol ne morejo voriti po tej ce*ti posi-bno v 1. le«sen vremenu ko se k<»l»'S 1 lo f><>lo\ |ej udirajo v hlaro Svet 73 ce**o *mo mori1* «< v Ljabljani K recntbc;j; Mile-T^ ri»laaa na; *e rvmert'mo da imi f>pe%sra%i sesti vsnka parepta ob vodi «.voj> itopatee f**"i nas ie pa sn.rro B»»ataj kolon:ja tako «^^1 •1a jih je (fobfla [WaH f§ tu p« asK^fja n;mi «tonni<« Ho vole da bi lahko IsneVe orale perilo Prosm^o merodrime ?ro«no,le, "-»i «e tudi nai" usmili^ Mezdna giSianja v kovinski industriji Težke kovinske industrije gospodarska kriza ni občutno prizadela Lub^ana, 5. januarje Poročali emo že o letošnjem in iam-skem mezdnem giban u v 'ndu6triji ia obrti. Mezdno gibanje je bila nujna posieaica gospodar cfke dinamike, ki c*e pojavi po dobi go^po ia;i«jv.e depresije, ko j- sledi doba gospodar cike konjunkture. Po letu 1930 je zače-o tanj in leto« število delavstva prvič ra>U in od maja leto«? So se začele dvigat; tudi delav ^ke mezde. Ta ekonomika dejstva t>o sprem-I al- tanini pokreti aU mezilna gibanja. O uspehih in poteku mezdnega gibanja v ru darstvu, &tavi>ar6tvu, v ie^ni Ln tekstilni in duc=tnji «šmo že portn-aP V na*-ednjem naj or.semo še mezdna gibanja v lahki in tež ki kovinski industriji v drac^ki banovini POLOŽAJ PKfciD MEZDNIM 01HANJLM Težjco kovijicko mdustrijo v dravski ba noviiu pre«j=>tavIjaju tovaruška podjei.a KlD na Jeseničan« kjer je laposlenih oKo.i -3uu delavcev, cinkarna v Celju, kjer ie zapocle-nih 277 delavcev- železarna £u>re. kjer je zapo^enih 25b delavcev. žeJezama Gusianj Ravne« kjer je zaposienih '_!4^ .ieiavcev. Težka kovui^ka nduc-irija v dravski banovini ima zaposlenih torej okoli MM0 deiavcev. V vseh teh pod je t jih ]e bLlo delovno raz-merjje urejeno že pred i. iy^5. fr kolektivni mi po^odbauu, razen v železarni v štorah Lahka kevn^ka industrija -ma v Soveui i zaposlenih okoli 7(j^o de!avt v. Od podjetij lahke kovinske industrije je bilo raz mene med delavci in podjetn ki urejeno s Kolektivno pogodbo v podjetjih: Strojne to varne in liivarne v L; ubijani- Saturnus v Ljubljani, Tovarna verig Le^ce, 2e:ezarua Muta ^n Kovina v Mariboru Kolektivne po godbe ni bilo pred začetkom mezdnega giba nja v tej panogi industrije v tovarnah *Ve -Men v Oeij.u. v 2eiezni industriji 2reče in v tovarni Titan v Kamniku- Težio kovinsko kodustrijo v Sloveniji kri za ni občutno prizadela, kakor na primer iesno Ln tekstilno industrijo. V lahk. kov-u ^ki industriji so pa bila nekatera podjetja Lani :n letos v hudi krizi. Sele v juliju le to* oe je opazilo majhno izboljšanje v lahki kovinski Lndur»triji. Od tega meseca do av gu«sta je uaunreč Števdo delav&tva v ^abki imovinski industriji poraslo za '200 delavcev ali za 3 ohstotke celotnega d^avtikega sta-:eža v tej -.ndusiriji. Stanje koiektvnih pogodb se je v težki in lahki kovuiski industriji Lani Ln letos »premi ajalo. Končno stanje pa kaže. da se v celoti oi spremenilo. V tej »stroki lnia okoli 5000 delavcev delovno razmerje urejeno s kolektivnimi pogodbami, to je polovica ceiotne ga sta-eža. Diuga polovica odpade v glav ue»m na manjša podjetja. USPEHI MEZDNEGA GIBANJA V tovarni K ID Javorn^k je delavstvo v začetku januarja lani stopilo v stavko zaradi sporov v zvezi z obratovanjem. S]»or je biil za delavstvo zadovoljivo reSen. V žele ^arni GuManj-Ravne so se začele 5- januar ;a lani pogajanja za '-zpremembo kolektivne pogtnihe. Delavci so preprečili nameravano znižanje mezd, ne da bi stavkali. V cinkarni v Celju je delavstvo sitavkaLo od 8. do 27. -eptembra. Zahtevalo je zv-šanje mezd Ln obnovitev kolektivne pogodbe. Sta vika ni u^pe^a, dne 12. marca leto« pa je bila kolek t-vna pogodba brez »tavke obnovljena. V tovarni Westen v Cejju, ki ima okoli 1000 de--\- fro tekla pc^annja za eklen-tev ko lektivne pogodbe od 23 novembra lani do 7. januarja letvrS. Kolektivna pogodba je bila res skenjena in mezde eo bile povišane. V ovarni verig na Lescah eo tekla brez uspeha pogajanja za zboljšanje kolekt vne po godbe lani od 3. januarja do 11 februarja. Od 30 maja do 5. junija je delavstvo v tej tovarni etavkalo. da bi doseglo boljšo kolektivno pogodbo. Kolektivna pogodba «e je res obnovila in podjetje je ugodilo glavnem zahtevam delavstva. Letos je prišlo do mezdnega gibanja v 6 podjetjih te široke. Dne 16 julija je bdla rddenjena brez stavke na novo kolektivna po godba v tovarni Titan v Kamniku. V bvarni pri železarni Muta ie stopilo v stavko meseca uiija 23 delavcev. Podjetje je u*tavik> obrat, mezdno gibanje torej ni imelo uspeha. V 'ovarni zlat-h kovin Knez in Pacciaffo v Ce Iju je bila dne 7. julija sklenjena brez stavke kolektivna posodha V tovarni VVeeten d d v Celju ki ima 9f>0 de^vrev. je bilo delav stvo 27 avgusta izprto po i d en tu med mojstrom in neko delavko PoSredovania so bila brez uspeha in dne 9. septembra so de- lavci »tupili v stavko. Stavka je bila ikM na, vs delavci zaupniki m 200 delavcev je bilo odpusčen-h. V k>|»arr»ktb tvrdkah i'u man. Ko>;n, inž Likar m la^oradiator v Ljubljan. je zah'eva.o 29 »OSitsrjCi c^n traln h kurjav kolektivno pogo*Ko in re gu.acijo plač. Po neuspelih pogajanj h sii monterji stopili 29 avgusta v stavko Dne 5. septembra so si priboril kolektivno pogodbo Stavka ie bisa c- tem končana Posjet ja so monterjem zv'-^a'a mezde od 0 50 na 1 Din za uro v železarni 5tore *o tekla |«oga jania za obnovitev kolektivne pogodbe od 16. septembra do srede oktobra Podft e e odklonilo zvijanje mezd. delavsivo ie do oegio ie neznatno zvijanje najnižjih m^/ii Iz škcfje Loke — Stroko\mi tečaj za čevljarje iz Skot. je Loke ha njeae neposredne HaTOjld se je pričel na imciativo škofjeloškega ob skega združenja v ga^iiSkem domu v &kotji Loki. Tečaj, ki bo trajaj okrvg mesec dni, poseca 14 moji/Lrov in p kov, vodi pa ga strokovni učitelj g. Josip Steuunann od arada za puspu.