URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 8	Ljubljana, sobota 8. aprila 1978	Cena 26 dinarjev	Leto XXXV
468.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi
Razglaša se zakon o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije je na seji Zbora združenega dela dne 22. februarja 1978, na seji Zbora občin dne 22. februarja 1978 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 27. marca 1978.
Št. P 0100-243/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi
I.	SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
Pravice po tem zakonu imajo tisti družinski člani osebe v obvezni vojaški službi (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), ki izpolnjujejo pogoje za varstvo po določbah zakona o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi (Uradni list SFRJ, št. 18-256/76 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in po določbah tega zakona.
Pravice po tem zakonu imajo upravičenci ne glede na državljanstvo.
n. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVIC
2.	člen
Upravičenci dobijo oskrbnino, če skupaj s svojimi družinskimi člani nimajo takih rednih dohodkov, ki bi presegli z zakonom določen zajamčeni osebni dohodek v SR Sloveniji na družinskega člana.
Oskrbnina za enega upravičenca je z zakonom določen zajamčeni osebni dohodek v SR Sloveniji, če upravičenec nima dohodkov. Če izpolnjuje pogoje za priznanje oskrbnine več upravičencev, se odmerjena oskrbnina poveča za 50 odstotkov za vsakega nadaljnjega upravičenca.
Če imajo upravičenci redne dohodke, je oskrbnina enaka razliki med delom dohodka, ki pride mesečno na upravičenca, in z zakonom določenim zajamčenim osebnim dohodkom v SR Sloveniji.
Če ima pravico do oskrbnine več upravičencev, se razlika oskrbnine iz prejšnjega odstavka poveča za 50 odstotkov za vsakega nadaljnjega upravičenca.
3.	člen
Za redni dohodek se šteje osebni dohodek, pokojnina, čisti dohodek iz samostojnega opravljanja dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, dohodek od stavb, razen dohodka od lastnega stanovanja, v katerem upravičenec stanuje, preužitek in dohodek od zemlje, vzete v zakup. Pri teh dohodkih se upošteva povprečje dohodkov v preteklem letu.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek ;z prejšnjega leta.
Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje povprečje zakupnine iz prejšnjega leta.
Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek ne upošteva.
Za redni dohodek po tem zakonu se ne šteje dohodek od odlikovanj in »Partizanske spomenice 1941«,'vsi invalidski prejemki, otroški dodatek in štipendija.
4.	člen
Upravičenci imajo zdravstveno varstvo in pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z uživanjem zdravstvenega varstva po tem zakonu v obsegu, ki je določen s predpisi o zdravstvenem varstva
5.	člen
Pravico do otroškega dodatka ima upravičenec v višini in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva.
6.	člen
Če upravičenec prestaja zaporno kazen daljšo od 30 dni, v času prestajanja kazni ne prejema oskrbnine. V tem času prejema oskrbnino prvi naslednji upravičenec iz 4. člena zveznega zakona.
7.	člen
Pravico do zdravstvenega varstva, do povrnitve potnih stroškov, ki so povezani s pravico do zdravstvenega varstva, ter do otroškega dodatka imajo upravičenci, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravic in če teh pravic ne uživajo po drugih predpisih.
III. UVELJAVLJANJE IN POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC , .
i 8. člen
O zahtevi za uveljavitev pravic po tem zakonu odloča na prvi stopnji občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, na drugi stopnji pa Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
9.	člen
Sredstva za financiranje varstva po tem zakonu zagotavljajo občinske skupščine v proračunih.
10.	člen
Upravičenci, ki so uveljavili pravice po tem zakonu, morajo prijaviti pristojnemu organu prve stopnje vsako spremembo, ki vpliva na njihove pravice, in sicer v 15 dneh od dne, ko je sprememba nastala.
Upravičenec, ki je kakšno pravico po tem zakonu užival dlje, kot je bil upravičen, ker ni prijavil sprememb, mora povrniti neupravičeno prejete zneske.
11.	člen
V postopku za uveljavitev pravic po tem zakonu se takse ne plačujejo.
12.	člen
Pristojni upravni organ prve stopnje vodi evidenco o upravičencih in oblikah varstva.
Natančnejša navodila o načinu vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena in o načinu izplačevanja prejemkov predpiše Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Občinski upravni organ, 'pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, uskladi prejemke upravičencev s tem zakonom v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
14.	člen
Dokler ne bodo potrjene nove lestvice katastrskega dohodka, sprejete na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76), se za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti po drugem odstavku 3. člena tega zakona šteje petkratni katastrski dohodek iz leta 1976.
^	15. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222/66 in št. 7-85/72).
16. člen
Ta zakon začne, veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, povečani prejemki po tem zakonu pa gredo upravičencem od 1. 1. 1978.
St. 55-2/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978 Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
469.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o civilnih invalidih vojne
Razglaša se zakon o civilnih invalidih vojne, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 15. marca 1978, na
seji Zbora občin dne 15. marca 1978 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 27. marca 1978.
St. P 0100-244/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	civilnih invalidih vojne
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Civilni invalidi vojne so žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne, žrtve vojnega materiala in žrtve diverzantskih oziroma terorističnih napadov, ki so državljani SR Slovenije in izpolnjujejo pogoje po določbah tega zakona.
2.	člen
Žrtev fašističnega nasilja je oseba, ki je utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja kot posledice sovražnega dejanja okupatorja ali njegovih pomagačev.
Civilna žrtev vojne je oseba, ki je med vojno zaradi vojnih dogodkov utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja.
Žrtev vojnega materiala je oseba, ki je utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne poškodbe, povzročene po zapuščenem vojaškem materialu.
Žrtev diverzantskega oziroma terorističnega napada na Socialistično federativno republiko Jugoslavijo je oseba, ki je po vojni v diverzantskem oziroma terorističnem napadu utrpela trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi telesne ali psihične poškodbe ali bolezni oziroma njenega poslabšanja.
3.	člen
Oseba, ki je utrpela okvaro organizma kot udeleženec sovražnih oboroženih ali drugih enot ali pri dejanju pomoči sovražnim organizacijam, nima pravic po tem zakonu.
4.	člen
Pravice do varstva po tem zakonu imajo tiste osebe iz 2. člena tega zakona, ki imajo 60 do 100-odstotno okvaro organizma po predpisih o vojaških invalidih (v nadaljnjem besedilu: upravičenci).
5.	člen
Pravico do posameznih oblik varstva po tem zakonu imajo družinski člani upravičenca, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Družinski člani po tem zakonu so zakonec, otroci, posvojenci in pastorki upravičenca.
6.	člen	*
Oblike varstva so:
1.	civilna invalidnina,
2.	dodatek za postrežbo in tujo pomoč,
3.	dodatna denarna pomoč,
4.	zdravstveno varstvo,
5.	rehabilitacija,
6.	ortopedski in drugi pripomočki ter pomožne in sanitarne naprave,
7.	pogrebnina.
7.	člen
Pravice po tem zakonu imajo upravičenci in družinski člani od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravice.
8.	člen
Kadar je pridobitev ali določitev katerekoli pravice po posebnih predpisih odvisna od dohodkov, se denarni prejemki po tem zakonu pri odločanju o pravici ne štejejo za dohodke.
9.	člen
Financiranje varstva po tem zakonu zagotavlja Socialistična republika Slovenija.
II.	OBLIKE VARSTVA
10.	člen
Pravico do civilne invalidnine ima upravičenec po tem zakonu vsak mesec ne glede na premoženjske razmere, osebni dohodek ali kakršnekoli druge dohodke.
Civilna invalidnina je odvisna od skupine invalidnosti. Glede na ugotovljeni odstotek invalidnosti se upravičenci razvrščajo v tele skupine:
I.	skupina — civilni invalidi s 100 odstotki invalidnosti, ki jim je za osnovne življenjske potrebe potrebna postrežba in tuja pomoč,
II.	skupina — civilni invalidi s 100 odstotki invalidnosti,
III.	skupina — civilni invalidi z 90 odstotki invalidnosti,
IV.	skupina — civilni invalidi z 80 odstotki invalidnosti,
V.	skupina — civilni invalidi s 70 odstotki invalidnosti,
VI.	skupina — civilni invalidi s 60 odstotki invalidnosti.
11.	člen
Civilna invalidnina ?naša 50 odstotkov vsakokratnega mesečnega zneska osebne invalidnine po predpisih o vojaških invalidih, in sicer:
—	za civilne invalide I. in II. skupine 50 odstotkov vojaške invalidnine II. skupine,
—	za civilne invalide III. skupine 50 odstotkov vojaške invalidnine III. skupine,
—	za civilne invalide IV. skupine 50 odstotkov vojaške invalidnine IV. skupine,
—	za civilne invalide V. skupine 50 odstotkov vojaške invalidnine V. skupine,
—	za civilne invalide VI. skupine 50 odstotkov vojaške invalidnine VI. skupine.
Žrtvam fašističnega nasilja se znesek civilne invalidnine poveča za 25 odstotkov.
12.	člen
Po smrti upravičenca pridobijo njegovi družinski člani pravico do civilne invalidnine pod posebnimi pogoji, ki so določeni za pridobitev družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če nimajo pravice do starostne, invalidske ali družinske pokojnine.
Civilna invalidnina se odmerja glede na število družinskih članov, ki imajo do nje pravico v odstotkih, ki veljajo za odmero družinske pokojnine.
13.	člen
Pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč ima upravičenec, ki zaradi 100-odstotne invalidnosti na podlagi izvida in mnenja zdravniških komisij za presojo vojaške invalidnosti neizogibno potrebuje stalno postrežbo in tujo pomoč za osnovne življenjske potrebe.
Dodatek za postrežbo in tujo pomoč znaša mesečno 85 odstotkov dodatka za postrežbo in tujo pomoč II. stopnje po predpisih o vojaških invalidih in se za-žrtve fašističnega nasilja poveča za 15 odstotkov.
Upravičenec, ki ima pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč tudi po drugih predpisih, lahko po tem zakonu uveljavlja samo razliko v višini denarnih prejemkov.
14.	člen
Pravico do dodatne denarne pomoči ima upravičenec, ki se s svojimi družinskimi člani izključno ali pretežno preživlja z denarnimi prejemki po tem zakonu.
15.	člen
Dodatna denarna pomoč znaša 50 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto za upravičenca in 25 odstotkov za. družinske člane, ki nimajo premoženja in drugih dohodkov in so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih.
Ce imajo upravičenci oziroma njihovi družinski člani, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih, letni dohodek iz kmetijske dejavnosti ali druge redne mesečne dohodke, je dodatna denarna pomoč enaka razliki med delom dohodka, ki pride mesečno na upravičenca oziroma družinske člane, in dodatno denarno pomočjo iz prvega odstavka tega člena.
16.	člen
Pri priznavanju in določanju dodatne denarne pomoči se upoštevajo dohodki upravičenca in družinskih članov, ki živijo z njim v . skupnem gospodinjstvu, in sicer iz kmetijske dejavnosti dohodki za preteklo leto, za druge redne dohodke pa se šteje povprečje teh dohodkov v preteklem letu. Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta.
Z drugimi rednimi dohodki upravičenca in družinskih članov so mišljeni osebni dohodek iz delovnega razmerja, pokojnina iz decembra preteklega leta, čisti dohodek iz samostojnega opravljanja dejavnosti z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti občanov, dohodek od stavb, razen dohodka od lastnega stanovanja, v katerem stanujejo, preužitek in štipendija.
Drugi redni dohodki se upoštevajo v višini 60 odstotkov povprečja iz preteklega leta.
Del dohodkov, ki pride na upravičenca, se dobi tako, da se skupni dohodki delijo na upravičenca in družinske člane, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.
Po smrti upravičenca pripada dodatna denarna pomoč družinskim članom, ki se izključno preživljajo z denarnimi prejemki po tem zakonu in so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih.
Sprememba višine rednih dohodkov iz tega člena v preteklem letu vpliva na pravico do dodatne denarne pomoči od 1. aprila tekočega koledarskega leta do 31. marca naslednjega leta.
Pridobitev ali izguba rednih dohodkov se upošteva od prvega dne naslednjega meseca po nastanku.
Upravičenec in družinski člani morajo javiti vsako spremembo dohodkov občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za varstvo borcev NOV in vojaških invalidov, v enem mesecu po spremembi. Tisti, ki v roku ne javi spremembe dohodkov, je dolžan vrniti neupravičeno izplačani denarni znesek.
17.	člen
Upravičenec in družinski člani, ki nimajo pravice do zdravstvenega varstva po drugih predpisih, uživajo zdravstveno varstvo po tem zakonu v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstvenem varstvu.
18.	člen
Civilni invalidi vojne imajo enake pravice do rehabilitacije, kot jih imajo vojaški invalidi po predpisih o vojaških invalidih.	i
V času, ko je upravičenec na rehabilitaciji v ustreznem zavodu, kjer ima vso oskrbo, mu ne gre dodatek za postrežbo in tujo pomoč in ne dodatna denarna pomoč.
19.	člen
Upravičenec ima pravico do ortopedskih in drugih pripomočkov ter pomožnih in sanitarnih naprav po pravilniku, ki ga izda Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
20.	člen
Ob smrti upravičenca gre tistemu, ki oskrbi pogreb, pogrebnina za pogrebne stroške, če nima te pravice po drugih predpisih.
Pogrebnina gre upravičencu, ki oskrbi pogreb družinskega člana iz 5. člena tega zakona, za katerega je prejemal dodatno denarno pomoč, če ne more uveljaviti te pravice po drugih predpisih.
Upravičencu oziroma tistemu, ki oskrbi pogreb, gre pogrebnina v zneskih, ki so določeni s predpisi o zdravstvenem varstvu.
III.	POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
21.	člen
Postopek za uveljavljanje pravic po tem zakonu se začne na zahtevo upravičenca oziroma družinskih članov.
Na prvi stopnji odloča o zahtevkih za priznanje pravic občinski upravni organ, ki je pristojen za varstvo borcev NOV in vojaških invalidov, na drugi stopnji pa Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
V postopku za uveljavljanje pravic po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če v tem zakonu ni predpisano drugače.
22.	člen
Vsako odločbo prve stopnje, s katero se priznava ali določa kakšna pravica po tem zakonu, je treba predložiti v revizijo.
Revizijo opravlja po uradni dolžnosti Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
Če je vložena zoper odločbo prve stopnje pritožba, se odloči o reviziji in o pritožbi z isto odločbo.
Revizija in pritožba ne odložita izvršitve odločbe, razen odločbe, s katero je priznana pravica do rehabilitacije.
23.	člen
V reviziji lahko da Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov k odločbi prve stopnje soglasje ali pa jo spremeni, odpravi ali razveljavi v škodo ali korist stranke, če s tem ni prizadeta pravica koga drugega.
Organ prve stopnje, čigar odločba je bila v reviziji odpravljena ali razveljavljena in vrnjena v ponovni postopek, izda na prvi stopnji novo odločbo.
Novo odločbo prve stopnje je treba predložiti v revizijo, v njej pa se preizkusi le to, ali je nova odločba v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila prejšnja prva odločba odpravljena ali razveljavljena.
24.	člen
Če nastanejo potem, ko je izdana dokončna odločba o pravicah po tem zakonu, pri upravičencu spremembe, ki imajo za posledico spremembo ugotovljenega odstotka invalidnosti, se odloči o pravicah v zvezi s spremembo v postopku, ki se začne na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti.
Če zoper odločbo organa prve stopnje, ki jo je treba predložiti v revizijo, ni vložena pritožba, revizija pa ni opravljena v treh mesecih od dneva, ko organ druge stopnje prejme zadevo, se šteje, da je revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje.
Odločbo o pravicah po tem zakonu, ki je postala v upravnem postopku dokončna, je mogoče razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon, in sicer najpozneje v petih letih od dneva, ko je postala dokončna.
25.	člen
Zoper odločbo druge stopnje in zoper odločbo, s Katero je v reviziji spremenjena odločba prve stopnje, je mogoč upravni spor.
Zoper odločbo v reviziji ni mogoč upravni spor, če je bila z njo odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena in vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, ne glede na to, ali je bila zoper prvo odločbo vložena pritožba ali ne.
26.	člen
Odločbe, s katerimi so komu priznane pravice 1» tem zakonu, se izvršujejo uradno.
27.	člen
Stroške v zvezi s postopkom za priznanje pravic po tem zakonu trpi organ, ki vodi postopek.
V	postopku za priznanje pravic po tem zakonu se ne plačujejo takse.
28.	člen
V	postopku za uveljavljanje pravice do rehabilitacije se uporabljajo določbe, ki veljajo v postopku za uveljavljanje invalidskih pravic po predpisih o vojaških invalidih.
Izvide, ocene in mnenja v postopku za ugotavljanje invalidnosti dajejo zdravniške komisije po predpisih o vojaških invalidih, ob uporabi seznama odstotkov vojaške invalidnosti.
O potrebi po postrežbi in tuji pomoči in o pridobitni nezmožnosti dajejo izvide in mnenja zdravniške komisije v postopku po predpisih o vojaških invalidih.
O potrebi po ortopedskih in drugih pripomočkih ter pomožnih in sanitarnih napravah dajejo izvide in mnenja komisije, določene s pravilnikom iz 19. člena tega zakona.
29.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, vodi evidenco o upravičencih in o družinskih članih, ki so jim priznane pravice po tem zakonu.
Vsebino in način vodenja evidence predpiše Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov, uskladi denarne prejemke upravičencev s tem zakonom v dveh mesecih po prejemu izvida ali mnenja pristojne zdravniške komisije.
31.	člen
Dokler ne bodo potrjene nove lestvice katastrskega dohodka, sprejete na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76), se za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti po prvem odstavku 16. člena tega zakona šteje petkratni katastrski dohodek iz leta 1976.
32.	člen
Pravice po tem zakonu gredo sedanjim upravičencem od 1. januarja 1978.
Pravice iz 11., 12., 13. in 15. člena tega zakona uživajo upravičenci in družinski člani v letu 1978 v višini 70 odstotkov.
33.	člen
Do izdaje pravilnika iz 19. člena tega zakona, se uporablja pravilnik o ortopedskih in tehničnih pripomočkih, ki pripadajo žrtvam fašističnega nasilja, civilnim žrtvam vojne in žrtvam vojnega materiala, ki imajo 60 do 100-odstotno telesno okvaro (Uradni list SRS, št 28-1247/76).
34.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 37-267/68 in 51-293/71).
35.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 59-8/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
470.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
Št. P 0100-245/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher Lr.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju
1.	člen
41. člen in 41. a do 41. č členi zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) se nadomestijo z novimi 41., 41. a, 41. b, 41. c, 41. č, 41. d, 41. e, 41. f, in 41. g členi, ki se glasijo:
»41. člen
Ce se gradi brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila iz 32. člena tega zakona, odredi organ občinske urbanistične inšpekcije brez odlašanja, da se objekt, na katerem gradbena dela niso dosegla zaključene tretje gradbene faze, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje zemljišča na stroške investitorja.
Organ občinske urbanistične inšpekcije odredi odstranitev objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje na stroške investitorja tudi, če je gradnja že dosegla zaključeno tretjo gradbeno fazo v primerih, ko se gradi brez lokacijskega dovoljenja oziroma brez potrdila iz 32. člena tega zakona na strnjenih njivskih površinah izven naselij, na melioriranih zemljiščih ali na zemljišču, ki je po veljavnem predpisu razglašeno za zavarovano zemljišče ali za naravno znamenitost (2. točka 24. člena tega zakona) ali na zemljišču, za katero je bila razglašena splošna prepoved graditve (3. točka 24. člena tega zakona).
Za zaključeno tretjo gradbeno fazo po določbah tega zakona se šteje objekt, na katerem so dokončana groba gradbena dela vseh etaž in podstrešja, vključno s streho in krovskimi deli.
41. a člen
Ce se gradi brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila iz 32. člena tega zakona na zemljiščih, ki niso navedena v drugem odstavku prejšnjega člena, pa je gradnja že presegla zaključeno tretjo gradbeno fazo, odredi organ občinske urbanistične inšpekcije, da se gradnja ustavi ter brez odlašanja predloži zadevo za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da odloči o spornem objektu v skladu s predpisi.
Ce občinski upravni organ ugotovi, da lokacija objekta ni v skladu s sprejetim urbanističnim dokumentom, izda odločbo o odstranitvi objekta in o vzpostavitvi prejšnjega stanja zemljišča na stroške investitorja.
Če objekt, za katerega je bila izdana odločba po prejšnjem odstavku, za daljši čas še ne ovira izvajanja sprejetega urbanističnega dokumenta in tudi ni v nasprotju s sanitarnimi predpisi, lahko občinski upravni organ odloči, da se odstranitev objekta odloži za čas, dokler ne bo nastopila potreba za izvajanje urbanističnega dokumenta na konkretnem zemljišču. V takem primeru tudi odloči o pogojih za nadaljnjo gradnjo.
V primeru, da se odstranitev objekta odloži predlaga občinski upravni organ, da se po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi vpiše zaznamba, da je objekt določen za odstranitev.
41. b člen
Če se gradbena dela izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju ali v nasprotju s potrdilom iz 32. člena tega zakona, odredi Organ občinske urbanistične inšpekcije, da se v določenem roku odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Če investitor v roku, ki mu je bil dan, ne odpravi pomanjkljivosti, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se pomanjkljivosti odpravijo na stroške investitorja v določenem roku.
Če se gradbena dela izvajajo v nasprotju s pogoji določenimi v lokacijskem dovoljenju ali v nasprotju s potrdilom iz 32. člena tega zakona, organ občinske urbanistične inšpekcije pa ugotovi, da se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti, odredi, da Se gradnja ustavi in brez odlašanja predloži zadevo za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da postopa smiselno po 41. a členu tega zakona.
41. c člen
Organ občinske urbanistične inšpekcije odloča o zadevah po določbah prejšnjih členov v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke.
Pritožba zoper odločbo o ukrepih iz 41. člena in prvega odstavka 41. b člena tega zakona ne zadrži izvršitve odločbe. Pritožba zoper sklep o dovolitvi upravne izvršbe po določbah 41. člena tega zakona ne zadrži izvršitve sklepa.
Upravno izvršbo za odločbe izdane po 41. členu in po prvem odstavku 41. b člena tega zakona opravlja organ občinske urbanistične inšpekcije, upravno izvršbo za odločbe izdane po določbah drugega odstavka 41. a člena in drugega odstavka 41. b člena tega zakona pa opravlja za urbanizem pristojni občinski upravni organ.
41. č člen
Objekte, katerih gradnja se je pričela brez lokacijskega dovoljenja ali potrdila iz 32. člena tega zakona, je prepovedano priključiti na javne komunalne naprave.
Za objekte iz prejšnjega odstavka tudi ni dovoljeno izdati uporabnega dovoljenja.
41. d člen
Investitor, ki je zgradil objekt brez lokacijskega dovoljenja in mu je bilo to dovoljenje izdano naknadno, je dolžan izpolniti vse pogoje iz lokacijskega dovoljenja ter plačati stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
41. e člen
Pogodbe o prodaji nedograjenega objekta ali dela objekta, za katerega je izdana odločba o ukrepih po določbah 41. člena in drugega odstavka 41. a člena tega zakona, so neveljavne.
41. f člen
Občinske skupščine določijo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona z odlokom merila, po katerih občinski upravni organi razvrstijo objekte, ki so že v uporabi pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja glede na dejanske okoliščine in namembnost objektov:
—	na objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljene (ker so na območju, za katero je sprejet zazidalni načrt ali je na njem predvidena izdelava zazidalnega načrta in podobno ter se bodo lahko vključili v urbanistično ureditev);
—	na objekte, za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas lahko odloži (ker se nahajajo na območju, za katero ni predvidena izdelava zazidalnega načrta oziroma za katero po urbanističnem dokumentu ni dovoljena gradnja in podobno, vendar pa neposredno še ne ovirajo izvajanja urbanističnega dokumenta) ;
—	na objekte, ki se morajo takoj odstraniti (ker neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumenta, ker so na zavarovanem zemljišču in podobno).
Za objekte iz 1. alinee prejšnjega odstavka tega člena se lahko izda lokacijsko dovoljenje na zahtevo investitorja in ob pogojih iz 41. d člena tega zakona, če investitor vloži zahtevo v roku, ki ga določi občinski upravni organ.
Za objekte iz 2. alinee prvega odstavka tega Člena se lahko izda lokacijsko dovoljenje na zahtevo investitorja, vloženo v roku, ki ga določi občinski upravni organ, ob pogoju, da bo investitor odstranil na svoje stroške objekt, ko bo to potrebno za uresničitev urbanističnega dokumenta. Ta obveznost investitorja se vpiše po pravnomočnosti odločbe uradoma v zemljiško knjigo.
Za objekte iz 3. alinee prvega odstavka tega člena izda občinski upravni organ odločbo o odstranitvi objekta.
41. g člen
Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za objekte, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, pred uveljavitvijo tega zakona in je zanje odločeno s pravnomočno odločbo, da se odstranijo.
Če do dneva, ko začne veljati ta zakon, še ni izdana dokončna odločba po drugem ali tretjem odstavku 41. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), se postopek nadaljuje po določbah tega zakona.«
2.	člen
Besedilo 4. točke 43. člena se spremeni tako, da se glasi: »4. kdor priključi objekt iz 41. č člena tega zakona na javne komunalne naprave«.
3.	člen
V 44. členu se številka »3« nadomesti s številko »4«.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-14/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Sloveni]«
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
471.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o ravnanju z odpadki
Razglaša se zakon o ravnanju z odpadki, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
St. P 0100-246/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o ravnanju z odpadki
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi smotrnejšega izkoriščanja in varstva dobrin splošnega pomena, varstva vrednot človekovega okolja ter človekovega zdravja in počutja ter zaradi varstva živali so delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela. družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžni in upravičeni v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi tega:
1.	preprečevati in omejevati nastajanje odpadkov;
2.	skrbeti za ponovno uporabo odpadkov;
3.	ravnati z odpadki smotrno, neškodljivo in primerno okolju.
2.	člen
Povzročitelji odpadkov so odgovorni za ravnanje z odpadki v skladu s 1. členom tega zakona in so dolžni zagotavljati pogoje in sredstva za tako ravnanje.
3.	člen
Odpadek je po tem zakonu vsaka snov ali predmet v trdnem, tekočem ali plinastem stanju ter odpadna toplota, ki je v času, prostoru ali obliki, kakor se izloča iz procesa naravne biološke reprodukcije, proizvodnje, prometa ali porabe proizvajalcu oziroma porabniku nepotreben, nadležen ali škodljiv.
Glede na ravnanje z odpadki, ki ga ureja ta zakon, je treba razlikovati:
—	odpadke, ki se ponovno uporabljajo v proizvodnji, kjer nastajajo, ali v naravnih reprodukcijskih procesih;
—	odpadke, ki se po predelavi ponovno uporabljajo kot sekundarne surovine, in
—	odpadke, ki se še ne uporabljajo in ki jih odlagamo na za to določena mesta v okolju nepredelane ali predelane po posebnih postopkih, ki jih napravijo neškodljive.
Za komunalne odpadke se štejejo odpadki, ki nastajajo v proizvodnji, prometu in porabi v naseljih in ki jih na podlagi posebnega občinskega predpisa in na način, določen s tem predpisom, izbirajo, predelujejo ali odstranjujejo komunalne organizacije združenega dela oziroma posebne organizacije za zbiranje, odkup in predelavo odpadkov.
4.	člen
Določbe tega zakona ne veljajo za radioaktivne snovi in odpadke, ki nastajajo v procesu njihove uporabe in ne za ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri vojaških vajah in drugih dejavnostih Jugoslovanske ljudske armade ter v vojni industriji. Ravnanje s temi snovmi in odpadki urejajo posebni predpisi
5.	člen
Z odpadki je treba ravnati tako, da niso ogroženi, prizadeti ali moteni:
—	človekovo zdravje in počutje;
—	naravni viri, živalski in rastlinski sistemi;
—	zavarovani naravni predeli ter naravni in kulturni spomeniki;
—	videz pokrajine in naselij;
—	higiena ter javni red in mir.
6.	člen
Ravnanje z odpadki obsega:
a)	zbiranje, sortiranje prevažanje in skladiščenje;
b)	vračanje odpadkov v proizvodne procese in naravna presnavljanja;
c)	strokovno opravljeno nevtralizacijo zdravju in okolju škodljivih odpadkov;
č) nadzorovano odlaganje, kompostiranje in sežiganje odpadkov;
d)	rekultiviranje opuščenih odlagališč.
II.	GLAVNI NOSILCI RAVNANJA Z ODPADKI IN NJIHOVE OBVEZNOSTI
7.	člen
Organizacije združenega dela in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov, pri katerih nastajajo odpadki, so dolžni v okviru tehničnih in ekonomskih možnosti postopno vpeljati v svojih proizvodnih procesih tako tehnologijo, reprodukcijske materiale in embalažo, proizvodna sredstva in organizacijo dela, s katerimi se zagotavljajo:
—	čimboljši izkoristek surovin in ponovno uporabo odpadkov;
—	dolgotrajnost in smotrno vzdrževanje proizvodov;
—	večkratno uporabo embalaže in zmanjšano nastajanje odpadkov;
—	proizvodnjo dobrin, ki jih je mogoče po uporabi predelati in uporabiti kot sekundarne surovine.
Odpadke, ki jih organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka same ne morejo uporabiti, ki pa predstavljajo sicer sekundarne surovine ali uporabne odpadke, so dolžne v skladu s posebnimi predpisi iz 26. člena tega zakona skladiščiti in odlagati tako, da jih je mogoče odkupiti ali sicer ekonomsko izkoristiti.
Odpadke, ki so nevarni za okolje, so organizacije združenega dela in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov, dolžni nevtralizirati; nevtralizirane odpadke in druge odpadke, ki niso primerni za predelavo, pa skladiščiti, odlagati in odstranjevati na predpisani način oziroma zagotoviti, da jih odstranijo ustrezne komunalne organizacije.
8.	člen
Za dosego namenov iz prejšnjega člena se lahko organizacije združenega dela, pri katerih nastajajo v proizvodnih procesih še uporabljivi odpadki, povezu-
jejo med seboj ter združujejo delo in sredstva v poslovne in druge skupnosti; za nevtralizacijo, smotrno sortiranje, odlaganje in odstranjevanje odpadkov, ki so posredno primerni za ponovno uporabo, in odpadkov, ki jih ni mogoče več uporabiti, ali jih je potrebno nevtralizirati (napraviti neškodljive), pa se povezujejo s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine tudi s krajevnimi ter drugimi skupnostmi in organizacijami združenega dela za ravnanje z odpadki (organizacije združenega dela za zbiranje, odkup in predelavo odpadkov, ki imajo za to status proizvodne organizacije in komunalne organizacije združenega dela).
9.	člen
Pogoje za zbiranje, odstranjevanje in odkup sekundarnih surovin in drugih uporabnih odpadkov zagotavljajo posebne organizacije združenega dela za odkup in predelavo odpadkov oziroma poslovne skupnosti zainteresiranih organizacij, ki se ustanovijo za ta namen.
10.	člen
Dejavnosti zbiranja, sortiranja, skladiščenja, transporta, nadzorovanega odlaganja, kompostiranja -in sežiganja komunalnih odpadkov ter nevtraliziranih, neuporabnih odpadkov iz 7, člena zakona opravljajo komunalne in druge za to pooblaščene organizacije združenega dela.
11.	člen
. Dejavnost organizacij združenega dela iz 10. člena tega zakona in dejavnost posebnih organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z zbiranjem, odkupom in predelavo uporabnih odpadkov v sekundarne surovine in imajo zato status proizvodnih organizacij združenega dela, je dejavnost posebnega družbenega pomena.
12.	člen
Smotrno in urejeno ravnanje- z odpadki je obveznost vseh delavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih, ki to svojo obveznost uresničujejo s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter z ustanavljanjem organizacij združenega dela za ravnanje z odpadki.
13.	člen
Na podlagi skupnih interesov in ciljev na območju krajevne skupnosti, občine, več občin in republike določajo družbenopolitične skupnosti v svojih družbenih planih in prostorskih dokumentih skupno razvojno politiko, smernice in okvire tudi za izvajanje sanacijskih, preventivnih in organizacijskih ukrepov glede ravnanja z odpadki.
14.	člen
V procesu opredeljevanja in uresničevanja razvojnih planov so nosilci planiranja dolžni zagotoviti izvajanje vseh potrebnih sanacijskih in preventivnih ukrepov glede ravnanja z odpadki. Pri opredeljevanju planskih nalog (novi tehnološki postopki, večanje proizvodnih zmogljivosti in drugo) je treba izhajati iz materialnih in energetskih bilanc, upoštevajoč določbe 7. člena tega zakona ter zahteve smotrnega izkoriščanja prostora :n varstva okolja.
Z lokacijo za trajno odlaganje odpadkov mora biti vnaprej določena namembnost uporabe zemljišča po prenehanju odlaganja. Odlagališča morajo biti locirana tako, da nista ogrožena talna voda in zrak v naseljih in da je mogoče z odlaganjem primernih odpadkov
sanirati določene površine za primarno rabo ali druge namene.
V plane je treba vnesti gradnjo, spremembe in zagon objektov za odstranjevanje odpadkov. Določijo se tudi vrste naprav in nosilci posameznih planskih nalog.
Posebej je treba predvideti ravnanje z odpadki, ki jih ni mogoče obravnavati skupaj s komunalnimi odpadki v skladu s predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona.
15.	člen
Organizacije združenega dela in njihove poslovne skupnosti sprejemajo pravilnik o ravnanju z odpadki v zvezi s svojo dejavnostjo, interesnim območjem oziroma področjem in zagotovijo redno izmenjavo podatkov o razpoložljivih uporabnih odpadkih in o potrebah po teh odpadkih (borza odpadkov).
16.	člen
Zaradi zavarovanja okolja, naravnih in po človeku ustvarjenih vrednot v okolju ter zavarovanja življenja in zdravja ljudi, živalstva in rastlinstva se lahko prepove uporaba in transport določenih kemičnih in drugih snovi in predmetov, ki se uporabljajo v proizvodnji, prometu in porabi, če jih je mogoče nadomestiti z drugimi neškodljivimi ali manj škodljivimi snovmi oziroma s predmeti.
Občani in delovni ljudje morajo biti opozorjeni z vidno oznako in poučeni s pismeno informacijo o lastnostih in primernem ravnanju, če so posamezne snovi nevarne, če utegnejo ogrožati zdravje in varnost ljudi, ali če njihove lastnosti niso dovolj proučene oziroma se v določenih pogojih in sčasoma spremenijo. Takšne snovi morajo imeti navodilo o ravnanju z neizkoriščenimi količinami, embalažo in odlaganju med odpadke.
Prepovedi uporabe določenih kemičnih in drugih snovi in predmetov in obveznost uporabljanja oznak in informacij iz drugega odstavka tega člena predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije potem, ko dobi mnenje Gospodarske zbornice Slovenije.
17.	člen
Občinske skupščine sprejmejo predpise:
—	o lokacijah, gradnji, vrstah, vzdrževanju in opuščanju naprav za ravnanje z odpadki, razen za objekte, ki so opredeljeni kot regionalni;
—	o izvajanju režimov ravnanja z odpadki;
—	o preventivnih in sanacijskih ukrepih za ravnanje z odpadki;
—	o neposrednih obveznostih in odgovornostih občanov, hišnih svetov in organizacij združenega dela pri ravnanju z odpadki.
Občinske skupščine sprejmejo programe o ravnanju z odpadki ter zagotovijo potreben družbeni nadzor.
III.	FINANCIRANJE
A
18.	člen
Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije, skupnosti in občani, pri katerih nastajajo odpadki, zagotavljajo sredstva za izvajanje svojih nalog po tem zakonu ter združujejo sredstva za uresničevanje skupnih nalog iz tega zakona v okviru komunalnih samoupravnih interesnih skupnosti in poslovnih skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov.
IV.	NADZOR
19.	člen
Nadzorstvo nad izvrševanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo inšpekcijski organi urbanistične, sanitarne, vodnogospodarske, gozdarske in drugih inšpekcij ter organi milice, vsak v okviru svojega delovnega področja in območja.
20.	člen
Delavci milice, ki ugotovijo, da organizacije združenega dela oziroma posamezniki odstranjujejo, odlagajo ali odmetavajo odpadke v vode oziroma v naravno okolje na mesta, ki niso določena za odlaganje odpadkov, ali ne odlagajo odpadkov na predpisani način in v za to določene zbirne posode, poročajo o tem pristojnemu inšpekcijskemu organu, posameznike pa mandatno kaznujejo.
21.	člen
Organi iz 19. člena lahko pri izvrševanju nadzorstva:
a)	odredijo sanacijske ukrepe za odstranjevanje odpadkov;
b)	obvestijo pristojno komunalno organizacijo o divjih odlagališčih z zahtevo po ustreznih ukrepih;
c)	odredijo druge ukrepe za preprečevanje in omejevanje nastajanja, odlaganja in nevtralizacijo odpadkov.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, če uporablja v proizvodnji, prometu in porabi kemične ali druge snovi in predmete, katerih uporaba je prepovedana na podlagi tretjega odstavka 16. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka.
23.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se za gospodarski prestopek kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če opusti predpisan ali s samoupravnimi sporazumi določen način sortiranja, odlaganja ali odstranjevanja še uporabljivih odpadkov;
2.	če kot organizacija združenega dela za zbiranje, odkup in predelavo odpadkov ne omogoči odkupa, sortiranja in predelave odpadkov;
3.	če kot komunalna organizacija združenega dela iz 10. člena tega zakona ne organizira ali ne uredi v skladu s predpisi, ki jih izda občinska skupščina, zbiranja, odvoza in odstranjevanja odpadkov.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka.
24.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali
druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če ne nevtralizira na predpisani način odpadkov, nevarnih za življenje in zdravje ljudi, za živalstvo in rastlinstvo;
2.	če ne odlaga in ne odstranjuje odpadkov na predpisani način in na določena mesta.
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
25.	člen
Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik:
1.	če v nasprotju s predpisi odstranjuje, odlaga in odmetuje odpadke v vodo, naravno okolje ali na mesta, ki niso določena za odlaganje odpadkov;
2.	če ne sortira in ne odlaga odpadkov na predpisan način in v določene zbirne posode.
Pooblaščene uradne osebe službe javne varnosti in uradne osebe pristojnih inšpekcijskih organov lahko takoj na mestu izterjajo kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku iz prejšnjega odstavka tega člena.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Izvršilne predpise za izvrševanje tega zakona izdajajo republiški upravni organi v soglasju z Republiškim komitejem za varstvo okolja.
V	roku šestih mesecev izdajo republiški upravni organi naslednje izvršilne predpise:
Republiški sekretariat za urbanizem predpise o lokacijah, gradnji, obratovanju ter opuščanju odlagališč in naprav za odstranjevanje odpadkov;
Republiški sekretariat za industrijo v soglasju z Republiškim komitejem za tržišče in cene predpise o ravnanju z odpadki, ki že imajo značaj sekundarnih surovin, ter o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za zbiranje, odkup in predelavo odpadkov v sekundarne surovine;
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpise o ravnanju z odpadki v gozdarstvu;
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Republiškim sekretariatom za industrijo predpise o ravnanju z odpadki v kmetijski dejavnosti in živilski industriji;
Republiški komite za energetiko v soglasju z Republiškim sekretariatom za industrijo predpise o ravnanju z odpadki v rudarstvu, metalurgiji in gradbeništvu;
Republiški sekretariat za industrijo predpise o ravnanju z odpadnimi olji;
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpise o ravnanju z živilskimi odpadki.
V	roku enega leta pa naslednje predpise:
Republiški sekretariat za industrijo predpise o
ravnanju z odpadki v predelovalni industriji;
Republiški sekretariat za urbanizem predpise o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri čiščenju voda in zraka, ter
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo v soglasju z Republiškim sekretariatom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predpise o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi.
27.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-15/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978 Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
472.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978, na seji Zbora občin dne 27. marca 1978 in na seji Skupščine skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 27. marca 1978.
Št. P 0100-247/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti
Zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18-174/74 in 14-768/77) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se urejata zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.
Zaposlovanje po tem zakonu obsega tiste dejavnosti, ki omogočajo delovnim ljudem, da uresničujejo pravico do dela, ter temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, da oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja.
Z zavarovanjem za primer brezposelnosti si delavci zagotavljajo pravico za čas, ko so brez svoje krivde in proti svoji volji brez zaposlitve.
Zavarovanji' za^primer brezposelnosti ter zagotavljanje in varovanje zaposlitve so dejavnosti posebnega družbenega pomena.
2.	člen
S politiko zaposlovanja si delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih orga-
nizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) v skladu z družbenimi plani določajo zlasti:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov;
—	takšno zaposlovanje, da delavci lahko pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnost in z delom pridobljene delovne zmožnosti;
—	načrtno izpopolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti:
—	ustvarjanje možnosti za zaposlitev invalidnih oseb.
3.	člen
Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti se delavci prek svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, prek svojega sindikata, nosilci samostojnega osebnega dela pa prek svojih združenj združujejo v samoupravne, skupnosti za zaposlovanje, v katerih na podlagi minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene potrebna sredstva. V samoupravne skupnosti za zaposlovanje se združujejo tudi občani prek svojih krajevnih skupnosti.
