31 'V«. 1307
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 30	v LJUBLJANI, dne 27. julija 1967	Cena 1,40 din	I eto XXIV
VSEBINA:
Dopolnitev resolucije o izvajanju gospodarske politike v letu 1967.
236.	Zakon o uporabi sredstev, naloženih pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani po zakonu o dopolnilnih sredstvih za skupne rezerve gospodarskih organizacij.
237.	Sklep o potrditvi sporazuma o ureditvi premoženjskih in pravnih razmerij v zvezi z likvidacijo poslovnega združenja za izgradnjo EnergokemiCnega kombinata Velenje.
238.	Sklep o izvolitvi sodnikov Ustavnega sodišča SR Slovenije.
239.	Sklep o razrešitvi in izvolitvi predsednika in članov komisije za proučitev visokega šolstva v SR Sloveniji-
240.	Sklep o razrešitvi geneialnega direktorja Splošne gospodarske banke SR Slovenije m o določitvi tunkcionarja, ki opravlja dolžnosti generalnega direktorja Splošne gospodarske banke SR Slovenije.
241.	Sklep o imenovanju glavnega direktorja Centralne služ-
be družbenega knjigovodstva za Socialistično republiko Slovenijo.	•
242.	Uredba o obveznem uničevanju Češminovega grma ter divjega in podivjanega hmelja.
243.	Uredba o območjih, na katerih Je dovoljeno gojiti ribez tn zeleni bor
244.	Uredba o ustanovitvi biroja za regionalno prostorsko planiranje.
245.	Odlok o določitvi objektov širšega regionalnega pomena, za katere daje lokacijsko dovoljenje republiški sekretariat za urbanizem.
246.	Odlok o odpravi republiškega štaba za varstvo pred elementarnimi in drugimi hudimi nesrečami.
247.	Odlok o ustanovitvi republiškega štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ter o imenovanju njegovih članov.
248.	Odločba o imenovanju predsednika, namestnika predsednika, članov in namestnikov članov republiške komisije za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov.
249.	Odločba o razrešitvi glavnega republiškega tržnega inšpektorja.
250.	Odločba o razrešitvi in imenovanju predstavnika republiških upravnih organov v skupščini republiške skupnosti za zaposlovanje.
251.	Odločba o organih in organizacijah, ki delegirajo svoje predstavnike v svet za koordinacijo dela pri služoi družbenega knjigovodstva — centrali za Slovenijo.
252.	Sklep o potrditvi delovnega programa republiškega sekretariata za urbanizem za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije za leto 1967.
233. Navodilo o ravnanju z mladoletnikom, ki se izmika Izvršitvi vzgojnega ukrepa.
254.	Odločba o ustanovitvi in delu uprav javne varnosti v SR Sloveniji
255.	Odločba o določitvi zdravstvenih zavodov, ki opravljajo predhodne in periodične zdravniške preglede članov posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice ter ugotavljajo in vpisujejo podatke o krvni skupini v pomorsko knjižico.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
126.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1967.
127.	Odlok o spremembi statuta občine Litija.
128.	Odlok o spremembi odloka o povračilu stroškov, ki jih imajo odborniki skupščine občine Litija ter člani njihovih svetov in komisij v zvezi z opravljanjem funkcije odbornika, člana sveta ali komisije,
129.	Odlok o ukinitvi sklada za šolstvo občine Litija.
130.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o imenovanju novozgrajenih ulic in trgov v mestu Litija.
131.	Odlok o organizaciji uprave skupščine občine Vrhnika.
132.	Odlok o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami v občini Vrhnika.
133.	Odlok o rokih čiščenja In pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Vrhnika.
134.	Sklep o ustanovitvi temeljne izobraževalne skupnosti občine Vrhnika.
SPLOSNI AKTI KOMUNALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
135.	Pravilnik o uveljavljanju zdravstvenega varstva komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana.
— Popravek.
255.
SkupSčina SR Slovenije je na podlagi 148. člena Ustave Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 18. julija 1967 sprejela
DOPOLNITEV
resolucije o izvajanju gospodarske politike v letu 1967
Resolucija o izvajanju gospodarske politike v letu 1967 (Uradni list SRS, št. 6-33/67) se dopolni:
a)	v petem odstavku 1. točke z novim stavkom, ki se glasi:
•»Za razvoj bazične kemične industrije in za pospešitev sodelovanja ter integracijskih procesov naj bi se uporabilo tudi del naročene opreme, ki je bil Predviden za gradnjo Energokemičnega kombinata Ve-lenje;«	\
b)	na koncu 9. točke se doda za zadnjo alineo novč uiinea, ki se glasi:
”— republika bo ukrenila vse, kar je potrebno in sprejela predpise, s katerimi bo omogočila racionalno likvidacijo Energokemičnega kombinata Velenje, ter Uporabo določene opreme za gospodarski razvoj, ki bo
v skladu z družbenim planom razvoja SR Slovenije v letih 1966—1970.«
St. 30-31/67
Ljubljana, dne 18. julija 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
236.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o uporabi sredstev, naloženih pri Splošni gospodarski banki,v Ljubljani io zakonu o dopolnilnih sredstvih za skupne rezerve gospodarskih organizacij
Razglaša se zakon o uporabi sredstev, naloženih pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani po zakonu o dopolnilnih sredstvih za skupne rezerve gospodar-
skih organizacij, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 18. julija 1967.
St. 402-113/67
Ljubljana, dne 18. julija 1967.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o uporabi sredstev, naloženih pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani po zakonu o dopolnilnih sredstvih za skupne rezerve gospodarskih organizacij
1.	člen
Sredstva, ki so po 3a) členu zakona o dopolnilnih sredstvih za skupne rezerve gospodarskih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 35-618/65 in št. 57-939/65) naložena pri Splošni gospodarski banki v Ljubljani in jih mora ta banka vrniti Socialistični republiki Sloveniji v desetih letih, začenši s 1. januarjem 1967, se bodo uporabila za izvršitev likvidacije Energokemičnega kombinata Velenje.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se uporabijo kot kreditna sredstva predvsem za graditev objektov, za katere se uporabi oprema, ki je bila naročena za Energo-kemični kombinat Velenje.
3.	člen
Kredite po tem zakonu odobrava upravni odbor republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dah po objavi v »Uradnem listu SRS«.
237.
Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije sta republiški zbor in organizacijsko-po-litični zbor na seji dne 18. julija 1967 sprejela
SKLEP
o potrditvi sporazuma o ureditvi premoženjskih ih pravnih razmerij v zvezi z likvidacijo poslovnega združenja za izgradnjo Energokemičnega kombinata Velenje
I
Sporazum, ki je bil sklenjen med izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije, skupščino občine Velenje, rudnikom lignita Velenje in termoelektrarno Šoštanj o ureditvi premoženjskih in pravnih razmerij v zvezi z likvidacijo poslovnega združenja za izgradnjo Energokemičnega kombinata Velenje, se potrdi.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 31.11-7/67
Ljubljana, dne 18. julija 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
238.
Na podlagi 152. in 233. člena ustave Socialističn republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socia listične republike Slovenije (Uradni list SRS, številka 16-114/67) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 18. julija 1967 sprejel
SKLEP
o izvolitvi sodnikov Ustavnega sodišča SR Slovenije
Za člane Ustavnega sodišča SR Slovenije se izvolijo:
Milan Apih, Jože Borštnar, dr. Miha Potočnik in Mira Svetina, dosedanji člani Ustavnega sodišča SR Slovenije.	4
St. 111-61/67
Ljubljana, dne 18. julija 1967.
y	;
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
239.
Na podlagi 175. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-114/67) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 18. julija 1967 sprejel
'	r	•	{
SKLEP
o razrešitvi in izvoUtvi predsednika in članov komlslJe
za proučitev visokega šolstva v SR Sloveniji
V	komisiji za proučitev visokega šolstva v SR Sloveniji se razrešijo:
ing. Marko Bulc kot predsednik komisije,
Janez Hočevar, Drago S e 1 i g e r in ing-Marjan Tepina kot člani komisije.
V	komisijo se izvolijo:
za predsednika:
Drago S e 11 g e r, predsednik odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora Skupščine SR Slovenije,
za člane:
Stane Dolanc, sekretar Univerzitetnega komL teja ZK, Ljubljana,
ing. Milivoj Raič, profesor na višji tehniški šoli v Mariboru,
Ludvik Zajc, predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti.
St. 111-25/67
Ljubljana, dne 18. julija 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher l. r.
240.
Na podlagi 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradnj list SRS, številka 16-114/67) ter v zvezi z drugim odstavkom 55. člena zakona o bankah in kreditnih poslih (Uradni list SFRJ, št. 12-211/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 18. julija 1967 sprejel
SKLEP
o razrešitvi generalnega direktorja Splošne
gospodarske banke SR Slovenije in o določitvi
funkcionarja, ki opravlja dolžnosti generalnega direktorja Splošne gospodarske banke SR Slovenije
1.	Razreši se Riko Jerman dolžnosti generalnega direktorja Splošne gospodarske banke SR Slovenije.
2.	Za čas, dokler ne bo imenovan generalni direktor Splošne gospodarske banke SR Slovenije, opravlja dolžnpsti generalnega direktorja Splošne gospodarske banke SR Slovenije Bojan Bunc, namestnik generalnega direktorja Splošne gospodarske banke SR Slovenije.
St. m-S/67
Ljubljana, dne 18. julija 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
241.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee- 152" člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-114/67) ter v zvezi z 81. členom zakona o službi družbenega kn jigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 23-345/87) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 18. julija 1967 sprejel
SKLEP
o imenovanju glavnega direktorja Centrale službe družbenega knjigovodstva za Socialistično republiko Slovenijo
Za glavnega direktorja Centrale službe družbenega knjigovodstva za Socialistično republiko Slovenij# ee imenuje Alojz K e r s n i č , sedanji glavni direktor Centrale službe družbenega knjigovodstva.
St. 111-58/67
Ljubljana, dne 18. julija 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher I. r.
242.