-eva.nje obrti. Predavanja, ki zasledujejo preo. namen usposobiti nase 6evljar«ke delavnice za izdelavo najmodernejSili, konku-re^ćaiih del, ae vrše v dopoldaruakih uraJi. Prizadevanjem naših obrtnikov žc-i^iio največ aapehov! — Ureditev kanal zaci je. Od rojal kraaja Pt;ua li vzdolž puti proti No vemo prcxtmestju urt-jajo kana iz.icij-u. Delo. ki se vleče na več sto metrov, zahteva pr- OiJ truda. ke*r izkopa vaju po več metiov iiiobok odtok. k;umor bodo pdožiii cevi Cc*ta jeza promet zaprta.. — Raz*irjeui uradni pre>tori »reškega na čelstva- Uradni piobtori a.e--ikega načclstva »o se Lzkazal. osobitu zalnje čase, ko je bi* ia iz postava pretvorjena v srez, za premajhne saj se (e uiuia.o tako rekoč v par loball utesniti okrog 16 ljud-. Poleg tega t>o nejca ten referati že po *"voji naravi s.uibe zatittr vali, da dobe referenti lastne ^be. Te dni »e bodo proHtoii sreskega načela iva razsiri-Li »e na drugo nadstropje dr. Janiarjeve hi še. Najbolje bi pa bilo sezidati za sresku na čelstvo lastno poslopje. Najbogatejša Angležinja umrla An g lesk« oblasti še vedno z-1 man iSčljo opo-roko najbogatejše Angležinje iad\ riuu-sujijove. vuove po boyaLt-Ui ia«tniku ladjedelnice siru liobertu liou>ionu iz Li v ei pvnjia. rlousionova je umrla danet> tedeu. Pred prazni'ki »e je prehladila in* podlegla je pljučnici v Hampsteadu. Njeno premoženje se ceni na 5 do 7 Bilijonov funtov ster-lingov. Od tega pripade angloiki državi na dednem davku okrog tri mdijone Ln pol. Toda angleško fLnan6no mLn*ter6tvo mora najprej dokazati, da je to premoženje re« podvrženo dednemu davku ker je Udv llou-stonova stanovala v Loinlonu Ln na oročku Jersev v Rokavskem prelivu Dedni davek se ravna po stalnem bivališču, otoček Jer-sey pa ni pclvržen femu davku čeprav pripada Angliji. Zdaj je treba dokazati da je Houstonova stalno prebi vila v Londonu. V tem pogledu se angleška drla vaj blagajna zana-ia na oporoko Housionove ki je bila navdušena Angležinja in ko je bila Ansrliia pred leti v denarni »tiski je priskočila sama driavni blagajni na pomoč ln ji podarila en milijon funto\ *terlin_ \ Ladv Houstonova je leta 1033 na lagtne stroške opremila letalsko ekspedicijo ki je preletela najvišjo goro ?vera Monr Everest Bila je že precej stara vendar je pa imela mnoeo gnub-»?ev roda omožiti se n' hotela Točno ni nih^*» vedel koliko je »fars. ^nu bače je odiran^la ^ato ker jV dnb^, veile la. da jim dr5; «amo njeno nT*»TrA?*»nje W: la je trikrat omožena in sir Robert je bi! njen tretji mol. < ?tev. 3 »SLOVENSKI NARODI. ros* 5. Januarja 1«7. Strm S Kako kronajo angleško kraljico S kraljem Jurijem VI. bo IZ. maja kronana tudi kraljica Elizabeta Čeprav ae dan kronanja angleškega kra- tega olja v ziato žlico, okrašeno z dragulji Ija ni lzpremeniL morajo biti po odstopa in jo poda nadškofu. Le-ta kane nekaj kap Edvarda Vin. izpreinenjene ceremonije, kaj- Ijic olja na kraljičino glavo in izgovori beti* 8 kraljem Jurijem VL bo kronala tudi sede: »V imenu Očeta, Sina in Svetega Du-krajjica, V weetmin8terskj katedrali posta- ha naj raste s tem maziljenim svetim oljem Tvoja slava in Bog naj v svoji vsemogoči milosti utrjuje Tvojo moč na veke voltov. Am€n.c Potem natakne nadškof kraljici na desno roko krasen kraljevski prstan in izgovori besede: »Sprejmi ta prstan, pečat pravo vere in Bog. ki mu pripada vsa moč in vsa slava, naj Te blagoslovi na Tvojem visokem mestu- dovoli naj da bo Tvoja slava dolgo trajala in da bos vedno delala po njegovi volji v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa, Amen.< Nadškof posadi po teh besedah kraljici krono na glavo in izgovori besede: »Sprejmi to krono slave, spoštovanja in radosti in Bog. krona verujočih, ki danes z mojimi nedostojnimi škofovskimi rokami polaga zlato krono na Tvojo glavo naj obogati Tvoje kraljevsko srce s svojo veliko milostjo in Te krona z vsemi knežjimi častmi na Tvoji življenjski poti in z večno radostjo v bodočem življenju v imenu Gn?n<>-da našega Jezusa Kristusa. Amen«. Po tej ceremoniji si posade tudi pripadnice visokega plemstva na glave svoje krunice. Kontno položi nadškof kraljici v desnico žezlo, v levico pa slonokoščeno paličico. Tako maziljena in kronana kraljica vstane s pomočjo dveh Škofov in se vrne v spremstvu svojih nosa cev vločke k prestolu, kjer se globoko prikloni kralju. Po kronanju odideta kralj in kraljica k stopnišču oltarja, kjer kleče prisostvojeta službi božji, kroni pa drže ta čas na škrlatnih žametastih blazinicah ob njuni strani Prisego zvestobe prestolonaslednice. 10-letne princese Elizabete položi kralju v mko njen namestnik vojvoda Gloucestrski ▼ijo posebno ioio za kraijico-inater Mar\. Kraljica vdova je hotela prvotno preživeti dneve kronanja v tihi po nežnosti v grajski kapeli v MarlborougiMj. zdaj je pa sklenila udeležiti se kronanja svojega sina Jurija. Za kraJjico Elizabeto pripravljajo posebno oblačiinico. za njene dvorne dame pa tudi posebno ložo. Zato ostane vvostminsterska katedrala zaprta do 12. maja. do dneva kronanja. Kralj Edvard, star samec, je bii odpravil dvorni urad >stražnice kraljičinih oblek«. Zdaj bo imenovana nova Mistress of tbe >Queen"s robes«. Zadnja je zavzemala to mesto vojvodinja Devonshire. Kraljica bo imela na sebi razkošno, z zlatom in srebrom vezano obleko iz svilenega satena. 