V skupnostih za zaposlovanje se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah tega zakona in po določbah samoupravnih splošnih aktov skupnosti za zaposlovanje.
4.	člen
S samoupravnimi sporazumi usklajujejo delavci v organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih kadrovske programe ter določajo skupne postopke, pogoje in sredstva za njihovo uresničevanje.
Za usklajeno urejanje in za določanje ukrepov za reševanje posameznih pojavov na področju zaposlovanja, zagotavljanja zaposlitve in preprečevanja brezposelnosti sklepajo družbenopolitične skupnosti, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela ter skupnosti za zaposlovanje družbene dogovore.
Če do takih družbenih dogovorov oziroma samoupravnih sporazumov ne pride, na področju zaposlovanja pa nastajajo pojavi, ki občutno vplivajo na gospodarske in socialno-politične razmere, lahko skupščina prizadete družbenopolitične skupnosti odredi z zakonom oziroma z odlokom za svoje območje prednostno zaposlovanje oseb, prijavljenih pri skupnosti za zaposlovanje, in prednostni red takšnega zaposlovanja.
5.	člen
Da bi se zagotovilo spremljanje družbenih potreb po kadrih, poklicno usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi za zaposlitev ter za omogočanje posredovanja zaposlitve občanom, ki iščejo delo, morajo organizacije združenega dela skupnostim za zaposlovanje prijavljati:
—	letne potrebe po kadrih za prihodnje leto najkasneje do 31. decembra;
—	potrebe po delavcih najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je sprejet sklep, da se sklenejo delovna razmerja z novimi delavci;
—	sklenitev delovnega razmerja najkasneje v petih dneh od njegove sklenitve;
—	prenehanje delovnega razmerja najkasneje v petih dneh od dneva prenehanja delovnega razmerja.
-""^Dejstva iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka morajo prijavljati tudi nosilci samostojnega osebnega dela, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih delavcev.
II. SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
6.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje se prek svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela prek svojih sindikatov, nosilci samostojnega osebnega dela prek svojih združenj, občani pa prek svojih krajevnih skupnosti združujejo v samoupravne skupnosti za zaposlovanje na podlagi tega zakona in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: Skupnost ' za zaposlovanje).
Skupnosti za zaposlovanje so samoupravne interesne skupnosti delavcev, ki si v njih po. načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi s tom zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
V skupnosti za zaposlovanje se lahko združijo tudi delovni ljudje prek društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, če podpišejo samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje.
7.	člen
Skupnost za zaposlovanje se ustanovi za območje občine s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum o ustanovitvi).
Skupnost za zaposlovanje je ustanovljena, ko sprejme samoupravni sporazum o ustanovitvi večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine.
8.	člen
Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma se začne na pismeni predlog, ki ga lahko da katerakoli organizacija združenega dela. sindikat ali občinska skupščina in pošlje vsem organizacijam združenega dela, občinskemu sindikalnemu svetu in občinski skupščini na območju, za katero naj se ustanovi skupnost za zaposlovanje.
Organizacije združenega dela so dolžne začeti in opraviti postopek najkasneje v 90 dneh po prejemu predloga.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi potrdi skupščina občine, za območje katere je skupnost ustanovljena.
Če v roku iz drugega odstavka tega člena organizacije združenega dela ne opravijo postopka in ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma in do ustanovitve skupnosti za zaposlovanju, jo ustanovi občinska skupščina z odlokom.
S samoupravnim sporazumom se določajo pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi, zaradi katerih se združujejo v skupnosti za zaposlovanje, naloge te skupnosti, njene organe in njihove pristojnosti ter druge zadeve skupnega pomena za delavce in delovne ljudi, združene v skupnosti.
9.	člen
Delavci in delovni ljudje s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi določajo naloge skupnosti in zagotovijo, da ta zlasti:
—	ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo zvezano poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove;
—	proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam združenega dela pomoč pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih;
—	spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanja s svojimi ugotovitvami organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti ter jim s tem omogoča sprejemati ustrezne ukrepe;
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev, predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih;
—	sodeluje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno;
—	opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomaga pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini;
—	opravlja naloge s področja poklicnega usmerjanja, zlasti s tem, da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter da organizira, povezuje in usklajuje delo na tem področju;
—	opravlja naloge posredovanja dela in priprave delavcev za zaposlitev;
—	zagotavlja usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavlja materialno pomoč pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev;
—	zagotavlja pravice iz zavarovanja za primer
brezposelnosti;	-
—	razporeja, v skladu s samoupravnimi sporazumi, sredstva za zaposlovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela;
—	vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja;
—	opravlja druge naloge, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
Zaradi izpolnjevanja svojih nalog v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike se skupnosti za zaposlovanje vključujejo v samoupravne interesne skupnosti za socialno varstvo v skladu z zakonom.
10.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti lahko delavci v organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom ustanovijo medobčinsko skupnost za zaposlovanje ter ji določijo naloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev.
11.	člen
S samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi skupnosti se določi tudi način oblikovanja in organizacijski sestav delovne skupnosti ter morebitne delovne enote, upoštevaje pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje, ki ustanovijo delovno skupnost, se določijo s samoupravnim sporazumom.
Vodje delovnih skupnosti skupnosti za zaposlovanje imenujejo skupščine skupnosti za zaposlovanje, ki so ustanovile delovno skupnost, pp predhodnem mnenju delovne skupnosti.
12.	člen
Skupnost za zaposlovanje ima statut, ki v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, število članov skupščine skupnosti ter drugih njenih organov in teles, napin odločanja ter naloge delovne skupnosti pri opravljanju strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil, potrebnih za uresničevanie dejavnosti skupnosti za zaposlovanje.
13.	člen
Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v zvezo skupnosti za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zveza skupnosti) na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S tem sporazumom določijo izdajanje skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih za enotno izvrševanje nalog oziroma pomembnih za območje republike, za medrepubliško sodelovanje in za zaposlovanje v tujini, za varstvo delavcev v tujini in za njihovo organizirano vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju in izvajanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti se delavci v organizacijah združenega dela in drdgi delovni ljudje dogovorijo tudi o skupnem programiranju, o združevanju sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja, za izenačevanje pogojev dela na tem področju ter o združevanju sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma za opravljanje nalog, za katere zvezo skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom.
14.	člen
Zveza skupnosti ima skupščino in druge organe, ki jih določi statut zveze skupnosti. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine skupnosti za zaposlovanje.
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil ima zveza skupnosti delovno skupnost, katere naloge, organizacijo in financiranje določi statut skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zvezo skupnosti.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti in zveze skupnosti se uredijo s samoupravnim sporazumom
, III. ZAGOTAVLJANJE IN VAROVANJE ZAPOSLITVE
15.	člen
Delavci in delovni ljudje si prek skupnosti za zaposlovanje s spremljanjem in proučevanjem potreb po kadrih, s posredovanjem dela in s poklicnim usmerjanjem zagotavljajo stalno strokovno pomoč pri uresničevanju pravice do dela pri zaposlovanju in pri varovanju zaposlitve.
16.	člen
Organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela zaposlujejo nove delavce v sodelovanju s skupnostmi za zaposlovanje.
S posredovanj em, dela se poklicno ne sme ukvarjati nihče razen skupnosti za zaposlovanje.
Za opravljeno posredovanje dela skupnost za zaposlovanje ne more zahtevati plačila.
Organizacija združenega dela ali posameznik ne sme na noben način objaviti ponudbe za zaposlitev delavcev v tujini.
17.	člen
Zveza skupnosti lahko pooblasti organizacijo združenega dela, ki jo ustanovi ali določi Zveza socialistične mladine Slovenije in Univerza, da posreduje študentom zaposlitev v organizacijah združenega dela za opravljanje občasnih ali začasnih deL
18.	člen
Ko skupnost za zaposlovanje prejme prijavo potrebe po delavcih, je dolžna takoj:
—	obvestiti osebe, ki iščejo delo in izpolnjujejo pogoje za opravljanje del oziroma nalog, da se javijo organizaciji združenega dela, ki išče delavca;
—	obvestiti organizacije združenega dela oziroma nosilce samostojnega osebnega dela, ki so prijavili svoje potrebe, da ima v evidenci ustrezne osebe in da jih je obvestila, naj se javijo v organizaciji oziroma pri nosilcu samostojnega osebnega dela, ali da takšnih delavcev nima.
IV.	ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
19.	člen
Zavarovanje za primer brezposelnosti, ki si ga delavci zagotavljajo v skupnostih za zaposlovanje, obsega pravice, določene s tem zakonom, samoupravnimi sporazumi in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
20.	člen
Pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti uživajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom, s samoupravnimi sporazumi in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje.
21.	člen
Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje oseba, ki je sposobna in voljna delati ter je pripravljena sprejeti zaposlitev, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, vendar brez svoje krivde nima dela in možnosti, da si z delom zagotavlja" sredstva za "preživljanje in ki se zaradi zaposlitve prijavi skupnosti za zaposlovanje.
i
22.	člen
Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice:
—	pravico do denarnega nadomestila;
—	pravico do denarne pomoči;
—	pravico do zdravstvenega varstva;
—	pravico do priprave za zaposlitev.
Pravica do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih, ki urejajo to področje.
1.	Denarno nadomestilo
23.	člen
Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj devet mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo.
Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje oziroma, ki je prenehala opravljati samostojno osebno delo po lastni krivdi ali volji, razen če je prišlo do prenehanja iz zdravstvenih razlogov, zaradi zaposlitve delavčevega zakonca v drugem kraju ali zaradi sklenitve zakonske zveze v drugem kraju.
24.	člen
Jugoslovanski državljani, ki so bili zaposleni v tujini, imajo pravico do denarnega nadomestila po določbah meddržavne pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti.
Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje in če izpolnjujejo pogoje po tem zakonu.
25.	člen
Osnova za denarno nadomestilo je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je oseba dosegala v zadnjem letu pred prenehanjem delovnega razmerja.
Denarno nadomestilo znaša 60 °/o od osnove, vendar ne sme biti manjše od zajamčenega osebnega dohodka, določenega z zakonom.
Osebi, ki prejema denarno nadomestilo več kot 12 mesecev, se znesek denarnega nadomestila poveča za odstotek, za katerega so se v preteklem letu pove-
čali življenjski stroški. Odstotek porasta teh stroškov ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko.
Osebi, ki uveljavi pravico do denarnega nadomestila, se izplačuje skupaj s tem nadomestilom tudi denarni dodatek za člane ožje družine, ki jih preživlja, tako da znaša denarno nadomestilo in denarni dodatek skupaj:	*■
—	za osebo z enim družinskim članom 65 %>,
—	za osebo z dvema družinskima članoma 70 °/o,
—	za osebo s tremi družinskimi člani 75 %>,
—	za osebo s štirimi družinskimi člani 80 °/o,
—	za osebo s petimi ali več družinskimi člani 85 “/o povprečnega mesečnega osebnega dohodka iz prvega odstavka tega člena.
26.	člen
Za člane ožje družine po tem zakonu se štejejo zakonec, otroci, posvojenci in pastorki, ki živijo z brezposelno osebo v skupnem gospodinjstvu oziroma osebe, ki jih je le-ta dolžna vzdrževati in jih tudi dejansko vzdržuje.
27.	člen
Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, ki ga je oseba dotlej prebila na delu.
Denarno nadomestilo se izplačuje:
—	tri mesece, če ima oseba najmanj devet mesecev nepretrganega dela ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih;
—	šest mesecev, če ima oseba najmanj 30 mesecev nepretrganega dela ali 50 mesecev s presledki v zadnjih petih letih;
—	devet mesecev, če ima oseba nad pet do deset let dela;
—	dvanajst mesecev, če ima oseba več kot 10 let dela.
Osebi, ki ima najmanj 15 let delovne dobe, se denarno nadomestilo izplačuje tudi po preteku časa, ki je določen za izplačevanje po prejšnjem odstavku, toda samo v primeru, če ji niti s strokovno usposobitvijo ali s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti zaposlitve, ki ustreza njenim sposobnostim.
Tudi po preteku časa, ki je določen za izplačevanje, se denarno nadomestilo izplačuje ženi med nosečnostjo do poroda in po porodu, in sicer toliko časa, kolikor časa ima zaposlena žena pravico do skupne odsotnosti zaradi porodniškega dopusta.
28.	člen -
Denarno nadomestilo gre osebi od prvega dne, ko ji preneha delovno razmerje, če se priglasi skupnosti za zaposlovanje in zahteva nadomestilo v 15 dneh od dneva prenehanja delovnega razmerja oziroma, ko preneha opravljati samostojno delo. Če zahteva nadomestilo po tem roku, ji gre nadomestilo od dneva, ko vloži zahtevo.
Denarno nadomestilo ne gre osebi, ki vloži zahtevo po preteku časa, za katerega bi se ji izplačevalo.
29.	člen
Pravica do denarnega nadomestila preneha:
—	če se oseba zaposli;
—	če oseba uveljavi pravico do invalidske ali starostne pokojnine;
—	če postane oseba trajno popolnoma nezmožna za delo;
—	če odide oseba na odslužitev ali doslužitev vojaškega roka;
—	če odide oseba na prestajanje zaporne kazni, daljše od treh mesecev;
—	če oseba neopravičeno odkloni zaposlitev, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti;
—	če oseba odkloni izobraževanje, na katero je poslana zaradi priprave in usposobitve za zaposlitev;
—	če se oseba dvakrat zaporedoma ne zglasi pri skupnosti za zaposlovanje in tega ne opraviči.
30.	člen
Oseba, ki ji preneha pravica do denarnega nadomestila po 27. členu tega zakona, lahko znova uveljavi to pravico, če ponovno izpolni predpisane pogoje; pri tem se v čas dela ne všteva čas, ki ga je prebila na delu pred zadnjim prejemanjem denarnega nadomestila.
Izjemoma se še naprej izplačuje denarno nadomestilo osebi, ki ji preneha pravica do denarnega nadomestila, preden preteče čas, za katerega ji gre, ker nastopi delo oziroma odide k vojakom, da odsluži ali do-služi vojaški rok, pa potem znova ostane brez dela oziroma se vrne od vojakov, in sicer tolikšen znesek in za toliko časa, kolikor ji ga je ostalo.
31.	člen
Kot čas dela za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila se šteje čas, ki ga je oseba prebila na delu' z najmanj polovico polnega delovnega časa in čas brezposelnosti, ko je prejemala denarno nadomestilo.
Pri odmeri višine denarnega nadomestila osebi, ki je delala manj kot poln delovni čas, je treba določiti nadomestilo glede na osebni dohodek, ki ga je ustvarila v tem času.
2.	Denarna pomoč
32.	člen
Oseba, ki je skupnost za zaposlovanje do konca prejemanja denarnega nadomestila ni mogla zaposliti in nima 15 let delovne dobe, pridobi ob koncu, prejemanja denarnega nadomestila pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo, če izpolnjuje naslednja pogoja:
—	da njeni dohodki skupaj z dohodki članov njene ožje družine na osebo ne presegajo zneska, ki je enak zajamčenemu osebnemu dohodku, določenem v zakonu;
—	da ne prejema v tem času denarnih dajatev za izobraževanje.
Ob koncu prejemanja denarnega nadomestila je treba osebo, ki ji po določbi prvega odstavka tega člena priprada pravica do denarne pomoči, o tem obvestiti in hkrati zahtevati, da najkasneje v roku 30 dni predloži dokazila, da izpolnjuje pogoje za prejemanje denarne pomoči po določbah tega člena. Če v tem roku oseba zahtevanih podatkov ne predloži, prejema denarno pomoč od dneva, ko je s predložitvijo dokazala, da izpol-njune zahtevane pogoje. Denarna pomoč ne gre osebi, ki predloži zahtevana dokazila po preteku šestih mesecev od dneva, ko ji je prenehalo izplačevanje denarnega nadomestila.
Prejemnik denarne pomoči mora skupnosti za zaposlovanje takoj sporočiti vsako spremembo okoliščine, ki vpliva na prejemanje denarne pomoči. Če tega ne stori, je dolžan vrniti znesek, do katerega ni bil upravičen.
Iz razlogov, zaradi katerih preneha pravica do denarnega nadomestila, navedenih v 29. členu, preneha tudi pravica do denarne pomoči.
33.	člen
Denarna pomoč med brezposelnostjo po 32. členu tega zakona je enaka znesku najnižjega osebnega dohodka, ki je s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom dogovorjen za območje, kjer upravičenec stalno prebiva. Če tak znesek ni dogovorjen, je denarna pomoč enaka znesku zajamčenega osebnega dohodka, določenega z zakonom.
Skupnost za zaposlovanje lahko določi, da dobi upravičenec za vsakega vzdrževanega družinskega člana še dodatek k denarni pomoči in višino tega dodatka.
3.	Priprava za zaposlitev
34.	člen
Priprava za zaposlitev je pravica brezposelnih oseb, ki zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenega dela oziroma za zaposlitev v določenem poklicu.
Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč pri tem usposabljanju.
35.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev uveljavlja brezposelna oseba, ki se prijavi skupnosti za zaposlovanje zaradi zaposlitve m ki jo skupnost napoti na usposabljanje.
36.	člen
Materialna pomoč obsega kritje stroškov:
—	za zdravniški in psihološki pregled;
—	za usposabljanje;
—	za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih;
—	za delovno obleko, če je Obvezna pri praktičnem usposabljanju;
—	za prehrano in nastanitev v času usposabljanja oziroma dnevni prevoz v kraj usposabljanja;
—	denarno pomoč med usposabljanjem, če nima pravice do. nadomestila osebnega dohodka oziroma denarne pomoči po določbah tega zakona;
—	dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam;
—	kritje drugih stroškov, ki jih določi skupnost za zaposlovanje v svojih samoupravnih splošnih aktih oziroma za katere se dogovori s samoupravnim sporazumom po 37. členu tega zakona.
Pravico do dodatka za tujo pomoč in nego pridobi invalidna oseba, ko komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti potrebna take pomoči in ki jo napoti na usposabljanje.
37.	člen
Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ko njihovo delo postane v organizaciji združenega dela nepotrebno zaradi modernizacije proizvodnega procesa, zaradi preusmeritve poslovanja ali drugih izboljšav, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in jim je mogoče z dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo zagotoviti drugo delo, če take organizacije združenega dela v ta namen na podlagi samoupravnega sporazuma s pristojnimi skupnostmi za zaposlovanje namensko združujejo svoja sredstva v skladu z zakonom.
4.	Prevozni in selitveni stroški
■ 38. člen/
Učenci in študentje, ki se v 30 dneh po končanem šolanju prijavijo zaradi zaposlitve imajo pravico do povračila prevoznih stroškov do kraja zaposlitve zase in za svoje družinske člane ter do povračila selitvenih stroškov, če v kraju stalnega prebivališča ni mogoče dobiti ustrezne zaposlitve.
Druge osebe, ki se prvič zaposlijo in osebe, ki jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi ali volji, imajo pravico do povračila prevoznih stroškov do kraja nove zaposlitve zase in za družinske člane in do povračila selitvenih stroškov.
Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico do povračila prevoznih in selitvenih stroškov pri zaposlitvi zase in za ožje družinske člane, če jim je zaposlitev zagotovljena s posredovanjem skupnosti za zaposlovanje ali če same najdejo zaposlitev v drugem kraju in predložijo potrdilo organizacije združenega dela, da bodo z njenimi delavci sklenile delovno razmerje in da ne bo krila stroškov preselitve.
Povračilo prevoznih in selitvenih stroškov znaša 100 °/o prevoznih oziroma selitvenih stroškov po tarifi naj cenej šega prevoznega sredstva.
Povračilo za potne in selitvene stroške po določbah tega ,člena izplača skupnost za zaposlovanje na zahtevo osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena. Ce je skupnost za zaposlovanje odklonila izplačilo, mora odklonitev pismeno obrazložiti.
39. člen
Vse pravice v zvezi s pripravo za zaposlitev izgubi oseba, ki namerno ali iz velike malomarnosti ne izvršuje obveznosti, ki jih prevzame, ko se vključi v pripravo za zaposlitev.
Oseba, ki po končani pripravi nepravočasno odkloni zaposlitev, za katero se je pripravljala ali ki prevzame drugo zaposlitev je dolžna povrniti skupnosti za' zaposlovanje vse izdatke, ki jih je imela za njeno pripravo za zaposlitev.
V.	UVELJAVLJANJE PRAVIC .	40. člen
Delovni ljudje uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po določbah tega zakona in v skladu s statutom skupnosti za zaposlovanje.
O zahtevi, s katero upravičenec uveljavlja svojo pravico, izda odločbo s statutom pooblaščeni organ skupnosti za zaposlovanje, ko poprej zasliši upravičenca.
41.	člen
Če organ iz prejšnjega člena zahtevi ne ugodi, lahko tisti, ki meni, da je prizadeta njegova pravica, uveljavlja to pravico pred sodiščem združenega dela v 30 dneh od dneva, ko je bila njegova zahteva zavrnjena.
42.	člen
Tisti, ki mu je bil na podlagi tega zakona izplačan kakšen znesek, do katerega ni bil upravičen, mora na zahtevo skupnosti za zaposlovanje prejeti znesek vrniti.
VI.	FINANCIRANJE
43.	člen
Svoje obveznosti glede sredstev za zagotavljanje in uresničevanje pravic in dajatev iz zavarovanja za pri-
mer brezposelnosti,, zadovoljevanje potreb in ciljev, zaradi katerih so ustanovljene skupnosti za zaposlovanje in opravljanje strokovnih opravil delovnih skupnosti, določajo delavci in delovni ljudje na podlagi programa dejavnosti skupnosti s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti in drugimi samoupravnimi sporazumi.
Delavci v organizacijah združenega dela, nosilci samostojnega osebnega dela in delavci, ki so v delovnem razmerju pri nosilcih samostojnega osebnega dela, plačujejo za zadovoljevanje potreb na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti prispevek v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določajo delavci in delovni ljudje v samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka. Če samoupravni sporazumi niso sklenjeni ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo programa skupnosti niso zagotovljena, lahko skupščina občine enakopravno s skupščino skupnosti socialnega varstva občine določi stopnjo prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke, ali pa le za tiste delavce in delovne ljudi, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili.
Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določajo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti.
44.	člen
Prispevek za zaposlovanje plačujejo jugoslovanski delavci, zaposleni v državah, s katerimi Jugoslavija ni sklenila sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti, če želijo zagotoviti pravice in zavarovanja za primer brezposelnosti, ko se vrnejo v domovino in se prijavijo za zaposlitev.
VII.	KAZENSKI DOLOČBI
45.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor se neupravičeno poklicno ukvarja z posredovanjem dela (drugi odstavek 16. člena tega zakona);
2.	kdor v nasprotju s četrtim odstavkom 16. člena tega zakona objavi ponudbo za zaposlitev delavcev v tujini.
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori kakšen prekršek iz prejšnjega odstavka.
46.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, če v predpisanih rokih ne prijavi podatkov iz druge, tretje ali četrte alinee prvega odstavka 5. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Skupnosti za zaposlovanje morajo uskladiti svojo organizacijo in delovanje z določbami tega zakona do 31. decembra 1978.
48.	člen
Skupščine novo ustanovljenih skupnosti za zaposlovanje se morajo sestati in konstituirati najkasneje v 30 dneh po ustanovitvi skupnosti.
49.	člen
Z 18. majem 1974 je prenehal veljati zakon o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SRS, št. 36-376/65).
Z 31. decembrom 1974 je prenehal veljati zakon o denarnem nadomestilu delavcev med začasno brezposelnostjo (Uradni list SRS, št.1-1/71).
Z 18. majem 1974 so se v SR Sloveniji prenehale uporabljati določbe temeljnega zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja (Uradni list SFRJ, št. 15-313/ 65, št. 23-1024/65, št. 51-841/65, št. 47-566/66, št. 55-658/ 69 in 9-82/70), razen določb 60. do 77.a člena, ki so se prenehale uporabljati s 1. januarjem 1975.
50.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10-5/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
473.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o republiških svetih
Razglaša se zakon o spremembah zakona o republiških svetih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978, na seji Zbora občin dne 27. marca 1978 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1978.
St. P 0100-248/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r
ZAKON
o spremembah zakona o republiških svetih
1.	člen
Besedilo drugega odstavka 3. člena zakona o republiških svetih (Uradni list SRS, št. 3-113/75) se nadomesti z dvema novima odstavkoma, ki se glasita:
»Organi in organizacije, ki sodelujejo pri delu sveta, določajo svoje delegate za seje sveta odvisno od vprašanj, ki so na dnevnem redu seje sveta.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka določajo sporazumno tudi priznane znanstvene in strokovne delavce ter raziskovalne in druge organizacije, ki se udeležujejo dela v svetu, če ta zakon za posamezen svet ne določa drugače.«
Dosedanji tretji odstavek 3. člena postane nov četrti odstavek; dosedanji četrti odstavek pa se črta.
2.	člen
Besedilo 22. člena zakona se spremeni tako, da se glasi:	*
»Predsednika sveta sporazuihno imenujejo organi in organizacije, ki sodelujejo v delu sveta; imenovanje objavi Skupščina Socialistične republike Slovenije s svojim aktom.«
3.	člen
Besedilo 24. člena zakona se spremeni tako, da se glasi:
»Predsednika sveta sporazumno imenujejo organi in organizacije, ki sodelujejo v delu sveta; imenovanje objavi Skupščina Socialistične republike Slovenije s svojim aktom.«
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-45/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
474.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o nagradah in priznanjih Staneta Žagarja
Razglaša se zakon o nagradah in priznanjih Staneta Žagarja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978, na seji Zbora občin dne 27. marca 1978 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 28. marca 1978.
St. P 0100-249/78	i
Ljubljana, dne 28. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o nagradah in priznanjih Staneta Žagarja
1.	člen
Za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku pedagoške prakse in teorije, se podeljujejo Žagarjeve nagrade in priznanja kot posebno družbeno priznanje.
Nagrade in priznanja se imenujejo po prosvetnem delavcu, narodnemu heroju Stanetu Žagarju.
I
2.	člen
Žagarjeve nagrade in priznanja se podeljujejo za izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja in pri
razvijanju ustvarjalnih sil človeka in družbe, dosežene z delom v vzgojno-izobraževalnih in drugih organizacijah združenega dela, z organiziranjem vzgojno-izo-braževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli ter pri oblikovanju učnih sredstev.
Žagarjeve nagrade se podeljujejo posameznim zaslužnim delavcem ali skupinam delavcev.
Žagarjeva priznanja se podeljujejo organizacijam združenega dela, delovnim skupnostim, družbenim organizacijam in društvom.
3.	člen
Žagarjeve nagrade in priznanja podeljuje vsako leto Izobraževalna skupnost Slovenije.
Za izbor nagrajencev imenuje skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije odbor. Odbor ima predsednika in 10 članov, ki se imenujejo za dobo štirih let.
Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije imenuje predsednika in tri člane odbora na predlog Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, enega člana na predlog Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, enega člana na predlog Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, enega člana odbora na predlog Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in štiri člane na predlog izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti Slovenije.
4.	člen
Izobraževalna skupnost Slovenije podeljuje Žagarjeve nagrade in priznanja na predlog:
—	krajevnih skupnosti,
—	organizacij združenega dela,
—	samoupravnih interesnih skupnosti,
—	družbenopolitičnih skupnosti in organizacij,
—	društev in družbenih organizacij,
— Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje,
— Zavoda SR Slovenije za šolstvo.
Z vsakoletnim razpisom se objavijo kriteriji za podelitev nagrad in priznanj, število in višina nagrad, datum podelitve nagrad in priznanj ter drugi potrebni podatki v zvezi z nagradami in priznanji.
Razpis objavi odbor.
5.	člen
Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije sprejme pravila za podeljevanje Žagarjevih nagrad in priznanj.
S pravili se natančneje določi postopek za kandidiranje in izbor nagrajencev.
6.	člen
Sredstva za Žagarjeve nagrade se zagotovijo vsako leto iz sredstev, ki se združujejo za skupne naloge v Izobraževalni skupnosti Slovenije.
7.	člen
Strokovne in administrativne zadeve v zvezi s podeljevanjem Žagarjevih nagrad in priznanj opravlja Izobraževalna skupnost Slovenije.
8.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o nagradah Staneta Žagarja (Uradni list SRS, št. 26-292/65).
9.	člen
Ta zakon začne veljati 1. julija 1978.
Št. 022-43/78
Ljubljana, dne 28. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
475.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o položaju in pooblastilih Rdečega križa Slovenije
Razglaša se zakon o položaju in pooblastilih Rdečega križa Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
Št. P 0100-262/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o položaju in pooblastilih Rdečega križa Slovenije
1.	člen
Rdeči križ Slovenije, je prostovoljna, družbena organizacija delovnih ljudi in občanov, katere položaj in javna pooblastila, naloge in pravice so določene z zakonom o položaju in pooblastilih Rdečega križa Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 13-174/76 — v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon), s tem zakonom in z drugimi predpisi v skladu z zakonom.
2.	člen
Rdeči križ Slovenije je sestavni del Rdečega križa Jugoslavije.
Znamenje Rdečega križa Jugoslavije je tudi znamenje Rdečega križa Slovenije.
3.	člen
Rdeči križ Slovenije s statutom določa delovne naloge in delovno področje, način dela, pristojnosti svojih organov in služb ter svojo organiziranost.
4.	člen
Rdeči križ Slovenije sestavljajo krajevne, občinske in mestne organizacije Rdečega križa.
Za organizacijo in delovanje organizacij Rdečega križa Slovenije se primemo uporabljajo splošni predpisi o društvih.
5.	člen
Rdeči križ Slovenije opravlja na podlagi zveznega, tega in drugih zakonov ter v skladu s svojimi samoupravnimi splošnimi akti naloge na področju zdravstvenega in socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, ljudske obrambe, varnosti cestnega prometa in drugih oblik medsebojne pomoči občanov za uresničevanje humanosti in solidarnosti.
/
Dejavnost organizacij Rdečega križa je posebnega družbenega pomena.
6.	člen
Družbenopolitične skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo Rdečemu križu Slovenije sredstva za financiranje nalog, o katerih so se dogovorile.
7.	člen
Rdeči križ Slovenije ima naslednja javna pooblastila:
—	organiziranje tečajev in izpitov iz prve pomoči poškodovanim v prometnih nezgodah za kandidate za voznike motornih vozil;
—	opravljanje nalog v zvezi z obveščanjem o vojnih žrtvah in žrtvah množičnih nesreč;
—	opravljanje nalog v zvezi z evidentiranjem otrok, ločenih od staršev zaradi vojnih spopadov;
—	poizvedovanje za osebami, ki so pogrešane zaradi vojnih dogodkov, ter o vsem tem izdaja ustrezne listine in potrdila.
8.	člen
Zakonitost dela Rdečega križa Slovenije pri izvrševanju javnih pooblastil iz 7. člena tega zakona nadzoruje Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo.
Če se pri 'nadzorstvu iz prejšnjega odstavka ugotovi, da Rdeči križ Slovenije ne izvršuje nalog v skladu s svojimi programskimi cilji, obvesti Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo o tem Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in mu predlaga ustrezne ukrepe.
9.	člen
Ob naravni nesreči, epidemiji ali drugi večji nesreči ima Rdeči križ Slovenije pri opravljanju svojih nalog prednost pri prevozu oseb in materiala z javnimi prometnimi sredstvi in pri informiranju prebivalstva po sredstvih javnega obveščanja in PTT prometa.
10.	člen
Pri opravljanju nujnih nalog (ob naravnih ali drugih večjih nesrečah in podobno) smejo organizacije združenega dela dajati Rdečemu križu Slovenije popust ali ga popolnoma oprostiti plačevanja cene za prevoz ali druge storitve.
11.	člen
Rdeči križ Slovenije samostojno ali prek Rdečega križa Jugoslavije sodeluje z nacionalnimi organizacijami Rdečega križa, Rdečega polmeseca, Rdečega leva in sonca ter z drugimi humanitarnimi, zdravstvenimi in socialnimi organizacijami v tujini.
12.	člen
Rdeč križ Slovenije pri izvrševanju javnih pooblastil in 'drugih nalog sodeluje z organi, organizacijami in skupnostmi iz 7. člena zveznega zakona.
Organi, organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka z območja SR Slovenije morajo v okviru svojega delovnega področja pomagati Rdečemu križu Slovenije pri izvrševanju javnih pooblastil in drugih nalog.
13.	člen
Za informiranje občanov in delovnih ljudi o delovanju in programih Rdečega križa Slovenije, za pro-svetljevanje in spodbujanje ljudi za množične zdrav-
stveno-socialne, preventivne in solidarnostne akcije organizira Rdeči križ Slovenije vsako leto »Teden Rdečega križa«, »Teden boja proti pljučnim boleznim in kajenju«, »Teden solidarnosti« ter druge akcije.
14.	člen
V	korist Rdečega križa Slovenije plačujejo občani prispevek od vsake prodane vstopnice za kinematografske in zabavne prireditve ter za športna srečanja in tekmovanja, na katere je dovoljen vstop s plačano vstopnico. Prispevek, ki se vračuna v ceno vstopnice, je naj višji za zabavne prireditve, nižji za športna sre-, Čanja in tekmovanja, naj nižji pa za kinematografske prireditve.
Prispevka se ne plača za prireditve iz prejšnjega odstavka, ki jih organizirajo učenci in študenti po šolah, fakultetah in akademijah — za učence in študente.
15.	člen
V	tednu Rdečega križa se plača prispevek v korist Rdečega križa Slovenije:
•— od vsake prodane vozovnice v medkrajevnem in mednarodnem letalskem, železniškem, ladijskem in avtobusnem prometu;
— od vsake poštne pošiljke v notranjem prometu, razen za knjige, časopise in revije.
16.	člen
Rdeči križ Slovenije je organizator in koordinator zbiralnih akcij v humanitarne namene na področju zdravstvene in socialne dejavnosti.
V	tednu Rdečega križa, tednu boja proti pljučnim boleznim in kajenju, tednu solidarnosti, ob elementarnih nesrečah in drugih večjih nesrečah ter ob drugih prilikah, ko je potrebna izredna pomoč ogroženim ljudem, organizira Rdeči križ Slovenije akcije za zbiranje prostovoljnih prispevkov za uresničevanje vzajemne solidarnosti delovnih ljudi in občanov.
17.	člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter druge pravne osebe, ki pobirajo prispevke v korist Rdečega križa Slovenije po
14.	in 15. členu tega zakona, morajo organom, pristojnim za zadeve financ, omogočiti kontrolo obračuna in vplačila teh denarnih sredstev.
18.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije s sklepom določi višino prispevkov iz 14. in 15. člena tega zakona ter način obračunavanja in plačevanja.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če ne pobere prispevkov iz 14. in 15. člena tega zakona,
2.	če pristojnemu organu onemogoči ali ga ovira pri kontroli obračuna in vplačila prispevkov iz 14. in
15.	člena tega zakona.
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
20.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 024-31/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r,
476.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978, na seji Zbora občin dne 27. marca 1978 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 27. marca 1978.
St. P 0100-261/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti
Zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74 in 17/75) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ZAKON
o samoupravni stanovanjski skupnosti
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se določajo temeljna načela, po katerih delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevni skupnosti na podlagi samoupravnega sporazumevanja ustanavljajo samoupravne stanovanjske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) in v njih po načelih vzajemnosti in solidarnosti, organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji.
2.	člen
V stanovanjski skupnosti se delovni ljudje združujejo neposredno in prek svojih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih skupnosti. V tej skupnosti delovni ljudje zagotavljajo in združujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, zagotavljajo družbeno pomoč, načrtujejo razvoj stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju 'programa tega razvoja in zaradi zado-
voljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb skupno s stanovalci upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnjo stanovanj in poslovnih prostorov ter uresničujejo tudi druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva.
V	stanovanjsko skupnost se vključujejo in v njej sodelujejo delovni ljudje tudi prek organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, ki imajo pravico uporabe na stanovanjskih in poslovnih prostorih v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, etažni lastniki v takšnih stanovanjskih hišah in varčevalci za stanovanja.
3.	člen
V	stanovanjsko skupnost se vključujejo tudi organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo in urejajo zemljišča, stanovanjske zadruge in druge zainteresirane organizacije in skupnosti, če izpolnjujejo pogoje, določene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem zakonom.
4.	člen
Delovni ljudje v stanovanjski skupnosti upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo, da se ne zmanjšuje sklad stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in da se s smotrno stanovanjsko graditvijo ta sklad stalno povečuje.
5.	člen
Stanovanjska skupnost je dolžna javno objaviti osnutke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, programov za graditev stanovanj, za vzdrževanje stanovanjskega sklada in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, osnutek finančnega načrta skupnosti ter besedilo sprejetih dokumentov.
II. USTANOVITEV IN NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	člen
Zadeve programiranja in financiranja graditve stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so zadeve posebnega družbenega pomena.
Zadeve iz prejšnjega odstavka uresničujejo delovni ljudje v stanovanjskih skupnostih. Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, morajo sprejeti v soglasju z občinsko skupščino.
7.	člen
Stanovanjsko skupnost s samoupravnim sporazumom ustanovijo:
—	delavci v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, ki za stanovanjsko graditev izločajo del dohodka oziroma del sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo, prek temeljnih organizacij združenega dela m drugih družbenopravnih oseb;
—	delavci, ki opravljajo dopolnilno delo pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov in vplačujejo del dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad prek občinskega sveta sindikata storitvenih dejavnosti;
—	imetniki stanovanjske pravipe in etažni lastniki stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini prek zbora stanovalcev v krajevni skupnosti;
—	temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki imajo pravico uporabe na stanovanjih v družbeni lastnini in pravico uporabe na poslovnih prostorih v stanovanjski hiši v družbeni lastnini;
—	občani, ki namensko varčujejo za stanovanja v poslovni banki;
—	delavci organizacij združenega dela za pripravo urbanistične in projektne dokumentacije, za urejanje stavbnega zemljišča, za proizvodnjo, gradnjo in montažo stanovanjskih hiš, za vzdrževanje in obnavljanje stanovanj in stanovanjskih hiš in delavci drugih organizacij, ki sodelujejo pri stanovanjski graditvi.
8.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani zaradi uresničevanja svojih osebnih in skupnih potreb in interesov v stanovanjski skupnosti opravljajo zlasti tele naloge:
—	skrbijo za utrjevanje samoupravljanja in za uveljavljanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu;
—	organizirajo in povezujejo delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj;
—	upravljajo v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti s sredstvi in stanovanji v družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	organizirajo in izvajajo družbeno pomoč in razvijajo solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu z namenom, da se hitreje odpravljajo socialne razlike in omogoči vsem delovnim ljudem in občanom, da rešijo svoje stanovanjsko vprašanje;
—	skrbijo za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje racionalizacije pri graditvi stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na strukturo, kakovost in ceno stanovanj;
—	sodelujejo pri pripravi osnov za načrt družbenoekonomskega razvoja občine za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, pripravljajo osnutek programa stanovanjske graditve, osnove za politiko stanarin in za standarde stanovanj ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj;
—	skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in s krajevnimi skupnostmi oblikujejo načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja ter razvijajo stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj.
9.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov, sestavljen iz delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in delavcev v organizacijah združenega dela (1. do 5. alinea 7. člena tega zakona);
—	zbor izvajalcev, sestavljen iz delegatov organizacij združenega dela iz 6. alinee 7. člena tega zakona.
10.	člen
Oba zbora skupščine stanovanjske skupnosti sklepata enakopravno na način, ki se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi oziroma s statutom skupnosti. S samoupravnim sporazumom oziroma s statutom stanovanjske skupnosti se uredi tudi postopek
sklepanja in usklajevanja med zboroma, če pride med njima do različnih stališč.
Zbor uporabnikov samostojno sklepa o zadevah:
—	družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu;
—	stanarin in najemnin v družbenih stanovanjskih hišah ter prispevkov lastnikov posameznih delov zgradb (etažnih lastnikov), ki so jih ti dolžni plačati v skladu s predpisi;
—	gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
—	o drugih zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom.
Zbor uporabnikov samostojno sprejema tudi splošni akt o dodeljevanju stanovanj in normative za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši v družbeni lastnini.
Zbor izvajalcev ne more sodelovati v zadevah, ki se urejajo na podlagi poslovno tržnih razmerij.
Če zaradi različnih stališč med zboroma tudi po usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko pristojna občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje.
11.	člen
Stanovanjska skupnost se ustanovi za območje ene občine ali več občin.
Če se stanovanjska skupnost ustanovi za območje več občin, se lahko za območja občin ustanovijo skupnosti kot deli te stanovanjske skupnosti.
Za območje stanovanjskih sosesk se lahko sedanji in bodoči stanovalci kakor tudi zainteresirane organi-žacije. združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti samoupravno povezujejo.
Stanovanjske skupnosti lahko opravljajo svoje skupne zadeve v stanovanjski skupnosti, organizirani na širšem območju, ki jo upravljajo v skladu z načeli o delegatskem sistemu.
Stanovanjske skupnosti ustanovijo za obravnavanje vprašanj in opravljanje zadev skupnega pomena, ki presegajo okvir občine oziroma širše skupnosti in so pomembne za vse delovne ljudi v republiki, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
12.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti.
Statut sprejme pristojni organ stanovanjske skupnosti; na statut stanovanjske skupnosti da soglasje občinska skupščina oziroma prizadete občinske skupščine, na statut Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije pa Skupščina SR Slovenije.