Na podlagi 26. člena zakona o varstvu rastlin pred
boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, Št. 36-367/85) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega in podivjanega hmelja
^	1. člen
Da se prepreči okužba s progasto žitno rjo (Pucci-nia graminiš Pers.j, morajo lastniki in uporabniki zemljišč (v nadaljnjem besedilu: uporabniki zemljišč) mehanično ali kemično stalno uničevati češminov grm (Berberis vulgaris) v oddaljenosti do 300 m zračne razdalje od' polj, zasajenih z žiti, (pšenica, rž, ječmen in oves).
2.	člen
Določba prejšnjega člena ne velja za uporabnike zemljišč v hribovitih predelih, ki jih določi občinska skupščina.
3.	člen
Da se prepreči oploditev žlahtnega hmelja s cvetnim prahom divjega in podivjanega hmelja, morajo uporabniki zemljišč v oddaljenosti do 10 km od nasadov žlahtnega hmelja vsako leto do 15. junija mehanično ali kemično uničiti divji in podivjani hmelj.
Za kmetijstvto pristojni občinski upravni organ lahko glede na oblikovitost terena ustrezno zmanjša v prejšnjem odstavku predpisano oddaljenost.
4.	člen
Za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ razglasi vsako leto do konca aprila na krajevno običajen način, na katerih območjih morajo uporabniki zemljišč uničiti divji in podivjani hmelj.
5.	člen
Pridelovalci žlahtnega hmelja morajo vse odpadle hmeljne trte, ki so nastale pri rezi ali kako drugače, kompostirati ali uničiti tako; da se z njimi hmelj ne more razmnoževati.
6.	člen
Delovna organizacija ali druga pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, če ne uniči češminovega grma ali divjega in podivjanega hmelja po določbah te uredbe.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev poleg organizacije tudi odgovorna oseba delovne organizacije oziroma pravne osebe.
7.	člen
Občan se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka prejšnjega člena z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
8.	člen
Ko začne veljati ta uredba, preneha veljati uredba o obveznem iztrebljevanju divjega in podivjanega hmelja (Uradni list LRS, št. 20-116/47).
9.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 320-29/67
Ljubljana, dne 13. julija 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
243.
Na podlagi 15. Člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni Ust SRS, št. 36-367/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor
1.	člen
Občinska skupščina določi območja, na katerih se sme saditi ribez, in območja, na katerih se sme saditi zeleni bor, lahko pa določi,' da se sme na celotnem območju občine saditi le ribez ali le zeleni bor.
Občinska skupščina izda odlok iz prejšnjega odstavka na predlog strokovne službe in po poprejšnjem zaslišanju delovnih organizacij s področja kmetijstva In gozdarstva.	•
2.	člen
Zračna razdalja med rastlinami ribeza (Ribes sppj m rastlinami zelenega bora (Pinus strobus) mora biti najmanj 2 km.
3.	člen
Rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo (mehurjevko) in so na območju, ki je določeno le za saditev ribeza, je treba posekati. Drevesa je treba obeliti, lubje, veje in sadike pa sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
Rastline ribeza, ki so okužene z ribezovo rjo in so na območju, ki je določeno le za saditev zelenega bora, je treba sežgati na kraju, kjer je bila okužba ugotovljena.
4.	člen
Občinska skupščina izda odlok iz 1. člena te uredbe najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
5.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 320-28/67
Ljubljana, dne 13. julija 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
244.
Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o ustanovitvi biroja za regionalno prostorsko planiranje
1.	člen
V sestavi republiškega sekretariata za urbanizem se ustanovi biro za regionalno prostorsko planiranje (v nadaljnjem besedilu: biro); biro Ima položaj direkcije v sestavi republiškega sekretariata.
Biro organizira izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje republike in za območja s posebnim namenom oziroma izdelavo posameznih elementov regionalnega prostorskega plana v skladu z določbami prvega odstavka 7. člena in 14. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-118/67) ter sodeluje tudi pri opravljanju drugih strokovnih zadev na področju regionalnega prostorskega planiranja.
2.	člen
Delo biroja v zvezi z organizacijo izdelave regionalnih prostorski^ planov se financira po odloku o programu za financiranje regionalnega prostorskega planiranja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-47/67).
Strokovne naloge (dajanje strokovnega mnenja investitorjem in podobno), ki niso zajete v prejšnjem členu, opravlja biro proti plačilu naročnika.
3.	Men
Biro vodi direktor. Direktorja biroja imenuje i*1 razrešuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na predlog republiškega sekretarja za urbanizem.
4.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v “Uradnem listu SRS-«.
St. 020-39/67
Ljubljana, dne 13. julija 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stanc Kavčič 1. r.
245.
Na podlagi tretjega odstavka 21. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16--119/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi objektov širšega regionalnega pomena, za katere daje lokacijsko dovoljenje republiški sekretariat za urbanizem
I
Za objekte širšega regionalnega pomena, za katere daje lokacijsko dovoljenje republiški sekretariat za urbanizem, se "določijo tile objekti:
1.	vodnogospodarski objekti in naprave: graditev akumulacij vode nad 100.000 m3 vsebine; .novi odseki regulacije na vodotokih: Mura, Drava, Sava, Savinja, Krka, Soča, Sotla, Ljubljanica s kraškimi pritoki Planinskega in Cerkniškega polja ter Pivške kotline, Kolpa, Reka, Rižana, Dragonja in Kamniška Bistrica; objekti za melioracije na površinah, večjih od 500 ha; skupinski vodovodi za kapaciteto 10.000 prebivalcev in več oziroma za odvzem talne ali izvirne vode nad 501/sek.; skupinske čistilne naprave odpadnih vod z glavnimi zbiralniki za tranzit odplak; odvzem mineralnih, termalnih in zdravilnih vrelcev;
2.	prometni objekti: železniške proge s pripadajočimi objekti in z opremo na sami progi ter z. objekti, ki jih je treba zgraditi v zvezi z rekonstrukcijo obstoječih železniških prog; avtomobilske ceste, ceste L in II. reda in objekti na njih; mostovi na vseh drugih cestah z dolžino 50 m in več; javne osebne, žičnice brez vlečnic in tovorne žičnice, ki so speljane nad Prometnimi in energetskimi objekti iz tega odloka; 'stališča in pristanišča s pripadajočimi objekti; objekti radiodifuzne in televizijske službe (studii in oddajne Postaje s pritiklinami, z energetskimi in komunikacijskimi vodi in priključki ter s prometnimi zvezami) — brez malih lokalnih radijskih postaj (2 KW in manj antenske moči) ter brez pomožnih radijskih in teie-v'zijskih pretvornikov; medkrajevni tt kabli, ki pove-2njejo tranzitne telefonske centrale s tranzitnimi telefonskimi centralami ter tranzitne z glavnimi centra-
'ami;
3.	energetski objekti: električni vodi, razdelilne Postaje, razdelilne transformatorske postaje in transformatorske postaje napetosti 110 kV in več: hidro-s'ektrarne in termoelektrarne moči nad 10.000 kVA ter Puklearne elektrarne; magistralni plinovodi in nafto-
vodi ter objekti za pridobivanje in predelavo nafte in zemeljskega plina;
4.	specifični objekti: skladišča razstreliv; skladišča vnetljivih tekočin s kapaciteto 50.000 litrov vnetljivih tekočin I. nevarnostne skupine, skladišča vnetljivih tekočin s kapaciteto nad 100.000 litrov vnetljivih tekočin II. skupine ter skladišča vnetljivih tekočin s kapaciteto nad 200.000 litrov vnetljivih tekočin III. nevarnostne skupine; objekti, v katerih so naprave, ki so izvor ionizirajočega sevanja.
II
Za objekte širšega regionalnega pomena se štejejo tudi objekti, ki se gradijo:
1.	na območjih, ki so po veljavnih predpisih razglašena za zavarovano zemljišče, če teh območij ne vsebuje urbanistični načrt;
2.	na območjih, ki so z vodnogospodarsko osnovo, z regionalnim prostorskim planom ali z urbanističnim programom določena za preskrbo mest ali naselij z vodo, nahajajo pa se zunaj ureditvenega območja mest ali naselij;
3.	na varstvenih območjih mineralnih, termalnih in zdravilnih vrelcev, če teh območij ne vsebuje urbanistični načrt.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 350-16/66
Ljubljana, dne 13. julija 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
246.
Na podlagi 16. in 17. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-219/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel
ODLOK
o odpravi republiškega štaba za varstvo pred elementarnimi in drugimi hudimi nesrečami
I
Odpravi se republiški štab za varstvo pred elementarnimi in drugimi hudimi nesrečami, ki je bil ustanovljen kot komisija Izvršnega sveta z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 021-40/65 z dne 29. oktobra 1965 (Uradni list SRS, št. 31-333/65).
II
Razrešijo se vodja, namestnik vodje, načelnik in člani republiškega štaba za varstvo pred elementarnimi in drugimi hudimi nesrečami, ki so bili imenovani z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenile, št. 021-40/65 z dne 29. oktobra 1965 (Uradni list SRS, št 31-333/65).
III
Ta odlok velja takoj.
St. 021-40/65
Ljubljana, 4ne 13- ju,i.ia 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik: Stane Kavčič 1. r.
247.
Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Uradni list SRS, št. 42-220/66) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o ustanovitvi republiškega štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ter o imenovanju njegovih članov
I
Ustanovi se republiški štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: republiški štab).
II
Republiški štab neposredno opravlja zadeve varstva pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami v skladu z določbami 22. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Uradni list SRS, št. 42-220/66).