6ez njo pa dragocen kraljevski plašč iz škarlatn»_ga žameta s tri metre dolgo vlečko. Žamet za ta plašč bo izdelan iz najdragocenejšega blaga na .svetu. Materijal za ta dragoceni zamet pripravlja ladv Hart Dvkes ki goji v svojem gradu v Lnllingstonu murvino svilo prejk o. Takega žameta nikjer drugje na avetu ne izdelujejo. V Braintru. kjer Izdelujejo najfinejši žamet, ga bo izdelala naj-apretnrj^ delavka na statvah fzvirajočih rs srednjega veka. Za kraljičin plašč se bo porabilo 13.50 m žameta in delavka bo za- Pri kronanju bodo rabili kraljičin prestol in krono, ki je v nji eden največjeh briljan-tov na svetu, namreč 106 k arak Ln i Cohinoor. kar pomeni »gora svetlobe«. Podrobnosti ceremonije kronanja je določil canterburskl nadškof po starih običajih. Oprrajoc se na dva škofa vstane kraljica s prestola, odide k pručici in poklekne, nadškof se pa skloni nad njo in moli. Potem odvedo kraljico k drugi pručici pod zlatim baldahinom Tam nalije dekan katedrale iz zlatega keliha sve- Mati 40 polkov Ko je leta 1914 izbruhnila svetovna vojna, je bogata Francozinja Marie Sauteova sklenila žrtvovati v*?e svoe premoženje vojakom na botfščili Med vojno ie poslala branilcem domovine nad j>oldrugi mil ou pos.ljk. za kar io plačala nad 6 milijonov zlatih frankov. Postala je mati 40 polkov, kakor je bila to navada v Franciji, namreč pokroviteljica jn u jene državljanske zasluge je priznala tudi francoska vlada s tem, da ji je podelila red častne legije in verdunsko kolajno. Belgijska vlada ii je podelila red sv. Hj-za-bete. poLk pehotnih strelcev ;o je pa izvolil za dosmrtnega korporala. Največje zadošča" nje so :i pa bili stotisoCri zahvalnih pisem z bojiš<\ Po vojni plemeniti žen> ni ostalo nič. Maj| 40 polkov je polagoma prodajala svoje pohištvo in srebmino. dok!ei ni napoe)! dan, ko je ostala brez vsak;h sredstev in mesto Parjz jo je moralo sprejeti v sirotišnico. Nedavno je zvedo! za to neki pariškj novinar in napisal je topel članek o žalostn; ueodi žene, ki ie razdelila svoje mdiousko premoženje med branilce domovine, na stara leta pa je ostala sama brez koščka k niha. Čez nekaj dni je dobijo uredništvo toliko daril, da je z njimi zagotovljeno junakinji svetovne vojne do smrti vsaj skromno življenje. Čudna poklica Menihi opat.ijc- Uroiteierrata oliz-u Kima čuvajo t-iko zvano okrevališče knjig, zavod, kjer spravijo v prvotno stanj«. \ se dragocene stare, popravila potrebne rokopise. Za to delo je potrebno temeljito poznavanje papirja in pergamenta, razen tega pa seveda tudi neskončna potrpežljivost. Važnejše od vseh tehničnih pripomočkov so spretne roke. kajti brez njih bi se tako kočljivo delo ne dalo opraviti. še bolj čuden je poklic VVilKaaaa Candva iz Cheltenhama v Angliji. On je namreč strokovnjak za lepljenje jajčnih lupin. Gre namreč za jajca odnosno za lupine jajc zelo redki>h ptic v muzejih m zasebnan zbirkah. Te jajčne lupine so se poškodovale bodisi med prevozam ali pa pri čiš-čenju. nekatere se pa tudi stro. Vsr> te poškudi«vane lupine giedo v njegovo delavnico. kajti nihče dragi se jih ne sme niti dotakniti, da bi še ne povečal žkode. Candv zlepi lupine tako spretno, da se jim sploh ne pozna, da ao bfte atrte. Prazna jajca ao kakor polna, kakor zvone zneeena v gnezdih. Mož pripoveduje, da je imel te večkrat ▼ rokah lupine jajc, vredne več tisoč dolarjev. Abd-el-Krimov povratek Leta 1921 je organiziral Abd-el-Krim v Maroka upor riffskih Kabilov proti Spancem in potisnil jih je do morske obale Vodil je tudi uporniško vojno proti Francozom, toda v maju 1026 je bil izdan in moral se je udati Francozom, ki to ga kaznovali z izgnanstvom na otoku Re u ni onu. Zdaj je pa francoski parlamentarni odbor za kolonije sklenil dovoliti Abdel Krimu povratek iz pregnanstva. S svojo družine se lahko naseli kjerkoli v Franciji samo v Maroko se ne sme vrniti Obenem mu je bila zvišana pokojnina, ki jo dobiva od francoske vlade. Doslej jc dobival 100.000 frankov let- no. Abd-el-Krimova pomilostitev je v zvezi z novo francosko kolonijalne politiko. Francoski parlament pripravlja več zakonov v prid domačinom v kolonijah. Najvažnejši bo zakon ki prinese domačemu prebivalstvu Francoskih kolonij državljanske pravice. Doslej teh pravic niso imeti bili so samo francoski podložnik' Pred parlament ie prišel predlog, naj bi bile priznane pravice francoskih državljanov naiprej onim domačinom v kolonijah, ki so se med vojno borili v francoski vojski, izmed katerih so mnogi dobili francoska odlikovanja Thalmann obsojen na dosmrtno fečo Vodja nemških komunistov Thalmann sedi že od hitlerjevskega prc%rata v ječi. Proti njemu je bila že davno sestavljena obširna obtožnica, tod? dc javne obravnave ni prišlo in nemški listi obtožnice niso objavili. Objavljena je bila samo v inozemskih listih. Sploh je pa inozemstvo zvedelo zelo malo o usodi zaprtih nemških komunističnih prvakov, Zdaj prihaja iz Berlina vest, da je bfl vodja nemške komunistične stranke Thalmann obsojen na dosmrtno ječo. Hitlerjevi pristaši so ga sicer skušali pregovoriti, da bi se izneveril komunističnim idejam in obrnil plašč po vetru toda Thalmann je ostal zvest svoji stranki in zato bo rudi ostal v ječi. Kupujte domače blago! Kralj bolh umrl *vicar Vll}em Hechler je ustanovil v Newyo*tcu prvi bolšji cirkus na svetu V Baam je sami te dni Viljem Hechler, mol, ki je prvi začel dresirati bolhe in je otvoril v New Yorku prvi boišj cirkus na sveto. Čudno se sliši in vendar je res da so bolhe prav s tem pomagale Hechlerjn do zelo lepega premoženja Njegova umetnost je vzpodbudila mnogo po-aueuiaicev. ki pa v dre siranju bolh mojc-tra nikoli niso dosegli. Zdaj je na svetu že več takih podjetij v obliki skaUk', polnih dresiranih bolh. Ce je kdo vprašal v Bas!u po »kralju ry>lb«. ao ga takoj napotili k sivolasemu Viljemu Hechlerju, stanujočomu v lepi vili za mostom. Vse življenje je posvetil Hechler neumornemu proučevanju bolh in njihovega življenja. S svojim aeiom je znatno obogatil tudi naravoslovje, saj je odkril marsikaj zanimivega iz življenja bolh. Hechderjevo delo ni bilo poklic, ki človeku nič ne nese. Nasprotno, ta dobrodušni Švicar je bil eden onih ljudi, ki lahko o sebi trdijo, da so jim bolhe prinesle blagostanje. Kakor