13.	člen
Statut stanovanjske skupnosti določa izvršilne in druge organe, način organiziranja ter naloge in pooblastila delavcev, ki opravljajo strokovne naloge za stanovanjsko skupnost.
14.	člen
Da bi se zagotovila materialna osnova za uresničitev ciljev stanovanjske skupnosti, ustanovitelji stanovanjske skupnosti na osnovi samoupravnega sporazuma in v skladu z zakonom združujejo denarna sred-
i
stva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ter za druge, s samoupravnim sporazumom opredeljene namene. Ustanovitelji vlagajo in skupno upravljajo v stanovanjski skupnosti s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico razpolaganja.
Sredstva po prvem odstavku tega člena ter sredstva stanarin in najemnin so sredstva stanovanjske skupnosti.
15.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti za območje ene ali več občin se določijo temeljna razmerja med ustanovitelji.
Pri oblikovanju temeljnih razmerij je treba upoštevati neposreden interes vsakega izmed ustanoviteljev pri graditvi in uporabi stanovanj ter pri gospodarjenju s sredstvi za stanovanjsko graditev in stanovanji ter širše interese stanovanjskega gospodarstva in razvoja samouprave na tem področju.
Na tej podlagi se določijo zlasti:
—	način in pogoji združevanja sredstev za stanovanjsko graditev ter o upravljanju in gospodarjenju s temi sredstvi;
—	pravice in obveznosti temeljnih organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb pri upravljanju in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, ki jih vlagajo v poseben samoupravni sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti;
—	način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi za družbeno pomoč 'v stanovanjskem gospodarstvu;
—	samoupravni organi in druga samoupravna telesa, njihovo delovno področje, sestava in način njihove izvolitve;
—	način sprejemanja statuta in drugih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
—	način ustanavljanja organizacijskih enot ali delov stanovanjske skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela, zavodov in podobno, ki so potrebni za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti;
—	način usmerjanja in usklajevanja dela organizacijskih enot ali delov stanovanjske skupnosti;
—	način pokrivanja poslovnih stroškov stanovanjske skupnosti;
—	način obveščanja javnosti o problematiki in o delu stanovanjske skupnosti.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko stanovanjske skupnosti ustanovijo širšo stanovanjsko skupnost.
16.	člen
Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti se krijejo iz namenskih sredstev za graditev stanovanj, ki jih v ta namen združujejo temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada ter iz stanarin in najemnin. Višino sredstev za poslovne stroške določa najvišji organ samoupravljanja stanovanjske skupnosti.
17.	člen
S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi širše skupnosti oziroma Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije se določijo temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi kot ustanovitelji in širšo skupnostjo oziroma Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
18.	člen
Stanovanjska skupnost je za opravljanje nalog, i določenih v 8. členu tega zakona, odgovorna občinski skupščini; če je stanovanjska skupnost ustanovljena za območje več občin, je odgovorna občinskim skupščinam, na katerih območju deluje.
19.	člen
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za Jugoslovansko ljudsko armado in njene pripadnike, če pristojni vojaški organi ne določijo drugače.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ter drugi ustanovitelji uskladijo organizacijo svoje stanovanjske skupnosti z določbami tega zakona najpozneje do 31. decembra 1978.
21.	člen
Ko, stanovanjska skupnost uskladi svojo organizacijo po določbah prejšnjega člena, se sredstva, pravice in obveznosti samoupravnih enot za graditev stanovanj, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini prenesejo v stanovanjsko skupnost.
22.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-45/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj L r.
477.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
St. P 0100-260/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe
1.	člen
V zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/76) se 45. člen spremeni in dopolni tako, da Se v prečiščenem besedilu glasi:
»Odškodnina za stanovanjsko hišo ali stanovanje se določi po vrednosti razlaščene stanovanjske hiše ali stanovanja po 2 členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš ali stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) s tem, da se namesto prometne vrednosti zemljišča upošteva vrednost zemljišča, določena po 43. členu tega zakona.
Odškodnina iz prejšnjega odstavka se ustrezno poveča, če se zaradi razlastitve lastniku 'stanovanjske hiše .ali stanovanja bistveno poslabšajo pogoji za življenje in delo.
Pri določanju odškodnine za stanovanjsko hišo ali stanovanje se upošteva tudi okoliščina, da je razlastitveni upravičenec razlaščencu in drugim imetnikom stanovanjske pravice v razlaščeni hiši ali stanovanju preskrbel drugo ustrezno stanovanje.«
2.	člen
Za prvim odstavkom 50. člena se dodajo novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Ce razlastitveni upravičenec preskrbi, prejšnjemu lastniku in drugim imetnikom stanovanjske pravice drugo ustrezno stanovanje, se odškodnina iz prvega odstavka 45. člena zmanjša za 30_odstotkov.
Ce razlastitveni upravičenec in prejšnji lastnik skleneta sporazum, s katerim se prejšnji lastnik odpove drugemu najemnemu stanovanju, mu razlastitveni upravičenec plača odškodnino po prvem in drugem odstavku 45. člena tega zakona.
Ce prejšnji lastnik, ki se je odpovedal drugemu stanovanju, gradi ali kupi novo.stanovanjsko hišo ali stanovanje, se mu k odškodnini iz prejšnjega odstavka prišteje še razlika do dejanskih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča, na katerem zgradi oziroma kupi stanovanjsko hišo ali stanovanje, vendar največ za površino, ki mu je bila razlaščena.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za primer, ko razlastitveni upravičenec preskrbi prejšnjemu lastniku drugo stanovanje za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od pet let. V takem primeru se sklene stanovanjska pogodba za določen čas v skladu z 73. členom zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76).«
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-2/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
478.
Na podlagi 3. točke. 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi in dopolnitvi
zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
Razglaša se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike, Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
St. P 0100-259/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi in dopolnitvi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
1.	člen
V	zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77) se v 47. členu za prvim odstavkom dodata novi drugi in tretji odstavek. ki se glasita:
»Občinska skupščina lahko s svojim odlokom poveri določanje nadomestila iz prejšnjega odstavka kakšnemu drugemu občinskemu upravnemu organu.
O pritožbah zoper odločbe po prejšnjih odstavkih tega člena odloča Republiški sekretariat za urbanizem.«
V	sgdanjem drugem in tretjem odstavku se besedi »iz prejšnjega« oziroma »iz prvega« nadomestita z besedami »iz prvega oziroma drugega«. Sedanji drugi do peti odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek tega člena.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-7/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
479.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike
Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
Št. P 0100-258/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki niso sprejeli dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje od 1976. do 1980. leta za leto 1978, plačujejo v času od 1. maja do 31. decembra 1978 naslednje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
1.	prispevek iz osebnega dohodka po 2. do 8. členu zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77 in 24n7 — v nadaljnjem besedilu zakon o osnovah) — po stopnji 10,6 °/o;
2.	prispevek iz dohodka za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po 12., 12. a in 16. členu zakona o osnovah — po stopnji 0,80 Vo;
3.	prispevek iz dohodka za zavarovalno dobo s povečanjem po 12., 12. a .in 16. členu zakona o osnovah:
—	za povečanje od 12 na 14 mesecev — po stopnji 3,5 °/o;
—	za povečanje od 12 na 15 mesecev — po stopnji 5,2%;
—	za povečanje od 12 na 16 mesecev — po stopnji 7,0%;
—	za povečanje od 12 na 18 mesecev — po stopnji 10,5%;
4.	posebni prispevek iz dohodka po 13. in 17. členu zakona o osnovah:
—	po stopnji 1,27 % od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 12/73);
—	po stopnji 0,27 % od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz S„ 9. in 9. a člena zakona iz prejšnje alinee.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-219/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
480.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za usmerjeno izobraževanju v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978. na seji Zbora občin dne 27. marca 1978 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 28. marca 1978.
Št. P 0100-257/78
Ljubljana, dne 28. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o prispevku za usmerjeno izobraževanje v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za usmerjeno izobraževanje, ki niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v jSR Sloveniji za obdobje od 1976. do 1980. leta, plačujejo v letu 1978 prispevek iz dohodka za usmerjeno izobraževanje po 11., 11.a in 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77 in 24/77) — po stopnji 9,47%.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-217/78
Ljubljana, dne 28. marca 1978 Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
481.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978, na seji Zbora občin dne 27. marca 1978 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 27. marca 1978.
Št. P 0100-256/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prispevku za solidarnostno, udeležbo v pokrivanju izdatkov’ za starostno zavarovanje kmetov v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov, ki niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 za leto 1978, plačujejo naslednje prispevke za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov:
—	zavezanci iz prve in druge alinee 13. a člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77 m 24/77) za vse leto 1978 — po stopnji 0,46 %;
—	zavezanci iz tretje alinee 13. a člena citiranega zakona za vse leto 1978 — po stopnji 0,26 "/o.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-220/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
482.
*
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za raziskovalno
dejavnost v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978, na seji Zbora občin dne 27. marca 1978 in na seji Skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije dne 29. marca 1978.
Št. P 0100-255/78
Ljubljana, dne 29. marca 1978.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1. člen
Zavezanci za prispevek za raziskovalno dejavnost, ki niso sklenili dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji za leto 1978, plačujejo v letu 1978 prispevek iz dohodka za raziskovalno dejavnost po 11., 11. a in 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77 in 24/77) — po stopnji 1,72 »/o.
2. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-218/78
Ljubljana, dne 29. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
483.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o davkih
občanov
Razglaša se zakon o spremembah zakona o davkih občanov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
Št. P 0100-254/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o davkih občanov
1.	člen
V	zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) se v prvem odstavku 23. člena, v prvem odstavku 73. člena, v prvem odstavku 84. člena, v 88. členu in v drugem odstavku 94. člena znesek »25.000 dinarjev« nadomesti z zneskom »50.000 dinarjev«.
2.	člen
V	prvem odstavku 61. člena se znesek »1.200 dinarjev« nadomesti z zneskom »5.600 dinarjev«, v drugem odstavku pa znesek »4.000 dinarjev« z zneskom »19.000 dinarjev«.
3.	člen
V	prvem'odstavku 66. člena se znesek »100 din« nadomesti z zneskom »470 dinarjev«, v četrtem odstavku pa znesek »2.000 dinarjev« z zneskom »9.400 dinarjev«.
4.	člen
V	9. točki 152. člena se besedilo prvega stavka spremeni tako, da se glasi: »Osebni dohodki jamskih delavcev v organizacijah združenega dela proizvodnje premoga v SR Sloveniji«.
5.	člen
Besedilo »davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja« se na vseh mestih v zakonu nadomesti z besedilom »davek iz osebnega dohodka delavcev«.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe 4. člena pa se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1977.
Št. 422-5/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
484.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
St. P 0100-253/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978
*
1.	člen
Na koncu 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj m osnov davkov za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1517/77) se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »za davek iz skupnega dohodka občanov pa do 31. decembra 1978«.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-21/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
485.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978
Razglaša se zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
St. P 0100-252/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978
1.	člen
V 15. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77 in 24/77) se drugi in tretji odstavek nadomestita z novim drugim odstavkom, ki se glasi:
»S periodičnim obračunom se ugotavlja in poračunava obveznost za preteklo obdobje in določi akontacija za tekoče obračunsko obdobje. Dokončni obračun prispevka se opravi z zaključnim računom.«
Dosedanji četrti odstavek postane nov tretji odstavek.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-40/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
486.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah zakona o davku
iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela
Razglaša se zakon o spremembah zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
St. P 0100-251/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela
1.	člen
V	zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74 in 29/75) se prvi odstavek 25. člena spremeni tako, da se glasi:
»Davčni zavezanec plačuje med letom akontacije za davek. S periodičnimi obračuni se ugotavlja obveznost za preteklo obdobje in določi akontacija za tekoče obračunsko obdobje.«
V	drugem odstavku se črta besedilo »v dvanajstinah«.
2.	člen
27. in 28. člen se črtata.
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-17/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj L r.
487.
Na pocUafii 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 27. marca 1978.
St. 0100-250/78
- Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r..
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih
nesreč
1.	člen
V	4. členu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75) se besedilo »od 26. julija do L avgusta« nadomesti z besedilom: »od 1. do 7. junija«.
2.	člen
Vil. členu se številka »10/o« nadomesti s številko
»0,2 %«.
3.	člen
V	drugi alinei 12. člena se znesek »2.000 dinarjev« nadomesti z zneskpm: »10.000 dinarjev«.
4.	člen
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Med tednom solidarnosti se plačujejo znamkice solidarnosti za vse poštne pošiljke, za vse vozovnice v notranjem prometu, razen V mestnem prometu ter za vstopnice za vse kulturne, zabavne, športne in druge prireditve.
Vrednost znamkic solidarnosti določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v skladu z dogovorom o načinu enotne emisije znamkic solidarnosti.
Sredstva, zbrana s prodajo znamkic solidarnosti, se odstopijo Rdečemu križu Slovenije za dajanje nujne pomoči pri odpravljanju posledic naravnih nesreč.«
5.	člen
V	tretjem odstavku 20. člena se črta besedilo »zbrana s prodajo znamkic solidarnosti in sredstva«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Sredstva solidarnosti, zbrana s prodajo znamkic solidarnosti, se vplačujejo na račun Rdečega križa Slovenije.«
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Urad--nem listu SRS.
St. 402-198/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978-Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
488.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člbna ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč
I
Potrjuje se dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč.
II
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da v imenu SR Slovenije podpiše dogovor iz prejšnje točke tega odloka.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-214/70
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
489.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslov-, nika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi dogovora socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o dajanju solidarnostnih sredstev republikam in avtonomnima pokrajinama kot medsebojne pomoči za odpravljanje posledic potresov ali poplav večjih razsežnosti
I
Potrjuje se dogovor socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o dajanju solidarnostnih sredstev republikam in avtonomnima pokrajinama kot medsebojne pomoči za odpravljanje posledic potresov ali poplav večjih razsežnosti.
II
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da v imenu SR Slovenije podpiše dogovor iz prejšnje točke tega odloka.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-226/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
490.
Na podlagi 147., 148. in 149. člena, 9. alinee 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 6. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) ter prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 249. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, da sklene družbeni dogovor o uporabi sredstev hranilnih vlog in drugih sredstev občanov pri poštni hranilnici v srednjeročnem obdobju od leta 1977 do 1980
I
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblasti, da v imenu Socialistične republike Slovenije sklene družbeni dogovor o uporabi sredstev hranilnih vlog in drugih sredstev občanov pri poštni hranilnici v srednjeročnem obdobju od leta 1977 do 1980.
II
Za podpis družbenega dogovora iz prejšnje točke tega odloka sc pooblasti Milica Ozbič, članica Izvršnega 'sveta Skupščine SR Slovenije in republiška sekretarka za finance.
St. 44-45/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
491.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 10. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije (Uradni list SRS, št. 54-412/72) ter poprejšnjega mnenja izvršnega odbora Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o razdelitvi presežka dohodka Loterijskega- zavoda Slovenije po zaključnem računu za leto 1977, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije
I
Loterijski zavod Slovenije je po zaključnem računu za leto 1977 dosegel 4,291.039 dinarjev več dohodka od loterije, ekspresne loterije in lota, kot ga je pričakoval po finančnem načrtu za leto 1977.
II
Presežek dohodka v znesku 4,291.039 dinarjev se dodeli Zavodu za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov z duševnimi motnjami v izgradnji za investicije v objekte ali opremo.
St. 47-4/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
492.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23-1061/76), 26 alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi lestvic katastrskega dohodka 1. člen
Potrdijo se lestvice katastrskega dohodka za vse katastrske okraje v SR Sloveniji, ki so jih za svoja območja sprejele občinske skupščine, in sicer:
Ajdovščina, dne 27. 12. 1977, Brežice, dne 27. 12.
1977,	Celje, dne 28. 2. 1978. Cerknica, dne 27. 12. 1977, Črnomelj, dne 3. 2. 1978, Domžale, dne 29. 12. 1977, Dravograd, dne 26 12. 1977, Gornja Radgona, dne 7. 3.
1978,	Grosuplje, dne 28. 12. 1977, Hrastnik, dne 7. 3. 1978, Idrija, dne 24. 3. 1978, Ilirska Bistrica, dne 29. 12. 1977, Izola, dne 7. 3. 1978, Jesenice, dne 31. 1. 1978, Kamnik, dne 29. 12. 1977, Kočevje, dne 30. 12. 1977, Koper, dne 28. 12. 1977, Kranj, dne 28. 12. 1977, Krško, dne 28. 12. 1977, Laško, dne 27. 1. 1978, Lenart, dne 31. 1. 1978, Lendava, dne 20. 12. 1977, Litija, dne 29. 12. 1977, Ljubljana Bežigrad, dne 28. 2. 1978, Ljubljana Center, dne 23. 2. 1978, Ljubljana Moste-Polje, dne 13. in 14. 3. 1978, Ljubljana Šiška, dne 22. 3. 1978, Ljubljana Vič-Rudnik, dne 21. 2. 1978, Ljutomer, dne 29. 12. 1977, Logatec, dne 2. 3. 1978, Maribor, dne 14. 3. 1978, Metlika, dne 28. 12. 1977, Mozirje, dne 28. 2. 1978, Murska Sobota, dne 29. 12. 1977, Nova Gorica, dne 27. 2.1978, Novo mesto, dne 21. 2. 1978. Ormož, dne 1. 2. in 28. 2 1978. Piran, dne 6. 3. 1978, Postojna, dne 29. 12. 1977, Ptuj, dne 31. 1. in 24. 2. 1978, Radlje ob Dravi, dne 27. 12.
1977,	Radovljica, dne 7. 2. in 8. 2. 1978, Ravne na Koroškem, dne 29. 12. 1977, Ribnica, dne 26. 12. 1977, Sevnica, dne 26. 12. 1977, Sežana, dne 31. 1. 1978, Slovenj Gradec, dne 29. 12. 1977, Slovenska Bistrica, dne 28. 2,
1978,	Slovenske Konjice, dne 28. 2. 1978, Šentjur, dne 31. 1. 1978, Škofja Loka, dne 1. 2. 1978, Šmarje, dne 28. 12. 1977, Tolmin, dne 17. 12. 1977, Trbovlje, dne 17. 2. 1978, Trebnje, dne 31. 1. 1978, Tržič, dne 28. 2. 1978, Velenje, dne 13. 2. 1978, Vrhnika, dne 9. 2. 1978, Zagorje, dne 10. 3. 1978, Žalec, dne 28. 2. 1978.
Lestvice katastrskega dohodka, razčlenjene po katastrskih kulturah in katastrskih razredih zemljišč, izračunane na 1 hektar površine, znašajo:
Katastrski okraji	Katastrska kultura	1	Katastrski dohodek na 1 hektar v dinarjih Katastrski razred zemljišč 2	3	4	5	6					7	8
1. Bovec	njive	7.400	5.600	4.400	3.200	2.000	1.300	700	
	vrtovi	16.000	13.600	11.000	8.800		,			—	,
	sadovnjaki	3.350	2.650	1.700	950	—					-
	vinogradi	—	—	—	—	—						
	travniki	3.600	3.300	3.000	2.650	2.300	1.650	850	500
	pašniki	650	350	250	100	75	50				
	trstičje	—	—	—	—	—					-
	gozdovi	850	500	250	150	50	—	—	—
2. Bohinj	njive	5.200	4.000	2.800	1.800	1.400	1.000	700	
t	vrtovi	13.000	9.650	8.700	—	—	—			___
	sadovnjaki	4.200	2.200	850	—			—				
	vinogradi	—	—	—	—	—	—	—		
	travniki	4.100	3.700	3.200	2.600	1.800	1.200	750	500
	pašniki	350	300	250	200	150	100	50		
	trstičje	—	—	—	—	—	—				
	gozdovi	l.Kfo	800	550	350	200	100	—	—
3. Brežice	njive	7.900	6.700	5.600	4.500	3.400	2.300	1.500	940
	vrtovi	20.000	18.000	15.000	9.700	—	—	—		
	sadovnjaki	6.700	5.350	4.400	3.350	2.500	1.800 ,	—		
	vinogradi	13.000	11.000	8.300	5.900	4.500	3.550	2.700	2.100
	travniki	4.600	4.000	3.400	2.800	2.300	1.800	1.350	900
	pašniki	1.300	1.000	750	500	350	200	—		
	trstičje	600	—	—	—	— :	—	—	—
	gozdovi	850	700	550	450	300	200	100	—
4. Celje	njive	10.100	8.700	7.100	5.800	4.250	2.700	1.820	1.100
	vrtovi	28.000	23.000	16.300	11.600	—	—	—	—
	sadovnjaki	7.200	6.250	5.400	4.400	3.250	2.000	800	—
	vinogradi	9.600	7.600	5.600	4.200	3.400	2.600	1.800	1.000
	travniki	4.800	4.300	3.800	3.400	2.700	1.900	1.200	750
	pašniki	1.250	900	700	500	300	200	—	—
	trstičje	600	400	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.200	900	650	500	350	200	100	—
5. Cma	njive	5.400	4.400	3.400	2.400	1.500	1.100	700	. . . 	
	vrtovi	21.900	15.800	9.650	—	—	—	—		
	sadovnjaki	3.600	2.650	2.050	1.550	850	—	—	—
	vinogradi	—	—	—	—	—	—	—	—
	travniki	3.500	3.050	2.400	1.900	1.400	900	500	—
	pašniki	1.100	900	600	400	250	200	150	100
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.300	700	450	300	200	150	—	—
6. Črnomelj	njive	6.800	5.600	4.400	3.400	2.400	1.600	900	— ■
	vrtovi	16.400	8.550	7.150	—	—	—	—	—
	sadovnjaki	5.200	3.800	2.700	2.200	1.500	—	—	—
	vinogradi	10.600	9.000	7.500	6.000	4.900	3.850	2.800	1.600
	travniki	4.100	3.600	3.100	2.500	1.750	1.300	1.000	700
	pašniki	800	700	600	400	200	100	'		—
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	800	500	300	200	100	—	—	—
7. Gorica	njive	10.400	9.100	7.400	5.700	4.000	2.200	1.100	—
	vrtovi	22.700	20.500	19.100	15.100	—	—	—	—
	sadovnjaki	12.500	9.300	5.550	3.100	2.000	—	—	—
	vinogradi	13.400	11.200	8.900	7.000	5.000	2.500	1.600	—
	travniki	4.900	4.200	3.400	2.600	1.800	1.300	800	—
	pašniki	1.050	850	650	350	150	. —	—	—
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.000	600	300	100	50	—	—	—
8. Gornji grad	njive	8.300	6.900	5.500	4.300	2.900	1.600	700	—
	vrtovi	16.200	12.000	11.000	—		 ,	—	—	—
	sadovnjaki	4.800	2.600	1.400	—	—	—	—	—
	vinogradi	4.500	2.250	1.000	—	—	—	—	—
	travniki	4.400	3.700	3.000	2.400	1.750	1.100	650	—
	pašniki	1.000	700	450	200	100	50	—	—
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.400	1.200	900	600	450	250	100	—
Katastrski okraji	Katastrska kultura		1	Katastrski dohodek na 1 hektar Katastrski razred ze 2	3	4	5				v dinarjih ml j išč 6	7	8
9, Ilirska	njive		8.900	7.600	6.300	5.000	3.600	2.400	1.300	700
Bistrica	vrtovi		14.500	12.100	10.800	8.000	—	—	—	—
	sadovnjaki		5.000	4.000	3.000	2.000	—	—	—	—
	vinogradi		6.200	4.800	4.000	3.200	2.200	—	—	—
	travniki		4.100	3.600	3.100	2.450	1.700	1.150	750	—
	pašniki		1.000	800	600	400	200	—	—	——
	trstičje		—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi		350	250	150	50	—	—	—	—
10. Kamnik	njive		7.400	6.400	5.300	4.100	3.350	2.450	1.200	700
	vrtovi		26.700	16.200	12.500	—	—	—	—	—
	sadovnjaki		5.100	4.100	3.100	1.800	900	—	—	—
	vinogradi		—	—	—	—	—	.		—	—
	travniki		4.350	3.900	2.900	2.250	1.750	1.050	750	500
	pašniki		900	600	350	300	250	200	150	100
	trstičje		300		—	—	—	—	—	—
	gozdovi		1.250	900	600	400	250	200	150	100
11. Kanal	njive		9.100	7.800	6.500	5.200	3.900	2.600	1.300	700
	vrtovi		16.400	15.300	12.200	9.400	—	—	—	—-
	sadovnjaki		5.150	4.950	3.900	2.950	1.850	—	—	—
	vinogradi		7.500	5.700	4.000	2.700	—	—	—	—
	travniki		4.650	4.000	3.200	2.300	1.400	850	—	—
	pašniki		950	650	300	150	—	—	—	—
	trstičje		—	• 		—	—	—	—	—	—
	gozdovi		950	650	350	200	100	50	—	—
12. Kočevje	njive		5.600	4.800	3.800	2.600	1.400	700	—	—
	vrtovi		17.000	9.650	6.150	—	—	—	—	—
	sadovnjaki		4.200	2.800	1.400	700	—	—	—	—
• •	vinogradi	.. • ^	3.200	—	—	—	—	—	—	—
	travniki		3.600	3.200	2.800	2.200	1.200	700	—	—
	pašniki		700	600	500	350	250	100	—	—
	trstičje		—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi		1.300	900	550	300	150	—	—	—
13. Koper	njive		10.200	8.700	7.400	6.000	4.400	3.100	1.800	900
	vrtovi		35.000	32.000	26.400	15.300	7.050	—	—	—
	sadovnjaki		14.000	11.000	8.000	4.500	3.100	2.400	1.700	—
J .	v r	vinogradi		13.600	11.400	9.200	7.200	5.100	3.100	2.300	1.300
	travniki		4.050	3.400	2.900	2.200	1.700	1.100	850	650
•v	pašniki		700	550	400	300	250	200	150	100
	trstičje		4.000	•	1.700	600	—	—	—	—	—
	gozdovi		800	500	200	150	100	50	30	—
14. Kranj	njive		7.600	6.600	5.600	4.700	4.100	3.500	2.500	1.500
	vrtovi		25.000	20.300	12.000	—	—	—		 ,	—
	sadovnjaki		5.000	4.000	3.000	1.700	900	—	—	—
	vinogradi		—	—	—	—		—	—	—
	travniki		4.300	3.800	3.200	2.400	1.900	1.200	900	600
	pašniki		1.000	800	600	400	300	200	150	—
	trstičje		300	—	—	'		—	—	—	—
	gozdovi		1.400	1.100	750	500	350	250	—	—
15. Kranjska	njive		5.200	3.900	2.800	2.100	1.500	1.000	700	—
gora	vrtovi		14.700	10.500	8.250	—	—	—	—	—
	sadovnjaki		3.800	1.800	800	—	—	—	—	—
	vinogradi		• 		—	—	—		 ,	—	—	—
	travniki		3.900	3.300	2.800	1.900	1.200	850	700	500
	pašniki		250	200	150	100	50	—	—	—
	trstičje		300	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi		1.200	600	400	250	200	150	—	—
16. Krško	njive		8.000	6.700	5.500	4.250	3.100	1.900	1.200	700
	vrtovi		19.700	17.900	15.000	9.100	—	—	—	—
	sadovnjaki		5.200	4.500	3.500	2.650	1.900	—	—	—
	vinogradi		12.200	10.000	7.800	5.400	4.400	3.400	2.500	1.600
	travniki		4.500	3.900	3.300	2.650	2.000	1.450	850	—
	pašniki		1.300	1.000	750	600	450	300	150	—
	trstičje		—	—	—	—		—	—	—
	gozdovi		850	700	550	450	300	200	100	—
Katastrski okraji	Katastrska kultura	1	Katastrski dohodek na 1 hektar v dinarjih Katastrski razred zemljišč 2	3	4	5	6					7	e
17. Litija	njive	6.700	5.800	4.900	4.000	3.100	2.200	1.300	800
	vrtovi	20.400	16.700	12.000	—	—						
	sadovnjaki	5.500	4.200	3.400	2.900	1.600	900				
	vinogradi	9.600	7.900	6.100	4.300	3.200	2.300	—	—
	travniki	4.300	3.800	3.100	2.500	1.950	1.400	950	500
	pašniki	1.200	950	700	600	500	300	—	—
	trstičje	300	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.200	800	500	300	200	100	—	—
18. Ljubljana	njive	7.800	6.800	5.750	4.700	3.600	2.300	1.400	800
	vrtovi	27.800	20.400	17.100	10.400	—	—	—	—
	sadovnjaki	5.600	4.300	3.700	3.100	1.800	900	—	—
	vinogradi	—	—	—	—	—	—	—	—
	travniki	4.500	3.950	3.200	2.700	2.250	1.300	900	550
	pašniki	1.300	1.100	900	650	500	300	—	—
	trstičje	400	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.250	950	650	450	300	200	100	. —
19. Ljutomer	njive	6.600	5.700	4.800	3.900	3.000	2.200	1.400		
	vrtovi	27.800	22.700	14.800	10.900	—	—	—	—
	sadovnjaki	5.800	4.300	3.100	2.000	—	—	—	—
	vinogradi	12.800	11.100	9.100	7.200	6.100	5.000	3.700	2.600
	travniki	4.100	3.250	2.600	2.000	1.600	1.200	COO	—
	'pašniki	1.300	1.000	700	350	—	—	—	—
	trstičje	300	—	—-	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.000	750	450	300	250	150	100	—
20. Logatec	njive	9.200	7.200	5.200	3.700	2.000	1.300	800	—
	vrtovi	18.600	15.100	11.600	10.200	—	—	—	—
	sadovnj aki	4.000	2.600	1.800	1.350	—	—	—	—
	vinogradi	—	—	—	—	—	—	—	—
	travniki	4.200	3.700	. 3.100	2.600	1.750	1.250	800	500
	pašniki	1.000	500	350	250	—	—	—	—
	trstičje	300	150	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.300	950	650	400	250	2C9	100	50
21. Maribor	njive	6.900	6.400	5.400	4.300	3.200	2.300	1.550	900
	vrtovi	30.000	24.000	15.000	11.000	—	—	—	—
	sadovnjaki	6.800	5.300	3.850	2.950	2.450	1.600	—	—
	vinogradi	13.600	11.300	9.200	7.200	5.400	3.700	3.100	2.000
	travniki	4.450	3.950	3.150	2.500	2.050	1.600	1.200	750
	pašniki	1.250	1.050	800	650	450	300	150	—
	trstičje	1.050	150	100	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.400	900	650	450	300	200	150	—
22. Murska	njive	7.000	6.000	5.000	4.100	3.200	2.300	1.450	950
Sobota	vrtovi	26.000	20.000	14.000	10.000	—	—	—	—
	sadovnjaki	4.600	4.000	3.450	2.950	2.400	1.900	1.500	—
	vinogradi	11.800	9.400	8.000	7.100	5.000	3.100	2.100	—
	travniki	4.000	3.500	3.000	2.500	2.000	1.500	1.100	700
	pašniki	1.300	1.000	800	600	450	350	300	200
	trstičje	350	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	850	650	450	350	300	200	150	100
23. Novo mesto	njive	7.800	6.700	5.600	4.500	3.400	2.300	—	—
	vrtovi	20.000	12.600	7.850	—	—	—	—	—
	sadovnjaki	5.100	4.400	3.600	2.700	1.400	—	—	—
	vinogradi	9.800	7.950	6.200	4.450	2.250	1.450	—	—
	travniki	4.700	4.200	3.500	2.800	1.800	1.200	650	—
	pašniki	1.450	1.300	1.100	650	350	—	—	—
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.100	700	350	300	150	—	—	—
24. Planina	njive	5.700	4.250	3.600	2.900	2.200	1.600	1.000	—
	vrtovi	13.500	11.400	6.850	6.050	—	—	—	—
	sadovnjaki	4.200	2.500	1.200	—	—	—	—	—
	vinogradi	5.400	4.200	3.200	2.100	1.000	—	—	—
	travniki '	4.200	3.400	2.700	2.100	1.300	750	—	—
	pašniki	900	600	400	250	—	—	—	—
	trstičje	—-	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	850	600	350	250	200	100	1	
*
Katastrski
okraji
Katastrska
kultura
Katastrski dohodek na 1 hektar v dinarjih Katastrski razred zerKiljišč
25, Pohorje	njive	5.800	4.700	3.600	1.800	1.350	800	—	—
	vrtovi	22.400	16.900	11.900	—	—	—	—	—
	sadovnjaki	4.000	2.900	1.900	1.400	—	—	—	—
	vinogradi	8.600	6.600	4.600	2.800	1.800	1.000	—	—
	travniki	3.750	3.000	2.250	1.600	900	600	—	—
	pašniki	1.100	700	550	300	150	—	—	—
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.350	850	600	400	250	200	—	—
26. Poljane-Selca	njive	6.400	5.400	4.500	3.700	2.900	2.100	1.300	700
	vrtovi	16.400	9.400	—	—	—	—	t—	TT-
	sadovnjaki	4.650	3.750	2.700	1.600	800	—		—
	vinogradi	—	—	—	—			—	—
	travniki	4.200	3.800	3.100	2.300	1.700	1.100	800	500
	pašniki	900	750	600	350	250	200	150	—
	trstičje	—	—	— ■	—		—	—	—
	gozdovi	1.300	1.000	600	350	250	150	100	—
27. Postojna	njive	9.400	7.400	5.400	3.900	2.300	1.200	700	—
	vrtovi	15.900	12.200	9.100	—	—	—	—	
	sadovnjaki	4.600	3.300	1.950	—	—	—	—	—
	vinogradi	—	—	.-r-	—	—	—	—	—
	travniki	4.500	4.000	3.500	3.000	2.500	1.700	1.000	600
	pašniki	1.000	750	500	350	200	50	—	—
	trstičje	500,		—	—	—	■ —	—	—
	gozdovi	1.300	900	600	350	250	150	50	—
28. Ptuj	njive	7.400	6.300	5.200	4.200	3.200	2.200	1.300	800
	vrtovi	32.000	24.000	15.000	11.000	—	—	—	
	sadovnjaki	5.400	4.600	3.500	2.400	1.200	—	—	—
	vinogradi	13.000	11.150	9.300	7.500	5.750	3.450	3.150	2.100
	travniki	4.400	3800	3.000	2.200	1.850	1.450	1.150	750
	pašniki	1.500	1.300	1.100	900	700	550	400	250
	trstičje	300	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.350	850	. 650	500	400	250	150	—
29. Radgona	njive	6.500	5.650	4.800	3.900	3.000	2-100	1.350	—
	vrtovi	29.700	22.700	16.400	13.000	—	—	—	
	sadovnjaki	4.700	4.200	3.600	2.800	2.200	1.800	1.500	1.200
	vinogradi	12.200	10.300	8.400	6.700	5.000	3.400	2.200	—
	travniki	4.100	3.550	3.050	2.550	1.950	1.500	1.200	900
	pašniki	1.500	1.100	700	—		—	—	—
	trstičje	300	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.100	800	500	400	250	200	150	100
30. Radovljica	njive	7.500	6.500	5.500	4.600	3.600	2.400	V.600	900
	vrtovi	22.800	15.600	12.000	9.800	—	—	—	
	sadovnjaki	4.800	3.800	2.700	1.700	800	—	—	—
	vinogradi	—	—	—	—		—	—	—
	travniki	4.300	3.750	3.300	2.700	2.250	1.400	900	600
	pašniki	450	350	300	250	200	150	100	50
	trstičje	300	—	—	—		—	—	—
	gozdovi	1.300	1.000	650	350	250	150	—	—
31. Rogatec	njive	5.200	4.300	3.600	2.900	2.200	1.200	800	—
	vrtovi	22.900	19.400	12.600	—	—	—	.5SS5	
	sadovnjaki	5.100	3.400	2.700	2.000	i.ioo	—				—
	vinogradi	9.400	7.400	5.000	3.200	1.800	—	—	—
	travniki	3.200	2.700	2.200	1.700	1.300	900	500	—
	pašniki	1.400	950	500	250		—	—	—
	trstičje	300	150	—	—		—	—	—
	gozdovi	850	500	400	250	200	150	—	—
32. Sežana	n j ive	7.200	5.600	4.100	2.700	1.600	700	—	—
	vrtovi	19.800	17.000	12.000	—	—	—	—	
	sadovnjaki	4.950	3.750	2.600	1.650	—	—	—	—
	vinogradi	15.000	12.700	10.400	7.500	4,000	2.000	—	—
	travniki	3.500	2.650	1.600	800	500	—	—	—
	pašniki	700	350	100	—	—	—	—	—
	trstičje	—,	—t	—	—	r	—	—	—
	gozdovi	650	350	150	100	50	—	—	—
Katastrski okraji	Katastrska kultura	1	Katastrski dohodek na 1 hektar v dinarjih Katastrski razred z-emljišč 2	3	4	5	6					7	3
33. Slovenj	njive	6.500	5.650	4.500	3.400	2.200	1.700	1.200	700
Gradec	vrtovi	23.400	17.300	10.700	—	—	—	—	—
	sadovnjaki	3.900	3.000	2.100	1.500	900	—	—	—
	vinogradi	7.800	5.700	3.050	2.200	1.000	—	—	—
	travniki	4.200	3.400	2.500	2.000	1.600	1.400	850	500
	pašniki	1.200	950	- 750	450	300	250	200	100
	trstičje	1.000	300	200	100	—	—	—	—
	gozdovi	1.350	850	500	350	250	200	150	—
34. Suha Krajina	njive	6.500	5.400	4.300	3.200	2.100	1.000	—	—
— Gorjanci	vrtovi	14.500	10.700	10.200	7.800	—	—	—	—
	sadovnjaki	4.550	4.100	3.400	2.150	850	—	—	—
	vinogradi	7.950	7.400	5.600	4.250	2.100	—	—	—
	travniki	4.200	3.500	2.450	1.750	1.050	600	—	—
	pašniki	1.250.	1.000	700	400	250	—	—	—
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.000	450	300	200	100	—	—	—
33. Tolmin	njive	9.600	7.800	6.200	4.450	3.400	1.750	1.100	700
*	vrtovi	12.700	10.900	9.500	7.850	—	—	—	—
	sadovnjaki	4.650	3.850	2.950	1.900	900	— ■	—	—
	vinogradi	—-	—	—	—	—	—	—	—
	travniki	4.200	3.700	3.200	2.700	2.300	1.700	1.050	500
	pašniki	1.350	1.100	900	700	500	250	100	50
	trstičje	—	—	—	—	—	—,	—	—
	gozdovi	900	700	400	250	170	120	70	—
36. Trbovlje	njive	6.700	5.700	4.800	3.900	3.000	2.100	1.300	800
	vrtovi	21.000	17.100	14.600	10.900	—	—	—	—
	sadovnjaki	5.150	4.300	3.350	2.100	1.500	—	—	—
	vinogradi	9.800	7.000	5.300	4.000	2.700	1.700	900		 ,
	travniki	4.300	3.800	3.100	2.600	1.900	1.200	600	—
	pašniki	1.200	900	650	500	200	—	—	—
	trstičje	300	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.050	800	450	250	150	100	—	—
37. Tržič	njive	6.900	5.700	4.500	3.200	2.350	1.500	800	—
	vrtovi	22.000	15.000	8.000	—	—	—	—	—
	sadovnjaki	4.600	3.600	2.600	1.500	800	—	—	—
	vinogradi	—		 •	—	—	—	—	—	—
	travniki	4.200	3.700	3.300	2.500	1.900	1.300	800	500
	pašniki	650	500	400	300	250	100	70	50
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.300	1.000	650	400	300	200	—	—
38. Vipava	njive	ip.300	8.900	7.000	4.900	2.500	1.200	—	—
	vrtovi	19.900	14.300	10.800	9.200	—	—	—		'
	sadovnjaki	9.500	8.300	6.000	3.500	2.000	—	—	. 	
	vinogradi	12.800	10.700	8.600	7.000	3.500	1.800	—	—
	travniki	4.600	4.000	3.400	2.800	1.900	1.250	800	—
	pašniki	1.300	1.000	750	250	—	—	—	—
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	700	250	50	—	—	—	—	—
39. Višnja gora	njive	7.800	6.600	5.400	4.600	3.900	3.100	2.000	1.000
	vrtovi	21.100	12.400	10.700	—	—	—	—	—
	sadovnjaki	4.550	3.500	3.100	1.750	—	—	—	—
	vinogradi	7.200	5.800	4.600	3.400	1.600	—	—	—
	travniki	4.500	4.000	3.200	2.600	1.900	1.200	950	650
	pašniki	1.300	1.100	900	750	550	350	—	—
	trstičje	—	—		' 		—	. 		—	—
	gozdovi	1.100	650	400	300	200	150	—	—
40. Vitanje	njive	6.500	5.800	4.600	3.500	2.200	1.700	1.200	700
	vrtovi	13.500	9.450	6.700	—	—	—	—	—
	sadovnjaki	3.200	1.600	700	—	—	—	—	—
	vinogradi	6.000	3.600	2.400	1.200	—	—	—	—
	travniki	4.200	3.440	2.500	1.700	1.100	650	—	—
	pašniki	750	700	550	400	250	150	—	—
	trstičje	—	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.200	1.100	800	550	350	200	100	—
Katastrski okraji	Katastrska kultura	1	Katastrski dohodek na 1 hektar v dinarjih Katastrski razred zemljiSč 2	3	4	5	6					7	8
41. Volosko	njive	4.400	3.900	3.100	2.400	1.700	1.250	750	350
	vrtovi	20.300	15.000	11.250	8.000	6.850						
	sadovnjaki	6.000	5.200	4.400	3.350	2.700	2.100	1.400	750
	vinogradi	10.250	8.600	7.200	5.600	4.450	3.250	2.300	. 1.350
	travniki	3.050	2.700	2.350	1.950 '	1.550	1.100	850	650
	pašniki	450	350	300	250	200	150	100	50
	trstičje	—	—	—	—	—	v 					
	gozdovi	240	180	140	100	70	60	—	—
42. Vransko-	njive	10.000	8.500	6.200	4.600	3.400	2.200	1.200	700
Laško	vrtovi	19.500	17.000	14.000	9.680	—	—	—	—
	sadovnjaki	5.500	4.500	2.900	1.450	—	—	—	—
	vinogradi	9.600	6.600	3.600	2.300	1.000	—	—	—
	travniki	4.400	3.900	3.300	2.900	2.300	1.700	1.200	750
	pašniki	1.300	900	600	400	250	—	—	—
	trstičje	500	—	—	—	—	—	—	—
	gozdovi	1.300	900	650	450	300	200	150	—
2. člen	IV. Statut Pravne fakultete v Ljubljani, ki je bil
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-riem listu SRS.