'	'III
V republiški štab se imenujejo:
za vodjo štaba: Vinko Hafner, podpredsednik Izvršnega sveta;
za namestnika: RUdolf Hribernik, republiški sekretar za narodno obrambo;
—	za člana: Slavko Furlan, republiški sekretar za notranje zadeve;
za namestnika: Alojz Erbežnik, načelnik milice v republiškem sekretariatu za notranje zadeve;
—	za člana: Taras Kermauner , samostojni svetovalec za področje analitike informacijskih sredstev v sekretariatu za informacije v Izvršnem svetu:
za namestnika: Drago C o p, samostojni svetovalec v sekretariatu za informacije v Izvršnem svetu;
—	za člana: dr. Stanko Lajevec,' glavni republiški sanitarni inšpektor;
za namestnika: Jože Piano, svetovalec v republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo:
—	za člana: Peter , Vujec, namestnik republiškega sekretarja za gospodarstvo;
za namestnika: ing. Vladimir Čadež, pomočnik republiškega sekretarja za. gospodarstvo;
—	za elana: ing. Lojze BlenKus, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem;
za namestnika: ing. Miloš Turk, republiški vodnogospodarski inšpektor v republiškem sekretariatu za urbanizem;
—	za člana: Edo K er Žan, direktor Zavarovalne skupnosti za SR Slovenijo;
za namestnika: Lado Peternelj, direktor oddelka imovinskih zavarovanj pri Zavarovalni skupnosti za SR Slovenijo;	,
—	za člana: Jože Gerbec, direktor Združenega podjetja za ptt promet Ljubljana;
za namestnika: Jože Seti na, pogodbeni delavec za UKV-naprave pri Združenem podjetju za ptt promet Ljubljana;
—	za člana: Milan Skitek, direktor Zavoda SR Slovenije za zdravstveni in tehnično varnost;
za namestnika: Marjan Sterle, vodja centra za radiološko zaščito pri Zavodu SR Slovenije za zdravstveno in tehnično varnost;
—	za člana: ing. Janez Selevšek, vodja higiensko-tehnične varnosti v Rudniku lignita Velenje;
za namestnika: ing. Cveto M a j d i č ,. glavni varnostni inženir v Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik;
—	za člana: ing. Janez Kristan, višji strokovni sodelavec v Nuklearnem inštitutu »-Jožef Stefan«;
za namestnika: ing. Milan Grgič, višji asistent v Nuklearnem inštitutu »Jožef Stefan«;
—	za člana: ing. Smiljan Umek, višji strokovni sodelavec v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij;
za namestnika: ing. Fedor Škerl ep, samostojni raziskovalec v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij;
—	za člana: ing. Drago Mišič, direktor splošne vodne skupnosti Drava-Mura, Maribor;
za namestnika: ing. Boris Delak, projektant v Zavodu za vodno gospodarstvo SR Slovenije;
—	za člana: ing. Lojze Ostanek, direktor Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije;
za namestnika: ing. Koloman Zibrik, v. d. načelnika hidrološkega oddelka v Hidrometeorološkem zavodu SR Slovenije;
—	za člana: Metod Rotar, predsednik Gasilske zveze Slovenije;
za namestnika: Milan Vrhovec, strokovni sodelavec Gasilske zveze Slovenije;
—	za člana: Ivo Majdič, predsednik glavnega odbora RK Slovenije;
za namestnika: Jure Ga rt nar, član glavnega odbora RK Slovenije;
—	za člana: Albin Vengust, predsednik gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije;
za namestnika: ing. Pavle Šegula, član gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije;
—	za člana: ing. Ljubo Levstik, vodja štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami za mesto Ljubljana;
za namestnika:	Franjo Kranjec, načelnik
uprave za narodno obrambo pri mestnem svetu Ljubljana;
—	za člana: Polde Štukelj, vodja skupine z3 zaščito in obrambno vzgojo prebivalstva v republiškem sekretariatu za narodno obrambo;
za namestnika: Borut K o b a v , strokovni sodelavec v republiškem sekretariatu za narodno obrambo;
— za elana: predstavnik JLA, ki ga imenuje poveljstvo ljubljanskega vojnega področja;
za namestnika: predstavnik JLA, ki ga imenuje poveljstvo ljubljanskega vojnega področja.
IV
Ta odlok velja takoj.
St. 021-40/05	'
Ljubljana, dne 13. julija 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
248.	I
Na podlagi drugega odstavka 3. člena uredbe o republiški komisiji za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov (Uradni list SRS, št. 6-57/67) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v
odločil :
V republiško komisijo za socialno zavarovanje samostojnih umetnikov se imenujejo:
za predsednika: Mile Klopčič, pisatelj, Ljubljana;
za namestnika: dr. Danilo Švara, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani;
za člana: dr. Lev Svetek, šef odseka v Republiškem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani;
za namestnika: Viljem Zupanc, šef odseka,v Republiškem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani;
za člana: Vilko Ukmar, profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani;
za namestnika: Severin Sali, književnik, Novo mesto;
za člana: Dušan Moravec, ravnatelj gledališkega muzeja SNG v Ljubljani;
za namestnika: Juro Kislinger, dramski režiser, Celje;
za člana: Slavko Tihec,, akademski kipar, Maribor;
za namestnika: ing. arh. Niko Kralj, docent na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
St. 021-44/66
Ljubljana, dne 13. julija 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
249.
Na podlagi 46. člena zakona o republiški upravi, SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/65) in na predlog republiškega sekretarja za gospodarstvo je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil :
Ivan Lesjak se razreši dolžnosti glavnega republiškega tržnega inšpektorja.
St. 111-15/63
Ljubljana, dne 13. julija 1967.	(
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
250.
Na podlagi prvega odstavka 7. člena zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SRS, št. 36-376/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
i
odločil :
I.	Razreši se Gabrijel Sfiligoj, sedaj direktor splošnega sektorja v tovarni aparatov in instrumentov »Vega« v Ljubljani, kot predstavnik republiških upravnih organov v skupščini.republiške skupnosti za zaposlovanje.
II.	V skupščino republiške skupnosti za zaposlovanje se imenuje kot predstavnik republiških upravnih organov Mara Juretič-Podrekar, samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za delo.
St. 111-59'66
Ljubljana, dne 13. julija 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
251.
Na podlagi tretjega odstavka 83. člena zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 23-345/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOČBO
o organih in organizacijah, ki delegirajo svoje pred -stavnike v svet za koordinacijo dela pri službi družbenega knjigovodstva — centrali za SR Slovenijo
I.	V svet za koordinacijo dela pri službi družbenega knjigovodstva — centrali za SR Slovenijo delegirajo svoje predstavnike:
1.	Republiški sekretariat za finance,
2.	Republiški sekretariat za gospodarstvo,
3.	Zavod SR Slovenije za planiranje,
4.	Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani,
5.	Zavod SR Slovenije za statistiko,
6.	DruStvo ekonomistov Slovenije,
7.	Svet bank SR Slovenije,
8.	Združenje knjigovodij SR Slovenije.
II. Organi ^in organizacije iz I. točke te odločbe delegirajo v svet za koordinacijo dela pri službi družbenega knjigovodstva — centrali za SR Slovenijo po enega predstavnika.
St. 023-25/64
Ljubljana, dne 13. julija 1967.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
252.
Na podlagi drugega odstavka VII. točke odloka o programu za financiranje regionalnega prostorskega planiranja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-47/67) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 5. seji dne 13. julija 1967 sprejel
SKLEP
0 potrditvi delovnega programa republiškega sekretariata za urbanizem za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije za leto 1967
1.	Potrdi se delovni program republiškega sekretariata za urbanizem za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije za leto 1967, št 350-33/67 z dne 5. julija 1967, ki je objavljen skupaj
M tem sklepom.
2.	Ta sklep velja od dneva objave v »Uradnem Ustu SRS«.
I
St. 350-3/64
Ljubljana, dne 13. julija 1967.
Izvršni »vet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
Delovni program
republiškega sekretariata za urbanizem za izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije za leto 1967
Na podlagi VI. točke odloka o programu za financiranje regionalnega prostorskega planiranja SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-47/67) se bodo v letu 1967 pričeli izdelovati naslednji elementi:
I
' Geodetska dela — izdelava gospodarskih kart:
1.	Izdelava fotoskic v merilu 1 :10.000 za okoli
120.000	ha območij, ki so brez geodetskih kart in načrtov, potrebnih pri študijah in raziskavah regionalnega prostorskega plana.
2.	Priprava topografskih kart v merilih I : 25.000, 1 : 50.000, 1 ; 100.000, 1 : 300,000 in I : 500.000 za potrebe študij in raziskav ter nabava katastrskih kart za potrebe aktov o rezervatih, o zavarovanih območjih itd. v merilu 1 :5.000 in 1 :10.000.
3.	Nadaljevanje del pri regionalnem geodetskem atlasu SR Slovenije (permanentna registracija obstoječih in predvidenih posegov v prostor).
4.	Priprava in izdelava dokumentacije, potrebne za izdajo predpisov za začasne rezervate, začasna zavarovanja in začasne splošne prepovedi graditve.
5.	Inventarizacija in kategorizacija kmetijskih in gozdnih zemljišč.
6.	Demografsko, ekonomsko in drugo usklajevanje urbanističnih programov večjih krajev.
7.	Izdelava dokumentacije, potrebne za opredelitev območij s posebnim namenom.
8.	Organizacija dokumentacijskega centra za potrebe regionalnega prostorskega planiranja.
Navedena dela bodo dokončana v letu 1967, razen del pod 8. točko.
V	ta namen se predvidevajo sredstva v višini
400.000	dinarjev.
II
Projekcije regionalnega dolgoročnega razvoja energetike in prostorsko urbanistična obdelava druge infrastrukture:	,
1.	Priprava rezervatov obstoječih cest širšega regionalnega pomena ter tras znanih bodočih hitrih cest.
2.	Projekcija rezervatov za energetiko do leta 1980 in orientacijska projekcija do leta 2000.
3.	Vodnogospodarske osnove in vodna pot.
Dela pod 1. točko bodo dokončana do leta 1967, dela pod 2. in 3. točko pa v letu 1968.
V	ta namen se predvidevajo sredstva v višini
100.000	dinarjev.