pri mnogih drugih odkritjih, je priskočilo tudi tu človeku na pomoč naključje in odkrilo speči talent boli. Hechler je rad pripovedoval, kako se je kot mladenič napoti' v Aimriko. Vozil se je v medkrovu. kjer o higijeni in udobnosti ne more biti govora Na parniku je bilo mnogo bo!h. In ker se je Hechler mM vožnjo dolgo* se je jel ukvarjati z njimi. Za šalo je poslm-sil eno dresirati. Tn zgodilo se je nekaj neverjetnega - -bolha je pokazala igralsko nadarjenost. Nobenemu naravoslovcu dotlej ni prišlo na misel, da bi se dala bolha dresirati. Hechler ie kmalu pripravil bolho tako daliČ da je skakala 80 cm visoko, vlekla za acboj tenko tr«čico ter hodila po majčkeni lestvici gori in doli. Med vožnjo v Ameriko je prišel Hechler tako na srečno misel poskusit r svojo srečo v Ameriki ne kot pristaniški delavec ali kot snaiilec čevljev, temveč kot lastnik prvega bolšjega cirkusa na sveta. Neki newyorski podjetnik je pokazal mnogo razumevanja za HechJerjev načrt. Tako je newyorško občinstvo v svoje veliko presenečenje nekega dne zvedelo, da je dobilo moeto svetovno senzacijo v obliki prvega iKjlšjoga cirkusa na svetu, O ajjajaa s*; ni dalo reči, da na svetu ni nič novega. Ljudje 80 za razne novotarije telo naxdušeni, v Ameriki pa še posebno. Hechlerjev cirkus je ime! takoj mnogo gledalcev, pa tudi posm-mati ga je hotel mar>lkdo. Cim so ljudje zvedeli, da se da bolta dresiran so začeli kar po vTsti odpirati bol-jn gtodv lišča. Tako je zanimanje za prvi boliji OJB kns polagoma pojemalo ker je bilo takih podjetij vedno več. Vendar je pa lahko Hechler roteo o sebi trdit, da je prvi prišel na misel dre>;rati bolhe. On je BJOoSl bolho izstreljevali igračke iz majčkenega topio ka. Tud: M etaji leta je Hechler vnr to proučeval boli e. Navdufteno jih je MeaJ in imel jih je okrog lf!0 vrst. DNflaJ je i njimi različne poskuse in veljal je z« strokov-njika na t«-im polju Prijel je do apajaaain jada se da dresirati samo človečka bolha, pa tudi med človeškimi bolhami nit*o \ se enako nadarjene Rne no po naravi zelo nadarjeno, d mere sp pa sploh nc dajo dre* trarl pa naj s«* človek še toliko ukvarja t « ©Igo bo še trajala stavka v Vevčah? Ponoven «c ■ftimcfc zastopni&ov podjetja in delavstva bo 8. t* m. v Zbornici TOI \ uMjeaaa. 5, jaguari« Doslej še ni bilo nobenih 'zgledov da bo prišlo kmalu do sporazuma med stavkujo-čim papirniškim delavstvom m Združenimi papirnicami. 30. decembra je sicer inspekcija dela sklicala sestanek zastopnikov delavstva in podjetja. Zbrali so se v pr<*storu Zbornice za TOI. Delavsko zbornico jc zastopal Ivan Tavčar, papirnice dr. Pavlin rn zastopane so bile delavske strokovne organizacije. Do sporazuma ni prišlo v nobenem pogledu in je imel sestanek predvsem informativen značaj. Zastopnik podjetja ie izjavil, da nima še nobenega pooblastila za pogajanja ter zaradi tega sploh nc prihajajo pri razpravi v poštev delavske zahteve. Na prihodnji seji upravnega odbora podjetja bi naj dr. Pavlin dobil pooblastilo za pogajanja in 8. L m. se bodo zopet sestali v Zbornici za TOI ter morda prešli v resnici k pogajanjem. Delavski zastopniki so predložili zastopniku podjetja svoje zahteve, ki bi naj bile osnova za pogajanja in kt so jih že predložili podjetju sredi preteklega meseca. Za-atopnik podjetja je pa izjavil, d? mu te zahteve niso znane in zaradi tega kakor rudi zato, ker dr. Pavlin ni imel pooblastila za pogajanja, sestanek ni rodil nobenega uspe- ZAHTEVE DELAVSTVA Strokovna skupina papirniškega delavstva in Splošne delavske strokovne zveze v I Vevčah sta predložili Združenim papirni-I cam 15 decembra v imenu vsega delavstva, : zaposlenega v Vevčah, svoje zahteve in odpovedali na 14 dni delovne pogoje, objavljene 28. novembra z veljavnostjo od L decembra, izvzeraši sporazumni osnutek z veljavnostjo od 14. decembra Zahtevali so: 1. Odpuščenim, nad 60 let starim delavcem tn delavkam naj da podjetje pri- merno starostno rento m naj zaposli pred vsem svojce socialno šibkejših 2. Mezde delavstva v Vevčah naj bodo iste, kakor pred t. decembrom, pri čemer se zahteva, da sc izvestne vrste delavcev prestavijo v višje kategorije. 3. AJcordne postavke sc naj določe na osnovi 50*/« na urno mezdo. 4. Premijske postavke naj sc določijo sporazumno z oso b jem in minimum naj znaša 20°,V 5, Delavstvu sc naj ustvarijo znosni delovni pogoji v obratih. Kjer j« potrebno prestaviti posamezne delavce, jih naj prestavijo le, 6c sc dokaže njihova nesposobnost, o. Vsemu delavstvu naj podjetje prizna dopuste na podlagi predloga pri sjcle-panju sporazumnega osnutka. 7. Prispevki podjetja za pokojninski »klad naj bodo sorazmerni prispevkom delavstva 8. Zaradi stavke ne sme podjetje izvajati nad posameznimi delavci nobenih konsekvenc. Po stavki naj sprejme podjetje vse dosedanje delavstvo zopet na delo. Te zahteve hoče delavstvo uveljaviti in ! nudi svojo tarifno komisijo za pogajanja. I Delavstvo je predložilo rudi zahtev« glede mezd. Podjetje jc doslej Sc neomajno vztrajalo pri svojn zahtevi, da ae morajo reducirati mezde po novi kolektivni pogodbi m glede racionalizacije obrata, kakršne ga si je podjetje zamislilo ra ga uvedlo pred sporom. Na drugi stram pa tudi delavstvo hoče vztrajati pri svojih zahtevah Zato je težko napovedati, kakšen bo izid spora. Strokovne organizacije so organizirale podporno akcijo tn kmalu bodo začele deliti podpore najpotrebnejšim delavcem predvsem rednikoro družin a številnim, otroci. ZNANI NEZNANEC — Ali poznaš Hazpotnika? — Da. včeraj sem mn posodil 10 Din. — Ko. potem pa ie vidim, da ga ne pozna«. Georges Ohnet: 8 ZADNJA LJUBEZEN Roman — Stara sem, dragi moj Aimand, vi ste pa še mladi. Vsak dan je globlji prepad, ki deli mojo starost od vaše. čim bolj boste prodirali v življenje, tem starejša bom, vi pa ostanete