Št. 45-2/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
493.
Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 15. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/75), 69., 14. alinee prvega razdelka 71., tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, II. točke odloka o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za proučitev samoupravnih sporazumov in statutov visokošolskih organizacij (Uradni list SRS, št. 27-1335/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o soglasju k samoupravnim sporazumom in statutom visokošolskih organizacij
Daje se soglasje k določbam samoupravnih sporazumov o združevanju visokošolskih temeljnih organizacij v visokošolske delovne organizacije, določbam statutov visokošolskih temeljnih organizacij in statutom visokošolskih delovnih organizacij, ki se nanašajo na uresničevanje z ustavo SR Slovenije in z zakonom o visokem šolstvu določenega posebnega družbenega interesa, in sicer:
sprejet na referendumu delavcev in študentov 20. decembra 1977,
V.	Statut akademije za glasbo v Ljubljani, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov 27. in 28. decembra 1977,
VI.	Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani:
1.	samoupravni sporazum o združitvi v visokošolsko delovno organizacijo Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani,
2.	statut visokošolske delovne organizacije Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani,
3.	statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela Arhitektura,
4.	statut visokošolske temeljne organizacije združenega dela Gradbeništvo in geodezija,
ki so bili sprejeti na referendumu delavcev in študentov 9. marca 1978,
VII.	Visoka tehniška šola v Mariboru:
1.	samoupravni sporazum o združitvi v Visoko tehniško šolo v Mariboru,
2.	statut visokošolske delovne organizacije Visoke tehniške šole v Mariboru,
ki sta bila sprejeta na referendumu delavcev in študentov šole dne 29\ decembra 1977,
3.	statut visokošolske temeljne organizacije Grad-' beništvo,
4.	statut visokošolske temeljne organizacije Elektrotehnika,
5.	statut visokošolske temeljne organizacije Kemijska tehnologija,
6.	statut visokošolske temeljne organizacije Strojništvo,
ki so bili sprejeti na referendumu delavcev in študentov dne 29. decembra 1977 ter spremembe in dopolnitve k navedenim aktom, ki so bile sprejete na referendumu dne 9. marca 1978.
I.	Statut Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov fakultete 21. in 22. novembra 1977,
II.	Statut Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov 17. in 19. maja 1977,
III.	Statut Fakultete za strojništvo p. o., Ljubljana, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov
26.	in 28. decembra 1977,
VIII.	Statut Višje pomorske šole Piran, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov dne 9. marca 1978,
IX.	Statut Višje pravne šole v Mariboru, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov šole dne
20.	decembra 1977,
X.	Statut Višje šole za zdravstvene delavce v Ljubljani, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov šole dne 9. marca 1978,
XI.	Statut Višje šole za socialne delavce v Ljubljani, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov šole v času od 17. do 29. oktobra 1977,
XII.	Statut Višje upravne šole v Ljubljani, ki je bil sprejet na referendumu delavcev in študentov šole dne 19. decembra 1977.
St. 022-95/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj L r.
494.
Na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 9. in 15. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593/75), 69.. 14. alinee prvega razdelka 71., tretjega odstavka 243. člena in 308. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, II. točke odloka o ustanovitvi, nalogah, sestavi in izvolitvi Komisije Skupščine SR Slovenije za proučitev samoupravnih sporazumov in statutov visokošolskih organizacij (Uradni list SRS, št. 27-1335/75) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo v Mariboru in o soglasju k statutu Univerze v Mariboru
Potrdijo se določbe samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo v Mariboru, ki zagotavlja enotnost sistema dela, in daje se soglasje k določbam statuta Univerze v Mariboru, ki se nanašajo na uresničevanje z ustavo SR Slovenije in z zakonom o visokem šolstvu določenega posebnega družbenega interesa.
St. 022-226/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
495.
Na podlagi prvega odstavka 271. člena in 5. točke drugega odstavka 286. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega odstavka 342. člena ustave Soicalistič-ne republike Slovenije, prvega in drugega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 243. člena in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado republike Finske o prevozu v mednarodnem cestnem prometu
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji: sporazuma med vlado Socialistične federativne repu-
blike Jugoslavije in vlado republike Finske o prevozu v mednarodnem cestnem prometu, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
St. 0101-233/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj Lr.
496.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65, zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SRS, št. 20-221/65 in zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o podaljšanju sodniške funkcije do 31. decembra 1978 sodnikom in sodnikom porotnikom okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč v SR Sloveniji, ki jim v obdobju od 1. aprila 1978 do 31. decembra 1978 izteka mandat
Sodniki in sodniki porotniki okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč v SR Sloveniji, ki so bili izvoljeni z odloki Skupščine SR Slovenije, Uradni list SRS, št. 20-117/70, 26-167/70, 26-168/70, 33-205/70, 43-233/70, 10-390/76, 10-391/76, 12-524/76, 15-665/76, 20-959/76, 25-1154/76, 28-1243/76 in ki jim v obdobju od 1. aprila 1978 do 31. decembra 1978 izteka mandat, nadaljujejo z opravljanjem sodniške funkcije do 31. decembra 1978.
St. 111-12/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
497.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena In tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 54. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne
27.	marca 1978 sprejela
ODLOK
o imenovanju elanov sveta Narodne banke Slovenije
Za člane sveta Narodne banke Slovenije se imenujejo:
Franc Bravhar, vodja gospodarsko-računskega sektorja, SGP »GRADBINEC« v ustanovitvi, Kranj,
Anton B u k i n i s, finančni direktor ZP »Iskra«, Ljubljana,
dr. Rudi Crnkovič, redni profesor Visoke eko-nomsko-komercialne šole Univerze v Mariboru,
Stanislav Dolenc, generalni direktor »Novo-teks«, Novo mesto,
Marjan Ekart, svetovalec Predsedstva Socialistične republike Slovenije,
Jožica Farčnik-Mrvar, strokovna delavka v »Cinkarni Celje«,
Rado Golob, direktor financ v »Tovarni avtomobilov, Maribor«,
Bernard Krivec, član Predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije,
Peter Kunc, generalni direktor »Železarne Jesenice«,
Bogomila Mitič, direktorica poslovne enote »Temeljne banke Gorenjske Kranj« v Škofji Loki,
Dragan Mozetič, namestnik republiškega sekretarja za finance,
Marijan Planinc, generalni direktor »Lesnine«, Ljubljana,
dr. Ivan Ribnikar, izredni profesor Ekonomske fakultete »Borisa Kidriča«, Ljubljana,
Mara Žlebnik, predsednica Zbora občin Skupščine SR Slovenije.
Št. 111-106/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
498.
Na podlagi 7 člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74), četrtega odstavka 141. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 15/77), 25. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) ter v zvezi z odlokom o enotnih merilih in postopku za sklepanje samoupravnih sporazumov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb iz 141. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino za uresničevanje pravic do zadolževanja v tujini v letu 1978 (Uradni list SFRJ, št. 9/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o začasni ureditvi zadolževanja v tujini v letu 1978 1. člen
S tem odlokom se začasno, do sklenitve samoupravnega sporazuma iz 24. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS. št. 16/77) v okviru plačilnobilančnega in deviznobilančnega položaja SR Slovenije v plačilni in devizni bilanci Jugoslavije ter v okviru pravic zadolževanja v tujini po začasnem dogovoru o usmerjanju dopolnilnih zunanjih sredstev za uresničevanje dogovorjene razvojne politike v dobi od leta
1976 do leta 1980 v letu 1978 (Uradni list SFRJ, št. 4/78), določajo merila in postopki za zadolževanje v tujini v letu 1978.
Določbe tega odloka se ne nanašajo na zadolževanje pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj in na zadolževanje v socialističnih državah ter Indiji in Egiptu, s katerimi je dogovorjen konvertibilni način plačevanja oziroma v socialističnih državah, s katerimi je dogovorjen klirinški način plačevanja.
2.	člen
V okviru dopolnilnih zunanjih sredstev po začasnem dogovoru o usmerjanju dopolnilnih zunanjih sredstev za uresničevanje dogovorjene razvojne politike v dobi od leta 1976 do leta 1980 v letu 1978 lahko temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje in banke, ki so pooblaščene za posle s tujino, najemajo kredite za plačevanje opreme in storitve iz uvoza (v nadaljnjem besedilu: krediti za uvoz opreme) do višine 72%, finančne kredite (za konvertiranje v dinarje in za združevanje) pa do višine 28% sredstev, ki se po začasnem dogovoru usmerjajo v SR Sloveniji.
3.	člen
Finančne kredite iz prejšnjega člena lahko najamejo temeljne organizacije združenega dela — članice naslednjih samoupravnih interesnih skupnosti s področja materialne proizvodnje:
— Republiške Skupnosti za ceste
— Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet
— Samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo
Sredstva iz prejšnjega odstavka morajo temeljne organizacije združenega dela uporabiti za združevanje sredstev po načelih skupnih vlaganj v naložbe po programih samoupravnih interesnih skupnosti v skladu z družbenim dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980.
4.	člen
Krediti za uvoz opreme iz 2. člena tega odloka se lahko najemajo predvsem za združevanje sredstev domačih organizacij združenega dela za skupna vlaganja in kadar se s tem zagotavlja uresničevanje prednostnih nalog, določenih z družbenim planom Jugoslavije in družbenim planom Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976—1980 ter z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1978.
5.	člen
Pri sprejemanju odločitev o najemanju kreditov v smislu prejšnjega člena je treba upoštevati, da imajo prednost naslednje naložbe:
—	v že začete prioritetne investicije,
—	s katerimi se povečuje izvoz blaga in storitev ter priliv deviz,
—	s katerimi se racionalno nadomešča uvoz, predvsem glede proizvodov, ki so deficitarni na domačem trgu,
—	s katerimi se vpliva na stabilizacijo domačega tržišča z vidika ohranitve določenega obsega preskrbljenosti tržišča in stabilnosti cen (vključno s strukturo in kakovostjo virov sredstev),
do 34% do 33 % do 33%
—	s katerimi se uresničuje večja stopnja regionalne usklajenosti uvoza opreme,
—	ki zagotavljajo čim hitrejši začetek obratovanja nove zmogljivosti, najpozneje pa do konca leta 1980,
—	s katerimi se zagotavlja višja stopnja predelave domačih surovin,	'
—	s katerimi se zagotavlja višja stopnja avtomatizacije in visoka stopnja zmogljivosti proizvajalnih sredstev, ki nadomeščajo zastarele stroje,
—	s katerimi se zagotavljajo dodatne zmogljivosti na manj razvitih območjih v SR Sloveniji, zlasti glede na zagotavljanje novih delovnih mest,
—	ki v čim manjši meri onesnažuje okolje
6.	člen
Krediti za uvoz opreme se najemajo praviloma v obliki blagovnega kredita. Krediti za uvoz opreme se lahko najemajo izjemoma tudi v obliki komercialnega kredita, če so pogoji, ki jih daje dobavitelj, ugodnejši od pogojev, ki bi jih bilo mogoče doseči s plačilom blaga iz sredstev blagovnega kredita in če tak kredit ni manjši kot 2 milijona dinarjev.
7.	člen
Sredstva, pridobljena z blagovnimi krediti za uvoz opreme, se morajo uporabiti predvsem za plačila v letu 1978.
8.	člen
Zahtevku za pridobitev pravice za najemanje kreditov za uvoz opreme po tem odloku, ki se pošlje Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, je treba priložiti mnenje banke, ki je pooblaščena za posle s tujino, da so dani pogoji za pridobitev blagovnega oziroma komercialnega kredita.	(
9.	člen
O zahtevkih za pridobitev pravice za najemanje kreditov za uvoz opreme po tem odloku odloča Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino hkrati z odločanjem o zahtevkih za uvoz opreme.
10.	člen
Banke, ki so pooblaščene za posle s tujino, sklenejo dogovor o organiziranem nastopu v tujini za zagotovitev kreditov po tem odloku.
Pri nastopu v tujini po prejšnjem odstavku bodo banke poizkušale v prvi vrsti zagotoviti kredite pri mednarodnih finančnih institucijah, posebno še pri tistih, kjer je SFR Jugoslavija članica.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 44-50/72
Ljubljana, dne 24. marca 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
499.
Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane in skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenejo:
DRUŽBENI DOGOVOR
o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji
1.	člen
S tem družbenim dogovorom se zagotavlja in usklajuje urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora na področju cen stanovanj.
S tem družbenim dogovorom se določajo izhodišča in osnove za oblikovanje cen v stanovanjski izgradnji ter postopek za sporazumevanje med dejavniki, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj.
Udeleženci so sporazumni, da bodo po določbah tega družbenega dogovora in v skladu s sistemskim zakonom o cenah usmerjali Samoupravno sporazumevanje vseh dejavnikov stanovanjske graditve.
2.	člen
Ta družbeni dogovor velja za graditev vseh stanovanj, zlasti pa v usmerjeni stanovanjski graditvi, ne glede na lastništvo, lokacijo ali velikost objektov ter način financiranja graditve, razen za gradnjo stanovanjskih hiš občanov v tistem delu, ki ga le-ti izvajajo v lastni režiji.
3.	člen
Udeleženci soglašajo, da so dejavniki stanovanjske graditve, ki sklepajo samoupravni sporazum o cenah stanovanj v občini, naslednji:
—	samoupravna stanovanjska skupnost v občini,
—	sindikalni svet v občini oziroma mestu,
—	organizacije, ki pripravljajo urbanistično dokumentacijo,
—	organizacije, ki opravljajo projektiranje,
—	samoupravna komunalna skupnost,
—	izvajalci komunalnih del (organizacije združenega dela s področja komunale in urejanja zemljišč, PTT naprav, električne energije),
—	izvajalci gradbenih del,
—	izvajalci zaključnih in inštalacijskih del,
—	organizacija, ki kreditira izvedbo del oziroma nakup stanovanj,
—	stavbna zemljiška skupnost,
—	samoupravna skupnost za PTT promet,
—	samoupravna skupnost za distribucijo električne energije,
—	organizacija potrošnikov,
—	druge organizacije, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj.
Izvršni svet občinske skupščine spodbuja sklepanje samoupravnih sporazumov o cenah stanovanj ter sodeluje pri oblikovanju le-teh.
Izhodiščna prodajna cena stanovanj se določi s samoupravnim sporazumom, ki ga v skladu s tem dogovorom sklenejo dejavniki stanovanjske graditve; končno prodajno ceno pa prav tako v skladu s tem dogovorom določijo dejavniki s sklepom.
4.	člen
Udeleženci so sporazumni da se družbena sredstva za graditev stanovanj ne smejo uporabljati, če cene niso oblikovane po določbah tega družbenega dogovora.
5.	člen
Pri sporazumevanju o cenah stanovanj dejavniki upoštevajo določbe tega družbenega dogovora, določbe zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter druge predpise, ki urejajo oblikovanje cen. Pri tem morajo izhajati iz dohodkovnih odnosov, oblikovanih med izvajalci stanovanjske graditve.
6.	člen
Udeleženci so sporazumni, da dejavniki stanovanjske graditve pri oblikovanju cen izhajajo iz naslednjih izhodišč:	|
—	opredeljenosti stanovanjske graditve v družbenih planih ter drugih samoupravnih aktih, ki urejajo to področje,
—	politike cen, opredeljene v resolucijah o uresničevanju plana v določenem letu,
—	skladnosti cene m2 stanovanja z njegovo uporabno vrednostjo in čim manjšimi stroški vzdrževanja,
—	neposredne odvisnosti cene od dogovorjenih pogojev gradnje.
Udeleženci soglašajo, da bodo dejavniki pri oblikovanju cen uporabljali naslednje osnove:
—	kriterije opredeljene v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen,
—	poprečno izkoriščenost kapacitet in poprečno produktivnost dela v panogi,
—	skladnost gibanja cen industrijskih proizvodov in storitev ter cen stanovanj,
—	normative in standarde strukturnih elementov cene za gradbeništvo, zaključna in instalacijska dela ter metodologijo za določanje cen projektiranja in nadzorstva, v odvisnosti od uporabne vrednosti in racionalnosti objekta,
—	standarde, opise, del in tehnične normative za komunalna, gradbena, zaključna in instalacijska dela in opremo,
—	kazalce rezultatov dela in poslovanja OZD gradbeništva v stanovanjski graditvi v primerjavi z dohodkovnim položajem industrije, industrije gradbenega materiala, panogami gradbeništva in gospodarstvom SR Slovenije, ob upoštevanju specifičnih pogojev, ki so pomembni za urejanje in oblikovanje cen v stanovanjski gradnji.
Udeleženci so sporazumni, da se pri usmerjeni stanovanjski graditvi dosledno uveljavi organiziran družbeni vpliv na celoten proces programiranja in projektiranja.
7.	člen
Udeleženci in dejavniki stanovanjske graditve bodo pri oblikovanju cen upoštevali kazalce 'iz 140. člena zakona o združenem delu ter jih primerjali med seboj in v okviru industrije SR Slovenije, panoge in grupacije.
8.	člen
Sklepi, doseženi s sporazumevanjem o cenah stanovanj so javni. Za javnost podatkov in cen skrbi občinska samoupravna stanovanjska skupnost tako, da omogoči zainteresiranim organizacijam in občanom, da pregledajo podatke. V ta namen hrani zapiske in dokumentacijo ter vodi evidenco o strukturi cene v smislu 11. člena tega dogovora.
Veljavno izhodiščno in končno prodajno ceno m* stanovanja samoupravna stanovanjska skupnost objavi v uradnem glasilu na svojem območju.
9.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost organizira med dejavniki iz 3. člena postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o ceni m2 v posameznem stanovanjskem objektu v skladu z določbami tega družbenega dogovora.
Samoupravni sporazum iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati zlasti:
a)	nosilca investitorstva,
b)	strukturo in višino izhodiščne cene,
c)	elemente sprejete metodologije za določanje cen stanovanj,
č) rok pričetka in dokončanja gradnje.
10.	člen
Udeleženci soglašajo, da se dejavniki iz 3. člena tega dogovora izhajajoč iz načela sočasnega celovitega pristopa k programiranju in projektiranju stanovanjske graditve, sporazumevajo tudi v naslednjih zadevah:
a)	o preizkusu zazidalnega načrta z investicijskim programom,
b)	o preizkusu in sprejemu načrtov za objekte in
naprave,	,
c)	o določitvi časovnih planov za vse objekte v soseski za izvedbo posameznih del in njihovo spremljanje ob upoštevanju določil diagrama optimalnih rokov,
č). o določitvi finančnega načrta, ki zajema financiranje izvedbe del in nakupa stanovanj, ter spremljanju njegove realizacije,
d)	o določitvi načina, kako se ugotavlja kvaliteta opravljenih del ter kako se opravlja primopredaja stanovanj in spremljajočih objektov ter končni prevzem stanovanj,
e)	o ugotovitvi oziroma določitvi končnih prodajnih cen m2 stanovanja glede na velikost in lego v objektu,
f)	o določitvi garancijskih rokov za posamezne elemente stanovanjskega objekta,
g)	o določitvi načina in roka odprave pomanjkljivosti po primopredaji stanovanj v garancijski dobi.
Izvajalci komunalnih, gradbenih, instalacijskih in zaključnih del iz 3. člena tega dogovora so dolžni elemente sprejete metodologije za določanje cen uveljaviti v samoupravnem sporazumu o skupnem prihodku.
11.	člen
Udeleženci soglašajo, da lahko ceno m3 stanovanja sestavljajo samo naslednji elementi:
- a) odškodnina za zemljišče in za nasade, naprave in objekte na njem ter stroški za nadomestne objekte in stanovanja,
b)	delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte,
c)	stroški lokacijske dokumentacije,
č) stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega objekta), v odvisnosti od racionalnosti projekta in števila ponovitev,
d)	stroški za pripravljalna dela (odpiranje in odstranitev gradbišča) na osnovi načrta organizacije gradbišča iri gradnje,
e)	stroški za posebna zemeljska dela in temeljenje
f)	stroški gradbenih del,
g)	sfroški zaključnih del in inštalacijsko-montaž-nih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del,
h)	stroški opreme stanovanj,
i)	stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah,
j)	stroški nadzorstva gradnje in stroški za pripravo in realizacijo investicij,
k)	stroški neposredne zunanje ureditve objekta,
l)	stroški izgradnje skupnih zaklonišč,
m)	stroški izgradnje kotlarn, internih razvodov in priključnih postaj stanovanjskih objektov,
n)	stroški za naprave za odlaganje odpadkov,
o)	stroški skupnih prostorov za hišno samoupravo.
Za izračun izhodiščne in končne prodajne cene m8 stanovanja se uporablja Dopolnjena metodologija za izračun cen stanovanj, ki je sestavni del tega družbenega dogovora.
Izhodiščna prodajna cena m2 stanovanja mora biti dogovorjena najpozneje do pričetka gradnje, končna prodajna cena pa najpozneje dva meseca pred oddajo objekta po pogodbi.
Dokumentacija za določanje cen stanovanj mora biti pripravljena v roku 30 dni.
Izhodiščna in končna prodajna cena se štejeta za maksimalni.
12.	člen
Samoupravni sporazum o izhodiščni prodajni ceni m8 Stanovanja in njeni strukturi in sklep o končni prodajni ceni mora samoupravna stanovanjska skupnost občine dostaviti Zavodu SR Slovenije za cene v roku tridesetih dni po podpisu.
Zavod SR Slovenije za cene prouči skladnost cene, določene v samoupravnem sporazumu, z osnovami in merili, določenimi s tem družbenim dogovorom. Če Zavod SR Slovenije za cene ugotovi odstopanje od teh osnov in meril, o tem obvesti v roku tridesetih dni, če z zakonom ni drugače določeno, samoupravno stanovanjsko skupnost in odbor udeležencev tega dogovora ter ukrepa v skladu z določbami zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
13.	Člen
Izvajanje tega dogovora in splošno problematiko oblikovanja cen stanovanj spremlja odbor udeležencev, ki se organizira pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Odbor udeležencev daje iniciativo za izvršitev posameznih nalog, ki izhajajo iz tega dogovora, ter predlaga morebitne dopolnitve dogovora.
V odbor imenuje vsak izmed udeležencev po enega člana in enega namestnika, razen občinskih skupščin, ki v okviru skupnosti slovenskih občin skupaj imenujejo le enega člana in namestnika.
14.	člen
Vsak udeleženec ima pravico opozoriti na družbenopolitično odgovornost, če ugotavlja, da kateri od
udeležencev in dejavnikov stanovanjske graditve ne ukrene, kar je dolžan po tem družbenem dogovoru.
15.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo na temelju predhodne širše razprave razdelali in dopolnili »Metodologijo za izračun cen stanovanj« Biroja gradbeništva Slovenije, ki se uporablja za izračun izhodiščne in končne prodajne cene, in to najpozneje v roku šestih mesecev po podpisu tega dogovora. Dokler ne bo sprejeta Dopolnjena metodologija za izračun cen stanovanj, se lahko uporablja dosedanja metodologija.
16.	člen
Udeleženci so sporazumni, da organizacije združenega dela — izvajalci stanovanjske graditve, Zveza stanovanjskih skupnosti in Zavod SR Slovenije za cene, skupaj razdelajo osnove in merila za oblikovanje cen, ki so določeni v 6. členu tega dogovora in ki se bodo uporabljali poleg metodologije za določanje izhodiščnih in končnih cen m8 stanovanj.
17.	člen
Udeleženci se sporazumejo, da bodo v roku treh mesecev po podpisu tega družbenega dogovora sprejeli družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske gradnje skupaj z akcijskim programom racionalizacijskih ukrepov.
Družbeni dogovor o racionalizaciji se bo uporabljal skupaj s tem družbenim dogovorom.
18.	člen
Dejavniki stanovanjske graditve pričnejo oblikovati cene stanovanj v smislu tega družbenega dogovora najpozneje po preteku tridesetih dni od dneva njegove uveljavitve.
19.	Člen
Cene m8 stanovanj, ki so bile na dan uveljavitve tega družbenega dogovora že določene po veljavnem načinu, ostanejo v veljavi. Določanje qene m1 stanovanj, ki so v IV. ali višji gradbeni faži, se nadaljuje po določbah družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 6/75). Cene m2 ostalih stanovanj v gradnji se določijo s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo dejavniki iz 3. člena tega dogovora.
20.	člen
Ko začne veljati ta družbeni dogovor preneha veljati družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 6/75).
21.	člen
Ta družbeni dogovor prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-014/78
Ljubljana, dne 31. marca 1978.
Podpisniki tega dogovora so Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Skupščina mesta Ljubljane in skupščina občin v SR Sloveniji.
500.
Na podlagi 22. člena Zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73, 13-91/74 in 29-1447/75) izdaja republiški sekretar za finance na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrale Za SR Slovenijo
ODREDBO
o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1978
1.	člen
Zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po zakonu o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73, 37-315/73, 13-91/74 in 29-1447/75) sestavljajo obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela po obrazcu in metodologiji za izpolnjevanje obrazca v prilogi, ki je sestavni del te odredbe.
2.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati Odredba 0 obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14-801/77).
3.	člen
Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
OBRAČUN
davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela
od 1. januarja do .................197----
Zap, št.	Elementi	Znesek
12	3
001	Celotni PRIHODEK
002	Materialni stroški (11. člen, 1, točka ZD)
003	Stroški investicijskega vzdrževanja (11. člen, 2, točka ZD)
004	Amortizacija (11. člen, 3. točka ZD)
005	Obresti za kredite (11. člen, 4. točka ZD)
006	Zavarovalne premije (11. člen, 4. točka ZD)
007	Osebni dohodki (11. člen, 5. točka ZĐ in 3. člen ŽS)
008	Pogodbene organizacije združenega dela (11. člen, 5. točka ZD)
009	SfCUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 11. ČLENU ZD (Zap. št. 002 do 008)
010	Drugi poslovni stroški — Izredni izdatki (12. člen, 1. točka ZD)
011	Prispevki, davki in druge obveznosti iz dohodka (12. člen, 2. točka ŽD in 4. člen ZS)
012	Obveznosti iz izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka
013	Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje (12. Člen, 3. točka ZD)
014	Provizija in druga plačila za bančne storitve (12. člen. 4 točka ZD)
015	Članarine! gospodarskim zbornicam in skup-flOštiftl, V katefih j6 članstvo p0 zakonu Obvezno (12. člen, 5. točka ZD in 5, člen ZS)
12	3
016	Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov in izdatki sredstev za skupno porabo delavcev (12. člen, 6. točka ZD in 6. ter 7. člen ZS)
017	Pokritje izgub drugih TOZD (12. člen, 7, točka ZD)
018	Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem (13. člen ZD)
019	Dohodek, dosežen s poslovanjem v tujini (13. člen ZD)
020	SKUPAJ ODBITNE POSTAVKE PO 12. IN 13. ČLENU ZD (žap. št. 010 do 019)
021	PRISPEVNA OSNOVA (zap. št. 001 manj zap. št. 009 + 020)
022	Vlaganja v Izobraževalno skupnost SRS (11. člen zakona o financiranju SIS — Ur. list SRS, št. 39/74 29/75, 10/76 in 31/76)
023	PRISPEVNA OSNOVA ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS (zap. št. 021 manj zap. št. 022)
024	OBRAČUNANI PRISPEVEK ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST ŠRS (...............-u,
od zneska na zap. št. 023)
025	DEL OBRAČUNANEGA PRISPEVKA po 19.
členu zakona o koliziji (Ur. list SFRJ, št. 36/75, 33/76 — zap. št. 024 X ..BOD)
026	VPLAČANI PRISPEVEK ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST SRS
027	Vlaganja v Raziskovalno skupnost SRS (11. člen zakona o financiranju SIS — Ur. list SRS, št, 39/74 29/75, 10/76 in 31/76)
028	PRISPEVNA OSNOVA ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS (zap. št. 021 manj zap. št. 027)
029	OBRAČUNANI PRISPEVEK ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS (________________Vo Od
zneska na zap. št. 028)
030	DEL OBRAČUNANEGA PRISPEVKA ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS po 19.
členu zakona o koliziji (zap. št. 029 X--
BOD)
031	VPLAČANI PRISPEVEK ZA RAZISKOVALNO SKUPNOST SRS
032	DAVČNA OSNOVA (zap. št. 021 manj zap. št. 024+029)
033	Naložbe v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak (8. člen, 1. točka ZS)
034	Del dohodka za financiranje programov ljudske obrambe (8. člen, 2. točka ZS)
035	Naložbe v razvoj kmetijstva in morskega ribištva (8. člen 3. točka ZS)
036	Naložbe v opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo (8. člen, 4. točka ZS)
037	Naložbe v zavarovanje družbenega premoženja (8. člen, 5. točka ZS)
038	Združevanje sredstev za financiranje krajevnih skupnosti (8. členi 6. točka ZS)
039	Naložbe v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin (8. Člen, 7. točka ZS)
040	Nakup obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije Cest v SR Sloveniji (8. člen, 8. točka ZS)
041	Štirikratni znesek naložb v investicije na manj razvitih območjih SRS (9. člen, 1. alinea ZS)
12	3
042	Naložbe v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih SFRJ (9. člen, 2. alinea ZS)
043	Naložbe v razvoj surovinske industrije (9. člen, 3. alinea ZS)
044	Naložbe v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju (9. člen, 4. alinea ZS)
',045 Štirikratni znesek dohodka vloženega na območju občine Idrija (9. člen, 5. alinea ZS)
046	Zmanjšanje davčne osnove izvoznikom (10. člen ZS)
047	SKUPNO ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE (zap. št. 033 do 046)
048	ZMANJŠANA DAVČNA OSNOVA (zap. št.
032 manj zap. št. 047)
049	Del davčne osnove po 19. členu zakona o
koliziji (zap. št. 048 X .% BOD)
050	Del dohodka izločenega za pokritje dela stroškov infrastrukture pri ZTP Ljubljana (12. člen ZS)
051
052	OSNOVA ZA IZRAČUN DAVKA (zap. št.
048 ali 049 manj zap. št. 050 in 051)
053	Znesek davka (7°/o od zap. št. 052 — 2. člen ZS)
054	Znesek davka (4 Vo od zap. št. 052 — 11. člen ZS)
055	Znižanje davka davčnim zavezancem — premogovnikom (13. člen ZS — 80 % od zap. št. 053)
056	Znižanje davka založniškim organizacijam (14. člen ZS — 80 % od zap. št. 053)
057	Znižanje davka na novo organiziranim davčnim zavezancem na manj razvitih območjih in Idriji (15. člen ZS — 90% od zap. št. 053)
058	Znižanje davka davčnim zavezancem s področja časopisne dejavnosti (16. člen ZS —
80 % od zap. št. 053)
059	Znižanje davka davčnim zavezancem, ki izvajajo gradbena dela za obnovitev objektov na območju zahodne Slovenije, ki ga je v letu 1976 prizadel potres (17. člen ZS)
060	SKUPAJ ZNIŽANJA (zap. št. 055 do 059)
061	OBVEZNOSTI ZA DAVEK (zap. št. 053 ali 054 manj zap. št. 060)
062	Vplačane aktontacije
063	Obveznosti za vplačilo davka (061 manj 062)
064	Obračunani prispevek solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč — 0,3 % od zap. št. 052
METODOLOGIJA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA:
1.	Zneski se vnašajo v celih dinarjih s parami. Posamezne postavke temeljijo na določbah:
—	zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Ur. list SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74, 29/75 v nadaljnjem besedilu: ZD),
—	zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka organizacij združenega dela v letu 1978 (Ur. list SRS, št. 24/77 v v nadaljnjem besedilu: ZS),
—	obrtnega zakona in pravilnika o vodenju poslovnih knjig, blagajne in skladiščne evidence v pogodbeni organizaciji združenega dela (Ur. list SRS, št. 26/73 in 1/75),
—	navodila o sredstvih vloženih v zavarovanje družbenega premoženja.
—	navodila o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak, za katere se ne plačuje republiški davek iz dohodka TOZD.
—	odloka o podrobnejši opredelitvi nekaterih olajšav za republiški davek iz dohodka TOZD v letu 1978.
Posamezne zneske vnašamo po zaporednih številkah obrazca takole:
Zap. št. 001 — Celotni prihodek — znesek iz zap. št.
35 obrazca Poslovni rezultat med letom
—	bilanca uspeha.
Zap. št. 002 — Materialni stroški — Znesek iz zap. št.
16 obrazca Poslovni rezultat med letom
—	bilanca uspeha — porabljena sredstva zmanjšana za:
—	dejansko obračunane stroške investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev;
—	dejansko obračunano amortizacijo osnovnih sredstev;
—	dnevnice za potovanja v državi in tujini brez povračil izdatkov za nočnine;
—	dejansko obračunana povračila za uporabo lastnega vozila v službene namene (kilometrina);
—	dejansko obračunana povračila za ločeno življenje;
—	dejansko obračunane terenske dodatke;
—	druge poslovne stroške — celotna skupina 73
—	in povečano za del dohodka za delovno skupnost — znesek iz zap. št. 55.
Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Zap. št. 003 — Stroški investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev — dejanski znesek stroškov evidentiranih v razredu 4 vendar ne več kot 60 % od zneska amortizacije.
Zap. št. 004 — Amortizacija — dejanski znesek dosežene amortizacije evidentirane na kontu 420.
Zap. št. 005 — Obresti za kredite — znesek iz zap. št. 64
—	obrazec Poslovni rezultat med letom
—	bilanca uspeha.
Zap. št. 006 — Zavarovalne premije — znesek iz zap.
št. 61 obrazca Poslovni rezultat med le-tol — bilanca uspeha.
Zap. št. 007 — Osebni dohodki — znesek izračunan tako, da pomnožimo število pogojno nekvalificiranih delavcev, izračunan po navodilu odredbe o metodologiji za izkazovanje, za primerjanje in za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke s 4.040 oziroma s
Zap. št. 008
Zap. št. 010
Zap. št. 011
Zap. št. 012
Zap. št. 013
Zap. št. 014
Zap. št. 015
Zap. št. 016
4.630 — za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek.
—	Med odbitno postavko se upošteva tudi dodatek za nočno delo v dejansko obračunanem znesku, vendar največ do višine, določene s sindikalno listo za leto 1978.
Odbitne postavke za POZD — zneske, ki predstavljajo:
—	odplačilo ustanoviteljevih vloženih sredstev po 2. odstavku 30. člena obrtnega zakona, evidentirano na zap. št. 43-PU ali BU oziroma konta 234 Pravilnika o vodenju poslovnih knjig, blagajne in skladiščene evidence v POZD (Ur. list SRS, št. 1/75);
—	del dohodka, ki pripada ustanovitelju po določbi 2. odstavka 36. člena obrtnega zakona;
.— osebni dohodek po določbi 3. odstavka 35. člena zakona, ki pripada ustanovitelju po posebnih dodatnih merilih. Redni osebni dohodek ustanovitelja se obravnava skupno z drugimi pod zap. št. 007 obrazca. Navedene odbitne postavke praviloma obravnavamo le ob zaključnem računu.
Drugi poslovni stroški — znesek iz zap. št. 13 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha povečan za stanje konta 733 Primanjkljaji ugotovljeni z inventuro.
Prispevki, davki in druge obveznosti iz dohodka — seštevek zneskov iz zap. št. 45 do 52, 56, 64 (del), 66 in 71 (del) obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha, zmanjšan za vse davke in prispevke, ki se. obračunavajo glede na doseženi dohodek.
Obveznosti iz izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka — znesek izkazan v zap. št. 65 in 66 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Obveznosti iz naslova združevanja sredstev za skupno poslovanje — seštevek zneskov izkazanih v zap. št. 38 in 39 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Provizija in druga plačila za bančne storitve — seštevek zneskov izkazanih v zap. št. 62 in 63 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim, v katerih je članstvo po zakonu obvezno — znesek izkazan v zap. št. 57 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov in izdatki sredstev za skupno porabo delavcev —
znesek izdatkov naštetih v 6. in 7. členu ZS.
Zap. št. 017 —
Zap. št. 018 —
Zap. št. 019 —
Zap. št. 022 in 027 —
Zap. št. 025 in 030 —
Zap. št. 049 —
Pokritje izgub drugih TOZD — znesek izkazan v zap. št. 83 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha, uporabljen v ta namen.
Del dohodka, ki pripada tujim vlagateljem — znesek izkazan v zap. št. 40 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Dohodek dosežen s poslovanjem v tujini — znesek izkazan v zap. št. 33 obrazca Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha.
Vlaganje v izobraževalno in raziskovalno skupnost SRS — znesek vlaganj določen s samoupravnim sporazumom s splošnim čktom interesne skupnosti ali z zakonom v smislu določbe 2. odstavka
11.	člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov SIS (Ur. list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 31/76, 12/77, 24/77 in 8/78).
Del prispevka po 19. členu zakona o koliziji — znesek, ki pripada republiki SR Sloveniji.
Del davčne osnove po 19. členu zakona o koliziji — znesek, ki odpade na del dohodka izračunan po določbi 2. odstavka 19. člena zakona o koliziji, in to samo za delovne enote po zap. št. 25 in 30.
501.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 61/77 in 9/78), izdaja republiški sekretar za finance spremembo
ODREDBE
o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 4/78) se v točki 2 v tabeli nadomesti:
1.	Pod zaporedno številko 2 občina Brežice se v stolpcu 3 številka »10,45« nadomesti s številko »10,95«.
2.	Pod zaporedno številko 18 občina Kranj se v stolpcu 3 številka »10,21« nadomesti s številko »10,71«.
3.	Pod zaporedno številko 26 občina Ljubljana Moste-Polje se v stolpcu 4 številka »50101-844-026-70312« nadomesti s številko »50103-844-026-70312«; v stolpcu 5 se številka »50101-844-026-80310« nadomesti s številko »50103-844-026-80310«.
4.	Pod zaporedno številko 28 občina Ljubljana Vič-Rudnik se v stolpcu 4 številka »50103-844-028-70333« nadomesti s številko »50101-844-028-70333«; v stolpcu 5 številka »50103-844-028-80331« nadomesti s številko »50101-844-028-80331«.
5.	Pod zaporedno številko 37 občina Ormož se v stolpcu 4 številka »52401-844-038-70424« nadomesti s številko »52410-844-038-70424«; v stolpcu 5 se številka »52401-844-038-804Ž2« nadomesti s številko »52410-844-038-80422«.
6.	Pod zaporedno številko 42 občina Radovljica se v stolpcu 3 številka »10,32« nadomesti s številko »10,82«.
7.	Pod zaporedno številko 43 občina Ravne na Koroškem se v stolpcu 3 številka »10,61« nadomesti s številko »11,11«.
8.	Pod zaporedno številko 45 občina Sevnica se v stolpcu 3 številka »9,65« nadomesti s številko »10,15«.
9.	Pod zaporedno številko 46 občina Sežana se v stolpcu 4 številka »52220-844-047-70557« nadomesti s številko »51420-844-047-70557«; v stolpcu 5 se številka »52220-844-047-80555« nadomesti s številko »51420-844-047-80555«.
10.	Pod zaporedno številko 47 občina Slovenj Gradec se v stolpcu 3 številka »9,87« nadomesti s številko »10,37«.
11.	Pod zaporedno številko 58 občina Vrhnika se V stolpcu 3 številka »9,99« nadomesti s številko »10,49«.
12.	Pod zaporedno številko 60 občina 2alec se v stolpcu 3 številka »10.50« nadomesti s številko »11,00«.
Ta odredba začne veljati 1. aprila 1978.
St. 420-6/78
Ljubljana, dne 30. marca 1978
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
v
502.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76), 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77 in 8/78) in zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem polletju 1978 (Uradni list SRS, št. 7/78) objavlja republiški sekretariat za finance spremembe in dopolnitve
PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka za leto 1978 in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v obdobju začasnega financiranja v letu 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (Uradni list SRS, št. 14/77, 18/77 in 4/78)
1. Naslov pregleda se spremeni tako, da se glasi:
»Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj
prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov.«
2.	V poglavju I. se v 1. točki v stolpcu 9 tabele pri vseh občinah številka »12,00« nadomesti s številko »10,60«; stolpec 10 se črta; stolpec 11 postane stolpec
10.