III
Studije in raziskave regionalno-ekonomskega in prostorskega značaja za potrebe izhodišč za izdelavo koncepta dolgoročnega regionalnega ekonomskega in prostorskega razvoja:
1.	Metodološke zasnove za izdelavo regionalnega prostorskega plana SR Slovenije.
2.	Valorizacija izdelanih” študij in raziskav.
3.	Analiza prirodnih antropogenih danosti prostora SR Slovenije.
4.	Družbeno-ekonomska struktura in njeni dominantni faktorji — analiza stanja, izhodišča in prognoze.
5.	Infrastruktura — stanje in perspektivne razvojne možnosti.
6.	Ekonomska struktura — stanje in perspektivne razvojne možnosti.
7.	Superstruktura — stanje in perspektivne raz* vojne možnosti.
8.	Družbeno-ekonomska izhodišča za gospodarjenje s prostorom in za varovanje pokrajine.
9.	Ekonomske osnove za namembnost prostora v regionalnih okvirih.
10.	Modeli prostorske organizacije in ureditve.
11.	Valorizacija prostora.
V	letu 1967 bodo končana dela pod 1. in 2. točko, v letu 1968 pa bodo predvidoma dokončana dela od
3.	do 11. točke.
V	ta namen se predvidevajo sredstva v višini
400.000	dinarjev.
IV
Na podlagi dokumentacije Iz 1/4. točke tega delovnega programa se bodo izdelali naslednji akti:
1.	Opredelitev turističnih območij ter drugih območij za potrebe regionalnega prostorskega planiranja, tj. območij za posebne namene.
2.	Odloki o zavarovanih območjih za potrebe voda in varovanja pokrajine. '
3.	Odloki o rezerviranih območjih za potrebe kmetijstva, gozdarstva, turizma ter velike industrije.
4.	Odloki o zavarovanih trasah za ceste širšega regionalnega pomena.
Akti od 1. do 4. točke bodo izdelani predvidoma v letu 1967 ter v prvem četrtletju leta 1968.
V	ta namen se predvidevajo sredstva v višini
100.000	dinarjev. Iz teh sredstev se krijejo tudi funkcionalni stroški v zvezi z operativnimi deli, obresti za kredit, stroški plačilnega prometa, potni stroški-dnevnice, strokovna literatura, krajše ekspertize, stroški komisij, stroški recenzij, stroški za sinteze in redakcije ter stroški tehničnega in administrativnega značaja (razmnoževanje, administracija).
V
Biro za regionalno prostorsko planiranje pripravi v skladu z določbami VII. točke odloka o programu za financiranje regionalnega prostorskega planiranja podrobnejše finančne predračune.
253,
Na podlagi -drugega odstavka 6. člena zakona o izvrševanju vzgojnih ukrepov (Uradni list SRS, št. 5--38/66) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve v sporazumu z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo
NAVODILO
o ravnanju z mladoletnikom, ki se izmika izvršitvi vzgojnega ukrepa
1.	Ce se izvrševanje vzgojnega ukrepa ne more začeti ali nadaljevati, ker je mladoletnik pobegnil ali se skriva, obvesti skrbstveni organ oziroma zavod, ki išče mladoletnika zaradi izvrševanja vzgojnega ukrepa,
" o tem najbližjo postajo milice.
2.	Obvestilo iz prejšnje točke obsega: mladoletnikov priimek in ime; datum in kraj rojstva; naslov zadnjega prebivališča; datum pobega: kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil izrečen vzgojni ukrep; vzgojni ukrep, ki je bil izrečen; skrbstveni organ oziroma zavod, kateremu je ttfeba mladoletnika pripeljati, in morebitne druge podatke, ki so koristni za iskanje mladoletnika.
3.	Postaja milice išče mladoletnika s poizvedovanjem, lahko pa ukrene kaj drugega, kar je potrebno, da se mladoletnik čimprej izsledi.
4.	Delavec milice, ki izsledi in spremlja mladoletnika, mora z njim ravnati obzirno, upoštevati njegovo osebnost, občutljivost in morebitne druge lastnosti, ki Jih je mogoče opaziti pri mladoletniku.
Nasproti mladoletniku praviloma ni mogoče uporabiti prisilnih sredstev (fizične sile, gumijevke, strel-
nega orožja). Ta sredstva sme uporabiti delavec milice le, če je potrebno zaradi mladoletnikovega napada s strelnim ali hladnim orožjem zavarovati življenje ljudi ali če mora delavec milice odvrniti od sebe neposredni napad, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
5.	Mladoletnika ni dovoljeno pridržati v priporu ali v prostoru za pridržanje skupaj z odraslimi osebami.
Postaja milice lahko mladoletnika pridrži samo v posebnem prostoru in pod nadzorstvom le toliko časa, kot je to nujno potrebno, da ga izroči skrbstvenemu organu.
6.	Postaja milice, ki izsledi mladoletnika, ga takoj izroči skrbstvenemu organu občine, na območju katere je bil mladoletnik prijet. Temu organu hkrati izroči tudi pismeno poročilo, ki obsega podatke o tem, kje. in v kakšnih okoliščinah je bil mladoletnik prijet, kateri skrbstveni organ ali zavod ga išče, kako se je mladoletnik obnašal v času pobega in podobno.
7.	Delavec milice pripelje mladoletnika, ki je bil prijet zunaj sedeža skrbstvenega organa, temu organu z osebnim avtomobilom. Ce to ni mogoče, pripelje mladoletnika z javnim prevoznim sredstvom, vendar na način, ki čim manj zbuja pozornost javnosti.
8.	Skrbstveni organ poskrbi, da se prijeti mladoletnik pripelje organu oziroma zavodu, ki je uvedel postopek za iskanje mladoletnika.
9.	Skrbstveni organ sporazumno s postajo milice uredi vprašanje prevzemanja mladoletnikov, ki so pobegnili alt sc skrivajo pred izvrševanjem vzgojnega ukrepa.
10.	Z mladoletnikom, ki je na begu ali med skrivanjem storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ravnajo delavci milice v skladu z določbami zakonika o kazenskem postopku.
Postaja milice obvesti skrbstveni organ ali zavod, ki išče prijetega mladoletnika, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje in ga zato ni mogoče pripeljati.
11.	Skrbstveni organ lahko zaprosi postajo milice, da mladoletnika, ki je pobegnil iz vzgojnega poboljševalnega doma, neposredno pripelje v dom.
12.	Stroški za izsleditev mladoletnika, njegovo preskrbo ter prevoz do najbližjega skrbstvenega organa oziroma zavoda gredo v breme postaje milice.
Stroški, ki nastanejo skrbstvenemu organu zaradi preskrbe in spremljave mladoletnika, gredo v breme tistega skrbstvenega organa ali zavoda, ki je uvedel postopek za iskanje mladoletnika.
13.	To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«.
St. 010/22-67
Ljubljana, dne 28. junija 1967.
Soglašam!	Republiški sekretar
Republiški sekretar	za notranje zadeve:
za zdravstvo in socialno	Slavko Furlan 1. r.
varstvo:
Majda Gaspari 1. r.
214.	\
Na podlagi 19. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS. št. 13-99'67) izdaja republiški sekretar za notranje zadeva v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenile, ki je bilo dano s sklepom, št. 021-46/67 z dne 13. julija 1967
ODLOČBO
o ustanovitvi in delu uprav javne varnosti v SR Sloveniji
I
Za opravljanje zadev javne varnosti iz republiške pristojnosti se ustanovijo uprave javne varnosti (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot področni organ republiškega sekretariata za notranje zadeve:
1.	v Celju za občine: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, 2alec, Brežice, Sevnica in Krško;
2.	v Kopru za občine: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana;
3.	v Kranju za občine: Jesenice,, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič;
4.	v Ljubljani za občine: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi;
5.	v Mariboru za občine: Dravograd, Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica;
6.	v Murski Soboti za občine: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota;
7.	v Novi Gorici za občine: Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin;
8.	v Novem mestu za občine: Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
II
Uprava opravlja zadeve javne varnosti iz 15. člena zakona o notranjih zadevah, ki jih določi republiški sekretar za notranje zadeve.
V sestavi uprave so postaje milice s posebnim delovnim področjem republiškega sekretariata za notranje zadeve.
III
Upravo vodi načelnik uprave, ki je za svoje delo neposredno odgovoren republiškemu sekretarju za notranje zadeve.
Načelnika uprave imenuje in razrešuje republiški sekretar za notranje zadeve.
IV
Pravice samoupravljanja delovnih ljudi v upravi se določijo z ustreznimi pravilniki republiškega sekretariata za notranje zadeve.
V
Uprava ima pečat z besedilom: »Republiški sekretariat za notranje zadeve — uprava javne varnosti v.............................«.
VI
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. U1/1-S-02Č37-67 Ljubljana, dne 17. junija 1967.
Republiški sekretar za notranje zadeve:
Slavko Furlan 1. r.
255.
Na podlagi tretjega odstavka 5. člena pravilnika o zdravstveni sposobnosti članov posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice (Uradni list SFRJ, št. 17-261/67) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo na predlog republiškega zdravstvenega centra
ODLOČBO
o določitvi zdravstvenih zavodov, ki opravljajo predhodne in periodične zdravniške preglede članov posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice ter ugotavljajo in vpisujejo podatke o krvni skupini v pomorsko knjižico
1
Predhodne in periodične zdravniške preglede članov posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice opravljata ter ugotavljata in vpisujeta podatke o krvni skupini v njihove pomorske knjižice:
—	zavod za zdravstveno varstvo v Kopru — ambulanta za pomorščake;
—	zavod za zdravstveno varstvo v Ljubljani — oddelek za medicino dela. •
2
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 50-12/65
Ljubljana, dne 17. julija 1967.
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo:
Majda Gaspari 1. r.
i
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
126.
Na podlagi 90. člena statuta občine Cerknica, 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-po-lltičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64), 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti
v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) ter na podlagi 26., 27. in 29. člena v zvezi z drugim odstavkom 62. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67) je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora In zbora delovnih skupnosti dne 19. junija 1967 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Cerknica za leto 1967
V odloku o proračunu občine Cerknica za leto 1967, objavljenem v »Uradnem listu SRS«, št. 14/67 se spremeni 1. člen tako, da se glasi:
»1. člen
Proračun občine Cerknica za leto 1967 obsega skupne dohodke v znesku 6,278.140 din, ki se zmanjšajo za sredstva, odstopljena TIS in sicer:
prispevek iz OD iz delovnega razmerja po stopnji 3 »/o 736.176 din,
prispevek od kmetijske dejavnosti, samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev ter od dohodka od avtorskih pravic za 35% dohodkov obč. proračuna, 196.163 din,
davek od prometa blaga na drobno za 35 % dohodkov proračuna 220.819 din, kar j* skupaj 1,153.158 dinarjev.