mladi! Teb misli si ne morem pregnati iz glave. Gorje! Obraz se izpremeni, čuvstva pa ostanejo neizpremen jena. Moja ljubezen do vas je se vedno ista. kakor je bila pred desetimi leti. Nocoj, ko sem vas videla na odru, sem zadrhtala pri misli, da bi mogli enako komerMjo igrati v resnici z menoj, da bi biLa najprej smešna, potem pa strašno nesrečna Ar m and je prehlade!. Hotel je nekaj ugovarjati, toda komtesa je nadaljevala neizprosno: — O. dovoli mi povedati do konca. To je trenutek, ko moram govoriti s teboj tako. Sam dobro veš. kako te ljubim. Ne pusti me torej trpeti, ne ubijaj me z mukami ljubosumnosti, ne dovoli zlobnim jezikom, da bi me ohrekovali Vsaj iskrenost smem pričakovati od tebe, saj si mi jo dolžan. Spomni se, da sem bila vedno odkrita, da ti nisem nikoli ničesar prikrivala. Po teb. besedah, po tem namigovanju na pre- teklost, je grof zardel. Prijel je žeoo za roko in odgovoril taiko iskreno, da bi h/f vsaik d.*ugi, manj poučen o položaji znava nase' iserubljeno zaupanje. — Pomirite se riiičesar se vam ni treba ba/ti. Izbijte si iz glave te grde misli Ljiubkn vas iz vsega srca ,.. Prijel jo je pod roko in jo odvede 1 v njeno sobo. Na pragu ji je dejal: — Počitka ste potrebni Spanje vam bo pregnalo vse te neumnosti iz glave in jutri ne boste več mislili na nje. Poljubil jo je nežno, potem je pa odšel skozi salon v svojo sobo. Komaj so se zaprla vrata za njim, je nesrečna žena omab.m-a v bližnji nasla-niač Med krčevitim ihten jem je vzkfikniVa: On laže, laže! Potem se je pa pomirila in ostaja je sama sredi svojih težkih misli. n. Bilo je na Dunaju med novoletašmi svečanostmi, na dvornem plesu, ko je novi ataše pri poslaništvu grof Armand de Fon tena v pn-ič srečal lepo princeso Schwarzbujpg Stopite* je bila dra-žestno nasmejana v poseben salonček. kjer se je baš mudila cesarica. Prav kar iz Pariza prispelega Francoza je hotel postani k predstaviti cesarici in oddalien je bil od nj? samo neka^ korakov, ko je mlada žena vst^-oila vs3 žar^a in nasmejana. Bi! je priča prijateljskega srjrejema lepe princese. V^del. je da oMuv^o t nio fesfro - jo je enako. Takoi je smoznaJ zavzema izjemen položaj Toda čarala ga jc samo n. lepota. — Kaj ste nocoj sama. VUjeniina? — -'prasala cesarica. — Da, Vaše Veličanstvo. Princ je moral ostati aa Češkem zaradi volitev. To je služba Njegove-nu Veličanstvu, ki ga oddaijuije od dvora. Nič drugega bi ga ne moglo zadržati, da bd izostal — Njemu ni treba tolmačiti svojih želja osebno cesarici, — dobro poznam njegovo ponižnost. — je lejada cesarica milostno. — Tako star služabnik monarhije kakor on ne potrebuje nobenih dokazov svoje udanosti, toda glede na svoja leta bi moral biti oprezen... Zima na Češkem mora biti kruta. — Da, Vaša Visokost. Ko sem se poslovila od princa, je pokrivala ceste dobre tri prste debela snežna odeja. Potuje se lahko samo s sanmi, toda vožnja z vlakom je vendarle udobnejša, in hitrejša. Razgovor med mlado ženo in vladarico je po©f al zaupnejsi in grof ni mogel več razumeti pomena besed. Toda že iz prvih besed je spoznal, da je princesi ime Viljemina in da je njen mož starce. Kmalu je cesarica vstala in krenila z dvojnimi damami, med katerimi je bila tu-crl prinesa Schvvarzbu^. skozi salone, kjer je tu pa tam iz-prejr>.orrFn prijazno besedo s svojimi znanci, paiedso je umnkni'a v svoje sobar?. 3i!o je ob enih oonoei in ob zvokib orke.ct~a se je pričel >r!' ' Krrt^injg ;r sedeta * * kro::'<" dam in se sivo zanimala za svečane"1.. Bilo je skoraj izklju- čeno misliti sd lepšo in očarljivejšo ženo. Njena poštam je bila čudovito nežna in aloka, Iz nje je dihal plemenit ponos. Lepota njenih snežno belih ramen je atovela na cesarskem dvoru. Njen obraz je bil chražefltten m jene velike oči čAjjdovito nežne, ustnice rdeče, mikavfie in očarljive. Bujne kostanjeve kodre je imela pripete na vratu z demanft-nim glavnikom in zdelo ae je, da ae hočejo oprostiti in zakriti vso s svojbni dmh>uečimi valovi Njena okrogla, sveža in bela ramena ao bila zaključena z is^ošnimi ročicami, ki ao se poigravale s pahljačo, okrašeno s knežjo krono, smaragdi in demanti. Bila je visoke postave, nožice obute v svilenih Čeveljčkih je imela čisto majhne in nehote so se ji premikale ob zvokih slavnostne godbe, kakor da izražajo s tem obžalovanje, da ne morejo lahno in dražestno zaplesarti po parke-tih salona. Armand je iz daljave občudoval to očarljivo ženo: ocenjeval je vse njene prednosti kot izkušen poznavalec. Na prvi pogted je uganil, da je njena modra, z benečanskimi čipkami okrašena obleka delo prvega francoskega modnega salona. Dražestni Avstrijki je bil hvaležen za ta izraz simpatije francoskemu okusu. Ogledoval jo je še z večjo rx»zornostjo in naslado. Čutil ae je v posebni duševni zvezi z mdado ženo in po glavi mm je rojila samo ena misel: Bfci jI predstavljen. Baš ko se je razgledoval po salonu, da bi našel znanca iz princesine okolice, ga je nekdo prijel za roko in ko se je obrnil, je zagledal pred seboj poslanika umi ain da VaUcamjajjL Stran 6 5tev. 3 Henri Baibusse: Sedanjost — Je vas polj ubn r — je vprašala Berta svojo staro prijateljico. — Da, na lice, milostiva gospa. — In kaj je vam rekel? — Dejal je: Odhajam, toda vrnem se, da vas vzamem kljubujoč vsemu, vsemu. Ovenčan s siavo se zopet vrnem. — Drugega m nič rekel: — O pač! Prisege, vroče obljube, svečana zagotovila, vse, kar se le da reči. Bilo je v hiši moje babice v rue Neuvu-Da, od tod je odšel s svojimi dolgimi plavimi lasmi. Potem sem začela čakati. Bilo je dogovorjeno, da si ne bova dopisovala, ker so bili moji starši to prepovedali. Toda kaj je moglo pomeniti to za naju: vedela sva dobro, da misliva drug na drugega. Čakala sem ga leto čini, dve leti, tri leta, štiri leta. Ko se je nagibalo četrt-to leto h