3.	V poglavju I. v točki 1. a se tabela spremeni tako, da se glasi:
Občina
ajs
ih
i:i
id o a;
03 CU C3
if <«
G
s0?
i Qi
ca m
“uoiS
iM
o, s a
1/3 o
£
+
?!!!*;“
sSSisSS
N
1	2	3	4	.5	6
Ajdovščina	i	0,50	26,32	27,82	8,76
Brežice	i	0,50	29,81	31,31	10,95
Celje	i	—	30,36	31,36	10,20
Cerknica	i	0,50	28,08	29,58	9,49
Črnomelj	i	0,50	30,47	31,97	11,12
Domžale	i	—	27,03	28,03	7,66
Dravograd	i	0,50	29,03	30,53	9,79
Gornja Radgona	i	0,50	29,64	31,14	10,64
Grosuplje	i	0,50	28,72	30,22	9.65
Hrastnik	. i	0,50	30,27	31,77	11,20
Idrija	i	0,50	29,32	30,82	10.31
Ilirska Bistrica	i	0,50	29,26	30,76	10,84
Izola	i	0,50	29,84	31,34	12,18
Jesenice	i	0,50	28,63	30.13	9,89
Kamnik	i	0,50	30,11	31,61	11,04
Kočevje	i	0,50	30,11	31,61	11,04
Koper	i	0,50	29,84	31,34	12,18
Kranj	i	0,50	27,45	28,95	10,71
Krško	i	0,50	30,97	32,47	12,02
Laško	i	0,50	28,40	29,90	8,17
Lenart	c!	0,50	29,99	31,49	10,74
Lendava		0,50	29,92	31,42	11,07
Litija	i	0,50	30,65	32,15	12,02
Ljubljana Bežigrad	i	0,50	29,02	30,52	10,30
Ljubljana Center	i	0,50	29,02	30,52	10,30
Ljubljana Moste-Polje	i	0,50	29,02	30,52	10,30
Ljubljana Šiška	i	0,50	29,02	30,52	10,30
Ljubljana Vič-Rudnik	i	0,50	29,02	30,52	10,30
Ljutomer	i	0,50	29,26	30,76	10,41
Logatec	i	0,50	28,26	29,76	9,25
Maribor	i	—	28,95	29,95	9,87
Metlika	i	0,50	29,60	31,10	10,25
Mozirje	i	0,50	30,60	32,10	9,52
Murska Sobota	i	0,50	30,44	31,94	11,59
Nova Gorica	i	0,50	29,12	30,62	11,63
Novo mesto	i	0,50	31,41	32,91	12,06
Ormož	i	0,50	31,00	32,50	10,22
Piran	i	0,50	29,84	31,34	12,18
Postojna	i	0,50	28,22	29,72	10,72
						4. V poglavju I. točka 2 B se pod a) stopnja »10,60«
						nadomesti z »9,47«; pod b) stopnja »2,96« nadomesti
Ptuj	1	0,50	28,22	29,72	9,94	z »1,72«; pod c) stopnja »0,73« nadomesti z «0,46«.
Radlje ob						5. Stopnje republiškega,davka iz osebnega dohodka
Dravi	1	0,50	30,64	32,14	11,54	delavcev se uporabljajo od 1. marca 1978, stopnje občin-
Radovljica	1	0,50	28,26	29,76	10,82	skega davka iz osebnega dohodka delavcev se upo-
Ravne na						rahljajo od dneva, ki je razviden iz občinskih odlokov
Koroškem	1	0,50	30,32	31,82	11,11	o davkih občanov (objava odlokov je razvidna iz dru-
Ribnica	1	0,50	31,19	32,69	12,47	gega dela pregleda), stopnja prispevka iz osebnega
Sevnica	1	0,50	29,01	30,51	10,15	dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter
Sežana	1	0,50	28,40	29,90	9.88	prispevkov iz dohodka pod točko 2 A c) ter C se upo-
Slov. Gradec	1	0,50	29,01	30,51	10.37	rahljajo od 1. maja 1978, stopnje prispevkov pod 2 A d)
Slov. Bistrica	1	0,50	30,47	31,97	10,11	in 2 B se uporabljajo od 1. januarja 1978.
Slov. Konjice	1	0,50	30,91	32,41	11,03	6. V poglavju II. se v tabeli pod 1) vnese:
Šentjur	1	0,50	30,55	32,05	11,24	— pod zaporedno številko 3 občina Celje se v
Škofja Loka	1	0,50	26,71	28,21	9,24	stolpcu 4 vnese številka »10«;
Šmarje	1	0,50	29,80	31,30	10,73	— pod zaporedno številko 33 občina Mozirje se v
Tolmin	1	0,50	30,28	31,78	12,85	stolpcu 4 vnese številka »10«;
Trbovlje	1	0.50	30,24	31,74	11,23	— pod zaporedno številko 57 občina Velenje se v
Trebnje	1	0,50	31,69	33,19	12,34	stolpcu.4 vnese številka »10«.
Tržič	1	0,50	26,50	28,00	• 9,06	7. V poglavju II. se v tabeli pod 3) pri zaporedni
Velenje	1	0,50	29,73	31,23	12,37	številki 18 občina Kranj v stolpcu 4 številka »25« nado-
Vrhnika *	1	0.50	29,21	30,71	10,49	mesti s številko »20«.
Zagorje	1	0,50	31,03	32,53	11,90	8. V poglavju II. se pregled občinskih odlokov o
Žalec	1	0,50	30,81	32,31	11,00	o davkih občanov nadomesti z novim, ki se glasi:
Z^P' Občina	Odlok je objavljen v glasilu	Številka in leto
1 2	3	4
1. Ajdovščina	Uradno glasilo	2/76 — 17/76 — 10/77
2. Brežice	Uradni list SRS	21/76
3. Celje	Uradni list SRS	6/76 — 5/77 — 24/77
4. Cerknica	Uradni list SRS	12/73 — 17/74 — 5/75 — 1/76 24/77
5. Črnomelj	Dolenjski list	6/76 — 3/77 — 3/78
6. Domžale	Uradni vestnik	6/77
7. Dravograd	Medobčinski uradni vestnik	11/74 — 3/75 — 2/76 — 16/77
8. Gornja Radgona	Uradne objave	12/74 — 4/75 — 7/76 —26/77 — 2/78
9. Grosuplje	Uradni list SRS	29/75 — 14/76 — 24/77
10. Hrastnik	Uradni vestnik Zasavja	2/76 — 13/77
11. Idrija	Uradni list SRS	6/77 — 1/78
12. Ilirska Bistrica	Primorske novice	3/76 — 18/77
13. Izola	Primorske novice	10/74 — 2/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77
14. Jesenice	Uradni vestnik Gorenjske	6/73 — 10/74 — 3/75 — 1/76 — 2/78
15. Kamnik	Uradni list SRS	7/77 — 24/77
16. Kočevje	Dolenjski list	3/76 — 6/77 — 3/78
17. Koper	Primorske novice	9/74 — 2/75 — 2/76 — 2/77 — 18/77
18. Kranj	Uradni vestnik Gorenjske	6/73 — 23/73 — 8/74 — 5/75 — 24/75
19. Krško	Dolenjski list	5/76 — 5/77 — 32/77
20. Laško	Uradni vestnik	8/74 — 1/75
	Uradni list SRS	6/76 — 7/77 — 24/77
21. Lenart	Uradni list SRS	29/75 — 6/77 — 24/77	.
22. Lendava	Uradne objave	12/74 — 8/75 — 8/76 — 6/77 — 3/78
23. Litija	Uradni list SRS	29/75 — 4/77 — 24/77
24. Ljubljana Bežigrad	Uradni list SRS	20/76 — 6/77 — 4/78
25. Ljubljana Center	Uradni list SRS	18/76 — 6/77 — 4/78
26. Ljubljana Moste-Polje	Uradni list SRS	29/75 — 6/76 — 6/77 — 4/78
27. Ljubljana Šiška	Uradni list SRS	12/77 — 4/78
28. Ljubljana ViČ-Rudnik	Uradni list SRS	14/74 — 5/75 — 29/75 — 6/76 — 5/77 -
29. Ljutomer	Uradne objave	9/76 — 9/77 — 26/77
30. Logatec	Uradni list SRS	29/75 — 6/77 — 3/78
31. Maribor	Uradni vestnik	1/76
32. Metlika	Dolenjski list	6/76 — 6/77 — 32/77
33. Mozirje	Uradni list SRS	6/77 — 18/77 — 1/78
34. Murska Sobota	Uradne objave	12/74 —.15/74 — 4/75 — 6/76 — 26/77
35. Nova Gorica	Uradno glasilo	2/75 — 2/76 — 4/77 — 10/77
36. Novo mesto	Dolenjski list	6/76 — 6/77 — 32/77
1 2	3	4	
37. Ormož	Uradni vestnik	2/76 — 17/77	
38. Piran	Uradne objave	5/77 — 1/78	
39. Postojna	Primorske novice	3/76 — 18/77	
40. Ptuj	Uradni vestnik	4/76 — 2/77 — 16/77	
41. Radlje ob Dravi	Medobčinski uradni vestnik	3/76 — 16/77	
42. Radovljica	Uradni vestnik Gorenjske	5/73 — 10/73 — 13/73 — 8/74 — 1/75 10/78	— 3/76
43. Ravne na Koroškem	Uradni vestnik	13/75, — 2/78	
44. Ribnica	Dolenjski list	3/76 — 6/77 — 32/77	
45. Sevnica	Uradni list SRS	11/73 — 16/74 — 6/75 — 5/76 — 4/77	— 5/78
46. Sežana	Primorske novice	2/76 — 18/77	
47. Slovenj Gradec	Medobčinski uradni vestnik	10/74 — 3/75 — 13/75	
48. Slovenska Bistrica	Medobčinski uradni vestnik	3/75 ~ 4/76 — 16/77	
49. Slovenske Konjice	Uradni list SRS	16/76 — 5/77 — 24/77	
50. Šentjur	Uradni list SRS	6/76 — 5/77 — 24/77 — 1/78 — 5/78	
51. Škofja Loka	Uradni vestnik Gorenjske	2/75 — 1/76 — 21/77	
52. Šmarje	Uradni list SRS	12/76 — 6/77 — 3/78	
53. Tolmin	Uradno glasilo	3/75 — 2/76 — 5/77 — 10/77	
54. Trbovlje	Uradni vestnik Zasavja	3/75 — 1/76 — 12/77	
55. Trebnje	Dolenjski list	10/74 — 5/75 — 5/76 — 6/77 — 2/78	
56. Tržič	Uradni vestnik Gorenjske	1/76 — 21/77	
57. Velenje	Uradni vestnik	1/75 — 1/76 — 2/77 — 10/77	
58. Vrhnika	Uradni list SRS	6/77 — 4/78 — 6/78	
59. Zagorje	Uradni vestnik Zasavja	10/75 — 13/77	
60. Žalec	Uradni list SRS	7/76 — 6/77 — 11/76 — 5/78	
Pregled je izdelan po stanju na dan 24. 3. 1978. St. 42-9/1978
Ljubljana, dne 30. marca 1978.
Republiška sekretarka za finance Milica OzbiČ 1. r.
503.
Na podlagi določb 197. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77) in 83. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 21/75, 17/76 in 13/77)
sklepata
Republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije
in
Republiški zbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE
o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki
1.	člen
V 45. členu se spremeni zadnji odstavek in se glasi:
Del osebnega dohodka po delovni dobi gre tudi upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, vendar so ponovno pridobili lastnost delavca ter prejemajo polno pokojnino.
Delovna doba se upokojencem šteje od dneva ponovne zaposlitve dalje.
2.	člen
46. člen se dopolni in se glasi:
Obrtnik, katerega samostojna dejavnost je ovirana zaradi prekomerne fluktuacije delavcev, lahko prizna delavcem poseben dodatek kot stimulacijo na stalnost v višini do 5 °/o na dogovorjeno mesečno akontacijo osebnega dohodka za živo delo.
3.	člen
48. člen se spremeni in se glasi:
Za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo), razen v primerih obveznega dela prek polnega delovnega časa po določbah prve točke prvega odstavka 26. člena te kolektivne pogodbe (potres, požar, poplava idr.), za nočno delo, za delo na dan nedelje, za delo na dan zveznega in republiškega praznika ter za delo v deljenem delovnem času, pripada delavcu poseben dodatek na doseženo akontacijo za živo delo za poln delovni čas v naslednji višini:
—	za nadurno delo: 50%
—	za delo v nočnem delovnem času, to je od 22. ure do 5. ure oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno: od 35 do 50%
—	za delo na dan nedelje: od 35 do 50%
—	za delo na dan zveznega in republiškega praznika poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka za živo delo za poln delovni čas na ta dan še 50% (to je skupno 250% dosežene akontacije za živo delo za poln delovni čas)
—	za delo v deljenem delovnem času:
če traja prekinitev dnevnega delovnega časa eno do dve uri največ 8 % mesečno ali
če traja prekinitev dnevnega delovnega časa dve uri ali več največ 16% mesečno od poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
če delavec dela v deljenem delovnem času samo občasno, se znesek tega dodatka preračuna na dneve, ko dela v deljenem delovnem času.
Dodatek za delo na dan nedelje in dodatek za delo na dan zveznih in republiških praznikov se izključujeta. Uporabi se dodatek, ki je višji.
Dodatek za delo na dan nedelje, dodatek za delo na dan praznika ter dodatek za delo v deljenem delovnem času gre pod enakimi pogoji kot delavcem tudi učencem poklicnih šol ter študentom in učencem na praksi.
Če je dodatek po tem členu določen v razponu ali do določenega naj višjega zneska, sta pri določanju konkretne višine dodatka delavec in obrtnik dolžna upoštevati višino dodatka, za katero so se sporazumeli delavci v združenem delu enake ali sorodne dejavnosti v občini. Če je tudi v občini določen dodatek v razponu, se upošteva višino, za katero so se sporazumeli delavci v najbližji sorodni organizaciji združenega dela.
4.	člen
Drugi odstavek 52. člena se spremeni in sc glasi: Nagrade učencem z učno pogodbo znašajo v I. letniku najmanj 20 %> v II. letniku najmanj 25 %
v III. letniku najmanj 30°/i> poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodar, stvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
V četrtem odstavku tega 'člena se besedilo spremeni in se glasi:
Nagrada obvezna in dodatna skupaj ne sme presegati 60 °/o poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
5.	člen
Spremeni se prvi odstavek 52.a člena in se glasi: Nagrada učencem in študentom na obvezni praksi v obratovalnici samostojnega obrtnika ne> sme biti nižja kot 20% in ne višja od 60% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v devetih mesecih preteklega leta.
6.	člen
Spremenijo se prvi, drugi in tretji odstavek 54. člena in se glasijo:
Dnevnica za službena potovanja v državi oziroma za delo na terenu znaša:
—	za čas odsotnosti od 8 do 12 ur največ 3 %
—	za čas odsotnosti nad 12 ur največ 4,5%.
Stroške službenega potovanja povrne obrtnik delavcu v višini cene vozovnic ter računov za prenočevanje, vendar gre delavcu za prenočevanje največ do 5,5% za noč. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 2,2 % za noč.
Za čas odsotnosti od 6 do 8 ur pripada delavcu znižana dnevnica, ki znaša največ 2,2%.
Doda se nov 4. odstavek, ki se glasi:
Vsi navedeni odstotki se računajo od poprečnega neto mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v devetih mesecih preteklega leta.
Dosedanji 4., 5. in 6. odstavek postanejo 5., 6. in
7.	odstavek.
7.	člen
Za 54. členom se doda nov 54.a člen, ki se glasi: Dnevnice za službena potovanja v tujino pripadajo v višini, ki velja za drugo skupino dnevnic za službe-
na potovanja v tujino skladno zvezni uredbi in odločbi.
Dnevnice so pod enakimi pogoji enake za vse delavce.
O višini druge skupine dnevnic iz zvezne uredbe in odločbe obvešča obrtnike Gospodarska zbornica Slovenije.
8.	člen
Drugi odstavek 55. člena se spremeni in se glasi:
Terenski dodatek znaša največ 2% poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
9.	člen
Spremeni se prvi odstavek 56. člena in se glasi:
Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, iri je zaradi svoje zaposlitve ločen od družine, če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, vendar mesečno največ 40 % poprečnega neto mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
10.	člen
57. člen se spremeni in se glasi:
Delavcu in učencu poklicne šole ter študentu na praksi, se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini cene prevoza z javnim prevoznim sredstvom na relaciji, od stalnega ah začasnega bivališča do kraja delovnega mesta, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi ali učno pogodbo oziroma štipendijsko pogodbo, s tem da sam prispeva 1 % od poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
Kjer ni možnosti z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 10 % od cene super bencina ha prevoženi kilometer.
11.	člen
Drugi odstavek 58. člena se spremeni in se glasi:
Obrtnik regresira toplo prehrano med delom, upoštevaje pri tem pogoje in težavnosti dela v višini najmanj 6,5 % in največ v višini 8 % mesečno na delavca, pri čemer je podlaga poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
12.	člen
Prvi odstavek 59. člena se spremeni in se glasi:
Če se delavec in obrtnik v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da delavec v zvezi z delom uporablja lastno osebno motorno vozilo, pripada delavcu kot povračilo teh stroškov kilometrina, ki znaša za uporabo lastnega avtomobila 30% cene super bencina za prevoženi kilometer.
13.	člen
61. člen se spremeni in se glasi:
Obrtniki so dolžni plačevati za stanovanjsko graditev, za rekonstrukcijo in revitalizacijo ter za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu sredstva od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov delavcev po stopnji, ki je enaka stopnji, za katero so se s samoupravnimi sporazumi dogovorili delavci v organizacijah združenega dela obrti in sorodnih dejavnosti v posamezni občini ali več občinah oziroma je dogovorjena z družbenim dogovorom v občini ali za več občin.
Sredstva po prvem odstavku tega člena vplačujejo obrtniki pristojni, samoupravni stanovanjski skupnosti in se jih vodi posebej. Iz sredstev po prvem odstavku tega člena se namenja oziroma združuje sredstva v enaki višini, za katero so se s samoupravnim sporazumom sporazumeli delavci v organizacijah združenega dela obrti in sorodnih dejavnosti oziroma je dogovorjena z družbenim dogovorom, najmanj pa v višini, ki jo predpiše pristojna skupščina družbenopolitične skupnosti:
—	za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	kot vezana sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve.
Delavci pridobivajo pravice iz namenskih sredstev družbene pomoči pod enakimi pogoji in po enakih merilih, kot pridobivajo te pravice drugi občani, stari ljudje in mlade družine ter pravice do namenskih kreditov po enakih pogojih in enakih merilih, kot te kredite dobivajo delavci iz organizacij združenega dela.
Iz sredstev po prvem odstavku tega člena se združuje sredstva tudi za revitalizacijo starih stanovanj--skih hiš in za druge namene (npr. za izgradnjo domov za učence in študente, za izgradnjo omrežja primarnih komunalnih naprav in virov, ki služijo individualni rabi v stanovanjski soseski), če je za te namene sklenjen samoupravni sporazum vseh delavcev v združenem delu ali družbeni dogovor v občini ali za več občin in to v enaki višini kot je sklenjeno s samoupravnim sporazumom ali družbenim dogovorom.
Del sredstev po prvem odstavku tega člena, ki ostane po odd voj it vi prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gosnodarstvu, za kreditiranje stanovanjske izgradnje na podlagi vezave sredstev ter sredstev za revitalizacijo starih stanovanj in za druge namene po tretjem in četrtem odstavku tega člena, se vodi posebej pri pristojni samoupravni enoti stanovanjske skupnosti za graditev stanovanj. Ta sredstva so namenska sredstva delavcev, ki delajo v dopolnilnem delu pri samostojnih obrtnikih, za reševanje njihovih stanovanjskih problemov in to
—	za gradnjo oziroma nakup najemnega stanovanja ali najemne družinske stanovanjske hiše.
—	za dodeljevanje kreditov za gradnjo oziroma nakup etažnega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše ter
—	za rekonstrukcijo in revitalizacijo stanovanja ali družinske stanovanjske hiše,
to je za namene, za katere uporabljajo delavci v organizacijah združenega dela taka namenska sredstva skladov skupne porabe.
Pogoje in merila ter način delitve sredstev iz prejšnjega odstavka se določi s posebnim pravilnikom, v katerem morajo biti določeni:
—	organi in postopek upravljanja s temi sredstvi; pri tem mora biti zagotovljeno, da delavci in samostojni obrtniki, ki zaposlujejo delavce, po svojih delegatih upravljajo s temi sredstvi ter da se prošnje za pridobitev pravice iz teh sredstev zbirajo prek pti-stojne osnovne organizacije sindikata teh delavcev;
—	pogoji in merila za pridobitev najemnega stanovanja ali najemne družinske stanovanjske hiše ter za rekonstrukcijo ali revitalizacijo tega stanovanja ali hiše;
— pogoji in merila za pridobitev kredita za gradnjo, nakup, rekonstrukcijo ali revitalizacijo stanovanja ali družinske stanovanjske hiše.
Ta sredstva se deli po predhodno sprejetem programu za reševanje stanovanjskih potreb teh delavcev, na podlagi prioritetne liste za posamezno leto ter po finančnem načrtu.
Pri oblikovanju in sprejemanju pravilnika, programa in prioritetne liste sodeluje osnovna organizacija sindikata teh delavcev, kjer te še ni pa občinska organizacija sindikata obrtnih delavcev Slovenije.
Razpis prostih najemnih stanovanj ali družinskih stanovanjskih hiš oziroma višine razpoložljivih sredstev ter pogoji in merila za pridobitev pravice do najema stanovanja ali družinske stanovanjske hiše oziroma do kredita za izgradnjo, nakup, rekonstrukcijo ali revitalizacijo stanovanja ali družinske stanovanjske hiše morajo biti objavljeni v lokalnem javnem glasilu in v listu Obrtmk. Prav tako mora biti javno objavljena tudi sprejeta prioritetna lista prosilcev, ki mora, vsebovati ime in priimek prosilca, naslov njegovega stanovanja in obratovalnice, v kateri dela.
Najemna stanovanja ali družinske stanovanjske hiše se vloži v samoupravni sklad stanovanjskih hiš pri pristojni samoupravni stanovanjski skupnosti.
14.	člen
Prvi odstavek 64. člena se spremeni in se glasi:
Za družbeno dogovorjena sredstva skupne porabe v obratovalnici se priznajo sredstva do višine 100 %> poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta. pomnoženega s poprečnim številom delavcev v tekočem letu. če se je število delavcev tekom leta spremenilo ali s številom delavcev o' koncu preteklega leta. če je število delavcev v tekočem letu enako kot ob koncu preteklega leta.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
Če se v krajevni skupnosti oziroma občini ali regiji programsko združuje sredstva skupne porabe za določene namene, se lahko tudi sredstva skupne porabe po tem členu združuje s sredstvi skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela po posebnih samoupravnih sporazumih.
15.	člen
Prvi odstavek 65. člena se spremeni in se glasi:
Poleg nadomestila osebnega dohodka, ki pripada delavcu za čas letnega dopusta po določbah prve alinee prvega odstavka 49. člena kolektivne pogodbe, mora obrtnik vsako leto pred dopustom Izplačati delavcu delno nadomestilo stroškov na letnem dopustu (regres) v višini najmanj 30 °/o in največ 45 °/o od poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklih devetih mesecih preteklega leta na delavca, vštevši učence poklicnih šol
16.	člen
Prvi odstavek 67. člena se spremeni in se glasi:
Delavcu pripada ob delovnem jubileju nagrada v višini:
—	za 10 let delovne dobe v isti obratovalnici 60%
—	za 20 let delovne dobe v isti' obratovalnici 90 %
—	za 30 let delovne dobe v isti obratovalnici 120 odstotkov poprečnega neto mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta.
*	17. člen
Prvi stavek prvega odstavka 68. člena se spremeni in se glasi:
Nagrada delavcu ob upokojitvi znaša najmanj dva in največ tri neto poprečne, mesečne osebne dohodke na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
18.	člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so izdelane v dveh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po en izvod.
19.	člen
—	prispevke za gradnjo domov za učence in študente v Sloveniji v znesku
—	skupnega programa na področju osnovnega izobraževanja
—	vzajemno združenih sredstev za investicije v osnovno šolstvo
—	anuitet za investicije v osnovno šolstvo na manj razvitih območjih
in se prenese v leto 1978 na iste račune.
din
104.738,176
34.107.590
36.961,220
16.825,933
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu SRS, časopisu Delavska enotnost in listu Obrtnik.
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe začnejo veljati psmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se jih od prvega marca 1978 naprej, razen določil, ki zadevajo oblikovanje družbeno dogovorjenih sredstev skupne porabe ter prejemkov oziroma izdatkov iz teh sredstev, t.j. določila od 13. do 17. člena teh sprememb in dopolnitev, katera se uporablja od 1. 1. 1978 leta dalje.
20.	člen
Delavec in obrtnik sta dolžna, da v dveh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe ustrezno uskladita medsebojno pogodbo o zaposlitvi.
St. 400-2/78
Ljubljana, dne 22. februarja 1978.
Izobraževalna skupnost Slovenije
Predsednik .skupščine
Franc Braniselj 1. r.
505.
Delavci in delovni ljudje udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976 do 1980 (Uradni list SRS, št. 16/77) na podlagi 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) sprejemamo
Ljubljana, dne 16. marca 1978.
Za republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije '
Branko Višič 1. r.
DODATEK K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU
o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980
1.	člen
Za republiški zbor samostojnih obrtnikov Gospodarske zbornice Slovenije j Predsednik Matko Kavtičnik 1. r.
504.
Na podlagi 25. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji dne 28. marca 1978 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1977
I
Sprejme se zaključni račun Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1977, ki izkazuje
prihodke
odhodke
razliko
din
2,148.288,510
1,955.655,591
192.632,919
Razlika predstavlja saldo na dan 31. 12. 1977 na posebnem računu namenskih sredstev
S tem dodatkom k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 udeleženci podrobneje določamo za leto 1978 obseg planskih nalog, njihovo vrednost in način združevanja sredstev za njihovo izvedbo.
2.	člen
V	letu 1978 bo delovalo 16 posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalna skupnost Slovenije; vzgoj-no-izobraževalne organizacije, ki so v njih vključene, bodo izvajale program izobraževanja in usposabljanja v obsegu, ki je planiran s samoupravnim sporazumom o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja za obdobje 1976—1980. V srednjih šolah bo v šolskem letu 1977/78 82.500 učencev, kar je za 3.500 več kot v preteklem letu.
V	visokem šolstvu se šola 29.930 študentov, od tega 10.040 ob delu.
3.	člen
Programe izobraževanja in usposabljanja za poklice bodo uresničevale šole, ki so vključene v posebne izobraževalne skupnosti in Izobraževalni skupnosti Slovenije, tako da bodo v 1978. letu finalno izobrazile v:
1.	Izobraževalni skupnosti za gozdarstvo 110 učencev in študentov za gozdarske poklice,
2.	Izobraževalni skupnosti za agroživilstvo 850 učencev in študentov za kmetijske poklice, predelovalce hrane, ribiče in podobno,
3.	Izobraževalni skupnosti za usnjarsko predelovalno stroko za poklice predelovalcev kož, usnja in sorodnih 190 učencev in študentov,
4.	Izobraževalni skupnosti za tekstilno stroko za poklice tekstilne stroke 1.250 učencev in študentov,
5.	Izobraževalni skupnosti za kemijo, farmacijo in gumarstvo za poklice kemijske, farmacevtske in gumarske stroke 460 učencev in študentov,
6.	Izobraževalni skupnosti za pomorsko gospodarstvo za ladjarske in navtične poklice ter pomorsko-gospodarske transportne poklice 90 učencev in študentov,
7.	Izobraževalni skupnosti za lesarstvo za poklice lesarske stroke 1.000 učencev in študentov,
8.	Izobraževalni skupnosti za gradbeništvo za poklice gradbene stroke, monterske in inštalaterske poklice ter njim sorodne poklice 1.930 učencev in študentov,
9.	Izobraževalni .skupnosti za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih poklicev za gostinske, turistične in sorodne poklice 1.200 učencev in študentov,
10.	Izobraževalni skupnosti elektrostroke za poklice elektrostroke 2.250 učencev,
11.	Izobraževalni skupnosti kovinsko predelovalne stroke in izobraževalni skupnosti za metalurgijo za kovinarske, mehanične, strojne poklice in metalurške poklice 4.900 učencev in študentov,
12 Izobraževalni skupnosti za blagovni promet za~ trgovske in sorodne poklice ter finančnike in ekonomiste 4.900 učencev in študentov,
13.	Izobraževalni skupnosti za grafiko in papir-ništvo za grafike in sorodne poklice ter poklice papirniške stroke 320 učencev,
14.	Izobraževalni skupnosti za rudarstvo in geologijo za rudarske in geološke poklice 250 učencev in študentov.
V drugih izobraževalnih skupnostih, do njihovega oblikovanja pa v izobraževalni skupnosti Slovenije, bodo šole finalno izobrazile za poklice zdravstvenih in socialnih delavcev, za poklice v prometu in zvezah, za poklice prosvete in kulture; za pravnike, administratorje, organizatorje ter sorodne poklice ter za ostale poklice (steklarji, tapetniki, delavci osebnih storitev, varnostni poklici, komunalni poklici, fotograf, gimnazijski maturant) 12.000 učencev in študentov.
4.	člen
Vrednost programov izobraževanja in usposabljanja za poklic za katerega združujemo sredstva po načelih solidarnosti, je po posameznih dejavnostih v letu 1978:
v milijonih dinarjev
Programi	Vrednost
programov v letu 1978
Programi izobraževanja in usposabljanja
za poklice
1.	srednje sole	1.137,85
2.	zavodi	za usposabljanje	21,93
3.	visoko	šolstvo	774,56
Skupaj:	1.934,34
5.	člen
Program skupnih nalog za leto 1978 obsega naslednje naloge, ki so razvrščene v štiri skupine:
A.	Skupne naloge, ki se uresničujejo s svobodno menjavo dela
.1. Razvojna in raziskovalna dela;
2,	Uvajanje projekta interne šolske TV;
3.	Strokovne naloge strokovnih služb izobraževalnih skupnosti in samoupravnih organov.
B.	Naložbe
1	Poravnava finančnih obveznosti, ki jih je sprejela skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije v preteklih letih v zvezi z že .zgrajenimi objekti in objekti v gradnji
2.	Začetek del pri izgradnji Pedagoškega centra in učni prostori za pouk splošne ljudske obrambe v Ljubljani
3.	Projektna dokumentacija
4.	Sofinanciranje izgradnje Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki
5.	Začetek sofinanciranja izgradnje, adaptacij in rekonstrukcij izobraževalnih centrov v skladu z njihovo mrežo in po kriterijih, dogovorjenih v posebnih izobraževalnih skupnostih in Izobraževalni skupnosti Slovenije
6.	Začetek del pri adaptacijah in pripravi 260 posebnih učilnic za tehnični pouk, za pouk fizike, biologije, obrambe in zaščite ali za druge predmete, ki zahtevajo posebne učilnice, v skladu s kriteriji sprejetimi v posebnih izobraževalnih in Izobraževalni škupnosti Slovenije
7.	Začetek del pri razširitvi računalniških zmogljivosti namenjenih pedagoškemu in znanstvenemu delu v usmerjenem izobraževanju.
C.	Druge skupne naloge
1.	kadrovske štipendije za organizacije združenega dela v usmerjenem izobraževanju;
2.	zdravstveno varstvo študentov in nezgodno zavarovanje učencev pri praktičnem pouku;
3.	regresiranje vsakodnevnih prevozov in poučnih ekskurzij;
4.	Žagarjeve nagrade, priznanja najboljšim srednješolcem, društva, ki izvajajo del izobraževalnih programov;
5.	sofinanciranje mladinskega tiska;
6.	stroški plačilnega prometa.
D.	Nove skupne naloge
1.	Mednarodna dejavnost.
6.	člen
v milijonih dinarjev
Programi	Vrednost programov
v letu 1978
Programi skupnih nalog
A.	Naloge, ki se opravljajo s svobodno
menjavo dela	35,64
1.	Razvojno in raziskovalno delo	12,34
2.	Projekt STV	6,58
3.	Strokovna služba in samoupravni
organi	16,73
B.	Naložbe	241,52
1.	Poravnava finančnih obveznosti	44,20
Nove naložbe
2.	Pedagoški center	82,25
3.	Projektna dokumentacija	5,60
4.	Center slepih in slabovidnih	13,71
5.	Izobraževalni centri	58,75
6.	Adaptacije učilnic	20,56
7. Razširitev računalniških	zmogljivosti 16,45
C. Druge skupne naloge	153,26
1. Kadrovske, štipendije	40,00
2. Zdravstveno varstvo	20,00
3. Regresiranje prevozov	68,27
4. Nagrade, društva	4,94
5. Mladinski tisk	7,95
6. Plačilni promet	12,10
D. Mednarodna dejavnost	7.58
Skupaj (A—D)	438,00
7.	član
V letu 1978 bomo pripravljali materialne pogoje za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje predvsem za proizvodno tehnični pouk ter posodabljanje opreme in učil. Za ta namen je predvideno 63,06 milijonov .dinarjev.
8.	člen
Skupna sredstva za izvedbo vseh programov iz prejšnjih določb tega dodatka k citiranemu samoupravnemu sporazumu so 2.435,40 milijonov dinarjev.
Sredstva za' izvedbo vseh programov bomo zagotovili:
milijonov
dinarjev
—	iz presežka združenih sredstev v letu
1977 združenih po zaključnem računu 276,60
—	s prispevkom po enotni prispevni stopnji 9,47 °/o od prispevne osnove za usmerjeno izobraževanje v SRS, od. tega:
—	od 1. 1. do 30. 4. 1978 po zakonu o osnovah ter o načinu obračunavanja
, in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76, 23/76,
31/76, 12/77 in 24/77)	655,60
—	od 1. 5. do 31. 12. 1978 po stopnji 9,47
odstotka od prispevne osnove za usmerjeno izobraževanje	1503,20
Skupaj	2435,40
9.	člen
Po zaključku leta 1978, ko bodo objavljeni uradni podatki o gibanju družbenega proizvoda in prispevne osnove, bodo Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti poročale o uresničevanju programov vzgoje in usmerjenega izobraževanja v skladu z ugotovljenimi dejanskimi gibanji družbenega proizvoda in s planskimi prednostmi za to področje.
Če bomo s prispevno stopnjo združili več sredstev, kot smo določili s tem dodatkom, bomo presežek združenih sredstev šteli kot izvršeno obveznost združevanja sredstev za programe v letu 1979.
Če bomo s prispevno stopnjo združili manj sredstev, kot smo določili s tem dodatkom, bomo razliko zagotovili v letu 1979.
Obračun in ukrepe za poračun bomo sprejeli po svojih delegatih v Skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
10.	člen
Ta dodatek sprejemamo udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izo-
braževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 po enakem postopku kot smo sprejeli samoupravni sporazum.
Ugotovitev, da je ta dodatek sprejet, sprejme in objavi v Uradnem listu SR Slovenije Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije ugotavlja, da je dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, za leto 1£78 sklenjen, ker ga je sprejela potrebna večina delavcev, udeležencev sporazumevanja.
V skladu z 28. členom navedenega sporazuma se ta sklep skupaj z besedilom dodatka k sporazumu objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 30-1/76
Ljubljana, dne 28. marca 1978.
Izobraževalna skupnost Slovenije
Predsednik skupščine Franc Braniselj 1. r.
507.
Na podlagi 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 30. marca 1978 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1978
I
Sprejme se finančni načrt skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1978, ki predvideva:
din
skupne prihodke v višini	11.094,000.000
skupne odhodke v višini	11.094,000.000
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/13-S
Ljubljana, dne 30. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r.
508.
Na podlagi 272. in 299. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter 5. člena aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 za leto 1978 je skupščina skupnosti pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 30. marca 1978 sprejela
SKLEP
o stopnjah prispevkov za financiranje skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za čas od 1. 5. do 31. 12. 1978
I
Zavezanci plačujejo v času od 1. 5. do 31. 12. 1978 sledeče prispevke:
a)	zavarovanci plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 10,6 0/o od bruto osebneg^ dohodka, oziroma zavarovalne osnove.
b)	Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, zasebni delodajalci in osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni iz dohodka po stopnji 0.80 °/o od bruto osebnega dohodka, oziroma zavarovalne osnove.
c)	Zavezanci prispevka za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem,- plačujejo ta prispevek iz dohodka po stopnjah:
—	za povečanje od 12 do 14 mesecev po stopnji
3.5	»/o
—	za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 “/o
—	za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji
7.0	°/o
—	za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji
10.5	»Ai
od bruto osebnih dohodkov delavcev na delovnih mestih, za katere je določeno, da so dela na takih delovnih mestih všteta v zavarovalno dobo s povečanjem.
dj Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so zavezanci za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, plačujejo posebni prispevek iz dohodka:
—	po stopnji 1,27 "/o od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 5., 6. in 7. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS,<št. 12/73);
—	po stopnji 0,27 % od poslovnega sklada, s katerim se opravljajo dejavnosti iz 8., 9. in 9.a člena omenjenega zakona.
II
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki So zavezanci, plačujejo- poseben prispevek iz dohodka mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka in sicer do 20. v mesecu za tekoči mesec.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan.po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978.
St. 130/14-S
Ljubljana, dne 30. marca 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
509.
Na podlagi 272. in v zvezi z 299. in 308. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) in 15. člena zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74, 29/75, 10/76. 23/76, 31/76, 12/77 in 24/77) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 30. marca 1978 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja, ki veljajo v letu 1978
I
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane samo za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni (307. člen statuta), ter za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja (308. člen statuta), se plačujejo po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih:
A.	Po prispevni stopnji
1.	1.50 »/o
—	za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
—	za jugoslovanske državljane s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ko so zaposleni v tujini z manj kot polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;
—	za tuje državljane, zaposlene v SR Sloveniji, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
—	za starostne upokojence s polno pokojninsko dobo, zavarovance po 187. členu statuta;
2.	0,50%
—	za osebe, zavarovane po 71. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij od osnove 2400 din.
B.	V stalnih mesečnih zneskih
1.	V mesečnem znesku 4 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne, bolezni in sicer:
—	za študente visokošolskih zavodov, za učence strokovnih šol, otroke in mladoletnike z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno rehabilitacijo ter za učence na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol in specialnih zavodov ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih ali drugih organizacijah in pri državnih organih,
—	za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih za vedenjske in osebne motnje.
2.	V mesečnem znesku 9 din za osebe, zavarovane, in sicer:
a)	za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro ne glede na vzrok
—	na mladinskih akcijah;
b)	za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni
—	za vajence in učence strokovnih šol s praktičnim poukom;
—	za osebe na prostovoljni praksi (volonterji) pa ne dobivajo plače;
c)	za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, v času, ko:
—	kot športniki v okviru organizacije športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
3.	V mesečnem znesku 20 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko:
—	sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami 'ali nesrečami;
—	opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;
—	so kot vojni invalidi ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji ali praktičnih delih ali vajah.
4.	V mesečnem znesku 40 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko:
—	opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot:
—	pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog s področja z ustavo določenega reda. osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, preprečevanja in odkrivanja storilcev kaznivih dejanj.
II
Temeljne in druge organizacije združenega dela plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni za delavce, s katerimi so sklenile pogodbo o delu (218. člen zakona o delovnih razmerjih), po stopnii 0.80 °/<i od bruto zneska osebnega prejemka po pogodbi o delu.
III
Prispevek za osebe na prestajanju kazni, plačuje kazenski poboljševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom. v katerem določena oseba prestaja kazen, oziroma mladoletnik vzgojni ukrep.
Prispevek za ostale primere plačujejo zavezanci iz 307. in 308. člena statuta.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1978.
St. 130/15-S
Ljubljana, dne 30. marca 1978,
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
510.
V skladu z določili družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77) izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
1.	V letu 1977 je znašal poprečni mesečni kosmati osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji din 6.981, poprečni mesečni čisti osebni dohodek pa din 4.844.
2.	Poprečni mesečni kosmati osebni dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu je znašal v letu 1977 din 6.759, poprečni mesečni čisti osebni dohodek din 4.693.
3.	Poprečni mesečni čisti osebni' dohodek na zaposlenega delavca v gospodarstvu je znašal v obdobju januar—september 1977 4.557 din.
Letna stopnja rasti osebnega dohodka iz prve in druge točke tega poročila je znašala za kosmati osebni dohodek 19,6 %>, za čisti osebni dohodek pa 19.10/o.
V znesku poprečnega osebnega dohodka so upoštevana tudi nadomestila osebnega dohodka ža čas bolezni in druge zadržanosti od dela do 30 dni.
St. 052/15-33/78
Ljubljana, dne 24. marca 1978.
Zavod SR Slovenije za statistiko
Direktor
Franta Komel 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA
511.
Na podlagi 19. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št. 2/77) je sprejela skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana na sejah obeh zborov dne 6. marca 1978
SKLEP
o zaključnem računu Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana
Zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za 1977. leto izkazuje:
din
1.	Skupne, prihodke	2.303,522.254,07
2.	Skupne odhodke	2.193,500.351,45
3.	Presežek prihodkov	110,021.902,62
Razporeditev presežka prihodkov 110,021,902,62
1.	del presežka prihodkov za
rezervni sklad	23,035.222,55
2.	del presežka prihodkov za
naložbe v zdravstvu	63,365.000,00
3.	del presežka prihodkov za
prenos v naslednje leto	23,621.680,07
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-1/78
Ljubljana, dne 6. marca 1978.