Cisti dohodki za financiranje proračunskih izdatkov znašajo 5,124.982 din.«
2.	člen
2.	člen se spremeni in se glasi:
»Z občinskim proračunom so dohodki razpoTejeni v višini 5,114.982 din,
nerazporejeni dohodki za tekočo proračunsko rezervo pa znašajo 10.000 din.«
3.	člen
3.	člen se spremeni in se glasi:
»Od skupnih proračunskih dohodkov iz 1. člena tega odloka in sredstev za izobraževanje pripada 1 % rezervnemu skladu občine Cerknica v znesku 62.781,40 dinarjev.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. julija 1967.
St. 400-16/65-1
Cerknica, dne 18. julija 1967.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
Jože Telič 1. r.
SKUPŠČINA občine litija 127.
Na podlagi 216. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1967 sprejela
O D I, O K
o spremembi statuta občine Litija
1.	člen
185. člen se spremeni in se pravilno glasi:
»Upravni organi občinske skupščine so:
—	urad tajnika;
—	oddelek za upravno pravne zadeve;
—	oddelek za občo upravo;
—	oddelek za narodno obrambo;
— Zavod za izmero in kataster zemljišč«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«
St. 010-14/66
Litija, dne 6. julija 196f.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volki 1. r.
128. /
Na podlagi 162. in 168. člena statuta občine Litija J e skupščina občine Litija na skupni 4. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 0. julija 1967 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o povračilu stroškov, ki jih imajo odborniki skupščine občine Litija ter člani njihovih svetov in komisij v zvezi z opravljanjem funkcije odbornika, člana sveta ali komisije
(objavljenega v »Uradnem listu SRS«, št. 10/66)
1.	člen
Spremeni se 3. člen citiranega odloka in se pravilno glasi:
»Stroški za prehrano in prenočišče se odbornikom povrnejo v obliki dnevnice, ki znaša 50 din na dan.
Dnevnica po tem členu pripada odborniku, članu sveta ali komisiji le tedaj, ko opravlja funkcijo odbornika, člana sveta ali komisije v kraju, ki je oddaljen od kraja njegovega stalnega bivanja najmanj 5 km, in je odsoten iz kraja stalnega bivanja najmanj 12 ur. Ce je odsoten manj kot 12 ur in več kot 8 ur mu pripada polovica dnevnice.
Dnevnica se zmanjša za 30 %, če odbornik ne prenoči v kraju, kjer opravlja funkcijo odbornika, člana sveta ali komisije in se je vrnil v kraj stalnega bivanja na dan, ko je pričel potovanje.
Odborniku, članu sveta ali komisije, ki potuje izven SR Slovenije, se poleg dnevnice priznajo še stroški za prenočišče po predloženem računu.«
Spremeni se 4. člen odloka, ki se pravilno glasi:
»Stroški prevoza z javnim prevoznimi sredstvi, ki so jih imeli odborniki, člani svetov in komisij pri opravljanju svoje funkcije, se povrnejo na podlagi predloženega obračuna.
Stroški za prevoz na relacijah, kjer ni javnih prevoznih sredstev, se povrnejo odborniku, članu sveta ali komisije v višini 0,65 din za vsak kilometer «
Tretji odstavek 4. člena se črta.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS.«
St 010-9/66-1/1
Litija, dne 6. julija 1967.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
t
<	129.
Na podlagi 60. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni Ust SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1967 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za šolstvo
1.	člen
Sklad za šolstvo občine Litija se ukine z dnem 30. junija 1967.
2.	člen
Sklad za šolstvo sestavi zaključni račun po stanju na dan 30. junija 1967.
3.	člen
Sredstva, obveznosti in terjatve ukinjenega sklada, ugotovljena z zaključnim računom, se prenesejo na temeljno izobraževalno skupnost Litija.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. jtrBja 1967.
St. 010-6/67-1/1
Litija, dne 6. julija 1967.
Predsednik,
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
136.
Na podlagi 7. člena zakona o imenovanju naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list LRS, št. 10/48), 7. člena pravilnika o označevanju Imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS št. 35/59) in 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na 4. redni skupni seji obeh zborov dne 6. julija 1967 sprejela
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o Imenovanju novozgrajenih ulic in trgov v mestu Litija
1.	Spremeni se točka »C«, da se beseda naselje preimenuje v ulico in se glasi »Ulica 25. maj«.
2.	Novozgrajeno naselje med Ponoviško cesto in železniško progo, ki zajema parcelno št. 1345/1, se imenuje »Trg na Stavbah«,
3.	Ta sprememba začne veljati po objavi v »Uradnem listu SRS«.	'
St. 021-3/67
Litija, dne 6. julija 1967.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
SKUPštClNA OBČINE VRHNIKA 131.
Na podlagi 111. člena in 155. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. julija 1967 sprejela
ODLOK
o organizaciji uprave skupščine občine Vrhnika
1.	člen
Upravo skupščine občine Vrhnika sestavljajo temeljni upravni organi in drugi upravni organi.
Temeljni upravni organi;
—	oddelek za splošne zadeve,
—	oddelek za gospodarstvo,	\
—	oddelek za finance,
—	oddelek za narodno obrambo.
Drugi upravni organi:
—	katastrski urad,
—	krajevna urad Borovnica.
2.	čei
Notranje organizacijske enote upravnih organov skupščine občine Vrhnika so:
V	oddelku za finance:
—	referat za dohodke.
V	drugih temeljnih upravnih organih ni notranjih organizacijskih enot.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji uprave skupščine občine Vrhnika, št. 02-05/65, sprejet 21. januarja 1966.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V »Uradnem listu SRS«,
St. 2/1-02-05/65-67
Vrhnika, dne 7. julija 1987.
Predsednik ,
skupščine občine Vrhnika:
Franci Strok 1. r.
\
132.
Na podlagi 19. In 23. Člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami (Uradni list SRS, št. 42-220/66) in 169, člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2-11/67) ter na predlog občinskega štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. junija 1967 sprejela
ODLOK
o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe za varstvo
pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami
1.	člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami organizirajo tele krajevne skupnosti in delovne organizacije:
1.	krajevna skupnost Vrhnika,
2.	krajevna skupnost Borovnica,
3.	industrija usnja Vrhnika,
4.	lesno industrijsko podjetje Vrhnika.
2.	člen
Druge krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije ustanovijo odbore samozaščite le, če tako določi občinski štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.
3.	člen
V prvem členu tega odloka navedene krajevne skupnosti in delovne organizacije ustanovijo štabe za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Enote za varstvo pred nesrečami se ustanovijo po potrebi, določajo pa se z načrtom krajevne skupnosti in delovne organizacije za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.
4.	člen
Občinski štab za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami določi, katera delovna organizacija ali druga organizacija ustanovi enote za potrebe občine.
5.	člen
Naloga krajevne skupnosti in delovnih organizacij ter njihovih štabov je zlasti skrb za izvajanje preventivnih ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami ter organiziranje pomoči ob hudih nesrečah, ki se zgodijo na njihovem območju.
Štabi krajevnih skupnosti tn delovnih organizacij neposredno vodijo akcije pomoči ob hudih nesrečah na svojem območju, rt nalogu občinskega štaba sodelujejo tudi v reševalnih akcijah izven svojega območja.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SR Slovenije«,
St. 1/1-010-09/67 Vrhnika, dne 19- junija 1967
Predsednik
skupščine občine Vrhnika:
Franci Strok L r.
✓	133.
Na podlagi 111. člena statuta občine Vrhnika in 7. člena zakona o dimnikarski službi, Uradni list SRS, št. 11/65 je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. julija 1967 sprejela
ODLOK
o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Vrhnika
1.	člen
Kurilne naprave in dimni vodi se morajo čistiti in pregledovati po določilih tega odloka.
2.	člen
Čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav in dimnih vodov sme opravljati le usposobljeni dimnikar. K čiščenju ne spada odstranjevanje pepela iz kurišč, vodnega kamna pri parnih kotlih, kakor tudi ne čiščenje plinskih štedilnikov in peči na gorilni plin.
3.	člen
Kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njih dimni vodi se čistijo mesečno. Kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni meri uporablja elektrika in plin, se v času od 1. maja do 30. septembra čistijo le na zahtevo stranke. V tem času se opravi enkratni kontrolni pregled.
Kurilne naprave in njih dimni vodi, ki so občasno v uporabi, se čistijo na zahtevo stranke s tem, da se opravi dvakrat letno kontrolni pregled.
4.	člen
Kurilne naprave in dimni vodi v gostinskih obratih, menzah, pekarnah, slaščičarnah ter podjetjih in zavodih, kjer se kurilne naprave stalno uporabljajo, se čistijo na vsakih 14 dni. Centralne kurjave v stanovanjskih zgradbah se čistijo enkrat mesečno.
Pogostejše čiščenje iz prvega odstavka se opravi na zahtevo stranke, i
5.	člen
Industrijski parni kotli in njihovi dimni vodi ter tovarniški dimniki se čistijo v dogovorjenih rokih. Kurilne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije se čistijo najmanj na dva meseca.
Na zahtevo stranke mora dimnikar čistiti tudi v krajših rokih kot je prej predpisano.
6.	člen
Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi.
7.	člen
Dimnikarska organizacija ni upravičena zaračunati odškodnino za delo, ki ni bilo opravljeno po krivdi dimnikarja. Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati po določeni ceni za kurilne naprave In dimne vode, če uporabnik teh ali koristnik zgradbe ni dopustil v določenem roku čiščenja ali kontrolnega pregleda po pristojnem dimnikarju. Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati za kontrolne preglede 50% določene cene.
8.	člen
Dimnikarska organizacija je dolžna pred nastopom zimske dobe pregledati kurilne naprave in dimne vode ali so v uporabnem stanju.
9.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati istoimenski odlok, sprejet na seji občinske skupščine dne 11. oktobra 1965, objavljen na krajevno običajen način.
St. 2/1-010-010/67
Vrhnika, dne 7. julija 1967.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
134.