koncu, sem lahko videla njegovo sliko tu v ilustrirani reviji, ki je pisala o njegovih lepih začetkih in o njegovi še lepši bodočnosti. Ta prvi od-me vnjegove slave, ki se mi je zdelo o njem, da mi prinaša izpolnitv njegovih obljub, me je silno navdušil. Mislila sem, da je najina zveza že blizu. Pripravljala sem se na to, da me pokliče k sebi, ali da sam pride k meni. Čakala sem, da se oglasi. Nedvomno ie pa čakal on, da se oglasim jaz. aii pa je bilo to tudi povsem drugače. Toda počasi so minevali meseci, leta. Svojega slavnega moža, svojega ženina, sem videla samo na slikan v novinah. na razglednicah in pa na spomeniku, ki so ga odkrili — tega bo že tri leta — tri leta po njegovi smrti. Madame Louis je dvignila zaveso in pogledala skozi okno na trg, obrobljen s koničastimi strehami in siv kakor da prši. Mrak je bil jel polagoma brisati barve in le obrisi streh so se še odražali od nebosklona. Sredi trga je stal na podstavk ubel doprsni kip, ki ga je bilo mesto postavilo svojemu slavnemu meščanu. Dama se je znova zatopila v rahli mrak. Ni bila še povsem stara in kazala je sledove koketstva. Lasje, prej plavi, bi morali biti sivi, toda bili so žolti. Vrat ji je ovijal ovratnik iz čipk. Zaključila je svoje pripovedovanje: — Ko sem spoznala, da se ne bo več vrnil, sem mislila, da bom umrla- Potem sem se pa omožila s prvim, ki mi je prišel na pot. z nekim tukajšnjim gospodom. Nekaj let po moji svatbi je rasla njegova slava. Saj sami veste kako hitro. To je edinstven primer. Kmalu se je govorilo samo še o njem, tu v njegovem rojstnem mestu kakor po vsem svetu. A jaz, jaz sem zdaj že petintrideset let omožena. Berta je majala z glavo in od njenih z ivjem pokritih senc so se odražali črni trakovi kakor da so narisani s črnilom. Berta je bila podobna župniku — bila je razvneta. pozorna, ganjena. Razen tega je nosila dolgo črno obleko s suknjenimi gumbi. Sklonila se je naprej, da bi madame Louis bolje videla m da bi mogla vse bolje razumeti. — Kako bridko morate obžalovati, da ste omoženi s takim možem. — Ne, — je odgovorila dama. — Sprijaznili ste se s svojo usodo... Madame Louis je odgovorila: Nimam se s čim sprijazniti, milostiva gospa. Srečna sem, da nisem storila neumnosti in vzela prvega ženina. — Mar se bojite, da bi umetnik. . . — Ne zato temveč ker Je mrtev. Oni drugi, ta moj, ki ni pomenil zame nič, pa živi, živi! Ni noben genij, ne razume niti. kaj je slava, skoraj ničla je. Tada on je tu, imam ga. Najino vsakdanje življenje je brez mikavnosti. Moj mož je kakor gluh in slep. odveč je na svetu, vse je, kar hočete, toda on je. Živiva, živiva naprej, sva tu v resničnosti. Nisem zazidana čisto sama z oka-menelim spominom v preveliki nisi, pokopana v gorju, črtana iz števila živečih. Zjutraj, zvečer, ponoči mi je nekdo blizu, pa naj stoji, sedi ali leži. Moj ubogi mož se me dotika vsak hip, njegov komolec zadeva ob mojega. Ko pade ob jutranji zarji v zatohlo noč najine sobe žarek svetlobe skozi vrzel med zastori, ko se prebudim prva in ko vidim sredi še nerazločnega pohištva, kako spi ob moji strani nepremičen s svojim velikim sivim obrazom in ves pogreznjen v blazine, me obide občutek ničevosti. V takih trenutkih vsa drhtim in komaj zadržujem krik. Potem se premakne, vzdihne, zasope, se dvigne in zazdeha. Razumem, da je življenje v bistvu vse in da ostanek-preteklost ali druge stvari — nič ne pomeni. Tu pa tam izmenjava nekaj besed, nikoli ne nenavadnih — dober dan, da ne.. . Kadar pa človek pomisli na tišino smrti ali na spomine dobe te besede resničen pomen, ki nikoli ne ugasne. Zmajala je z glavo. — Da, da je nadaljevala. Ah! Tisti, ki so dolgo uživali življenje, ga bodo končno razumeli in končno začno skopariti z njim. Potem pa visi človek bolj na očarljivih sencah, pa naj bodo že dosanjane ali ugasle, na ostankih ubogega bitja, ki je tu. Evo tam prihaja, njegov čas je napočil, prišla je ura, ko ga kliče dom. Tam doli, to je on, vrača se. Na drugi strani trga, kraj hodnika je stala v obleko zavita človeška gmota. Bitje je oklevalo pred prehodom čez trg. Njegova palica se je tresla na koncu ohromele roke. Oziral se je na desno in na levo, da bi ugotovil, da se od daleč ne bliža noben voz. Slednjič se je opogumil, stopil je na hodnik in bližal se je z negotovimi, naglimi korski. Sredi trga v višini spomenika, kralju-jočega nad njim. je stari mrtvaško bledi mož zakašljal. Hud kašelj je pretresel vse njegovo telo. V naslednjem trenutku je butnil vanj močan veter. Moral je napeti vse sile, da se je iztrgal iz njegovega objema. Potem se mu je posrečilo doseči zaželjeni hodnik in bližal se je hiši. Videli sta ga. kako dela zadnje korake svojega vsakdanjega izprehoda. Ko je prispel do veznih vrat je iztegnil roko. V svoji dobrodušnosti je bil podoben rešenemu brodolomcu. Prihod tega trhlega starca je prinesel v sobo nekaj veseli novici podobnega. Zadnji žarki zahajajočega solnca so objemali vse obvladali in presegali so vse solnčne zahode ki jih je kdaj videla zemlja, kajti bil je že tako daleč zadnji solnči zahod. Skozi oblake prahu, oster veter, dušeče in umazano okolico je prihajal večer, ki je bil naravno večer večerov; in konec tega bledega in zimskega dne prezarja stoletja. Iz Maribora — Gledališče. Na praznik sv. TVeh kraljev to ob 15. ur; poslednja uprizoritev Bejzoviće-ve učinkovite drame h hajdučkih uporov v Dalmaciji ^Božji čJovek<. Veljajo znižane cene. Večerna predstava drame ^Prva legija< bo zanimiva radi nastopa dveh debutantov, k: se prvič predstavita mariborski javnosti. Tafco Im) jirral Ivo \ alencič m Kranja vlocjo patra Ra^ieipha. Ivo Beršcak iz Ljubljane pa vlogo monKiirnora Careva. To je zadn;a uprizoritev te zanimive drame ,jz jezuitskeira življenja ter veljajo globoko znižane cene. — Obrtno gibanje. Zadnji