POROČILO
o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1977
Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana
Predsednik skupščine
Francka Strmole 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
512.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 77., 79. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/ 78) je Skupščina mesta Ljubljane na 42. seji zbora združenega dela dne 27. marca 1978 in na 43. seji zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračuna mesta Ljubljane za leto 1978
1.	člen
Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1978 znašajo
—	prenesena sredstva iz leta 1977
—	lastni prihodki
—	prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti
Od tega namenjeno za:
—	skupne mestne zadeve
—	tekočo proračunsko rezervo
din
267.686.000 374.000
8,000.000
259.312.000
265.686.000 2,000.000
2.	člen
Sredstva za mestni proračun v znesku 259,312.000 dinarjev zagotavljajo občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik. Omenjene občine v svojih odlokih o proračunu odstopajo od svojih prihodkov sredstva za mestni proračun v naslednjih odstotkih:
«/o
občina Ljubljana Bežigrad	40,24
občina Ljubljana Center	59,19
občina Ljubljana Moste-Polje	14,67
občina Ljubljana Šiška	29,64
občina Ljubljana Vič-Rudnik	22,07
Sredstva nakazuje Služba družbenega knjigovodstva v Ljubljani ob vsakokratni praznitvi vseh, tekočih prihodkov proračunov ljubljanskih občin.
3.	člen
Od prihodkov, ki se združujejo pri Skupščini mesta Ljubljane za izvajanje njenih pravic in dolžnosti se 10/o izloči v sredstva rezerve.
4.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet). Izvršni svet sme v primeru, da nastanejo pri izvajanju nalog nepričakovane težave ter z namenom, da zagotovi bolj varčno in bolj uspešno porabo, spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
O opravljenih spremembah in vzrokih za te spremembe mora izvršni svet poročati skupščini mesta na prvem naslednjem zasedanju po opravljenih spremembah.
Izvršni svet skrbi, da se prihodki med letom delijo skladno z njihovo realizacijo.
5.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da skrbi za realizacijo naslednjih dogovorjenih nalog:
—	novelacijo generalnega urbanističnega plana
—	razpored sredstev, namenjenih za financiranje delovne skupnosti Kulturnega centra Ivana Cankarja
—	ureditev prostorskih problemov upravnih in pravosodnih organov mesta
—	nabavo aktivnega terminala za potrebe mesta Ljubljane
—	izdelavo zazidalnega preizkusa za novo centralno avtobusno postajo
—	ureditev velikih Žal in preselitev Navja
—	lokacijsko ureditev športnega letališča Brezovica.
6.	člen
V primeru, da prihodki ne pritekajo po predvideni dinamiki oziroma ne bodo ustvarjeni v predvideni višini, lahko izvršni svet zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posebne namene, vendar največ do 5 (,/o ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
7.	člen
Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim in drugim organom (v nadaljnjem besedilu: državni organi),
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	skladu za gradnjo šol in VVZ, -
—	upravi za ljudsko obrambo za posebne namene,
—	.skupnostim občin,
—	komunalnim delovnim organizacijam za izvajanje komunalne dejavnosti v Ljubljani samo v prvem polletju 1978.
Sredstva, ki se nakazujejo uporabnikom iz prejšnjega odstavka se uporabljajo neposredno iz proračuna.
8.	člen
Obveznost za dokončanj p programa I. samoprispevka v višini 12,044.000 dinarjev se poravna do 31. avgusta 1978 v enakih mesečnih zneskih.
9.	člen
Nosilci sredstev so naslednji:
—	za dejavnost mestne skupščine, sekretar skupščine,
—	za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij,
—	za anuitete, upravni organ zadolžen za finance.
Sekretar skupščine ter predsednik komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev državnih organov in družbenopolitičnih organizacij imata glede razpolagalnih pravic in odgovornosti za zakonito uporabo sredstev, katerih nosilca sta, položaj predstojnika državnega organa.
10.	člen
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz proračuna mesta/ uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi.
11.	člen
Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim dolo-
cena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun mestnega proračuna prevzemati obveznosti^ ki presegajo, zneske, določene za leto 1978, razen, če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščin občin ne določi drugače.
12.	člen
Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Za svoje delo uporabljajo tudi prihodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo ali po pogodbah. Državni organi ta sredstva skupno s proračunskimi sredstvi razporedijo s svojim finančnim načrtom oziroma predračunom za: redno dejavnost, sklad skupne porabe in sklad opreme.
Za lastne prihodke upravnih organov se štejejo sredstva, ki jih državni organ prejme po pogodbah in vplačana razlika pri prodaji tiskovin in obrazcev.
13.	člen
Za zakonito uporabo sredstev, ki so državnemu organu razporejena iz proračuna sta odgovorna predstojnik organa ali druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec ter vodja računovodstva.
Odredbodajalec za sredstva upravnega organa mesta je predsednik izvršnega sveta oziroma podpredsednik izvršnega sveta, ki ga predsednik izvršnega sveta za to pooblasti.
14.	člen
Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da sredstva za posebne namene ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet neporabljena predstva prenese v proračunsko rezervo. V proračunsko rezervo se prenesejo tudi neporabljena sredstva, če se med letom državni organ odpravi ali spremeni obseg svoje dejavnosti tako, da se potreba po sredstvih zmanjša.
15.	člen
O razporeditvi tekoče proračunske rezerve iz prejšnjega člena tega odloka odloča izvršni svet.
Sredstva tekoče rezerve lahko uporabi za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva niso zadoščala.
16.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska 1,100.000 dinarjev za odhodke, nastale kot posledica izrednih okoliščin (1. točka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih
potreb v družbenopolitičnih skupnostih — Uradni list SRS, št. 39-461/74).
Kadar prihodki med letom neenakomerno pritekajo, odloča o omejitvi sredstev .izvršni svet. V primeru, da prihodki proračuna za leto 1978 ne bodo doseženi v predvideni višini, se v skladu z določbami 6. člena zmanjša poraba.
17.	člen
V primeru, da ob koncu leta ne bodo realizirani prihodki v predvideni višini, se lahko v skladu s 3. točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št/39-461/74) uporabijo sredstra rezerv.
18.	člen
Sredstva na postavki 01-B-OD voljenim funkcionalnem v višini 765.000 dinarjev za nadomestilo razrešenim članom izvršnega sveta se ne smejo uporabiti za druge namene.
19.	člen
Mestni zvezi prijateljev mladine in Mestnemu odboru RK Slovenije se v letu 1978 izjemoma priznajo sredstva za osebne dohodke in materialne stroške V okviru proračuna mesta Ljubljane.
20.	člen
Sredstva, ki so bila v odloku o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št.-24/77) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene se poračunavajo v smislu določb tega odloka v okviru sredstev rednega proračuna za leto 1978.
21.	člen <
Odredbodajalec za mestni proračun je predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane.
22.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 400-1/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
Oblikovanje in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1978
Vrsta pri- hodkov	Prihodki	Skupaj din	Glavni namen	Razpored prihodkov		Skupaj din
7	Prispevki iz proračunov družbe-		01	Dejavnost družbenopolitičnih	
	nepolitičnih skupnosti			skupnosti	172,747.000
	— skupščine ljubljanskih občin	259,312.000	02	Ljudska obramba	13,758.000
6	Lastni, prihodki upravnih organov	8,000.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih	
9	Prenesena sredstva	347.000		organizacij in društev	10,178.000
	/		04	Negospodarske investicije	30,128.000
			06	Znanstvena dejavnost	8,400.000
	/S		07	Kulturno-prosvetna dejavnost	450.000
			10	Komunalna dejavnost	27,425.000
	/S		17	Tekoča proračunska rezerva in	
				obveznosti iz preteklih let	2,150.000
			18	Sredstva rezerv	2,450.000
	Skupaj prihodki	267,686.000		Skupaj razpored prihodkov	267,686.000
513.
Na podlagi 54. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 1. in 9. člena odloka o postopku in načinu označevanja imen ulic, cest, trgov in naselij ter zgradb na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 26/75) je Skupščina mesta Ljubljane na 43. seji zbora občin dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Šiška
Spremenise
Opis poteka Hotimirove ulice se spremeni tako, da poteka od Aljaževe ulice proti zahodu do Obirske ulice.
Na novo se imenuje
1.	Ulica, ki se odcepi od Kavadarske ceste in poteka proti severozahodu vzporedno s Celovško cesto, nato se obrne proti jugovzhodu med stanovanjskimi bloki, zavije proti severozahodu ob domu oskrbovancev in se v loku priključi na Sojerjevo ulico za hišo št. 71 se imenuje,
Bijedićeva ulica
2.	Ulica, ki se odcepi od Kavadarske ceste, nasproti Gotske ulice poteka v zavoju proti severovzhodu do Bijedičeve ulice se imenuje.
Smrtnikova, ulica
3.	Ulica, ki se odcepi od križišča Ruske ulice , in Medvedove ceste in poteka proti jugovzhodu ob zgradbah Pivovarne Union, pred primorsko železniško progo se obrne proti jugovzhodu in nato prot) severovzhodu vzporedno s Celovško cčsto do zgradbe pivovarne se imenuje,
Pivovarniška ulica
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-1/78
Ljubljana, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
514.
Na podlagi 144. člena u'stave SRS ter v skladu z 242. in 243. členom zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) sklenejo temeljne organizacije združenega dela in enovite delovne organizacije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani
s	1. člen
Temeljne organizacije združenega dela in delovne ■ organizacije, ki v svoji .sestavi nimajo temeljnih organizacij združenega dela (enovite delovne organizacije) — podpisnice tega samoupravnega sporazuma bodo v obdobju 1978—1980 združevale sredstva za financiranje skupnih nalog ljudske obrambe po programih, za katere se vsako leto posebej dogovorijo m določijo višino potrebnih sredstev za njihovo izvršitev.
O programih in potrebnih sredstvih, ki se združujejo po tem sporazumu, odločajo delavci v združenem delu po postopku, po katerem odločajo tudi o financiranju programov drugih družbenih potreb.
2.	člen
Programi, za katere podpisniki združujejo sredstva po tem sporazumu in so sestavni del tega sporazuma, obsegajo naloge ljudske obrambe v krajevnih skupnostih (po drugem odstavku 242. člena zakona o ljudski obrambi) ter naloge in potrebe ljudske obrambe, ki so širšega pomena v občini, mestu in pokrajini (po 243. členu zakona o ljudski obrambi), (v nadaljnjem besedilu: skupne in splošne potrebe ljudske obrambe).
Programe predlagajo in jih vrednotijo za vsako leto posebej sveti za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občin in mesta na podlagi srednjeročnih programov ljudske obrambe, ki so sestavni del družbenih planov občin in mesta.
3.	člen
Podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo sredstva za skupne in splošne potrebe ljudske obrambe s prispevkom iz dohodka (prispevek za splošno ljudsko obrambo) v ,skladu s 110. členom zakona o združenem delu. Podpisnice obračunavajo prispevek za splošno ljudsko obrambo v odstotku od (poseženega dohodka za tekoče leto. Za odstotek se" sporazumejo in ga določijo za vsako leto posebej v višini, ki je potrebna, za uresničitev dogovorjenega programa skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe.
Prispevek se akontira iz tekočega dohodka. Med letom plačujejo podpisnice trimesečne akontacije v višini ene četrtine obveznosti, izračunane na osnovi doseženega dohodka v preteklem letu in sprejete stopnje za tekoče leto.
Dokončen obračun prispevka se opravi z zaključnim računom. Predplačila se štejejo kot akontacija za naslednje leto.
NAMEN IN UPORABA SREDSTEV
4.	člen
Podpisnice samoupravnega sporazuma se strinjajo:
—	da . združujejo sredstva za nadaljnji razvoj ljudske obrambe v Ljubljani,
—	da združena sredstva za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe vplačujejo v sklad, ki se ustanovi s tem sporazumom.
5.	člen
Združena sredstva se koristijo za:
1.	organizacijo, oborožitev, opremljanje, usposabljanje m urjenje štabov in enot teritorialne obrambe krajevnih skupnosti, občinskih in mestne skupščine,
2.	organizacijo, opremljanje, usposabljanje in urjenje štabov in enot civilne zaščite krajevnih skupnosti, občinskih in mestne skupščine, kakor tudi za izvajanje zaščitnih ukrepov v KS, občinah in mestu, razen za zakianjanje,
3.	organizacijo, oborožitev, opremljanje in usposabljanje enot in službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja (OJOAi,
4.	organizacijo, oborožitev, opremljanje in usposabljanje enot za zveze in kriptozaščito, ki so skupnega pomena za vse občine in mesto;
5.	izvajanje materialnih priprav temeljnih in drugih organizacij združenega dela s področja gospodar-
stva in družbenih dejavnosti, ki opravljajo posebne naloge po obrambnih načrtih občin in mesta,
6.	vzgojo in izobraževanje prebivalstva in mladine za obrambo in zaščito,
7.	izgradnjo, opremljanje, vzdrževanje in adaptacije za ljudsko obrambo pomembnih objektov,
8.	načrtovane skupne akcije, vaje in urjenje obrambnih struktui’,
9.	sofinanciranje publikacij ljudske obrambe ter ukrepov za popularizacijo ljudske obrambe,
10.	financiranje obrambnih priprav Pokrajinskega odbora in Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe,
11.	skladiščenje in vzdrževanje sredstev,
12.	izvajanje ukrepov varnosti in družbene samozaščite,
13.	dejavnost zveze rezervnih vojaških starešin.
SKLAD ZA LJUDSKO OBRAMBO
6.	člen
Za financiranje nalog iz 5. člena tega sporazuma se ustanovi Sklad za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani.
7.	člen
V sklad se stekajo sredstva,' ki jih združujejo podpisniki tega sporazuma in druga sredstva, ki jih namenijo druge pravne ali fizične osebe.
8.	člen	,	.
Zbrana sredstva v skladu za financiranje ljudske
obrambe se ■ za izvrševanje nalog iz 5. člena delijo po ključu, za katerega se dogovore občine in mesto:
a)	za splošne in skupne potrebe ljudske obrambe občin, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, katerih obrambne priprave presegajo potrebe lastnih priprav,
b)	za splošne in skupne potrebe ljudske obrambe mesta Ljubljane. Pokrajinskega odbora in Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe.
9.	člen
Sklad ima svoj statut. S statutom se določa organizacija sklada, konstituiranje in delokrog upravljanja, način poslovanja in druga vprašanja, ki so pomembna za delo sklada.
10.	člen
Strokovne in administrativne zadeve sklada vodi upravni organ za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane.
11.	člen
Nadzor nad trošenjem sredstev sklada opravljajo sveti za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občin in mesta, vsak.iz svoje pristojnosti.
UPRAVLJANJE
12.	člen
S sredstvi sklada upravlja skupščina sklada za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani, ki se ustanovi po delegatskem principu. Skupščina ima izvršni odbor. V skupščino sklada delegirajo:
— po enega delegata iz 25 skupin delegatov, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane,
—	po enega delegata iz občinskih in mestnega sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
—	po enega delegata iz občinskih in mestnegs. sindikalnega sveta,
—	po enega delegata iz Mestne konference socialistične zveze delovnega ljudstva,
—	enega delegata iz Mestne konference ZKS,
.— enega delegata iz Mestne konference ZSMS,
—	enega delegata iz Mestnega odbora ZRVS.
13.	člen
Skupščina sklada sprejema statut, sklada, ki ga predhodno potrdijo občinski in mestni svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
14.	člen
Na podlagi srednjeročnih načrtov razvoja ljudske obrambe, skupščina sklada ob koncu vsakega leta razporeja sredstva za naslednje leto.
Sredstva za tekoče leto se zagotavljajo s finančnim načrtom.
Skupščina sklada sprejema finančni načrt, in zaključni račun sklada.
15.	člen
Odredbodajalce za izvršitev finančnega načrta določi skupščina sklada.
Finančne zadeve sklada vodi finančna služba upravnega organa za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane.	^
KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Za spremljanje in izvajanje tega sporazuma se pooblašča Služba družbenega knjigovodstva SRS — podružnica Ljubljana.
Tekst sporazuma se dostavi službi družbenega knjigovodstva SRS — podružnica Ljubljana, najkasneje v 14 dneh od dneva objave.
17.	člen
Sporazum .začne veljali, ko ga sprejmejo in podpišejo pristopne izjave pooblaščeni predstavniki večine udeležencev sporazumevanja in se uporablja od
1.	januarja 1978,
Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS-
Ta samoupravni sporazum je do 20. 3. 1978 podpisalo 67 %i udeležencev. Izvirnik pristopnih izjav hrani Uprava za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane.
515.
Temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije, ki v svoji sestavni nimajo temeljnih organizacij združenega dela ter delovne skupnosti^ z območja ljubljanskih občin. sklenejTT'V skladu z drugim odstavkom 245. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/75) in prvim odstavkom 586. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju ljudske obrambe
1.	člen
Podpisnice tega sporazuma ugotavljajo, da je z 2. točko prvega odstavka 245. člena zakona o ljudski obrambi določeno, da financira nadomestila osebnega dohodka delavcem in funkcionarjem, ki se v delovnem času izobražujejo, strokovno izpopolnjujejo ali urijo na področju ljudske obrambe, organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, v kateri je delavec zaposlen ali opravlja funkcijo.
Da bi ne bila posamezna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost zaradi večjega števila delavcev, odtegnjenih z delovnih mest, preobremenjena s stroški nadomestil, podpisnice s tem sporazumom solidarno združujejo sredstva za navedena nadomestila.
2.	člen
Za izobraževanje, strokovno izpopolnjevanje in urjenje na področju ljudske obrambe se šteje opravljanje dolžnosti v štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe, milice, civilne zaščite, vojnih zvez, službe O JO A ter v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine.
3.	člen
Višina sredstev, ki jih vsako leto združujejo vsaka od podpisnic, se določi glede na število zaposlenih delavcev v organizaciji oziroma organu.
Pri izračunu sredstev na enega delavca se upošteva višina vseh potrebnih sredstev za nadomestila osebnih dohodkov in število vseh zaposlenih delavcev pri podpisnicah na območju ljubljanskih občin.
Sredstva po tem sporazumu zagotavljajo iz čistega dohodka oziroma iz sredstev za osebne dohodke.
Podpisnice morajo biti obveščene o višini sredstev, ki naj jih združijo v prihodnjem letu do 31. 12. tekočega leta.
4.	člen
Ce se letno združi več sredstev, kot je bilo izplačanih nadomestil, se presežek sredstev 'prenese v naslednje leto.
Če letno združena sredstva ne zadoščajo za izplačilo nadomestil, podpisnice dodatno združijo sredstva po merilih iz drugega odstavka 3. člena tega sporazuma.
5.	člen
Združena sredstva se zbirajo na posebnem računu upravnega organa za ljudsko obrambo SM Ljubljane.
Podpisnice nakazujejo sredstva na račun trimesečno.
6.	člen
Vsaka podpisnica, katere delavec ali funkcionar je upravičen do nadomestila, izplača nadomestilo neposredno delavcu m zahteva povrnitev iz združenih sredstev.
7.	člen
Za izvajanje. sporazuma skrbi odbor, ki ga imenuje Svet za ljudsko obrambo, varnost m družbeno samozaščito SML po predhodnem soglasju večine podpisnic. ,	-
Odbor podpisnic šteje 7—9 članov.
Odbor podpisnic veljavno odloča, če je na.seji več kot dve tretjine članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica članov odbora podpisnic.
8.	člen
Naloge odbora podpisnic so zlasti:
— ugotavlja letno višino potrebnih sredstev za nadomestila osebnih dohodkov ter, ob upoštevanju šte-
vila zaposlenih pri podpisnicah, določa višino sredstev, ki jih mora letno združiti posamezna podpisnica,
—	sprejema letni finančni načrt in zaključni račun združenih sredstev,
—	skrbi da podpisnice redno plačujejo združena sredstva,
—	določa način in postopek pri uveljavljanju zahtev za povrnitev nadomestila iz združenih sredstev.
9.	člen
Strokovna in administrativna, dola ža odbor podpisnic in za izvajanje sporazuma opravlja upravni organ za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane.
Finančna opravila v zvezi z evidenco o združenih sredstvih in trošenjem teh sredstev, vodi upravni organ za ljudsko obrambo Skupščine mesta Ljubljane.
10.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpiše večina vseh temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij z območja ljubljanskih občin in se uporablja od 1. 1. 1978.
Sporazum se objavi v Uradnem listu SRS.
Ta samoupravni sporazum je do 20. 3. 1978 podpisalo 60,6°/o udeležencev. Izvirnike pristojnih izjav hrani Uprava za ljudsko obrambo SML.
BREŽICE
510.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in št. 39-468/74) ter 203 člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
V odloku o davkih občanov (prečiščeno besedilo— Uradni list SRS, št. 21-1030/76) se spremeni in dopolni:
1.	člen
Besedilo 6. člena se spremeni in pravilno glasi:
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek iz osebnega dohodka delavcev,
2.	davek od osebnega. dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic,
6.	davek na dohodke od premoženja,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
2.	člen
Doda se novo II. poglavje in novi 6. a člen.
II.	DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
6.	a člen:
■ Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50 %>.
3.	člen
Sedanje drugo poglavje postane III. itd.
4.	člen
V	prvem odstavku 8. člena se besede »in eno podskupino« črta.
V	drugem odstavku 8. člena se katastrske občine
III.	a in III. b skupine združijo v skupino III.
5.	člen
9.	člen se spremeni in pravilno glasi:
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje:
1.	od katastrskega dohodka negozdnih površin, v II skupmi po stopnji 7 v III skupini po stopnji 4 v IV skupini po stopnji 2,5
V	drugem odstavku 9. člena se stopnja 24% nadomesti s stopnjo 6 %.
6.	člen
V	prvem odstavku 11. člena se znesek 500 nadomesti z zneskom 2.400 in znesek 1.000 z zneskom 5.000.
V	tretjem odstavku istega člena se 3.000 nadomesti z zneskom 15.000.
7.	člen
V	prvem odstavku 12. člena se znesek 2.000 nadomesti z zneskom 5.000.
8.	člen
V	19. členu točke 3. se doda novi tretji odstavek, ki glasi:
Davek po 3. točki tega člena se ne plačuje od dohodkov vodnikov in trenerjev v društvih, klubih, športnih in telesnovzgojnih organizacijah.
9.	člen
Črta se drugi in tretji odstavek 29. člena.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja se od 1. januarja 1978 razen določb 2. člena tega odloka, ki se uporabljajo od 1. aprila 1978 do 31. 12. 1978.
St. 422-9/78-3
Ljubljana, dne 29. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
517.
Na osnovi določil 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1978 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za camping in igrišča v Zdravilišču Čateške toplice
1.	člen
V skladu z urbanističnim programom občine Brežice se sprejme zazidalni načrt za camping in igrišča v Zdravilišču Čateške toplice.
2.	člen
Zazidalni načrt, ki ga je izdelal Projektivni biro »REGION« Brežice pod zap. št. 840 A/278-Avtocamp, je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Lokacijo izdaja v skladu s tem odlokom za zadeve urbanizma pristojni upravni organ Skupščine občine Brežice.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-3/78-4
Brežice, dne 29. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
CELJE
518.
Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 11/76) ter 146. členu statuta občine Celje dne 23. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/ 76, 5/77 in 24/77) se v 6. členu namesto stopenj »40, 31, 22 in 12« določijo nove stopnje »9,1, 7,9, 4,6 in 2,4«.
2.	člen
7.	člen se spremeni in na novo glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 6 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin. Od dohodkov iz gozda se plačuje davek iz kmetijske dejavnosti po stopnji 24%. Tega davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.«
3.	člen
V	9. členu se znesek »2.000« nadomesti z zneskom »7.000«, zneska »30.000« in »60.000« pa se v obeh točkah nadomestita z zneskoma »100.000« in »200.000«.
4.	člen
V	11. členu se znesek »4.000« spremeni in na novo določi znesek »20.000«.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje se pooblasti, da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
6.	člen
/
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 422-9/78-9
Celje, dne 23. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
519.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. člena statuta občine Celje sprejela na sejah dne 23. marca 1978
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Celje
1.	člen
V odloku o urbanističnem načrtu Celja (Uradni vestnik Celje, št. 26-260/68. Uradni list SRS, št. 15-354/ 74, 6-258/75 in 18-853/76) se za 7. členom doda nov 7.a člen, ki se glasi:
»Urbanistični načrt Celja se spremeni in dopolni po lokacijski dokumentaciji št. 377 a/77, ki jo je izdelal Razvojni center Celje v novembru 1977 (koridor DV Podlog—Celje—Štore, RTP Celje, koridor DV RTP Celje—DV Podlog—Maribor in koridor DV RTP Celje— RTP Vojnik).«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-22/77-6
Celje, dne 23. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
520.
Zbor združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146, člena statuta občine Celje sprejela na sejah dne 23. marca 1978
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem redu občine Celje
1.	člen
V odloku o urbanističnem redu občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 12-164/69. 14/69 in 5-50/70, Uradni list SRS, št. 12-335/71 in 4-142/76 in 22/77) se 1. člen spremeni in se glasi:
»S tem urbanističnim redom se urejajo tista ob-' močja občine Celje, za katera ni izdelan urbanistični
ali zazidalni načrt oziroma poseben urbanistični red, ali če zemljišče ni določeno za posebne namene.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-2/78-6
Celje, dne 23. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
521.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 146. člena statuta občine Celje- na sejah dne 23. marca 1978 sprejela
ODLOK
o urbanističnem redu Dobrna
1.	člen
Sprejme se urbanistični red Dobrna, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št. 197/77 v septembru 1977.
2.	člen
Na območju urbanističnega reda, ki so izven območij, ki se urejajo z zazidalnimi načrti, je možna gradnja stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov v naslednjih primerih:
—	gradnja samostojno lociranih objektov, namenjenih za opravljanje kmetijske proizvodne dejavnosti, ki je investitorju osnovni vir za preživljenje,
—	gradnja nadomestnih objektov na istem mestu ali v neposredni bližini, če na istem mestu iz tehničnih razlogov ni mogoča,
—	če gre za gradnjo objekta, ki ima pomen za sosesko ali splošni družbeni pomen,
—	gradnja pomožnih objektov k družinski stanovanjski hiši, ki se uporablja za potrebe lastnika hiše ali njegove družinske člane.
3.	člen
Gradnja objektov iz 2. člena tega odloka je dovoljena le znotraj meja naselja ali na zemljiščih neposredno ob njih z izjemo objektov, ki so glede na njihov značaj vezani na določeno okolje. Z gradnjo ne sme biti prizadeto kmetijsko zemljišče boljše kvalitete ali gozdna površina.
Gradnja objektov se sme dovoljevati, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	da naselje ne leži na območju, ki je zavarovano za posebne namene,
—	da je zemljišče minimalno komunalno opremljeno (zdrava pitna voda, higiensko odvajanje fekalnih odplak, možen električni priključek in dostop na javno cesto).
4.	člen
Na območjih, ki so zaščitena po grafični prilogi št. 5, projekta 197/77 kot krajinski park, spomeniki oblikovane narave ali vedute, gradnja ni dovoljena.
Možna so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih, gradnja objektov in naprav, ki služijo osnovni dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, rekreaciji in zdraviliškemu turizmu. Gradnja teh objektov pa je možna le v primeru, da ne vpliva kvarno na podobo krajine.
Za gradnjo novih objektov in adaptacijo obstoječih si morajo investitorji predhodno pridobiti soglasje Zavoda za spomeniško varstvo k lokaciji in k projektu.
5.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov skladno s tem urbanističnim redom izdaja pristojni občinski upravni organ.
6.	člen
Ta urbapistični red začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-15/76-6
Celje, dne 23. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
522.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. člena statuta občine Celje na sejah dne 23. marca 1978 sprejela ODLOK
o zazidalnem načrtu stanovanjske cone Spodnja
Hudinja
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt stanovanjske cone Spodnja Hudinja, ki ga je izdelal Razvojni center Celje pod št. 212/76 v decembru 1976.
2.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu.
3.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov skladno z zazidalnim načrtom izdaja pristojni občinski upravni organ. Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje Izvršni svet občinske skupščine Celje.
4.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske cone XII in XIII — del na Hudinji (Uradni vestnik Celje, št. 9-96/ 70).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-7/77-6
Celje, dne 23. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje Tože Marolt 1. r.
523.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Celje sta na sejah dne 23. marca 1978 in po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 146. členu statuta občine Celje soreiela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« (programski del)
1.	Sen
V odloku o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« (programski del) (Uradni vestnik Celje, št. 30-328/68 in Uradni list SRS, št. 10-419/76) se v 2. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Zazidalni načrt se spremeni in dopolni 1» lokacijski dokumentaciji št. 237/77), ki jo je izdelal Razvojni center Celje v mesecu novembru 1977 (gradnja telekomunikacijskega centra PTT).«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/67
Celje, dne 23. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
524.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11- in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 29. marca 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta Celja
1
Javno se razgrne predlog spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta Celje — v zvezi z urbanistično konstanto širšega območja naselja Ljubečna (v nadaljnjem besedilu: urbanistični načrt).
Urbanistični načrt je prikazan v projektu št. 51/76, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v mesecu juliju 1976.
2
Urbanistični načrt bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine lelje in v prostorih sveta krajevne skupnosti Ljubečna.
3
Pripombe k urbanističnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge Organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St, 350-12/1974-6 Celje, dne 29. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Marjan Ašič 1. r.
525.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 29. marca 1978 spre-je!
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta Otok III-S
1
Javno se razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta Otok III-S (v nadaljnjem besedilu: predlog spremembe zazidalnega načrta). Predlog spremembe zazidalnega načrta je izdelal v mesecu marcu 1978 Razvojni center Celje, pod št. 326/77.
2
Predlog spremembe zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Savinja.
3
Pripombe k predlogu dopolnitve zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-5/73-6
Celje, dne 29. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Marjan Ašič 1. r.
526.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 29. marca 1978 spre-je!
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna
1
Javno se razgrne predlog zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ljubečna (v nadaljnjem besedilu: predlog zazidalnega načrta). Predlog zazidalnega načrta je izdelal Razvojni center Celje v mesecu marcu 1978 pod št. 325/77.
2
Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Ljubečna.
3
Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-12/74-6
Celje, dne 29. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
527.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) na seji dne 29. marca 1978 spre-je!
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Dobrna
1
Javno se razgrne zazidalni načrt stanovanjske soseske Dobrna (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Zazidalni načrt je izdelal v mesecu marcu 1978 Razvojni center Celje pod št. 266/77.
2
Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Dobrna.
3
Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
St. 350-3/78-6
Celje, dne 29. marca 1978.
PredsedniK Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Marjan Ašič 1. r.
CERKNICA
528.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina
občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Cerknica za leto 1978
1.	člen
Proračun občine Cerknica za leto 1978 obsega:
Prihodke v skupnem znesku	30,220.040,60
od tega:
—	lastni prihodki
—	splošna dopolnilna sredstva republike
—	od tega za nove naložbe
Razporejeni prihodki:
—	za nove naložbe
—	ostali razporejeni prihodki
Nerazporejeni prihodki
v skupnem znesku	100.000,00
2.	člen
Od prihodkov iz prvega člena tega odloka, zmanjšanih za prihodke prenesene iz leta 1977, se odvaja 1 °/o v rezervni sklad proračuna občine Cerknica
3.	člen
Iž razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna, se nakazujejo sredstva na žiro račune naslednjih koristnikov:
—	upravnim organom skupščine občine, občinskemu sodišču in ostalim pravosodnim organom,
—	medobčinskim službam,
—	družbenopolitičnim organizacijam,
—	krajevnim skupnostim,
—	skladu DPS
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo navedenim uporabnikom mesečno po dvanajstinah zmanjšanih za 15 %>, a ne manj kot lanskoletna sredstva povečana za 10 °/o, sredstva za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
Dokončna razporeditev sredstev bo izvršena po dokončnem poračunu sredstev s strani Republiškega sekretariata za finance v skladu z zakonom o republiškem proračunu za leto 1978 glede zagotavljanja dopolnilnih sredstev občinam.
4.	člen
V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 •/« ustvarjenih prihodkov v preteklem mesecu.
Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov, proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada.
5.	člen
O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predviđenih družbenih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini.
6.	člen
Če se med letom ugdtovi, da posamezne postavke razporejenih prihodkov ne bodo v celoti realizirane, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev razporedi z virmiranjem na ostale postavke, kjer sredstev primanjkuje.
7.	člen
Izvršni svet skupščine občine odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
8.	člen
Tabela »bilanca prihodkov in splošna razporeditev prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1978«, je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1978.
St. 400-2/74-2/6
Cerknica, dne 28. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
17,344.159,00
12.875.881.60 5,300.000,00
30,120.040,60
5,300.000,00
24.820.040.60
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1978
prihodka	Prihodki	^		Znesek	namen	Splošni razpored prihodkov		Znesek
	Sredstva prenešena iz leta 1977	6.159,00	01	Dejavnost organov DPS	17,064.097,55
i	Davki iz OD in na dohodek	5,410.000,00	02	Dejavnost ljudske obrambe	1,900.000,00
2	Prometni davek, davek na premo-		03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
	ženje in na dohodek od premože-			nizacij	1,964.023,70
	nja	10,542.000,00	04	Negospodarske investicije	5,542.580.00
3	Takse	1,076.000,00	08	Socialno skrbstvo	2,074.670,00
6	Prihodki upravnih organov in dru-		09	Zdravstveno varstvo	88.038,35
	gi prihodki	200.000,00	10	Komunalna dejavnost	240.000,00
7	Odstopljeni prihodki	110.000,00	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	356.776,00
	Splošna dopolnilna sredstva repub-		13	Odstopljeni prihodki	36.000,00
	like	12,875.881,60	16	Intervencije v gospodarstvu	581.855,00
				^		17	Tekoča prorač. rezerva	100.000,00
			18	Izločena sredstva rezervnega sklada	290.000,00
529.
Skupščina občine Cerknica je na podlagi določil 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in določil 45. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) ter 168. člena statuta občine Cerknica na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 28. marca 1978 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju naselij: Cerknica, Rakek, Stari trg—Lož, Nova vas, Begunje, Unec, industrijske cone Podskrajnik ter počitnL ških naselij Rakov Škocjan, Goričice, Gorenje Jezero, Volčje uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče znotraj naselij, naštetih v 1. členu tega odloka in zemljišč, ki so v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazidalnim načrtom za posamezno naselje ali območje.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zeAljišča oziroma stavbe, ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oz. lastnik, najemnih oz, imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačuje nadomestilo iz dohodka
4.	člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo petih let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oz. družinske stanovanjske hiše on neposredno vplačal stro'ke za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77),
Plačevanje nadomestila od zazidanega stavbnega zemljišča, ki ne presega površino, ki je potrebna za normalno rabo. so oproščeni vsi kmetje za vsa gospodarska poslopja, razen za tlorisno površino stanovanj.
Plačevanja nadomestila so oproščeni tudi občani — imetniki stanovanjske pravice ali lastniki stanovanj, ki bi po določilih odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugih družbenih pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, imeli pravico do subvencionirane stanarine in vsi občani, ki prejemajo družbeno pomoč
5.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra in sicer:.
1.	Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov in sicer:
din/m2
—	za tlorisne površine stanovanj	0,30
—	za tlorisne površine poslovnih prostorov 0,50
—	za tlorisne površine poslovnih prostorov
na prostem (nepokrita skladišča, parkirišča	ipd.) 0,30
—	za tlorisne površine šol in vzgojnovar-
stvenih zavodov	0,25
2.	Nadomestilo od kvadratnega metra ne-
zazidanega stavbnega zemljišča se določi v višini	o,30
3.	Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče, ki znatno presega površino, ki je potrebna
za normalno rabo stavbe se določi v višini	1,00
To nadomestilo še ne plačuje v primerih, ko gre za zemljišče, ki je večje kot je potrebno za normalno rabo stavbe, vendar je tako določeno z zazidalnim načrtom ali ko ga zaradi terenskih razmer ni mogoče drugače uporabiti.
6.	člen
Šteje se, da površina zemljišča znatno presega tisti del, ki je potreben za normalno rabo stavbe, če je površina zazidanega stavbnega zemljišča večja od:
—	700 m2 če na njem stoji stanovanjska hiša,
;— 1500 m2, če na njem stoji stanovanjska hiša z obrtno delavnico in
—	3000 m2, če na njem stoji stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem.
7.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
8.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Cerknica mesečno za nazaj.
Sredstva zbrana od tlorisnih površin stanovanj oz. od občanov neposredno se lahko porabijo le v kraju kjer so se zbrala.
Sredstva zbrana od tlorisnih površin poslovnih prostorov pa se porabljajo skladno s planom in sporazu- , mom v okviru. Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Cerknica.
9.	člen
Nadomestilo od nezazidanega stavbnega zemljišča se prične plačevati šele takrat, ko to zemljišče Samoupravna komunalna skupnost vključi v svoj plan urejanja.
10.	člen
Za stanovanjske hiše v družbeni lasti se nadomestilo določi z odločbo za celotno stavbo hišnemu svetu, ki glede na površino stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmeren del nadomestila posameznim imet nikom stanovanjske pravice in najemnikom poslovnega prostora.
11.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se lahko uporablja za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjeni za skupno rabo.
12.	člen	t*
Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila so dolžni vsi zavezanci nadomestilo v roku 14. dni od nastopa obveznosti, dati občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, točne podatke o površinah, zavezanih plačilu nadomestila.
13.	člen
Z denarno kaznijo 2000 din se kaznuje pravna oseba:
—	če prijavi nepravilne površine iz 12. člena tega odloka,
—	če v določenem roku ne prijavi površine iz 12. člena odloka.
Z denarno kaznijo 1000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba, pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena in fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/72).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-5/78-9
Cerknica, dne 28. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
530.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalni dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 23/75), zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
28.	marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o prispevku za komunalno
urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in zunanje ureditve okolice objektov v naseljih občine Cerknica
1.	člen
V odloku o prispevku za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in zunanje ureditve okolice objektov v naseljih občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 15/77) se spremeni:
a)	spremeni se besedilo 2. člena* in se pravilno glasi:
Investitor, ki bo gradil na novih še nezazidanih predelih in soseskah oz. delih sosesk za katere je sprejet zazidalni načrt, mora skleniti pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča s samoupravno komunalno interesno skupnostjo občine Cerknica, samoupravno enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem
besedilu: komunalna skupnost);
b)	spremeni se besedilo 3. člena in se pravilno glasi:
Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča mora investitor skleniti s komunalno skupnostjo tudi v primeru gradnje v obstoječih že zazidanih naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom;
c)	spremeni se besedilo 4. člena in sicer tako, da se beseda »prodaja« nadomesti z besedo »oddaja«;
d)	spremeni se besedilo 5. člena in se pravilno glasi:
Za urejanje stavbnega zemljišča na območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom skrbijo krajevne skupnosti, v skladu s tem odlokom in zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Za urejanje stavbnih zemljišč iz prejšnjega odstavka s komunalnimi napravami primarnega pomena, komunalna skupnost sklepa s krajevnimi skupnostmi samoupravne sporazume, s katerimi odstopa del namenskih sredstev za potrebe urejanja stavbnega zemljišča iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Krajevna skupnost pa lahko s pogodbo prenese opravljanje vseh ali posameznih nalog s področja urejanja stavbnega zemljišča na komunalno skupnost.
e)	pri 8. členu odloka se doda nov odstavek:
Da nadomestni objekt bistveno presega velikost prejšnjega objekta, se šteje v primeru, da se uporabna stanovanjska ali poslovna površina poveča več kot za 20 m2.
f)	črta se 9. člen
g)	spremeni se 11. člen in se pravilno glasi:
Investitor mora plačati upravljalen stroške za pripravo stavbnega zemljišča in sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, določenih po 26. in 27. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Delež investitorja za opremljanje stavbnega zemljišča izračunanega po prejšnjem odstavku, določi upravljalec.
h)	črta se 12. in 13. člen
i)	v drugem odstavku 26. člena se beseda »na lokacijski obravnavi«, nadomesti z besedami »z gradbenim dovoljenjem«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/73-9
Cerknica, dne 28. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r.
531.
Na podlagi prvega odstavka 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na 28. seji zbora združenega dela in 28. seji zbora krajevnih skupnosti ter 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. marca 1978 sprejela
SKLEP
o sprejetju lestvic katastrskega dohodka za katastrska okraja Ilirska Bistrica in Postojna t na območju občine Cerknica
1.	člen
Sprejmejo se lestvice katastrskega dohodka za katastrska' okraja Ilirska Bistrica in Postojna na območju občine Cerknica.
2.	člen
Katastrski donodek za 1 ha zemljišč ustrezne kulture in bonitetnega razreda je razviden iz lestvic, ki so sestavni del tega sklepa.
3.	člen
Ta sklep o sprejemu lestvic katastrskega dohodka začne veljati potem, ko ga potrdi Skupščina SR Slovenije, glede odmere davkov pa se uporablja od 1. januarja 1978.
St. 45-3/77-2/5
Cerknica, dne 28. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r.