Na podlagi 16. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67) je ustanovna skupščina za ustanovitev temeljne izobraževalne skupnosti občine Vrhnika sprejela dne 2. junija 1967
SKLEP
o ustanovitvi temeljne izobraževalne skupnosti * "*ne Vrhnika
1
Za občino Vrhnika se ustanovi temeljna izobraževalna skupnost (v nadaljnjem besedilu: izobraževalna skupnost).
Splošni akti komunalnih
135.
Na podlagi 26. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36/65) v zvezi z 32. in 102. členom temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62 in št. 53/62, ter Uradni list SFRJ, št. 15/65, št. 29/66, št. 52/66 in št. 23/67) je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana na 6. seji dne 30. junija 1967 sprejela
Izobraževalna skupnost je pravna oseba.
Sedež izobraževalne skupnosti je na Vrhniki,
2
Izobraževalna skupnost opravlja za občino Vrhnika z zakonom o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji in drugimi predpisi določene naloge.
3
Sredstva za dejavnost izobraževalne skupnosti se zagotavljajo iz stalnih in obveznih virov ter drugih virov. Stalne in obvezne vire sredstev predpisuje občinska skupščina po določbah zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja ter po drugih veljavnih predpisih.
4
Izobraževalna skupnost ima skupščino in izvršni odbor, ki skrbita samostojno in po svoji strokovni službi za izvrševanje nalog, določenih z zakonom in na podlagi zakona izdanih predpisov.
5
Do sprejema splošnih aktov izobraževalne skupnosti se delavcem izobraževalne skupnosti izplačujejo osebni dohodki na podlagi sklepa izvršnega odbora.
Sredstva za dejavnost vzgojno-izobraževalnih zavodov se do sprejetja splošnega akta razdeljuje po kriterijih, ki so veljali pred ustanovitvijo izobraževalne skupnosti.
6
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. julija
1967.
St. 021-07/67
Vrhnika, dne 30. junija 1967.
Predsednik skupščine izobraževalne skupnosti:
Stane Novačan 1. r.
samoupravnih organizacij
PRAVILNIK
o uveljavljanju zdravstvenega varstva komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana
1. člen
Ta pravilnik določa, kako uveljavljajo zavarovan6 osebe zdravstveno varstvo, ki jim gre na podlagi:
—	8., 9. in 10. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36/65);
—	2. m 3. točke sklepa o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetov na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana (Uradni list SRS, št. 21/66 in št. 41/66);
—	1. člena zakona o zdravstvenem varstvu kme-tov-borcev narodnoosvobodilne vojne in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 1/67).
Določbe tega pravilnika so obvezne za zavode in organe, ki izvajajo zdravstveno varstvo, in za osebe, ki so na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov in zakona o zdravstvenem varstvu kmetov-borcev narodnoosvobodjlne vojne in njihovih družinskih članov zavarovane pri komunalni skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana, ne glede na to, kje je njihovo bivališče.
2.	člen
Zavarovane osebe uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva po določbah zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov, sklepa o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetov na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana, zakona o zdravstvenem varstvu kmetov-borcev narodnoosvobodilne vojne in njihovih družinskih članov in na podlagi zakona izdanih predpisov ter po določbah tega pravilnika.
Zavarovane osebe imajo pravico uveljavljati zdravstveno varstvo samo v zavodih, ki se štejejo po veljavnih precjpisih za zdravstvene zavode, in v drugih organizacijah, s katerimi ima komunalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: komunalni zavod) sklenjene ustrezne posebne pogodbe.
Razen obveznega prispevka zavarovanih oseb k stroškom posameznih oblik zdravstvenih storitev plačata sklad osnovnega zdravstvenega zavarovanja in sklad razširjenega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: sklad) vse stroške zdravstvenega varstva, (e nastanejo z uveljavljanjem pravic na podlagi zakonitih predpisov in tega pravilnika.
3.	člen
zavarovana oseba, ki brez opravičljivega razloga uveljavlja zdravstveno varstvo mimo določil zakona ali tega pravilnika, plača sama vse stroške neposredno zdravstvenemu zavodu, kjer je iskala zdravniško pomoč.
Komunalni zavod lahko v primeru iz prejšnjega odstavka po prosti presoji odloči, da zavarovani osebi na njeno zahtevo povrne stroške in v kolikšni višini.
Če sklad plača tiste stroške, ki bi jih sicer morala plačati zavarovana oseba sama, ima pravico zahtevah povračilo od zavarovane osebe.
4.	člen
Kadar je treba v postopku za uveljavljanje zdravstvenega varstva dati mnenje ali če je prišlo v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva do spora, presoja primer komunalni zavod.
Če je za presojo primera potrebno strokovno zdravniško mnerije, mora komunalni zavod pred izdajo odločbe dobiti mnenje svojega strokovnega organa. Strokovni organ komunalnega zavoda je zdravniška komisija oziroma komisija zdravniških izvedencev.
V posameznih primerih komunalni zavod lahko pooblasti zdravniško komisijo ali komisijo zdravniških izvedencev drugega komunalnega zavoda, da opravi pregled ali da izvid in mnenje.
II.	DOLOČILA O IZBIRI ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA TER O REGISTRACIJI IN ČASU, V KATEREM ZAVAROVANA OSEBA BREZ UTEMELJENIH RAZLOGOV NE MORE MENJATI ZDRAVSTVENEGA ZAVODA IN ZDRAVNIKA
5.	člen
Pri uveljavljanju pravice do zdravstvenega varstva velja načelo proste izbire zdravnika javne zdravstvene službe in zdravstvenih zavodov.
Zavarovane osebe uveljavljajo zdravstveno varstvo pri najbližjem zdravstvenem domu glede na kraj bivanja.
Zavarovane osebe uveljavljajo dispanzersko in drugo preventivno zdravstveno varstvo pri dispanzerju, ki je najbližji kraju njihovega bivališča. '
6.	člen
Zavarovane osebe neposredno izbirajo zdravnike v zdravstvenih domovih.
Če izbrani zdravstveni zavod nima ustrezne enote, sme zavarovana oseba zahtevati izdajo posebne napotnice za uveljavljanje zdravstvenega varstva ustrezni enoti drugega zdravstvenega zavoda.
7.	člen
Zavarovana oseba se v izbranem zdravstvenem zavodu vpiše. Vpis se opravi na zdravstvenem kartonu, ko zavarovana oseba prvič v koledarskem letu uporabi storitve zdravstvenega zavoda oziroma zdravnika.
8.	člen
Izbrani zdravnik je tisti splošni zdravnik, ki si ga je zavarovana oseba izbrala, da jo stalno zdravi, oziroma tisti, pri katerem se je v koledarskem letu najprej javila v redni ordinaciji.
Zavarovana oseba, ki ji zaradi organizacije dela v zdravstvenem zavodu ni mogoče, da bi stalno hodila k izbranemu zdravniku, lahko gre tudi k drugemu zdravniku v istem zdravstvenem zavodu. Drug zdravnik ima ista pooblastila kot izbrani zdravnik, mora pa izvid pregleda, način zdravljenja in morebitne ukrepe zabeležiti v zdravstveni karton, ki ga ima zavarovana oseba pri izbranem zdravniku.
9.	člen
Zavarovana oseba ne more med koledarskim letom menjati izbranega zdravnika oziroma zdravstvenega zavoda, razen iz opravičljivih razlogov.
Opravičljivi razlogi so: sprememba bivališča zavarovane osebe oziroma zdravnika in sprememba kraja zaposlitve ali delovnega časa izbranega zdravnika.
10.	člen
Kadar želi zavarovana oseba menjati zdravstveni zavod ali zdravnika iz drugih razlogov in se ne more sporazumeti z izbranim zdravnikom, ureja to z direktorjem zdravstvenega zavoda.
Zoper odločitev direktorja je v treh dneh dopustna pritožba pri zdravniški komisiji komunalnega zavoda.
11.	člen
Kadar zavarovana oseba po preteku koledarskega leta ali po sporazumu izbere ^lrug zdravstveni zavod oziroma drugega zdravnika, ima pravico pri prejšnjem zdravstvenem zavodu oziroma pri prejšnjem zdravniku zahtevati, naj njeno dotedanjo medicinsko dokumentacijo pošlje novemu izbranemu zdravstvenemu zavodu oziroma novemu izbranemu zdravniku.
12.	člen
Zavarovana oseba med zdravljenjem akutnih bolezni ne more menjati zdravnika, razen v utemeljenih primerih in v soglasju z zdravnikom, ki je zdravljenje pričel.
13.	člen
Zdravnika-specialista izbira zavarovana oseba posredno, to je šele tedaj, ko je pristojni zdravnik spoznal, da je potreben specialni pregled oziroma zdravljenje. Zavarovana oseba ima pravico do specialističnega zdravstvenega varstva pri ustreznem krajevno najbližjem specialistu.
Tudi bolnico izbira zavarovana oseba posredno, to je šele tedaj, ko je zdravnik spoznal, da je potrebno bolnišnično zdravljenje. Zavarovana oseba ima pravico do bolnišničnega zdravstvenega varstva v ustrezni krajevno najbližji bolnici.
14.	Člen
Nujno potrebno zdravniško pomoč lahko zahteva zavarovana oseba pri kateremkoli zdravstvenem zavodu oziroma zdravniku splošne prakse ali zdravniku-spe-cialistu.
Zdravnik, ki je dal prvo pomoč, pošlje komunalnemu zavodu na njegovo zahtevo poročilo o zdravstvenem stanju zavarovane osebe in obrazloži nujnost pomoči.
Komunalni zavod presoja utemeljnost nujnosti in odloča, v kolikšni višini plača sklad stroške zdravniške pomoči in morebitnega prevoza.
III.	UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V AMBULANTNO-POLIKLINICNI SLUŽBI
A.	Zdravstveno varstvo v zdravstvenih domovih
15.	člen
Kadar zavarovana oseba zahteva nujno zdravniško pomoč ali zdravniško pomoč med začasno spremembo bivališča pri zdravstvenem zavodu, ki zanjo ni krajevno pristojen po bivališču, sme pri takšnem zdravstvenem zavodu zahtevati zdravstveno varstvo in izvajanje ukrepov, ki so v zvezi z zdravljenjem.