mesec v preteklem letu se je stanje obrti v Mariboru zopet nekoliko izboljšalo. Decembra je bilo iz danih 12 obrtnih dovoljenj, zbrisanih pa 0. To razmerje je tem bolj razveseljivo, ker so bple prejšnje mesece številike izbrisanh obrti vedno večje od Številk novih obrtnih dovoljeni. — Radi pešpoti bf ara 4coraj saajMl T Ni ee čuditi, če se na dežel; spreta aH celo spopadeta dva soseda zaradi meja, nenavadno pa je, da se to dogaja celo v mestu. Tako je včeraj neki posestnik napadel 56tetnega Karla StrmŠka na Tržaški cesti, ker je ta šel po njegovi pešpoti. Napadalec je moža z lopato pobil na tla in mu skoraj razbil glavo. Nezavestnega Stnnčka eo prepeljati v bolnico, kjer eo zdravnfkj ugotovili pretres možganov. — 04-ič aretirana! Včeraj je mariborska policija aretirala 331 etno šiviljo Mfljko §aba-novič iz Zagreba, ki je ukradla v družbi nekega moškega v manufakturni trgovini Buražin 14 metrov sukna. Zagrebška policija je poročala, da je Ša banov ičeva že 93 krat kaznovana, drzna žeparka in tatica. Sedaj bo šla Milka že 94ič za zapahe. — Mariborčani mnogo pota je jo. Mariborska policija je v preteklem letu izdala 556 novih potnih listov, podaljšala 1350, vid i rala pa 543 potnih listov. Inozemcem> ki stalno bivajo v Mariboru je urad za potne zadeve vidjral 346 potnih listov, podaljšal pa 25 vizumov. Številke kažejo, da Mariborčani mnogo potujejo preko meje. — Tndj zanimiva številka. Znano je, da Maribor skoro prednjaci med mesti s tujimi državljani. Tako ie v preteklem letu mariborska policija rešila 4071 spisov, s katerimi so tuji državljani zaprosili za bivanje in zaposli enje v Mariboru. Po tej stataetqfki je v našem mestu 4071 inozemcev, kar je zelo visok odstotek celokupnega prebivalstva v Mariboru. — Saharin. Policaja je aretirala rTletnega inehanikarskega vajenca Ferda H. iz Maribora baš, ko je hotel z vlakom v Zagreb z 11 kg saharina, kj ga je skrival v vrečicah pod obleko. Iz Celja —c Redna seja mestnega sveta bo v petak 8. t. m. ob IS. Na dnevnem redu so poročna odborov. —c Umr|a je v nedeljo v Prešernovi ulici št. 4 v <5t»ro«ti 68 let ga Marfja Komelova. vdova po finančnem nadpregledniku in mati g. inž. Amona Komela v Celju. Na Sodnijski stezi št. 3 je umrla v ponedeljek v starosti 80 let za^ebnica ga Emilija Hautova. V celjski bolnici so umrli: v nedeljo 54letna po sestnikova žena Marjeta Miklavčeva iz Šmart-ne.ua ob Pak; in 521etna kočarjca Antonija Mahnova \z Trnovelj., v ponedeljek pa 46-letna žena upokojenega viš-jega stražnika Marija Pik lova z Zg. Ložnjee pri Žalcu. —r Davčna uprava v Celju poziva vse davkoplačevalce, ki so zavezani plačevati usluž-beiiđki davek v davčnih markirah, da predložijo davčne knjižice Rvojih nameščencev davč ni upravi v prejrled do konca tepa meseca. V nasprotnem primeru bo davčna uprava postopala v smjslu olena 190 zakona o neposrednih davkih jn predpisala kazen v znesku 20 do 500 Dd-n- Iz Trbovelj — Požar na Sv. Planini: Včeraj dopoldne okrog 9 u. je pričela goreti koča vpokojerve-ga rudarja Murna na Sv. Planini. Plamen je hipoma zajel vse leseno poslopje. Ker je stalo poslopje tik pod planinskim hotelom, je bila velika nevarnost, da se vname še poslopje novega hotela, zgrajenega tudi w lesa. K sreči danes na Sv. Planini ni bilo vetrovno, ker bi sicer lahko nastala še večja nesreča, zlasti ker na Sv. Planini zaenkrat še ni nobene vode, razen strešnice, ki se steka v reze rva r novega hotela. V slučaju vetra bi ne bil ogrožen le planinski hotel marveč tudi planinska cerkev, ki je v bližini. Sreča v nesreči je torej bila. da so domačini ogenj lokalizirali na leseno kočo Murna, ki je pogorela do tal. Radi oddaljenosti naši gasilci niso mogli stopiti v akcijo, ker je koča tekom ene ure že itak pogorela do tal, zlasti pa, ker bi gasilci brez vode itak nič ne opravili. — Čebelarska podružnica bo imela na praznik, 6. t. m. v deški narodni šoli v Trbovljah svoj občni zbor. — Razstava kanarčkov. Tukajšnja podružnica društva »Rejec malih živali« je priredila tudi letos uspelo razstavo kanarčkov. Razstava, ki je bil otvorjena na novo leto dopoldne ob 10. uri v biljardni j sobi gostilne Forte na Vodah je pokazala velik napredek gojitve te plemenite vrste matih pevekov. Razstavljenih je bilo skupaj 82 kletk z 62 izbranimi in deloma že v prejšnjih razstavah nagrajemmi harskimi vrviv-ci, deloma pa je bil razstavljen lanski naraščaj. Razstavo je posetit zastopnik osrednjega društva g. Gojznikar iz Ljubljane, ki je ocenil posamezne rumene pevčke ter podelil sledečim lastnikom častne diplome: Stavec Franc, 1. častna diploma / 2*>4 toč kami, Cahun Maks, H. častna diploma z 291 točkami, Mlakar Ivan jc dobil II. in lil. častno diplomo / 294 in 267 točkami, Tr.i ven Mirko III. častno diplomo z 288 točkami, Vodopivcc Franc IV. častno diplomo z 273 in 252 točkami, Ratej Kari 111. č. dipl. z 258 točkami. Lapornik Alojz I. častno diplomo z 315 in 183 točkami, ter Biažič Viktor z 234, Ajnik Rudolf t 207 in Lapi Franc z 261 točkami. Poleg žlahtnih kanarč-kov-vrvivcev je eden razstavil tudi 1 par krasnih zebra-ščinkovcev ki so pravtako vzbujaii splošno pozornost obiskovalcev razstave. Razstava je bila okusno okrašena z božičnimi drevesci, zelenjem in cvetjem, zlasti pa so ugajale nove kletke mojstrsko delo naših ptičarjev in amaterskih klctkar-jev. Kakor vse dosedanje razstave, jc društvo »Rejec malih živali« tudi letošnjo razstavo kanarčkov vzorno organiziralo, za kar je želo od številnih ljubiteljev malih pevč- kov in drugih obiskovalcev vse priznanje. — Zakol živine v decenibru. NaM mesar ji so zaklali v decembru 57 glav prvovrstne. 