Lestvice katastrskega dohodka za katastrski okraj Ilirska Bistrica
Kultura
Razredi
din/ha
	1	2	3	4	5	6	7	8
Njive	8.900	7.600	6.300	5.000	3.600	2.400	1.300	700
Vrtovi	14.500	12.100	10.800	8.000				
Sadovnjaki	5.000	4.000	3.000	2.000				
Travniki	4.100	3.600	3.100	2.450	' 1.700	1.150	750	—
Pašniki	1.000	800	600	400	200			
Gozdovi	350	250	150	50				
Lestvice katastrskega dohodka		za katastrski okraj		Postojna				
	■ r	,							din/ha
Kultura				Razredi				
j	1	2	3	4	5	6	7	8
Njive	9.400	7.400	5.400	3.900	2.300	1.200	700	—
Vrtovi	15.900	12.200	9.100	—				
Sadovnjaki	4.600	3.300	1.950	—				
Travniki	4.500	4.000	i 3.500	3.000	2.500	1.700	1.000	600
Pašniki	1.000	750	500	350	200	50		
Gozdovi	1.300	900	600	350	250	150	50	
Trstičja	500							
532.
Na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali (Uradni list SRS, št. 18/77) in 208. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) in sklepa redne seje izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica z dne 20. marca 1978 izdajam
ODREDBO
o prenehanju odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline
1.	člen
Odreja se, da območje Skupščine občine Cerknica ni več neposredno ogroženo s steklino (Lysse). 2 3
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha ve-Ijtti odredba o ukrepih za preprečevanje in izkoreninjenje stekline, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 19/77.
3.	člen
Ta odredba velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-9/77-2
Cerknica, dne 20. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
533.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 113. seji dne 20. marca 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidave stanovanjskih objektov v Starem trgu pri Ložu
1.	člen
Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega skleka v Uradnem listu SRS razgrne osnutek zazidave stanovanjskih objektov družbene gradnje v Starem trgu pri Ložu, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Vojkova 57 z lokacijsko dokumentacijo št. 22717/77 dne 23. 2. 1978.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan in zainteresirana delovna ali druga organizacija.
3.	člen
Javna razgrnitev bo na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica in v prostorih krajevne skupnosti Loška dolina vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/78-3/1
Cerknica, dne 20. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r.
534.
POROČILO
o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Cerknica
Občinska volilna komisija v Cerknici obvešča, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Cerknica, dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: Na območju občine Cerknica je bilo vpisanih 10.237 delovnih ljudi in občanov.
Od tega je glasovalo 9.837 ali 95,89 °/o:
—	za kandidatno listo 8.830,
—	proti kandidatni listi 650,
—	neveljavne glasovnice 350.
Na kandidatni listi je bilo 27 delegatov.
Izvoljeni so bili kandidati, ki so dobili naslednje
število glasov:
glasov
1.	Anzeljc Francka	8.820
2.	Berglez Slavko	8.817
3.	Grbec Marija	8.824
4.	Harmal Nada	8.820
5.	Hren Jože	8.811
6.	Intihar Janez	8.824
7.	Jernejčič Borut	8.828
8.	Jernejčič Tone	8.819
9.	Juvančič Miro	8.823
10.	Kavčič Mirko	8.827
11.	Kebe Tone	8.819
12.	Kočevar Stanislav	8.824
13.	Kovač Franc	8.822
14.	Martinčič Ludvik	8.825
15.	Meden Karolina	8.821
16.	Mlakar Rudi	8.812
17.	Mulec Helena	8.812
18.	Otoničar Alojz	8.819
19.	Otoničar Vojko	8.823
20.	Pakiž Janez	8.794
21.	Pavlin Franc	8.821
22.	Plaz Dušan	8.812
23.	Ponikvar Rado	8.823
24.	Praprotnik Janez	8.823
25.	Širaj Marjan	8.818
26.	Telič Nuša	8.821
27.	Žagar Filip	8.820
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi
lahko vplivale na kandidaturo, oziroma na izid glasovanja.
St. 013-1/78-9
Cerknica, dne 12. marca 1978.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Vinko Brancelj 1. r.	Borut Potrata 1. r.
GROSUPLJE
535.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7/70) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne
29.	marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o komunalni taksi
1.	člen
V odloku o komunalni taksi (Glasnik, št. 59/65 in Uradni list SRS, št. 14/72) se v 3. členu znesek »2 din« nadomesti z zneskom »4. din«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
St. 423-3/78
Grosuplje, dne 29. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
536
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 41/76), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list' SRS, št. 29/75, 3/76 in 14/76) dosedanja poglavja II. do X. postanejo poglavja III. do XI.
2.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 3/76, 14/76 in 24/77) se 6. člen spremeni, tako, da se glasi:
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki so
različne Za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
Stopnja
—	za drugo skupino	t2
—	za tretjo skupino	10 '
—	za	četrto	Skupino	7,5
Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po naslednjih stopnjah:
Stopnja
—	za	drugo	skupino	6
—	za	tretjo	skupino	4
—	za	četrto	skupino	1,5
3.	člen
V 8. členu odloka se besedilo »če njihov skupni katastrski dohodek ne presega 4.000 din« nadomesti z besedilom: »če njihov katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 15.000 din:«.
4.	člen
»V 12. členu odloka se davčna stopnja »22 %« nadomesti s stopnjo »32 0/o«.
5.	člen
Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno storitveno ali drugo gospodarsko storitveno dejavnost, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega občinskega davka v naslednjih dejavnostih:
a)	stavbne obrtne dejavnosti in gostinstvo: zidarstvo in fasaderstvo. parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cemerithinarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo — za 20°/o,
b)	storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita. in čiščenje motornih vozil, finotnehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika Za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači, kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacljd, kovaštvo in dimnikarstvo — za 30 °/o,
c)	osebne in druge storitve: krojaštOo. šiviljstvo, pletiljstvo. čevljarstvo, urarstvo, graverstvo,, popravljanje dvokoles, optika, moško frizerstvo, žensko frizerstvo. nega obraza in telesa, kemično čiščenje in fotografiranje — za 40 »/o,
s noao’em. da zavezanci dosežejo najmanj SO0/« letnesa celotnega dohodka s Storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50 •/» ]e'tfi*"'a seioteeoS detiodkd s nrehfartO-
T)zi»er>n omišavo iz nreišničga odstavka ,ie mogoče priznati, če zavezanec nojroie iz prejšnjega odstavka izkaže v svojih poslovnih khjigah.
6.	člen
10.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
Davčnim zavOzafleeffl, ki so pričeli (Začetniki) z obrtno ali drugd gospodarsko dejavnostjo, fazen pre-vdznikOv z motSfnirtii vozili in občani, ki se ukvarja-
jo z obrtno oziroma drugo gospodarsko dejavnostjo kot postranskim poklicem, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega občinskega davka:
a)	davčnim zavezancem dejavnosti iz 15.a člena tega odloka za prvo leto 75 “/o, za drugo leto 50 °/o in za tretje leto dejavnosti 30% odmerjenega davka,
b)	davčnim zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50%, za drugo leto 30% in za tretje leto dejavnosti 20% odmerjenega davka.
Olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
šteje se, da je zavezanec (začetnik) pričel Z obrtno dejavnostjo, če ni prej opravljal obrti v kateri drugi občini ali da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnosti iste obrtne stroke.
7.	člen
Za 16. členom odloka se dodajo trije novi členi, ki se glasijo:
16.a člen
Poleg olajšav, predpisanih za učence v gospodarstvu v 83. členu zakona o davkih občanov, se davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost zniža letno odmerjeni davek še za 10% za vsakega učenca v gospodarstvu, vendar skupno Znižanje ne sme presegati za enega učenca 1.000 dinarjev, za vse učence v gospodarstvu pa 5.000 din.
16.b člen
Davčnim zavezancem, moškim nad 60 let starosti in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno obrtno ali drugo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se priznava davčna olajšava v višini 40% odmerjenega davka.
16.c člen
Davčne olajšave iz 15. do 16.b člena se priznavajo kumulativno, če davčni zavezanci izpolnjujejo ustrezne pogoje, vendar skupna olajšava ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka.
Davčna olajšava za razširjeno reprodukcijo se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Vlogo z dokazili je treba vložiti skupno z letno davčno napovedjo.
Pogoje za vse možne oblike davčnih olajšav iz prvega odstavka tega člena ugotavlja davčni organ občine in odloča o višini davčne olajšave.
8.	člen
V	18. členu odloka se davčna stopnja »22%« nadomesti š stopnjo »32 %«.
9.	člen
V	94. členu odloka se spremeni prvi odstavek, tako da Še glasi:
Vrednost točke znaša 39 dinarjev glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se, je oblikovala 1977 leta.
10.	člen
35, člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
Ugotavljeha vrednost stavbe, ki je osnova za od-
St. 8—8. IV. 1978
URADNI UST SRS
Stran 880
mero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1977 poveča za več kot 15 »/o in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v naslednjih letih.
11.	člen
V 37. členu odloka se stopnja davka »0,30 °/o«, določena za počitniške hiše nadomesti s stopnjo 0,60 %>«.
12.	člen
40. člen odloka se spremeni tako da se glasi:
Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,6 kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
13.	člen
47. člen odloka se črta.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 422-9/78
Grosuplje, dne 29. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
537.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 12. člena zakona o referendumu in o dragih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77). sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje naselja Brezje pri Grosupljem v krajevni skupnosti Grosuplje (Uradni list SRS, št. 3/78) in izida referenduma z dne 12. marca 1978, je svet krajevne skupnosti Grosuplje na svoji seji dne 23. marca 1978 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje naselja Brezje pri Grosupljem v krajevni skupnosti
Grosuplje
1.	člen
Za območje naselja Brezje se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu z dne 12.
III.	1978 uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje modernizacije krajevne poti Brezje—Grosuplje.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo od 1. 5. 1978 do
30.	4. 1983.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci — posestniki hiš, ki stalno prebivajo na območju naselja Brezje pri Grosupliem, in sicer po naslednjih plačilnih skupinah in zneskih:
1.	skupina — znesek 24.000 din
Rozman Valentin, Brezje 10 (obrtnik)
2.	skupina — znesek S.000 din
Lavrič Silvo, Brezje n. h.
Potokar Franc, Brezje 1
Švigelj Joža, Brezje 3 Kadunc Leopold, Brezje 5 Šoštarič Jože, Brezje 20 Kadunc Jože, Brezje 4 Zaviršek Milan, Brezje 6 Dremelj Ludvik, Brezje 7 Nahtigal Janez, Brezje 8 Štrukelj Anton, Brezje 9 Bučar Stane, Brezje 11 Potokar Alojz, Brezje 12 Brodnik Alojz st., Brezje 14 Blatnik Ivan, Brezje 15 Kadunc Franc, Brezje 16 Bučar Angela, Brezje 17 Švigelj Jože, Brezje 18 Kadunc Milan, Brezje 19 Sivec Jože, Brezje 13 Brodnik Alojz ml., Brezje n. h.
Rozman Janez, Brezje 21 Grum Franc, Brezje 2
4.	člen
Zavezanci plačujejo samoprispevek trimesečno v enakih obrokih kot prispevke oziroma davčne obveznosti.
5.	člen
Zavezancem, ki so za sofinanciranje modernizacije krajevne poti Brezje—Grosuplje že plačali do 1. 5. 1978 določene zneske se vplačani zneski vštejejo v uvedeni samoprispevek.
6.	člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka je zadolžen gradbeni odbor za modernizacijo krajevne poti Brezje—Grosuplje, nadzor pri zbiranju sredstev pa bo opravljal svet krajevne skupnosti Grosuplje.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje modernizacije krajevne poti Brezje—Grosuplje.
8.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. Izterjavo opravi davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
9.	člen	_
Svet krajevne skupnosti Grosuplje je dolžan seznanjati občane in delovne ljudi vasi Brezje o zbranih sredstvih na krajevno običajen način.
10.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 5. 1978.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Grosuplje
Jože Marolt, dipl. iur. 1. r.
/ ■
LAŠKO
538.
POROČILO
o izidu glasovanja za izvolitev delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Laško
Občinska volilna komisija v Laškem obvešča Skupščino občine Laško, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Laško, dne 12. marca 1978 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi:
del. ljudi In občanov
a)	vpisanih v volilnih imenikih	13.165
b)	med temi niso glasovali, ker so na
delu v tujini	271
c)	za volilni izid se po volilnem imeniku upošteva (170. člen zakona o volitvah in
delegiranju v skupščine)	12.894
č) glasovalo s potrdili	7
d)	skupaj se upošteva za volilni izid	12.901
e)	glasovalo na voliščih (po volilnih
imenikih in s potrdili)	12.541
f)	glasovalo po pošti	98
g)	skupaj glasovalo (e + f)	12.639
h)	glasovalo za kandidatno	listo	11.521
i)	glasovalo proti kandidatni	listi	724
j)	neveljavne glasovnice	394
Na kandidatni listi je bilo 25 kandidatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje
število glasov:
glasov
1.	Bezgovšek Emil, Lahomno	11.511
2.	Bila Milan, Rimske Toplice	11.510
3.	Brilej Tone, Radeče	11.496
4.	Brod Lazo, Laško	11.507
5.	Gospodarič Majda, Radeče	11.501
6.	Jan Milica, Laško	11.510
7.	Kmetič Franc, Radeče	11.503
8.	Knez Darinka, Svibno	11.507
9.	Krašovec Jože, Laško	11.501
10.	Lavrinc Vinko, Radeče	11.504
11.	Mejač Ferdinand, Rimske Toplice	11.504
12.	Ojsteršek Martin, Laško	11.512
13.	Paradižnik Magda, Rimske Toplice	11.507
14.	Pavčnik Zlatko, st., Belovo	11.505
15.	Petek Ivan, Rečica	'	11.506
16.	Podkoritnik Franc, Laško	11.509
17.	Rajh Jože, Laško	11.484
18.	Ravnikar Lado, Radeče	11.509
19.	Seme Franc, Sedraž	11.503
20v Strel Zlata, Zidani most	11.498
21.	' Šketako Vilma, Jagnjenica	11.506
22.	Škofič Ciril, Zidani most	11.508
23.	Travner Mira, Laško	.	11.504
24.	Vrečko Srečko. Laško i	11.511
25.	Žohar Jernej, Laško	11.502
Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma izid glasovanja.
Občinska volilna komisija Laško Tajnik	Predsednik
Eleonora Grosar	Franc Dušcj, dipl. iur.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
539.
Na podlagi 6. in II. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-225/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj osnov davkov za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24-1512/77), 186. člena statuta in devete alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-171/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 23. marca 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 20-990/76 in 6-286/77 in 4-262/78) se 4. člen odloka črta.
2.	člen
6. člen se spremeni in glasi:
»Davek od osebnega dohodka iz kmetijstva se plačuje po naslednjih stopnjah:
—	za I. skupino katastrskih občin	15 °/o
—	za, II. skupino katastrskih občin	12°/o
Zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek po stopnjah iz prvega odstavka tega člena, znižanih za 6 %>«.
3.	člen
Drugi odstavek 10. člena se spremeni in glasi:
»Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodka po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 32 #/o.«
4.	člen
11.	člen se spremeni in se glasi:
»Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtno storitveno ali drugo storitveno gospodarsko dejavnost in davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, potrebne za opravljanje njihove storitvene ali druge gospodarske dejavnosti, se prizna davčna olajšava.
Davčnim zavezancem, ki uveljavijo davčno olajšavo, se davek, odmerjen po stopnjah, predpisanih za obrtne in druge gospodarske dejavnosti, zniža za določen odstotek, če najmanj 50°/o letnega celotnega dohodka dosežejo z občani ali hišnimi sveti. Davčna olajšava se priznava:
a)	od ugotovljene letne davčne osnove;
b)	od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, ki ga je zavezanec vložil v namene, navedene v prvem odstavku tega člena, če znašajo vložena sredstva najmanj 5.000 din.
Davčna olajšava po točkah a. in b. tega člena se izračunava z znižanjem odmerjenega davka:
1.	za 20% se odmerjeni davek zniža v naslednjih storitvenih dejavnostih:
Stavbna obrt: zidarstvo in fasaderstvo, parketar-stvo, teracerstvo, polaganje tlakov iz umetnik mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, clektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo;
2.	za 30°/» se odmerjeni davek zniža v naslednjih storitvenih dejavnostih:
Storitve gospodinjstvu in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje in čiščenje, fino-mehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričar-«tvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, kovaštvo, dimnikarstvo;
3.	za 40% se odmerjeni davek zniža v naslednjih dejavnostih:
Osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, ple-tiljstvo, čevljarstvo, urarstvo, graverstvo, optika, moško frizerstvo, žensko frizerstvo, nega obraza in telesa, kemično čiščenje, fotografiranje.
Davčna olajšava po točki b. tega člena se izračunava brez upoštevanja določila v drugem odstavku z znižanjem odmerjenega davka:
—	za 10% v vseh obrtnih dejavnostih;
—	za 20% v obrtnih dejavnostih, ki dolgoročno pogodbeno sodelujejo z organizacijami združenega dela.
Za priznavanje olajšav veljajo poleg navedenih še pogoji iz 82. člena zakona o davkih občanov.«
5.	člen
12.	člen se spremeni in se glasi:
»Davčnim zavezancem, ki so pričeli Z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, se prizna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka.
Znižanje znaša:
—	za storitvene dejavnosti, navedene v 4. členu tega odloka, za prvo leto odmere 75 %, za drugo leto odmere 50% in za tretje leto odmere 30% odmerjenega davka;
—	za vse ostale dejavnosti za prvo leto odmere 50%, za drugo leto odmere 30% in za tretje leto odmere 20% odmerjenega davka.
Šteje se, da je davčni zavezanec pričel z obrtno ali drugo dejavnostjo, če ni pred tem že opravljal dejavnosti v drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici isto dejavnost.«
6.	člen
Doda se novi 12. a člen, ki se glasi:
»Za vsakega učenca v gospodarstvu se zavezancu odmerjeni davek zniža za 10%, vendar skupno znižanje davka za enega učenca ne more znašati več kot
1.000	dinarjev, za vse učence pa ne več kot 5.000 din.
Ta olajšava se priznava poleg enake olajšave, predpisane v 83. členu zakona o davkih občanov.«
7.	člen
Doda se novi 12.b, člen ki se glasi:
»Davčnim zavezancem, moškim nad 60 let starosti in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost brez tuje delovne sile, se priznava davčna olajšava v višini 40% odmerjenega davka.«
8.	člen
V	13. členu se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»Davčne olajšave se priznavajo zbirno, vendar skupna olajšava ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka,«
9.	člen
16. člen odloka se spremeni in glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davek tako kot je to določeno v 10. členu odloka o davkih ter ob pogojih in olajšavah iz 5. in 7. člena tega odloka ki veljajo za obrtne in druge gospodarske dejavnosti.«
10.	člen
V	zadnji alinei 36. člena se stopnja davka od počitniških hiš »0,30%« nadomesti s stopnjo »0,60%«.
11.	člen
39. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,6 kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.«
12.	člen
Statutarno pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka o davkih občanov.
13.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 010-10/77-4
Ljubljana, dne 23. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
540.
Na podlagi 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 216. seji dne 29. marca 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva (AST) na odseku od Hošiminhove ulice do občinske meje, razen od Tomačevske ceste do vzhodne meje funkcionalnega zemljišča novih pokopaliških objektov na Žalah
Osnutek detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva (AST) na odseku Hošiminhove ulice do občinske meje, razen od Tomačevske ceste do vzhodne meje funkcionalnega zemljišča novih pokopaliških objektov na Zalah se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne.
Javna razgrnitev bp v prostorih oddelka za urbanizem in gradbene zadeve Skupščine občine Ljubljana Bežigrad v Parmovi 41/11 in prostorih krajevne skup-
nosti »Savsko naselje« v Belokranjski 6 od 10. IV. do
10.	V. vsak dan razen sobote in nedelje od 8. do 12. ure, ob sredah pa še od 14. do 16. ure.
Dokumentacijo iz prvega odstavka 1. točke tega sklepa je izdelala komisija za projektiranje in tehnično dokumentacijo pri odboru za izgradnjo AST (Poti spominov in tovarištva), pri Mestni konferenci SZDL Ljubljana pod št. 03/77 februarja 1978.
St. 35-108/76-5
Ljubljana, dne 30. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Ivan Novak 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 541.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zb6ra združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1978 sprejela
i	ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978
1.	člen
Skupni predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1978 bodo znašali 90,000.000 dinarjeV.
Od tega:
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	89,300.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	700.000'
Dogovorjena poraba znaša v letu 1978 v občini Ljubljana Moste-Polje 76,737.000 din.
2.	člen
Višina sredstev proračuna občine za leto 1978 temelji na skupni proračunski bilanci mesta Ljubljane za leto 1978 in na dogovoru o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu v letu 1978.
3.	člen
Skupščini mesta Ljubljane odstopamo na osnovi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu v letu 1978 13,263.00'0 din ali 14,74 % od vseh prihodkov.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da skladno s prilivom prihodkov nakazuje sredstva po tem členu odloka Skupščini mesta Ljubljane.
4.	člen
Od prihodkov po 1. členu tega odloka, znižanih za odstopljene prihodke Skupščini mesta Ljubljane (glav-
ni namen 12) se vlaga 1 % prihodkov v rezervni sklad občine — izločena sredstva rezerv.
5.	člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim organom občine,
—	družbenopolitičnim organizacijam,
—	drugim državnim organom,
—	krajevnim skupnostim.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
6.	člen
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi.
7.	člen
Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna.
8.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. za dejavnost predsedstva in sekretariata skupščine sekretariat skupščine, za občinske upravne organe kolegij predstojnikov upravnih organov, za vse druge namene pa izvršni svet.
9.	člen
O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredviđenih ali premalo predvidenih potreb, odloča izvršni svet v celoti.
| 10. člen
Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih prihodkov ne bodo porabljene v celoti, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo.
11.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
12.	člen
Izvršni svet lahko začasno omeji uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, če ugotovi, da realizacija sredstev ne doteka po planu, vendar največ do 5 %>, ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
13.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada po 2. točki 1. odstavka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za namene po 1. odstavku 39. člena zakona pa do višine 250.000 din.
14.	člen
V proračunu občine Ljubljana Moste-Polje se zagotavljajo za leto 1978 sredstva za kolektivno komunalo za prvo polovico leta 1978.
15.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v prvem trimesečju leta 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77) dana posameznim uporabnikom oziroma-porabljena za posamezne namene, se poračunajo po določbah tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1978.
16.	člen
Odredbodajalec za občinski proračun je predsednik izvršnega sveta, pomožni odredbodajalec pa podpredsednik izvršnega sveta.
17.	člen
Pregled in razpored prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni deli
tega odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati š tem odlokom v Uradnem listu SRS.
18.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. leta dalje.
St. 400-4/78-S
Ljubljana, dne 28. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine .Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978
Vrsta
doh.
Prihodki
Številka
Skupaj	glavnega	Razpored prihodkov	Skupaj
namena
1	Davek od prihodkov in prihodek iz OD
2	Prometni davki, davek od premoženja in na prihodke od premoženja
3	Takse
5	Prihodki po posebnih predpisih
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki
43.229.000
40.449.000
3.467.000 550.000
2.305.000
01
02
03
04
07
08
09
10 11 13 16
17
18
Dejavnost organov DPS Ljudska obramba
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij
Negospodarske investicije Kulturno-prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno verstvo Komunalna dejavnost Krajevne skupnosti Odstopljeni prihodki Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let Krediti, vezana in izločena sredstva
30,350.976
3.200.000
5,620.400
20,204.124
300.000
2.593.000
168.000 7,084.500
4.960.000 13,263.000
738.000
745.000
773.000
Skupaj prihodki
90,000.000
Skupaj razpored prihodkov	90,000.000
542.
Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 2. in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1. člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 6/76, 6/77 in 4/78) se 6. člen spremeni tako, da se glasi:
»Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah:
—	prva	skupina	9 °/o
—	druga skupina:
a)	8 »/o
b)	6 %»
—	četrta skupina:	1,5 “/o
Ne glede na določila 5. člena in 1. odstavka tega člena se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti predpisuje:
—	po stopnji 8 °/o zavezancem iz bivšega naselja Sostro,
—	po stopnji 1,5%> zavezancem iz naselij: Zagra-dišče. Podlipoglav, Češnjice, Št. Pavel.
Zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se predpiše davek še z dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v višini 6 °/o«.
2.	člen
V	10. členu se znesek »4.000« din, nadomesti z zneskom »15.000«.
3.	člen
V	drugem odstavku 11. člena se v 3. točki znesek »120.000« nadomesti z zneskom »200.000«.
4.	člen
V	drugem odstavku 12. člena se stopnja »22 °/o« nadomesti s stopnjo »32 "/o«.
5.	člen
13.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davčnim zavezancem, ki izvršujejo storitveno
Stran 814
URADNI LIST SRS
St 8 —• 8. IV. 1978
obrt ali drugo storitveno gospodarsko dejavnost in davčnim zavezancem, ki vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme potrebne za opravljanje njihove storitvene ali druge gospodarske dejavnosti, se prizna davčna olajšava.
Davčnim zavezancem, ki uveljavijo davčno olajšavo, se davek, odmerjen po stopnjah, predpisanih za obrtne in druge gospodarske dejavnosti zniža za določen odstotek, če najmanj 50 % letnega celotnega dohodka dosežejo z občani ali hišnimi sveti. Davčna olajšava se priznava:
a)	od ugotovljene letne davčne osnove;
b)	od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, ki ga zavezanec vloži v namene, navedene v prvem odstavku tega člena, če znašajo vložena sredstva najmanj
5.000	din.
Davčna olajšava po točkah a. in b. tega člena se izračunava z znižanjem odmerjenega davka:
1.	za 20% se odmerjeni davek zniža v naslednjih storitvenih dejavnostih:
Stavbna obrt: zidarstvo in fasaderstvo, parketar-stvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo in ključavničarstvo, instalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektroinstalaterstvo, tesarstvo, krovstvo ;
2.	za 30 % se odmerjeni davek zniža v naslednjih storitvenih dejavnostih:
Storitve gospodinjstvu in tehnične storitve: poprav-. , Ijanje motornih vozil, mazanje in čiščenje, finomeha-nika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken. tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizačija, kovaštvo, dimnikarstvo;
3.	za 40% se zniža odmerjeni davek v naslednjih storitvenih dejavnostih:
Osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, ple-tiljstvo, čevljarstvo, urarstvo, graverstčo, zlatarstvo ,,in juvelirstvo, optika, moško frizerstvo, žensko frizerstvo, nega obraza in telesa, kemično čiščenje, fotografiranje in pranje perila.
Davčna olajšava po točki b. tega člena se izračunava brez upoštevanja določila v drugem odstavku z znižanjem odmerjenega davka:
za 10% v vseh obrtnih dejavnostih.
Za priznavanje olajšav veljajo poleg navedenih še pogoji iz 28. člena zakona o davkih občanov.«
6.	člen
14.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davčnim zavezancem, ki šo pričeli z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, se prizna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka.
Znižanje znaša:
za storitvene dejavnosti, navedene v 13. členu tega odloka za prvo leto odmere 75 %, za drugo leto odmere 50% in za tretje leto odmere 30% odmerjenega davka;
za vse ostale dejavnosti za prvo leto odmere 50%, za drugo leto odmere 30 % in za tretje leto odmere 20% odmerjenega davka.
Šteje se, da je davčni zavezanec pričel z obrtno ali drugo dejavnostjo, če ni pred tem časom že opravljal dejavnosti v drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici isto dejavnost.«
7.	člen
Dosedanje besedilo 15. člena se v celoti črta in nadomesti z besedilom:
»Ostale davčne olajšave:
1.	Za vsakega učenca v gospodarstvu se zavezancu odmerjeni davek zniža za 10%, vendar skupno znižanje davka za enega učenca ne more znašati več kot
1.000	dinarjev, za vse učence pa ne več kot 5.000 dinarjev.
Ta olajšava se priznava poleg enake olajšave, predpisane v 83. členu 'zakona o davkih občanov.
2.	Davčnim zavezancem, moškim nad 60 let starosti in ženskam nad 55 let starosti, ki oprav’jajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost brez tuje delovne sile, se priznava davčna olajšava v višini 40 % odmerjenega davka.«
8.	člen
Doda se 15.a člen, ki se 'glasi:
, »Višina priznanih davčnih olajšav po 14. členu in 2. točki 15. člena tega odloka ne more presegati 80% odmerjenih davkov.«
9.	člen
Doda se 15.b člen, ki se glasi:
»Davčnih olajšav po 13., 14. in 15. členu tega odloka ne morejo uveljavljati zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost kot postranski poklic.
Davčni zavezanci uveljavljajo olajšave z vlogo, ki ji priložijo verodostojna dokazila in priložijo k letni napovedi za odmero davka.«
10.	člen
18.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davek po enakih stopnjah, pogojih in olajšavah kot veljajo za obrtne in druge gospodarske dejavnosti.«
11.	člen
V 34. členu se davčna stopnja »0,30 % nadomesti s stopnjo »0,60 %«.
12.	člen
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,5 kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.«
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 010-3/77-S
Ljubljana, dne 28. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
543.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi določil 178. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, š. 16/67 in 27/72) na 146. seji dne 21. marca 1978 sprejel
St. 8—8. IV. 1978
URADNI LIST SRS
Stran 815
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva za del odseka Hošiminhove
ulice—Jarška cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Moste-Polje
1
Predlog detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva (odsek Hošiminhove ulice do Jarške ceste) sta pod šifro projekta 03/77 v oktobru 1977 izdelala komisija za projektiranje in tehnično dokumentacijo pri odboru za izgradnjo Poti spominov in tovarištva in Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast.
Predlog se v skladu z določilom prvega odstavka
11.	člena zakona o urbanističnem planiranju javno razgrne. Predmet javne obravnave je del odseka Hošiminhove ulice—Jarška cesta, ki poteka od medobčinske meje med občinama Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje pri spominskem kamnu št. 44 do Jarške ceste.
2
Predlog urbanistične dokumentacije iz prve točke tega sklepa bo javno razgrnjen zaradi zbiranja pripomb delovnih ljudi in občanov, delovnih in drugih organizacij ter skupnosti v prostorih Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1 in v prostorih krajevne skupnosti Nove Jarše, Jarška 34a, v času od
10.	IV. do 10. V. 1978.
3
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-478/73
Ljubljana, dne 22. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r.
544.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je svet za varstvo družine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste Polje dne 2. februarja 1978 soglasno sprejel
SKLEP
o odstotku povišanja preživnin 1
Preživnine se povišajo za 14,6% napram letu 1977 in to s 1. marcem 1978 dalje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-3/78
Ljubljana, dne 24. marca 1978.
Predsednik
sveta za varstvo družine Erna Žagar Rupnik 1. r.
545.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je svet za varstvo odraslih Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje dne 3. februarja 1978 soglasno sprejel
SKLEP
o odstotku povišanja preživnin 1
Preživnine se povišajo za 14,6 % napram letu 1977 in to od 1. marca 1978 dalje.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-2/78
Ljubljana, dne 24. marca 1978.
Predsednik
sveta za’ varstvo odraslih
Milena Tanaskovič-Lamut, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA SISKA 546.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih poreb v družbenopolitičnih skupnostih. vUradni list SRS, št. 39/74) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 42. seji zbora združenega dela in 42. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1978
1.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1978 znašajo	162,820.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	112,356.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo in obveznosti iz prejšnjih let 2,812.000
—	za združevanje sredstev v Ljubljani	47,652.000
2.	člen
Občina Ljubljana Šiška odstopa Skupščini mesta Ljubljane del proračunskih prihodkov. Odstopljene prihodke mesto na podlagi dogovora združuje in razporeja s svojim proračunom za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog.
Občina Ljubljana Šiška pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta 29,64% izvirnih prihodkov občine za financiranje namenov iz prvega odstavka tega člena: Obveznost preneha, ko bo v ta namen združeno (odvedeno) 47,652.000 din.
3.	člen
Od prihodkov po prvem členu tega odloka, znižanih za odstopljene prihodke Skupščini mesta Ljubljane (2. člen) se vlaga 1 % prihodkov v sredstva rezerve občine — izločena sredstva rezerv.
4.	člen
Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem delu proračuna, dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	organom občine, mesta in regije,
—	družbenopolitičnim organizacijam,
—	krajevnim skupnostim,
—	posebnim računom,
—	samoupravnim interesnim skupnostim.
Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namerne pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev.
5.	člen
Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna skupščine občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi.
Upravni organ in drugi uporabniki sredstev morajo izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja vskladiti v mejah sredstev,, ki so jim določena s tem proračunom.
Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1978, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače.
Ce skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem območju ne zadovoljujejo, ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi (zaradi nesmotrne razporeditve sredstev V finančnih načrtih organov oziroma organizacij), bo sprejela ukrepe, s katerimi določi razporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni za katere so bUn sredstva dana.
6.	člen
Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo.
Za zakonito uporabo sredstev, ki so upravnemu organu občine razporejena i? proračuna je odgovoren predstojnik upravnega organa kot odredbodajalec.
7.	člen
Sredstva uporabnikov, ki niso navedena v 2. in 4. členu tega odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna.
8.	člen
Če prihodki ne pritekajo tako. kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, največ za 10 •Vo ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
V primeru, da se med proračunskim letom Ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prepese neporabljena
sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
9- člen
Đ uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva) odloča izvršni svet občinske skupščine. Sredstva, dodeljena iz tekoče proračunske rezerve, se uporabljajo za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju pi-pračuna ni bilo mogoče predvideti, ali zanje ni bilo predvideno zadostnih sredstev.
10.	člen
Ce neenakomerno pritekajo prihodki, odloči i?vrš= ni svet, do začasno uporabi sredstva rezerv, ki PO mc>^ rajo biti vrnjena iz pritoka sredstev, toda najpozneje do kopca leta 1978.
11.	člen
Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da odlpča o uporabi sredstev rezerv do višine 500.000 din za i?^ datke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za ka-^ tere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplava, suša, požar, potres in podobno).
12.	člen
Sredstva,' ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška v prvem trimesečju 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77) dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1978.
13.	člen
Snlošni in posebni del proračuna s finančnimi načrti posebnih računov so sestavni del tega odloka.
Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1978 se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS.	«
14.	člen
Ta odlok začne veljati osipi dan po objavi V Uradnem listu SRS, za obračunavanje sredstev pa se uporablja čas od 1. januarja 1978 dalje.
Št. 1-400-08/78
Ljubljana, dne 22. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Flemenitaš, dipl. inž. 1. r.
Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1978
	A. PRIHODKI			B. ODHODKI	
1.	Davki iz osebnega dohodka in na		01	Dejavnost organov DPS	40,001.000
	dohodke	79,600.000	02	Ljudska obramba	4,264.000
2.	Prometni davki, davek na premo-		03	Dejavnost DPO	6,703.000
	žen j e in davek od premoženja*	70,200.000	04.	Negospodarske investicije	26,246.000
3.	Takse	5,900.000	06	Znanstvena dejavnost	240.000
5,	Prihodki po posebnih predpisih	900.000	07	Kulturnoprosvetna dejavnost	430.000
6.	Prihodki upravnih organov in		08	Socialno skrbstvo	4,027.000
	razni drugi prihodki	3,900.000	09	Zdravstveno varstvo	50.000
8.	Kredit: in vezana sredstva	—	10	Komunalna dejavnost	8,572.000
9.	Prenesena sredstva	2,320.000	11	Krajevne skupnosti	7,080.000
			12	Odstopljeni prihodki	47,652.000
			15	Gospodarske investicije	13,000.000
			16	Intervencije v gospodarstvu	612.000
	S	-	17	Tekoča proračunska rezerva in	
	/			obveznosti iz preteklih let	2,812.000
			18	Krediti, vezana in izločena	
	S			SFPd.stva rezerv	1,131.000
	Skupaj prihodki	162,820.000		Skupaj odhodki	162,820.000
547.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76),
2.	in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 3/74), 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji seji zbora združenega dela dne 22. marca 1978 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/ 77) se 6. člen spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
1.	a	skupina	15
1.	b	skupina	14
2.	a	skupina	12
2.	b	skupina	11
3.	-	skupina	10
4.	- skupina	7,5
Davčnim zavezancem, katerim se odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek odmeri po stopnji, ki je za 6 %> nižja kot so določene v prejšnjem odstavku tega člena.
2.	člen
V	9. členu odloka o davkih občanov se znesek »4000« nadomesti z zneskom »15.000«.
3.	člen
V	12. členu odloka o davkih občanov se v 2. odstavku davčna stopnja »22 °/o« nadomesti s stopnjo »32 °/o«.
4.	člen
13. člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se glasi:
»Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obrtne storitve ali drugo gospodarsko storitveno dejavnost, se prizna davčna olajšava v odstotkih znižanja odmerjenega občinskega davka v naslednjih dejavnostih:
a)	stavbna obrtna dejavnost in gostinstvo: zidarstvo in fasadarstvo, parketarstvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, inštalaterstvo za vodo, plin, centralne m hladilne naprave, elektroinštalaterstvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo za 20 °/o
b)	storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanike, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo,
čiščenje prostorov in oken, brusaštvo, kolarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija, kovaštvo in dimnikarstvo za 30%
c)	osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, pletiljstvo, čevljarstvo, urarstvo, graverstvo, popravljanje dvokoles, optika, moško frizerstvo, žensko frizerstvo, nega obraza in telesa, kemično čiščenje in fo_ tografiranje za 40 %
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celotnega dohodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50% letnega celotnega dohodka s prehrano.
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanec pogoje iz prejšnjega odstavka izkaže v svojih poslovnih knjigah.«
5.	člen
14.	člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se glasi:
»Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo razen prevoznikov z motornimi vozili in občanov, ki se ukvarjajo z obrtno oziroma drugo gospodarsko dejavnostjo, kot postranskim poklicem, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega občinskega davka in sicer:
a)	davčnim zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75%, za drugo leto 50% in za tretje leto opravljanja dejavnosti 30% od odmerjenega davka;
b)	davčnim zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50 %, za drugo leto 30% in za tretje leto opravljanja dejavnosti 20 % od odmerjenega davka.
Olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je davčni zavezanec začetnik, če ni prej opravljal te dejavnosti v kateri drugi občini, ali če ni kdo drug v istih prostorih opravljal tako dejavnost.«
6.	člen
15.	člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se glasi:
»Davčnim zavezancem iz 13. člena tega odloka, ki vlagajo sredstva za razširjeno reprodukcijo, se prizna posebna davčna olajšava, če znašajo vložena sredstva najmanj 5.000 din letno.
Posebna davčna olajšava iz prejšnjega odstavka tega člena se ob pogojih določenih v 82, členu zakona o davkih občanov prizna tako, da se od dela davčne osnove, ki ga davčni zavezanec vloži za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, odmeri občinski davek po naj nižj i davčni stopnji, zmanjšan:
—	davčnim zavezancem iz točke a) za 20%
—	davčnim zavezancem 'iz očke b) za 30 %
—	davčnim zavezancem iz točke c) za 40%.
Davčnim zavezancem vseh drugih obrtnih dejavnosti, ki niso navedene v 13. členu tega odloka, razen prevoznikov z motornimi vozili ter občanov katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se občinski davek od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, vloženem v razširjeno reprodukcijo, odmeri po najnižji davčni stopnji.«
i
7.	člen
Za 17. členom v odloku. o davkih občanov se dodajo novi trije členi, ki se glasijo:
»17.a člen
Poleg olajšav predpisanih za učence v gospodarstvu v 83. členu zakona o davkih občanov se davčnim zavezancem, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost zniža letno odmerjeni davek še za 10 %> za vsakega učenca v gospodarstvu, vendar skupno znižanje ne sme presegati za enega učenca 1.000 din, za vse učence v gospodarstvu pa 5.000 din.
17.b člen
Davčnim zavezancem, moškim nad 60 let starosti in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno, obrtno ali drugo storitveno gospodarsko dejavnost kot glavni poklic in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb se priznava davčna olajšava v višini 40 °/o odmerjenega davka.
17.c člen
Davčne olajšave iz 13., 14., 15., 17.a in 17.b členov se priznavajo kumulativno, če davčni zavezanci izpolnjujejo ustrezne pogoje, vendar skupna olajšava ne sme presegati 80% od odmerjenega letnega davka.
Davčna olajšava za razširjeno reprodukcijo se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Vlogo z dokazili je treba vložiti skupno z letno davčno napovedjo.
Pogoje vseh možnih oblik davčnih olajšav iz prvega odstavka tega člena ugotavlja upravni organ občine, pristojen za dohodke in odloča o višini davčne olajšave.«
8.	člen
V	23. členu odloka o davkih občanov se doda novi
2.	in 3. odstavek, ki se glasita:
»Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 din.
Davek po prejšnjem odstavku se plača ne glede na to ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da še ni poteklo 3 leta, odkar je bila premičnina pridobljena.«
9.	člen
V	34. členu odloka o davkih občanov se davčna stopnja »0,30«, določena za počitniške hišice, nadomesti s stopnjo »0,60 %«.