16.	člen
Zdravniške obiske v bivališču bolne zavarovane osebe opravlja zdravnik najbližjega zdravstvenega doma, ki opravlja hišne obiske bolnikOv.
Ce je v zdravstvenem zavodu uvedena dežurna zdravniška služba, mora zavarovana oseba zahtevati dežurnega zdravnika.
Zdravniško pomoč v svojem bivališču lahko zahteva zavarovana oseba:
a)	v primeru nujnosti;
b)	kadar ni sposobna, da bi prišla v zdravstveni zavod.
17.	člen
Strokovno nego bolnika odreja zdravnik, ki zdravi zavarovano osebo v njenem bivališču. Strokovno nego opravlja ustrezna enota najbližjega zdravstvenega doma, ki deluje na območju bivališča zavarovane osebe.
B.	Zdravstveno varstvo pri zdravnikih-specialistih
18.	člen
Zavarovana oseba uveljavlja zdravstveno varstvo pri zdravnikih-specialistih na podlagi napotnice, ki jo izda pristojni zdravnik.
Pri ponovnem pregledu pri istem zdravniku-spe-cialistu, opravljenem po odredbi izbranega zdravnika ali izbranega zdravnika-specialista, napotnica ni potrebna.
19.	člen
Zavarovane osebe smejo brez napotnice izbrati zdravnika-specialista v dispanzerju izbranega zdravstvenega zavoda ali v drugem zdravstvenem zavodu, ki dela na dispanzerski rlSčin in s katerim ima izbrani zdravstveni zavod sklenjeno posebno pogodbo. Takšni zdravniki-specialisti v dispanzerjih so: pediater, ginekolog, ftiziolog in venerolog.
Zavarovane osebe smejo brez napotnice izbrati zdravnika-specialista, in sicer: okulista, da določi ostrino vida in predpiše očala, ginekologa ter internista v primeru diabetičnega obolenja.
20.	člen
Ce je zavarovani osebi potrebna zdravniška pomoč zdravnika-specialista zaradi poškodbe ali nenadnega težjega obolenja, lahko zahteva pomoč brez napotnice izbranega zdravnika. Pri ponovnem pregledu mora zdravniku-specialistu predložiti napotnico, če izbrani zdravnik meni, da je še potrebno zdravljenje pri zdravniku-specialistu.	i
C.	Konziliarni zdravniški pregledi
21.	člen
Konziliarni zdravniški pregled zavarovane osebe lahko zahteva zdravnik, ki bolnika zdravi, bolna zavarovana oseba sama, njeni svojci ter zdravstveni ali komunalni zavod.
Stroške pregleda plača sklad, če je pregled zahteval zdravnik, ki bolnika zdravi; če pa je zahtevala konziliarni pregled zavarovana oseba ali kdo drug, plača stroške pregleda tisti, ki ga je zahteval, če pregled iz medicinskih razlogov ni bil potreben.
Konzilij odloči pri konziharnem pregledu, kdo plača stroške pregleda.
IV.	UVELJAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V BOLNIŠNICAH
A.	Zdravljenje v bolnišnicah
22.	člen
Zavarovano osebo napoti v bolnišnico izbrani zdravnik ali zdravnik-specialist, pri katerem je bila poprej pregledana ali se je zdravila. Pri sprejemu v bolnišnico mora zavarovana oseba predložiti predpisano napotnico.
Kadar je pričakovati uspešnejše zdravljenje v bolj oddaljeni bolnišnici ali če v najbližji bolnišnici ni mogoč sprejem zaradi pomanjkanja prostora, lahko zavarovana oseba z odobritvijo zoravniške komisije komunalnega zavoda uveljavlja zdravstveno varstvo tudi v bolnišnici, ki ji ni najbližja.
B.	Zdravljenje v naravnih zdraviliščih
23.	člen
Zavarovane osebe se lahko napotijo samo v tista naravna zdravilišča, za katera je ugotovil pristojni se-*tretariat za zdravstvo, da izpolnjujejo pogoje za zdravljenje bolnih zavarovanih oseb.
Zavarovane osebe se lahko napotijo na zdravljenje v naravna zdravilišča, če jim zakoniti predpisi dajejo pravico do takšnega zdravljenja in če pri njih obstojijo predpisane indikacije za zdravljenje v na-
psvoih zdraviliščih.
Zdravljenje v naravnih zdraviliščih je dopustno samo kot nadaljevanje ali kot nadomestilo bolnišničnega zdravljenja.
24.	člen
Bolnišnice smejo premestiti bolne zavarovane ose-be v naravna zdravilišča zaradi neposrednega nadalje-v*nja bolnišničnega zdravljenja v primerih, ko iz medicinskih razlogov zdravljenje zavarovane osebe v bolnišnici ni več nujno potrebno.
O premestitvi v primerih iz prejšnjega odstavka ndioča tričlanski konzilij bolnišničnih zdravnikov.
25.	Člen
Konzilij, bolnišničnih zdravnikov sme odrediti Zdravljenje v naravnem zdravilišču kot nadomestilo bolnišničnega zdravljenja, če je zdravljenje v naravam zdravilišču za zavarovano osebo ustreznejše kot zdravljenje v bolnišnici ali če je bolnišnica prezasedena in bi se pričetek zdravljenja zaradi tega zavlekel. v naravnem zdravilišču pa je možno enakovredno
Zdravljenje.
26.	člen
Zavarovana oseba ne more uveljavljati pravice do bremstva za bivanje v naravnem zdravilišču.
V.	UVELJAVLJANJE POSAMEZNIH OBLIK ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
A.	Ugotavljanje zdravstvenega stanja zavarovanih oseb pred odhodom v tujino
27.	člen
Predpisane zdravniške preglede zavarovanih oseb pred njihovim odhodom v tujino opravlja izbrani zdravnik.
Če zavarovane osebe odhajajo v tujino zunaj evropskih držav, opravi zdravniški pregled zdravniška komisija komunalnega zavoda po predhodnem pregledu pri zdravniku, določenem v prejšnjem odstavku.
B.	Zdravila, zdravilna sredstva ter pomožni in sanitetni material
28.	člen
Zavarovanim osebam gredo samo tista registrirana zdravila, ki se jim smejo predpisovati po posebnih predpisih.
29.	člen
Zavarovana oseba lahko prevzame predpisana zdravila v vsaki lekarni.
30.	člen
Zavarovana oseba je dolžna plačati lekarni s predpisom določen prispevek za vsako izdano zdravilo.
Ce zavarovana oseba zaradi plačila prispevka ne bi hotela prevzeti zdravila, lekarna zadrži recept.
31.	člen
Ce zavarovana oseba nima denarja za plačilo določenega prispevka, zdravilo pa nujno potrebuje, je lekarna kljub temu dolžna, da ji izda zdravilo.
Zavarovana oseba potrdi na hrbtni strani recepta, da ni plačala obveznega prispevka.
Zavarovana oseba je dolžna obvezni prispevek naknadno plačati lekarni.
32.	člen
Ce zavarovana oseba nabavi v tujini zdravilo, ki je v naši državi registrirano in se sme predpisovati zavarovanim osebam, pa ga začasno ni v prodaji, je upravičena do povračila stroškov v višini prodajne cene, izkazane z receptom, na katerem lekarna, ki je izdala zdravilo, s svojo štampiljko in z označbo cene potrdi realizacijo recepta.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima zavarovana oseba pravico do povračila stroškov za nabavljeno zdravilo po prodajni ceni zdravila, preračunani v jugoslovansko valuto po uradnem tečaju na dan izdaje zdravila.
Zavarovana oseba uveljavlja povračilo stroškov pri komunalnem zavodu. Znesek povračila se zniža za obvezni prispevek.
33.	člen
Zavarovana oseba ima pravico do povrnitve stroškov za neregistrirana zdravila, nabavljena v tujini, le v izjemnih in življenjsko važnih primerih, če so bila istovrstna registrirana domača ali uvožena zdravila brezuspešna.
Pred povračilom stroškov je treba priskrbeti strokovno mnenje ustrezne klinjke.
Glede samega načina uveljavljanja povračila stroškov za takšna nabavljena zdravila se uporabljajo določila prejšnjega člena.
34.	člen
Sklad plača stroške za tista sredstva za preprečevanje nosečnosti, ki se uživajo, vendar samo v primerih, če so sredstva predpisali zdravniki-glnekologi.
C.	Preprečevanje zobnih In ustnih bolezni
35.	člen
Sklad plača stroške preprečevanja zobne gnilobe s fluorkalcijem, če preprečevanje izvajajo ustrezni oddelki pristojnih zdravstvenih zavodov (zobne ambulante, dispanzerji za žene, predšolsko in šolsko mladino).
C.	Zobotehnična in zobna protetična sredstva
I	.	. I
36.	člen
Zavarovane osebe so upravičene do zobotehničnih in zobnih protetičnih sredstev v tistem obsegu, ki ga določajo veljavni predpisi.
Zavarovani osebi se smejo na njeno željo napraviti zobotehnična in zobna protetična dela iz boljšega materiala in v večjem obsegu, kot so določena v ustreznem predpisu, vendar plača zavarovana oseba sama neposredno zobni ambulanti razliko v ceni materiala in v stroških za storitve, ki so zagotovljene s predpisom, in tistimi, ki so dejansko opravljene.
37.	člen
Zavarovana oseba lahko zahteva izdelavo zobotehničnih del iz plemenite kovine, če jo ima zdravstveni zavod na razpolago. V tem primeru sama plača razliko med ceno izdelka iz standardnega materiala in iz plemenite kovine.
Zavarovani osebi, ki prinese sama plemenito kovici no, povrne zdravstveni zavod, pri katerem se je zdravila, vrednost standardnega materiala po ceni, po kateri ga plačuje komunalni zavod zdravstvenemu zavodu v času opravljene storitve. Povračilo se obračuna po dejanski teži izdelka s pribitkom 10®/o kala, vendar skupno največ 1,80 grama za izdelano prevleko ali člen v mostu.