22 glav drugovrstne n -1 gtaVC tretjevrstnt živine ter 12 klobasaric Občina na svojili razg'.asnih tablah imenoma navaia. Um vrste živine so klali p«WKunc/m mesarji, ka^ bo naše gospodinje tOOOVO zanimalo KAVALIR kavalir naših dni prid. > svojo izve{JN ko v n-sTavra«-ij«>. I'UMi jo fei iv:/t. sam pa stopi i natakarjem v kot in mu pravi: — Crtajte vse. razen hrenovk, potem pn prinosite j*>lilni list. 1MLIT1CNA Nfnčv v Kvropi s«' ne vmvšava v >p.m#ke zadeve razen Kusije, Anglije Francija N»*:r eije. Italije.. Portugalske in še nvkateril. drugih držav. ZEMUKPIS Kjer je radio doma, tam si ni težko zapomniti lego tujih mest. Zemljepisa ae uče učenci s pomočjo radia mnogo lažje. — Kje leži Rudtmpešta? — vpraša uči tclj učenca — Takoj za Berorminsterorn, — ae odreže učenec. ZAHVALA Ob bridkih in težkih urah locitv.' našega blagega in nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda NOVAKA FRANA GIMNAZIJSKEGA DIREKTORJA V POKOJT smo bili deležni tako Izredne pozornosti in tolikopa iskrenega sočustvovanja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku. Zato izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem. ki so lajšali poslednje ure pokojnikovega trpljenja, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so obsuli njegovo poslednje bivališče s prekrasnimi venci ter Šopki. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu banu dr. Natlačenu gospodu predsedniku mestne občine ljubljanske dr. Adlešiču ter vsem zastopnikom državnih uradov in javnih ustanov za časteče spremstvo k večnemu počitku. Istotako naj velja naša zahvala depu taci jam Slovenskega steno-grafskega društva v Ljubljani. Mariborskega stenografskega krotka ter Hrvatskega Stenograf skega društva v Zagrebu. Ob težkem in grenkem slovesu pri odprtem grobu so nam bile poslovilne besede gg. prof. dr. Sve-telja Blaža, direktorja dr. žica Nikole in prof. dr. Dolarja Antona v največjo uteho. Prav iskreno se še zahvaljujemo gg. primanjema dr. Jenku in dr. Lavriču, g. dr. Krajcu ter čć. sestram Leonišča za izredno požrtvovalno in usmiljeno lajšanje trpljenja blagopokojnegra v poslednjih dneh. Sveta maša zadužnica se bo darovala v četrtek, dne 7. januarja t- L. ob 9. url v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 4. januarja 193 7. £alu)očl ostali. Občina Ljubljana fW j_ «* \T ATA Mestni pogrebni uvod gj J\ JI ▼ l\ 4w T% Vsem onim, ki ste se spomnili naše zlate tetke, gospodicm FRANJE BAN da ste jo obiskali, kropili in jo spremili na njem zadnji poti. tisočera mm hvala! Najlepšo hvalo pa amo dolžni prečastitemu gospodu župniku Alojziju Košmerlju za njegove pogoste prijazne posete ter lepo pripravo naše ljube tetke za večnost. Istotako gospodu zdravniku dr. Franti Misu za njegov trud, da bi nam ohranil pokojnico; največjo hvalo pa bragi gospe dr. Ano Tauzesovi. ki nam je s svojo požrtvovalnostjo in ljubeznivostjo stala noč in dan ob strani, nas tolažila in nam lajšala hudo bol. In tudi vam. gospodje Bežigrajski pevci, za v srce segajoče žalostinkr. iskrena vam Ohranite našo ljubo tetko v lepem spominu in molite zanjo. Maša zadušnica se bo darovala 19. januarja 1937. ob pol 7. trri zjutraj v farni cerkvi pri Sv. Petru. V LJUBLJANI, dne 5. januarja 193 7. 2ALUJOĆI OSTALI. Presenetljiva odkritja raziskav v raznih državah © PUDRU ZA LICE Poroa/okomisije znamenitihzdravnikov Štirje slavni zdravniki so bas končali svoja znanstvena raziska-vanja v pogledu učinka pudra na kožo. Poizkusi so bili izvršeni pri 467 ženah raznih let starosti. Ugotovljeno je. da vsebujejo nekatere vrste pudra trda zrnca, ki draži ju in razširjajo kožne znojnice ter povzročajo izpuščaje in zajedalce. Izkazalo pa se je tudi, da puder Tokalon nima takih trdih zrnc On je čudovito fin in prijeten, ker je >z zrakom prevetrene, razprostire se gladko in enakomerno, pokrivajoč kožo s tankim nevidnim ogrinjalom lepote. Puder Tokalon je pr. patentiranem načinu kombiniran s smetanovo peno. Zaradi tega se obdrži na licu osem ur. Niti veter, niti potenje ne morejo pokvariti prekrasne mat polti, ki jo daje ta puder. Zate-TTTT"~~~* ■"■ " — čite sc M znanstveno preizkušenemu pudru za lice. pudru Tokalon. in sigurnemu nsenrajte v „S!ov. Narodu" SEJO: il^nRRi^RRRBglBllJ MALI OGLASI Beseda 50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din. davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede m*. H h oglasov je treba priložit) znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Ke«ieda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 l>in 50 PAR ENTLANJE izuriranje. vezenje zaver-, pe rila. monogramov. gumbnic. Ve 'ika zaloga perja po 6.75 !>in »•hilijana« GoSnosvetska 12 NA VSA ZIMSKA o bl.n MU dajemo 15 d« 20% popir>i<«. Fr^k«vr. Sv. Petra c. 14. GrR NA PRAZNIK ;utri, v>i h Kalinu na Gl-no1-na koHne in dobro vince. Koncert- domača zabava. 201 STAnOVATlJA Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din 2 STANOVANJI trjBobni oddam, eno takoj, dru-go februarja. Vprašati: Zadružna hranilnica, Dalmatinova ulica. 197 GLASBA Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši mesci 8 Din Ne pozabite, da ai za praznike lahko sposodite plošče in gramofon proti mali odSkod-nini pri Reeeda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek B Din JAJCA reveža, debela po 80 par komad, /abo' 720 komadov. Jedrca bela 5 kg 76 Din. Celi orehi, tanke lupine 50 k p 240 Din, franko kolodvor razpošilja G. Drech* . 190 Otroški vozički lJvoiiojeaa,& i v a l n ■ najnovejših motorji,« t r e J 1 m o d e I o v t r i e i k I J ipcireiljui PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO ! „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, Karlo vska cesta 4 — Pod rut ni ca M A HIBO K. Aleksandrova cesta 36 ae ca; je OAjbolii* domaća 'elžlčo* krepil na F*i^U NAS ČAJ dofcft« »K KMETIJSKA DRTzBA V LJUBLJANI napodna "Tiskarna IZVRŠUJ h VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFWRJ&M LJUBLJANA — Val t Ljubljani.