38.	člen
Zavarovana oseba lahko zahteva, da se ji izdelajo nove oziroma popravijo stare zobne proteze ali opravijo zobna protetična dela tudi pred pretekom predpisane trajnostne dobe, če je do okvare oziroma ne-rabnosti prišlo zaradi anatomsko-fizioloških sprememb ali iz drugih opravičljivih razlogov.
Ce je prišlo pred pretekom trajnostne dobe do okvare ali nerabnosti proteze ali zobnega protetičnega dela po nepazljivosti ali malomarnosti zavarovane > osebe, se ji na njene stroške izdela nova zobna proteza
ali opravi novo zobno protetično delo. Pri tem se upošteva amortizirana vrednost glede na čas dejanske uporabe in trajnostne dobe zobne proteze ali zobnega protetičnega sredstva oziroma izdelka.
Ali naj se zobna proteza oziroma zobno protetično delo izdela oziroma opravi na novo ali popravi in ali plača stroške sklad ali zavarovana oseba, presodi zdravniška komisija komunalnega zavoda.
D.	Protetična in ortotična sredstva ter sanitarne . priprave
39.	člen
Zavarovane osebe imajo pravico do protetičnih in ortotičnih sredstev ter sanitarnih priprav v obsegu, ki ga določajo veljavni predpisi.
Potrebe ugotavlja zdravnik, ki izda zavarovani osebi recept v skladu z veljavnimi predpisi.
Zavarovana oseba lahko zahteva pri splošnem zdravniku mimo določil pravilnika o indikacijah, o standardih za material in o trajnostni dobi za protetična in ortotična sredstva in sanitarne priprave (Uradni list FLRJ, št. 51/62, ter Uradni list SFRJ, št. 23/66 in št. 11/67), da ji predpiše navleke za krn ter gumijaste nogavice, gumijaste kratke nogavice in gumijaste kolenice.
Pred nabavo protetičnega ali ortotičnega sredstva ali sanitarne priprave je zavarovana oseba dolžna predložiti recept komunalnemu zavodu, da recept potrdi in da izda naročilnico.
40.	člen
fcili
Pri težjih invalidih ugotavlja prvo in nadaljnjo potrebo za vse vrste protetičnih in ortotičnih pripomočkov ustrezni zdravstveni zavod, ki tudi kontrolira izvedbo narejenega pripomočka.
Zavarovana oseba, kateri predpiše pripomoček zdravnik-specialist, je dolžna s pripomočkom iti k istemu zdravniku, da kontrolira ustreznost narejenega pripomočka.
Za slušne aparate potrjuje ustreznost zdravstveni zavod oziroma zdravnik-specialist, ki je aparat predpisal.
41.	člen
Nabavo protetičnih in ortotičnih sredstev ter sa' nitamih priprav, ki niso naštete v veljavnih predpi' sih, in zamenjavo dotrajanih slušnih aparatov in drugih pripomočkov odobrava na predlog zdravnika ozi' roma zdravnika-specialista po prosti presoji komunalni zavod.
42.	člen
Zavarovana oseba, ki zahteva izdelavo protetičnii1 in ortotičnih sredstev ter sanitarnih priprav iz bolj' šega' materiala ali po višjem standardu, kakor je določeno v ustreznem pravilniku, plača sama razliko ceni.
43.	člen
Zavarovana oseba je dolžna skrbno ravnati in pazljivo uporabljati protetiena in ortotična sredstva ter sanitarne priprave.
Zavarovana oseua nima pravice uo popravila ali nabave novega prmeucnega m ortoticuegu sredstva ter sanitarne priprave na račun sklada, ce postanejo po njeni krivui neuporaom pred pretekom trajnostne doue.
Fred pretekom trajnostne dobe ima zavarovana naeba pravico do nabave novega oziroma do popravila starega proteticnega in ortoticnega sredstva ter sanitarne priprave na račun sklada, če postanejo neuporabni zaradi ana-omskiti in lunacionalnih sprememb; o tem da mnenje ustrezni zavod oziroma pristojni zuravsiviuk-specialist.
Ji. u v ii.i_.Jt* v i-s Ali J k Z.jjUAVji'i'VkNEGA VARSTVA Z.U1SAJ oiiiivirjCJA ivOiVlUJNARNE SRUPNOSTI
•i-». člen
Zavarovane o.ene, m zu^u-mo bivajo zunaj območja komunalne skupnosti, uveljavljajo nujno zdravstveno varstvo v najbližjem zdravstvenem zavodu ali pri zdravniku javne zdravstvene službe na območju, kjer začasno bivajo.
45.	člen
Zavarovana oseba, ki je sama plačala stroške zdravstvenega varstva v primerih iz prejšnjega člena na izrecno zahtevo zdravstvenega zavoda, uveljavlja povračilo stroškov pri komunalnem zavodu.
Komunalni zavod odloča' o povračilu stroškov iz prejšnjega odstavka in stroškov prevoza s posebnim prevoznim sredstvom.
46.	člen
Zavarovane osebe, ki uveljavljajo zdravstveno varstvo v tujini mimo določil pravilnika o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja v tujini (Uradni list SFRJ, št. 24/63), lahko zahtevajo povrnitev stroškov takšnega zdravljenja, če je bilo zdravljenje v tujini nujno potrebno zaradi obolenja, ki je nastalo med bivanjem v tujini in se pri obveznem pregledu pred odhodom v tujino ne bi moglo ugotoviti.
Sklad povrne stroške zdravljenja iz prejšnjega odstavka v dinarski vrednosti in v tisti višini, kolikor bi zdravljenje stalo v zdravstvenem zavodu, ki je zavarovani osebi krajevno najbližji.
Nujnost zdravljenja presodi strokovni organ komunalnega zavoda na podlagi zdravniške dokumentacije zdravnika, ki je zdravil zavarovano osebo v tujini.
VII.	PREVOZI Z REŠEVALNIMI VOZILI
47.	člen
Zavarovana oseba je upravičena do prevoza z reševalnim avtomobilom, kadar gre za nujen primer ali
za neposredno življenjsko nevarnost za zavarovano osebo.	N
Kot nujni in za življenje neposredno nevarni se štejejo primeri, ko je po načelih zdravniške vede nujno potrebna takojšnja zdravniška intervencija in bi opustitev take intervencije pomenila neposredno nevarnost za življenje ali pa trajno poslabšanje zdravstvenega stanja zavarovane osebe.
Zavarovana oseba je upravičena do prevoza z reševalnim avtomobilom tudi v primeru nalezljive bolezni, za katero je obvezna prijava, in v primeru duševne bolezni, če je bolnik nevaren za okolico.
Uporabo reševalnega avtomobila odredi poprej pristojni zdravnik z napotnico. V nujnem primeru se zavarovana oseba lahko prepelje brez poprejšnje napotnice, vendar mora potrditi nujnost prevoza zdravnik zavoda, kamor je bila pripeljana.
Utemeljenost nujnosti iz prejšnjega odstavka presoja v primeru spora komunalni zavod.
48.	člen
i
Ob odpustu iz bolnišnice ali iz drugega zdravstvenega zavoda zdravnik bolnišnice ali drugega zdravstvenega zavoda lahko odobri prevoz bolnika — in sicer otroka pred 15. letom starosti ali kmeta borca NOV ali njegovega družinskega člana — z reševalnim avtomobilom na njegov dom, če to zahteva zdravstveno stanje bolnika. Zdravnik bolnišnice ali drugega zdravstvenega zavoda lahko v takšnem primeru odredi prevoz bolnika z reševalnim avtomobilom domov samo v njegovo stalno prebivališče na območju komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana.
49.	člen
•	' i
Zavarovana oseba lahko uporabi namesto reševalnega avtomobila zasebno prevozno sredstvo, kadar reševalni avtomobil ni na voljo.
Sklad plača stroške prevoza z zasebnim prevoznim sredstvom v višini krajevno primernih cen.
Zahtevi za povračilo prevoznih stroškov je dolžna zavarovana oseba priložiti registriran račun in ustrezno medicinsko dokumentacijo.
VIII.	IZOLACIJA OB NALEZLJIVIH BOLEZNIH
t
50.	člen
Izolacijo zaradi bacilonostva ali nalezljivih bolezni odredi pristojen zdravnik ali pristojni organ sanitarne inšpekcijske službe 'občinske skupščine.
IX.	DOLOČILA O VISINI PRISPEVKA ZAVAROVANIH OSEB PRI PLAČILU STROŠKOV ZA NEOBVEZNA CEPLJENJA
51.	člen
Za vsa neobvezna cepljenja, ki jih Izvaja zdravstvena služba iz epidemioloških razlogov, plačajo zavarovane osebe ali pristojni organ, ki cepljenje od-
redi, neposredno zdravstvenem zavodu vse materialne stroške cepljenja. Drugi stroški gredo v breme sklada.
52.	člen
Za neobvezna cepljenja, ki jih opravijo zdravstveni, zavodi zaradi posebnih predpisov na zahtevo zava-
POPRAVEK
' '	.	' I
V opombi na koncu pravilnika o postopku za sklepanje sporazumov o spremembi in uskladitvi cen proizvodov in storitev v gospodarski zbornici SR Slovenije (Vradni list SRS, št. 29-234/67) je treba popraviti tiskovno napako, tako da se ta opomba pravilno glasi: *Ta pravilnik je bil objavljen v 11. številki ,Vestnika gospodarske zbornice SRS' z dne 29. maja 1967.-«
Uredništvo
rovane osebe, plača naročnik vse stroške sam neposredno zdravstvenemu zavodu.
X.	KONČNA DOLOČBA
53.	člen
Ta pravilnik začn veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 190E-5/67-10
Ljubljana, dne 30. junija 1967.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov Ljubljana
predsednik:
*v	Alojz Jakopič 1. r.
■N
I
1
'\
».	'H • * *••
>
• V. 1; t
IMaj* CasopUni uvod »Uradni Ust SRS- - Dlrektoi In odgovorni urednik: Jože JuraO — Tlaka tiskarna »Toneta Tomšiča*
*n * Ljubljani — Naročnina letno M din (3600 (tarth din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VII - Telefon direktor, uredništvo, uprava tn kn)ls° vodstvo 20-701. prodaja, orekltcl In naročnine 23-670 — Čekovni račun $01-3-60