10.	člen
37. člen odloka o davkih občanov se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini 0,6 -kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.«
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 1-422-03/78
Ljubljana, dne 22. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
548.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76), dogovora o temeljnih merilih za ugotavljanje katastrskega dohodka (Uradni list SFRJ, št. 55/77) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi lestvic za ugotavljanje katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč za območje občine Ljubljana Šiška
1. Katastrski okraj Ljubljana
Kultura	1	2	2
njive	7.800	6.800	5.750
sadovnjaki	5.600	4.300	3.700
travniki	4.500	3.950	3.200
pašniki	1.300	1.100	900
gozdovi	1.250	950	650
trstičja	400	—	—
1.	člen
Celotno območje občine Ljubljana Šiška je razdeljeno na del katastrskega okraja Ljubljana, del katastrskega okraja Kranj in del katastrskega okraja Kamnik.
2.	člen
Za vsak del katastrskega okraja se s tem odlokom ločeno uvaja lestvica katastrskega dohodka po kulturah, razporejenih v bonitetne razrede z dinarsko vrednostjo katastrskega donosa in je za posamezni katastrski okraj naslednja:
Bonitetni razred 4	5 dinarjev na 1 ha		6	7	8
4.700	3.600	2.300	1.400	800
3.100	1.800	900	—	—
2.700	2.250	1.300	900	550
650	500	300	—	—
450	300	200	100	—
i,	-					—	—
St. 8—8. IV. 1978
URADNI LIST SRS
Stran 819
2. Katastrski okraj Kranj
Kultura	1	2	3	Bonitetni 4 dinarjev :	razred 5 na 1 ha	6	7	8
njiva	7.600	6.600	5.600	4.700	4.100	3.500	2.500	1.500
vrtovi	— /	20.300	12.000	—	—	—	—	—
sadovnjaki	5.000	4.000	3.000	1.700	900	—	—	—
travniki	4.300	3.800	3.200	2.400	1.900	1.200	900	600
pašniki	1.000	800	600	400	300	200	150	—
gozdovi	1.400	1.100	750	500	350	250	—	—
trstičja	300	—	—	—	—	—	—	—
3. Katastrski okraj Kamnik								
				Bonitetni	razred			
Kultura	1	2	3	4	5	6	7	8
				dinarjev i	na 1 ha			
njive	7.400	6.400	5.300
vrtovi	26.700	16.200	12.500
sadovnjaki	5.100	4.100	3.100
travniki	4.350	3.900	2.900
pašniki	900	600	350
gozdovi	1.250	900	600
trstičja	300	—	—
3.	člen
Katastrski dohodek izračunan po lestvicah iz prejšnjega člena, se uporablja že v letu 1978 za vse obveznosti in pravice, ki izhajajo iz katastrskega dohodka ali pa so nanj le vezane.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS ter začne veljati, ko Skupščina SR Slovenije potrdi lestvice katastrskega dohodka.
549.
Na podlagi 156. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in odloka o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 41. seji Zbora združenega dela dne 22. februarja 1978 sprejela	|
ODLOK
o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane
1.	člen
Zbor združenega dela kot konferenca delegacij za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane obravnava in sprejema stališča k:
1.	srednjeročnemu in dolgoročnemu planu družbenega razvoja mesta;
2.	srednjeročnemu in dolgoročnemu programu razvoja posameznih dejavnosti v mestu;
3.	regionalnemu prostorskemu planu ljubljanske regije;
4.	urbanističnim programom in urbanističnim načrtom;
5.	predpisom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča;
6.	predpisom o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti;
4.100	3.460	2.450	1.200	700
—	—	—	—.	—
1.800	900	—	—	—
2.250	1,750	1.050	750	500
300	250	200	150	100
400	250	200	150	100
St.	1-422-09/78			
Ljubljana, dne 28. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
7.	drugim predpisom, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev in delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti.
2.	člen
Zbor združenega dela določi v primerih iz prejšnjega člena za sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 12-člansko delegacijo iz ustreznih področij.
3.	člen
Skladno z odlokom Skupščine mesta Ljubljane o določitvi- okolišev in številu delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane, imenuje zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška:
—	skupino delegatov za področje gospodarstva, ki šteje 21 članov in delegirajo 9 delegatov
—	skupino delegatov za področje prosvete in kulture, ki šteje 7 članov in delegira 1 delegata
—	skupino delegatov za področje zdravstva in sociale, ki šteje 7 članov in delegira 1 delegata
—	enega delegata s področja obrti, delegira delegacija delovnih ljudi, ki delajo v obrtnih in drugih podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
Delegate skupine delegatov s področja kmetijske dejavnosti, s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev in
s področja oboroženih sil, imenuje zbor združenega dela skladno z odlokom Skupščine mesta Ljubljane o določitvi okolišev in številu delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in v skladu s sporazumom z zbori združenega dela občinskih skupščin, ki jih sestavljajo.
4.	člen
Skupina delegatov se sestane le takrat, kadar zbor združenega dela ni razpravljal o gradivu SML in ni določil delegacijo. Skupina oblikuje stališča in delegira delegate v zbor združenega dela SML izmed članov skupine oziroma izmed članov vseh delegacij oziroma konferenc delegacij, ki delegirajo delegate v ta zbor.
5.	člen
Člani skupine delegatov se morajo glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane seznaniti s smernicami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, s temeljnimi stališči konferenc delegacij in političnimi stališči sindikata in socialistične zveze delovnega ljudstva. Na osnovi teh smernic skupina delegatov oblikuje stališča in jih preko delegatov posreduje na seji zbora Združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Skupina delegatov lahko povabi k sodelovanju pri obravnavanju in zavzemanju stališč ob konkretnih vprašanjih tudi druge delegate — strokovnjake z določenega področja, ki niso /člani skupine in jih lahko tudi delegira na sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Skupina sprejme poslovnik o svojem delu s katerim podrobneje določi način dela skupine, način povezovanja skupine in opredelitve medsebojnih odnosov, pravic in dolžnosti delegatov skupine, način delegiranja delegatov, način informiranja in podobno.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko prične mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah meseca marca 1978.
St. 1-020-05 'IZ
Ljubljana, dne 21. marca 1978.
Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Šiška Karol Gornik 1. r.
550.
Na podlagi 186. člena in 195. člena statuta občine Ljubljana Šiška je zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 22. februarja 1978 sprejel
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Šiška
2.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je določeno sorazmerno s številom občanov v krajevni skupnosti, tako, da je zagotovljena ustrezna zastopanost posameznih območij.
3.	člen
V zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine delegirajo delovni ljudje in občani delegate tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti najmanj po eno delegatsko mesto, s tem, da se preostala delegatska mesta razdelijo v sorazmerju s številom delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti.
Posameznim krajevnim skupnostim pripada naslednje število delegatskih mest:
po eno delegatsko mesto krajevnim skupnostim:
— Bukovica Sinkov turn — Gunclje — Male Vižmarje — Podutik — Gameljne—Rašica — Pirniče — Smlednik — Stanežiče—Medno '	— Šmartno—Tacen
— Trnovec—Topol — Vodice
po dve delegatski mesti krajevnim skupnostim:
— Milan Majcen Ljubo Šercer — Litostroj — Komandant Stane — Koseze — Šentvid — Vižmarje—Brod — Medvode
po tri delegatska mesta krajevnim skupnostim:
— Hinko Smrekar — Zgornia Šiška — Dravlje
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od dneva, ko prične mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skunnosti, izvoljenih na splošnih volitvah meseca marca 1978.
St. 1-022-03/78
Ljubljana, dne 22. februarja 1978.
v Predsednica Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Šiška
Kristina Zupančič 1. r.
551.
Na podlagi 156. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) in 84. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1978 in seji Zbora združenega dela dne 27. februarja 1978 sprejela
1. člen	ODLOK
Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 35 delovnih o načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Šiška ljudi in občanov organiziranih v krajevnih skupnostih.	v Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane
1.	člen
Ta odlok določa način delegiranja delegatov Skupščine občine Ljubljana Šiška v Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane, ter način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine.
2.	člen
Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco delegacij za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane, ki v skladu 84. člena statuta mesta Ljubljane pošilja v ta zbor 6 delegatov.
3.	člen
Občinska skupščina pošilja delegate v Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane izmed članov delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti ter izmed delegatov Družbenopolitičnega zbora.
4.	člen
Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor enakopravno določajo stališča in smernice za delegate na Zboru občin Skupščine mesta Ljubljane k naslednjim zadevam:
—	k srednjeročnemu in dolgoročnemu planu družbenega razvoja mesta
—	k srednjeročnemu in dolgoročnemu programu razvoja posameznih dejavnosti v mestu
—	k regionalnemu prostorskemu planu ljubljanske regije
—	k urbanističnim programom in urbanističnim načrtom
5.	člen
Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti enakopravno določata stališča in smernice za delegate, ki jih občinska skupščina delegira v Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane predvsem k osnutkom oz. predlogom:
—	predpisov o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča
—	predpisov o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti ter občani mesta Ljubljane
—	predpisov, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov ter njihovih -samoupravnih organizacij in skupnosti
O ostalih vprašanjih, ki jih obravnava in o katerih sklepa Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane, določa smernice in daje stališča delegatom Zbor krajevnih skupnosti samostojno.
6.	člen
Če posamezni zbori, ki po 4. in 5. členu tega odloka enakopravno sodelujejo pri sprejemanju stališč in smernic, ne sprejmejo usklajenih stališč in smernic, usklajujejo sprejeta stališča in smernice na skupnem zasedanju.
7.	člen
Delegate za sejo Zbora občin v skladu s 3. členom tega odloka določajo:
—	za obravnavanje zadev iz 4. člena tega odloka enakopravno Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor
—	za obravnavanje zadev iz 1. odstavka 5- člena enakopravno Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti
—	za obravnavanje zadev iz 2. odstavka 5. člen3 pa samostojno Zbor krajevnih skupnosti.
8.	člen
Delegati, ki so delegirani na sejo Zbora občin Skupščine mesta Ljubljane so dolžni na tej seji posredovati smernice in stališča občinske skupščine. O svojem delu ter o sprejetih stališčih in sklepih Zbora občip sq delegati dolžni poročati zborom občinske skupščine.
9.	člen
Kadar Zbor krajevnih skupnosti ne obravnava zadev, ki so na dnevnem redu zbora občin — se delegatom, ki sp bili določeni zg sejo Zbora občin podaljša mandat, V tem primeru ti delegati na seji posredujejo stališča svojih delegacij oz. konference delegacij.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se prične mandat članov delegacije in delegatov izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978.
St. 1-020-04/78-824/78
Ljubljana, dne 27. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
552.
Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška nat 41. seji Zbora združenega dela 4n 41, seji Zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine , občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 9/74) prenehajo veljati.
2,	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-020-01/78
Ljubljana, dne 22. februarja 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
LOGATEC
553
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Urgdni list SRS, št. 39/74) in 133. člena statuta občine Lpgatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Logatec za leto 1978
1.	člen
Proračun občine Logatec za leto 1978 obsega:
din
Prihodki v skupnem znesku	13,371.000
Razporejeni prihodki	12,641.000
Nerazporejeni prihodki v skupnem znesku	730.000
2.	člen
Od prihodkov iz prvega člena tega odloka, zmanjšanim za prihodke prenesene iz leta 1977, se odvaja 1 °/o v rezervni sklad proračuna občine Logatec.
3.	člen
Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna, se nakazujejo sredstva na žiro račune naslednjim koristnikom:
—	upravnim organom skupščine občine, občinskemu sodišču in ostalim pravosodnim organom,
—	medobčinskim službam,
—	družbenopolitičnim organizacijam,
—	krajevnim skupnostim,
—	skladi družbenopolitične skupnosti.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo navedenim uporabnikom mesečno po dvanajstinah.
4.	člen
V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne more biti manjši od 1 »/o ustvarjenih prihodkov v preteklem mesecu.
Obveznost vlaganja v rezervni sklad se lahko odloži za čas, ko zaradi neenakomernega dotoka proračunskih prihodkov proračuna uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada.
5.	člen
O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za izdelavo prostorskega plana in za blagovne rezerve, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini.
6.	člen
Če bi zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo Izvršni svet Skupščine občine Logatec, da bi ohranil proračunsko ravnovesje začasno zmanjšal znesek sredstev, ki so v proračunu razporejene za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejene za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
8.	člen
Tabela »bilanca prihodkov in splošna razporeditev prihodkov proračuna občine Logatec za leto 1973« je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. 1. 1973.
St. 010-5/78
Logatec, dne 22. marca 1973.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Gloria 1. r.
Pregled prihodkov in razporediev odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1978
Vrsta
prihod.
Prihodki
Skupaj
din
Štev.
glav.
namena
Razpored glavnega namena
Skupaj
din
1.	Davek na dohodek in davek iz	
	osebnega dob.	4,451.000
2.	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od	
	premoženja	7,410.000
3.	Takse	710.000
6.	Prihodki po posebnih predpisih	40.000
7.	Lastni prihodki UO	340.000
8.	Prenesena sredstva	420.000
Skupaj: prihodki	13,371.000
554.
Na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 133. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1978 sprejela
01	Dejavnost organov družbenopol.	
	skupnosti	9.171.000
02	Ljudska obramba	1,010.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij	1,150.000
08	Socialno skrbstvo in zdrav.	
	varstvo	534.000
10	Komunalna dejavnost	18.000
11	Krajevne skupnosti	530.000
	Pospeševanje kmet. službe	95.000
	Obvezna proračun, rezerva	133.000
	Tekoča proračun, rezerva	730.000
	Skupaj: odhodki	13,371.000
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu
1
S tem odlokom se ugotavlja družbeni interes za opravljanje blagovnega prometa v imenu organizacije združenega dela in na njen račun.
2
Na območju občine Logatec lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo ha drobno živil, časopisov, knjig, papirja, vžigalic ter galanterijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi.
3
Občan, ki opravlja blagovni promet v imenu in na račun organizacije združenega dela. je dolžan pri opravljanju te dejavnosti imeti pri sebi pooblastilo z navedbo proizvodov, ki jih je pooblaščen prodajati.
4
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/78
Logatec, dne 22. marca 1973.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
555.
Na podlagi 4., 23. in 24. člena zakona o glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 17/71), 357. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/74) in 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) je Skupščina občine Logatec na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1978 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi glasbene šole Logatec
1.	člen
Glasbena šola Logatec (v nadaljnjem besedilu: zavod) za katero je prevzela ustanoviteljske pravice in dolžnosti občinska skupščina po odločbi o ustanovitvi glasbenih oddelkov (št. 61-4/72 z dne 14. 11. 1972) in po odločbi o verifikaciji glasbene šole v Logatcu (št. 61-4/72 z dne 4. 2. 1975), se v skladu z zakonom o glasbenih šolah (Uradni list SRS, št. 17/71), reorganizira s
1.	1. 1978.
2.	člen
Ime zavoda: Glasbena šola Logatec.
3.	člen
Sedež zavoda je v Logatcu, Notranjska 3.
4.	člen
Zavod je pravna oseba.
\ *
5.	člen
Ustanovitelj zavoda je Skupščina občine Logatec.
6.	člen
Zavod je samostojna in samoupravna delovna organizacija, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena.
7.	člen
Naloge zavoda so:
— vzgaja in izobražuje učence, da lahko sodelujejo v orkestralnih skupinah ali pevskih zborih, oziroma da lahko nadaljujejo glasbeno izobraževanje,
—	seznanja učence z dosežki na področju glasbene kulture in jih navaja k estetskemu doživljanju glasbene umetnosti,
—	prireja javne in interne koncerte, glasbene večere, akademije, proslave, predavanja, gostovanja in druge nastope ter tako prispeva k razvoju glasbene kulture na občinskem območju.
8.	člen
Pri opravljanju svojih nalog se glasbena šola povezuje s starši mladoletnih učencev in sodeluje s strokovnimi in drugimi organizacijami ter kulturno in izobraževalno skupnostjo v občini.
9.	člen
Zavod ima statut, ki ga sprejmejo organi upravljanja zavoda. S statutom se določi organizacija zavoda, organi upravljanja zavoda in sestava teh organov ter delovno področje in samoupravne pravice zaposlenih delavcev.
10.	člen
Pri opravljanju zadev družbenega pomena sodelujejo v organih upravljanja poleg članov delovne skupnosti tudi predstavniki učencev, ki tvorijo šolsko skupnost ter predstavniki organizacij in organov in sicer:
—	eden predstavnik učencev, ki ga izvoli skupnost učencev šole,
—	eden član, ki ga imenuje Skupščina občine Logatec,
—	eden član. ki ga imenuje Skupščina občinske izobraževalne skupnosti,
—	eden član, ki ga imenuje Skupščina kulturne skupnosti,
—	eden zastopnikov staršev, ki ga izvolijo starši na roditeljskem sestanku.
11.	člen
Zavod upravlja s sredstvi, ki jih dodeli temeljna izobraževalna skupnost in s šolnino, ki jo prispevajo starši učencev.
12.	člen
Predstojnik zavoda je dolžan v 15 dneh od dneva veljavnosti te odločbe priglasiti zavod za vpis v register zavodov pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
13.	člen
Za začasni poslovodni organ zavoda se imenuje Ilija Markovič, dosedanji vodja Glasbene šole.
14.	člen
Ko začne veljati ta odločba, neha veljati odločba o ustanovitvi glasbenih oddelkov (št. 61-4/72 z dne 14. 2. 1972).
15.	člen
Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-9/77
Logatec, dne 22. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
RIBNICA
556.
Skupščina občine Ribnica je na podlagi 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 13-688/77) in 215. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica
1.	člen .
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti in občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso podpisale samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalnih dejavnosti v občini Ribnica, plačujejo prispevek za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in iz dohodka občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
3.	člen
Osnova za izračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračunava po stopnji 0,75%, ter se plačuje Samoupravni komunalni skupnosti občine Ribnica.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje dohodkov občanov. Prispevek odmeri občinska davčna uprava.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha obveznost temeljnih organizacij združenega dela za plačevanje prispevka po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva za izgradnjo komunalnih naprav na območju občine Ribnica v 4-lethem obdobju 1975 do 1978 (Skupščinski Dolenjski list, št. 27/75).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-8-78-01
Ribnica, dne 29. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Ribnica
Ciril Grilj 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 557.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb in družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-691/74) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji -zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1978
1.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1978 znašajo: 27.162,751 din, od tega:
za razporeditev v posebnem delu proračuna občine	26.912,751
za tekočo proračunsko rezervo	250,000
2.	člen
V	sredstva rezerve se bo vlagalo 1 % od tekočih prihodkov proračuna.
3.	člen
V	skupne prihodke po 1. členu tega odloka so šteta sredstva iz lastnih prihodkov občine ter dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna.
4.	člen
Sredstva zagotovljena za dejavnost družbenopolitičnih organizacij se bodo nakazovala neposredno iz proračuna na žiro račune teh organizacij po dvanajstinah.
5.	člen •	n
V	skladu z drugim odstavkom 19. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, sredstva, ki jih pridobi občinsko sodišče v Slov. Konjicah iz naslova stroškov kazenskega postopka in poprečnin v kazenskem postopku predstavljajo dohodek za funkcionalne namene sodišča in se izkaže v finančnem načrtu sodišča.
6.	člen
Zaradi tega, da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo upravni organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna.
7.	člen
Če bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet občinske skupščine zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja zmanjšal zneske razporejene v posebnem delu proračuna, oziroma bo mesečno sprejemal ustrezne ukrepe.
8.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve do višine 500.000 dir v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74).
9.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1978 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1978, ki je sestavni del tega proračuna.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/78-1
Slovenske Konjice, dne 24. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1978
Vrsta
Prihodki
Prihodki
Štev.
Znesek	glav.	Splošni razpored prihodkov	Znesek
•e	namena
1	Davki na dohodek iz osebnega dohodka	9,515.000
2	Davki	10,845.000
3	Takse	1,780.000
5	Prihodki po posebnih predpisih	176.000
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	642.000
7	Prihodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	4,143.207
	Prenešena sredstva iz pret. let	61.544
27,162.751
Skupaj:
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-368/74, 5-180/76. 10-381/76 in 31-1393/76 in 134. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/77 in 5-213/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 16-741/76, 5-209/77 in 24-1648/77) se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
4.	člen se spremeni in se glasi:
»Stopnje občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so proporcionalne in znašajo:
Za zavezance, ki plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov:
v I. skupini	10
v II. skupini	7
v III. skupini	4
Za ostale zavezance
v I. skupini	16
v II. Skupini	14
v III. skupini	11
2.	člen
V	12. členu se točka pod a) črta pod točko b) se znesek 1.000 nadomesti z zneskom 4.000, pod točko c) se znesek 2.000 nadomesti z zneskom 8.000, pod točko č) pa se znesek 3.000 nadomesti z zneskom 12.000.
01	Dejavnost organov družbenopolit.	
	skupnosti	16,257.200
02	Ljudska obramba	1,300.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij	1,460.830
04	Negospodarske investicije	1,604.994
08	Socialno skrbstvo	2,020.536
09	Zdravstveno varstvo	44.000
10	Komunalna dejavnost	993.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	746.350
13	Odstopljeni prihodki	100.000
14	Intervencije v gospodarstvu	1,126.937
17	Tekoča proračunska rezerva in	
	obveznosti iz prejšnjih let	1,258.904
18	Izločena sredstva rezerv	250.000
	Skupaj	27,162.751
' 3. člen
V drugem odstavku 13. člena se datum do 15. januarja naslednjega leta nadomesti z datumom do 31. januarja naslednjega leta.
4.	člen
14.	členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Davčna olajšava pa se ne prizna za vlaganja v obnovo in novogradnjo hlevov in objektov za rejo brojlerjev, kakor tudi ne za nakup tozadevne mehanizacije in opreme.«
5.	člen
19.	člen se črta.
6.	člen
26.	člen se spremeni in se glasi:
»Zavezanci davka iz osebnega dohodka storitvene dejavnosti, ki pričnejo svojo obrt na novo in -se zavežejo, da bodo tako obrt opravljali najmanj 6 let, uživajo naslednje olajšave pri plačevanju davka iz do-
hodka:
prvo leto	100	°/o
drugo leto	75	°/o
tretje leto	50	"/o
četrto leto	25	°/o
Kolikor pa tak zavezanec odjavi (opusti) obrt pred potekom šestih .let, navedenih olajšav ni deležen in se ga naknadno za nazaj normalno obdavči. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za prevozništvo in opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo.
7.	člen
V 27. členu se znesek 8.000 din nadomesti z zneskom 20.000 din.
8.	člen
28. člen se črta.
9.	člen
Izvršni svet občine Slovenske Konjice se pooblasti, da določi prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-13/78-1
Slovenske Konjice, dne 24. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1.: r.
559.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 5. členu zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19-907/76) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/ 76 in 5-213/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
24.	marca 1978 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjene za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Slovenske Konjice.
i	2. člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov.
3.	člen
Za izredne razmere se štejejo po tem odloku vojna in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
II.	PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva, sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialne razmestitve in način ter roki njihovega obnavljanja, kot tudi načrti gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva, potrebna za gradnjo in vzdrževanje skladišč za občinske blagovne rezerve.
5.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Slovenske Konjice in vsakoletni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Slovenske Konjice.
6.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi oddelek za gospodarstvo in finance.
7.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv sprejme Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice s poprejšnjim soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
8.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovom namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice v soglasju s svetom za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
9.	člen
Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določi način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
10.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter od njihove življenjske dobe.
Ce se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu.
11.	člen
Nabavljanje, skladiščenje in hramba blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo poverja temeljnim organizacijam združenega dela s področja proizvodnje blaga osnovne proizvodnje in s področja trgovine, in preskrbe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance tega blaga odtujevali ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravnati.
12.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance:
—	pripravlja predlog programa občinskih blagovnih rezerv,
—	izvršuje program občinskih blagovnih rezerv,
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv,
—■ vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv,
—	skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv,
— opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami.
IV.	FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH
REZERV
13.	člen
Viri sredstev za nabavljanje in uskladiščenje ter hrambo blaga za občinske blagovne rezerve so:
1.	sredstva, ki jih organizacije združenega dela združujejo iz sredstev svojih poslovnih skladov,
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo organizacije združenega dela in banke,
3.	sredstva, ki se v te namene zagotavljajo v proračunu občine,
4.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti.
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv so:
1.	sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v proračunu občine,
2.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti,
3.	sredstva OZD.
14.	člen
Način upravljanja in razpolaganja s sredstvi za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve se določi s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev v te namene.
15.	člen
Sredstva za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine, se s posebno pogodbo dajejo organu, oziroma organizaciji, ki organizira in vodi izgradnjo skladišč na podlagi sorejetega programa o izgradnji skladišč za občinske blagovne rezerve.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek temeljna organizacija združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance to blago odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače z njim ravna.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba temeljne organizacije združenega dela, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, ki stori takšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
IV.	KONČNA DOLOČBA
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 331-2/78-1
Slovenske Konjice, dne 24. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik L r.
560.
Na podlagi 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77), odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 2-51/78) in 155. člena statuta Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Slovenske Konjice v
letu 1978
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska organizacija, ki opravlja dejavnost zdravstvenega varstva živali, opraviti v letu 1978 preventivne ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni ižvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravi veterinarska postaja Slovenske Konjice oz. obratna veterinarska ambulanta, če ni s to odredbo ali z drugim predpisom določeno drugače.
Veterinarska postaja oz. obratna veterinarska ambulanta je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenje živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine, razen za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo.
5.	člen
Veterinarska postaja oz. obratna veterinarska ambulanta, ki opravi preventivno cepljenje ali diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja oz. obratna veterinarska ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spreminjati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naselju Brdo do 30. 4. 1978.
7.	člen
Preventivno cepljenje psov starih več kot 3 mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1978.
Psi položeni do 31. avgusta 1978 morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1978.
Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati.
Zaščitno cepljenje proti steklini se opravi z antirabično vakcino za katero je izdano soglasje za promet.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost,
—	v naseljih, kjer so kooperacijske reje kokoši ali piščancev ali večje reje individualnih proizvajalcev (zaščitni pas).
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje opravi veterinarska postaja, oz. v kooperacijskih rejah veterinarska obratna ambulanta organizacije združenega dela. ki ima organizirano lastno veterinarsko službo na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
9.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, ki so pregledane na kokošji tifus z negativnim rezultatom. so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine ter po 14. tednu starosti niso dobivali nitro-furanskih pripravkov (nitrofurosan. furazolidon).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi laboratorij Živinorejsko veterinarskega zavoda v Celju.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravi veterinarska postaja z registrirano AE vakcino, v kooperacijskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta.
10.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora.
Cepljenje opravi veterinarska postaja s sevom K lapiniziranega virusa.
11.	člen
V letu 1978 mora biti na območju občine Slovenske Konjice opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda.
Najprej je treba tuberkulinizirati goveda v gospodarstvih, kjer so bila s IV. splošno tuberkulinizacijo ugotovljena tuberkulozna goveda ter pozitivni ali sumljivi reaktorji na tuberkulin.
12.	člen
Glede na brucelozo se morajo preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev, in sicer 2-krat na leto v presledku 5 do 7 mesecev.
13.	člen
Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse plemenske žrebce in sicer s preiskavo krvi z metodo precipltacije v agarskem gelu. Odvzeto kri mora veterinarska postaja poslati v preiskavo v Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni veterinarske fakultete v Zagrebu.
14.	člen
Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati čebelje družine, ki se vozijo na pašo. Vzorci čebeljih mrtvic morajo biti poslani na preiskavo najkasneje do
31.	marca 1978.
Čebelje družine vzrejevalcev matic morajo biti preiskane tudi nosemavost in hudo gnilobo čebelje zalege. Preglede in preiskave opravi Veterinarski zavod Slovenije.
15.	člen
Na vrtoglavost postrvi se pregledajo enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, kakor to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije, ne glede na letni čas.
Na spomladansko viremijo pri krapih in ritroder-matitis pri krapih je treba pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Virološko je treba preiskati krape s kliničnimi znamenji in patološkimi spremembami, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Virološko preiskavo opravi po predhodnem dogovoru Veterinarska fakulteta v Zagrebu.
Pregled je treba opraviti do 15. maja 1978.	-
16.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah
VI.	poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77).
17.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-3/78-2
Slov. Konjice, dne 29. marca 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
561.
Na podlagi 2. točke 33. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/ 77) in 155. člena statuta Skupščine občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74. 15-638/76 in 5-213/77) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice
ODREDBO
o obveznih pregledih in diagnostičnih preiskavah čebeljih družin na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen
Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja hude gnilobe čebelne zalege, se morajo pregledati vse čebelne družine organiziranih in neorganiziranih čebelarjev na območju Loč.
Vse območje čebelarske družine Lože se proglaša za okuženo. Dokler traja okužba je na okuženem območju prepovedan vsak promet s čebelami, maticami, satjem, voskom, medom in panji.
2.	člen
Pregledane morajo biti čebelne družine organiziranih in neorganiziranih čebelarjev na območju Loč.
3.	člen
Preglede opravi čebelarski izvedenec s pomočjo čebelarskega preglednika pod nadzorstvom veterinarskega inšpektorja občine Slovenske Konjice.
4.	člen
Pregledi se opravljajo po programu, ki ga pripravi čebelarska družina Loče skupno z izvedencem.
5.	člen
Pri pregledih odkrite obolele čebelne družine na hudi gnilobi čebelne zalege se uničijo s sežiganjem.
Pred uničenjem se čebelne družine ocenijo po občinski cenilni komisiji nad tržno vrednost.
6.	člen
čebelarji, katerim bodo čebelne družine uničene, imajo pravico do odškodnine.
7.	člen
Pregledi so za čebelarje brezplačni.
8.	člen
Pregledniki dobijo za opravljene preglede nagrado, ki jo določi oddelek za gospodarstvo in finance občine Slovenske Konjice.
9.	člen
Stroški pregledov in odškodnine se izplačujejo iz posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Slovenske Konjice.
10.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77).
11.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-5/78-2
Slov. Konjice, dne 29. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. inž. 1. r.
VRHNIKA
562.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74 in 18/77) je Skupščina občine Vrhnika na 24. skupni seji vseh zborov dne 7. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Vrhnika za leto 1978
1. člen
—	lastni prihodki proračuna občine
Vrhnika za leto 1978 znašajo	24,777.000
—	prenesena sredstva iz leta	1977	497.000
Skupaj prihodki	25,274.000
—	razporejeni prihodki	20,024.000
—	tekoča proračunska rezerva	250.000
2.	člen
V sredstva rezerv se v letu 1978 izloča 10/o skupnih letnih prihodkov občine Vrhnika, vplačujejo pa se mesečno na poseben žiro račun sredstev rezerv pri Skupščini občine Vrhnika.
3.	člen
Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati opravljanje zadev in nalog iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom.
Porabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1977, razen, če se s posebnim aktom ne določi drugače.
4.	člen
Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena.
Lastni prihodki, ki jjh bodo državni organi v letu 1978 ustvarili z lastno dejavnostjo ali jih dobi za opravljeno delo po pogodbah, so dohodek proračuna občine Vrhnika za leto 1978.
5.	člen
Za smotrno in zakonito uporabo sredstev proračuna in sredstev, ki so razporejena delovni skupnosti upravnih organov Skupščine občine Vrhnika sta odgovorna predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika kot odredbodajalec ali drug član izvršnega sveta, ki ga za to pooblasti in pa vodja računovodstva.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv do zneska
200.000	za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin (I. točka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih).
7.	člen
Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna.
Prav tako organ iz 1. točke tega člena ugotavlja, kako upravni organi, ki se financirajo iz proračuna izvršujejo dogovorjena merila o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter s tem seznanja izvršni svet občine.
8.	člen
Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 3/11-400-1/78
Vrhnika, dne 7. marca 1973.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1978
	I. PRIHODKI			II. ODHODKI	
1	Davki iz osebnega dohodka in na			Glavni namen 01	
	osebni dohodek	9,166.000	01	Delo državnih organov	14,296.041
2	Prometni davek od prodaje blaga in		02	Ljudska obramba	2.240.000
	prometa nepremičnin	11,244.000	03	Dejavnost DPO	2,303 412
3	Davek na premoženje in na dohodek		04	Negospodarske investicije	1,489.813
	od premoženja	1,892.000	08	Socialno skrbstvo	711.800
4	Takse	1,045.000	09	Zdravstveno varstvo	16.794'
5	Dohodki po posebnih predpisih	130.000	10	Komunalna dejavnost	2,488.400
6	Lastni prihodki uprav, organom	1,300.000	11	Dejavnost krajevnih skupnosti	800.000
7	Prenesena sredstva iz leta 1977	497.000	18	Intervencije v gospodarstvu	425.000
			17	Tekoča proračunska rezerva	250.000
			18	Vezana in izločena sredstva	252.740
	Skupaj prihodki	25,274.000		Skupaj odhodki	25,274.740
. ŽALEC 563.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega delb in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Žalec za leto 1978
3.	člen
Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, mora izvršni svet občinske skupščine, da bi ohranil proračunsko ravnovesje začasno zmanjšati zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadržati uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
O takšnem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
4.	člen
1.	člen
din
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1978 znašajo	46,550.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	46,102.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	448.000
2.	člen
Prihodki proračuna občine Žalec za leto 1978 se
glede na namen razporedijo za:
—	dejavnost organov' družbenopolitičnih skupnosti
—	ljudsko obrambo
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
—	negospodarske investicije
—	socialno skrbstvo
—	zdravstveno varstvo
—	komunalno dejavnost
—	dejavnost krajevnih skupnosti
—	intervencije v gospodarstvu
—	tekočo proračunsko rezervo
—	obveznosti iz prejšnjih let
—	izločanje v rezervni sklad
din
33,618.500
2.750.000
2,276.500
1.800.000 3,947.000
90.000
400.000
600.000
70.000
448.000
100.000 450.000
Izvršni svet občinske skupščine lahko spremeni namen in višine sredstev za redno dejavnost in posebne namene posameznih občinskih organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v večjem ali manjšem znesku, kot bi jim pripadala.
5.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1978 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
6.	člen
Od proračunskih prihodkov pripada rezervnemu skladu občine Žaleč 1 °/o prihodkov, ki bodo doseženi v letu 1978.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi rezervnega sklada občine
—	o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelkih »dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti« in »dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev« za nove namestitve med letom oz. eventualni valorizaciji osebnih dohodkov:
— o uporabi redne proračunske rezerve za premalo predvidene oziroma nepredvidene izdatke proračuna.
8.	člen
Pregled prihodkov proračuna občine Žalec za leto 1978 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna občine Žalec za leto 1978, ki je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
Št. 400-3/78-3
Žalec, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
’ 564.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena za_ kona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/76, 11/76 in 6/77) se v podnaslovu »I. SPLOŠNE DOLOČBE« črta številka »I«.
2.	člen
2.	člen se spremeni tako, da glasi:
»Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek iz osebnega dohodka delavcev,
2.	davek iz kmetijstva,
3.	davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,	-
4.	davek iz intelektualnih storitev,
5.	davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6.	davek na dohodke od premoženja,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo. 3 4 5
3.	člen
Za 4. členom se doda novo poglavje, ki glasi:
»I. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV«
4.	člen
V	7. členu se v III. skupini črtata besedi »Sv. Jun-gert«.
5.	člen
V	8. členu se prvi odstavek premeni tako, da glasi:
»Stopnje davka od kmetijstva za zavezanca, ki se mu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmeta-kooperanta, ki je zdravstveno in pokojninsko zavarovan po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju delavcev v združenem delu so:
v I. skupini	10 »/o
v II. skupini	7 »/o
v III. skupini	4 »/o
v IV. skupini	2 »/o«
6. člen	
Deveti člen se spremeni in glasi: »Stopnje davka od kmetijstva za	zavezanca, ki se
mu ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje	
kmetov so:	
v I. skupini	16 °/o
v II. skupini	IS0/«
v III. skupini	10 %
v IV. skupini	8 0/0
7. člen	
V prvi točki 10. člena se znesek	»7.000 din« nado-
mesti z zneskom »25.000 din«.	
8. člen	
V 14. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se	
glasi:	
»Olajšava se prizna glede na vložena sredstva za	
preusmeritev gospodarstva oziroma za	. preureditev po-
slopi j v turistične namene po naslednjih merilih:	
vložena sredstva	olajšava %
din	od letnega davka
od	9.400	do	24.000	30
od	24.000	do	45.000	40
od	45.000	do	90.000	50
od	90.000	do	120.000	60
od	120.000	do	150.000	70
od	150.000	do	180.000	80
od	180.000	do	210.000	90
nad	210.000			100
9.	člen
V	15. členu se znesek »630 din« nadomesti z zneskom »700 din«.
10.	člen
V	četrti vrsti 16. člena se znesek »3.000 din« nadomesti z zneskom »14.000 din«.
11.	člen
V	22. členu se na koncu 1. točke doda besede »in od dohodkov od domače obrti«.
12.	člen ^
V	23. členu se drugi odstavek spremeni tako, da glasi:
»Zavezancem, ki prvič v občini ustanovijo obratovalnico, in ki se zavežejo da bodo v občini najmanj pet let opravljali to obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 80°/p, za drugo leto poslovanja 50 %> in v tretjem letu poslovanja za 20%>. Zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost v najetih poslovnih prostorih, se ta olajšava zniža za 30 %>.«
13.	člen
V	tretjem odstavku 29. člena se črta pika in doda besedilo: »ter koristnih predlogov opredeljenih v pravilnikih o izumih, tehničnih izboljšav in koristnih predlogih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter po 1. točki 96. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah«.
14.	člen
V	drugem odstavku 35. člena se za besedilom »organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami« črta vejica in postavi pika preostalo besedilo se črta.
V	tretjem odstavku 35. člena se beseda »oprostitev« nadomesti z besedo »olajšavo«.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 422-8/78-4
Žalec, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
565.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
V občini Žalec se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča znotraj mej sprejetega urbanističnega oziroma zazidalnega načrta na območju krajevnih skupnosti Žalec, Braslovče, Galicija, Griže, Letuš, Liboje, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor, Vinska gora in Vransko.	/
2.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za stavbno zemljišče, ki se uporablja za namene. ki jih določa prvi odstavek 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77).
Razen oprostitev plačila iz prvega odstavka tega člena so oproščeni plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča:
—	občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč, na njihovo vlogo za vsako koledarsko leto posebej ;
—	najemniki oziroma lastniki stanovanj, če občinski unravni organ pristojen za komunalne zadeve ugotovi, da stanovanjski prostori niso primerni za bivanje;
—	občani, ki uveljavljajo plačevanje stanarine po občinskem odloku o delni nadomestitvi stanarine (Uradni list SRS. št. 11/77).
Plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo petih let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za komunalno urejanje stavbnega zemljišča.
Za racionalnejše izkoriščanje stavbnega zemljišča se pri stanovanjskih objektih določijo odbitki, ki znašajo:
— za zgradbe z enim ali dvema stanova-
njema	0%
—	za zgradbe s 3 do 10 stanovanji	10 “/o
—	za zgradbe z 11 do 20 stanovanji	20 %>
—	za zgradbe z nad 20 stanovanji	25 %>
Podatke o občanih, ki plačujejo stanarino po odloku o delni nadomestivi stanarine daje pristojnemu občinskemu upravnemu organu samoupravna stanovanjska skupnost.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri od kvadratnega metra zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča.
Za zazidano stavbno zemljišče po tem odloku se štejejo koristne tlorisne površine stanovanjskih in po. možnih stanovanjskih prostorov ter površine, ki se neposredno uporabljajo za poslovno oziroma proizvodno dejavnost.
Za tlorisne površine se štejejo:
—	pri stanovanjskih površinah koristna površina posameznega stanovanja po merilih za določitev višine stanarine;
—	pri garažah čista tlorisna površina — kot samostojnega objekta ali v sestavi drugega objekta;
—	pri poslovnih in industrijskih prostorih oziroma objektih etažne površine vključno s pomožnimi prostori in zemljiščem, ki se uporablja v poslovne in proizvodne namene (dvorišča, deponije, skladišča, garaže in pripadajoče prometne površine) z izjemo urejenih zelenih površin.
Za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zemljišče, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
4.	člen
Glede na ugodnost, ki jih zemljišče nudi uporabnikom, to je opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami, prometna povezanost, lega zemljišča v naselju glede na preskrbo prebivalstva, položaj poslovnega prostora glede na frekvenco potrošnikov, se zazidano stavbno zemljišče razvršča v tri kategorije in sicer:
—	vi. kategorijo stavbna zemljišča na območju mesta Žalec,
—	v II. kategorijo stavbna zemljišča na območju krajevnih skupnosti Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter in Vransko,
—	v III. kategorijo stavbna zemljišča na območju krajevnih skupnosti Braslovče, Galicija, Griže, Letuš, Liboje, Tabor in Vinska gora.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku znaša mesečno:
—	za I. kategorijo zazidanega stavbnega zemljišča 0,40 din od m!.
—	za II. kategorijo zazidanega stavbnega zemljišča 0,30 din od m2,
—	za III. kategorijo zazidanega stavbnega zemljišča 0,20 din od m3.
5.	člen
Nadomestilo se odmeri tudi za tisti del zazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino,
ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ga zaradi terenskih razmer ni mogoče uporabiti za gradbene namene.
Za znatni presežek površine potrebne za normalno rabo stavbe se šteje:
—	v I. in II. kategoriji stavbnega zemljišča iz 4. člena tega odloka površina, ki presega 600 m2,
—	v III. kategoriji stavbnega zemljišča iz 4. člena tega odloka površina, ki presega 1000 m2.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče, ki presega površino, ki je potrebna za normanlno rabo stavbe, znaša mesečno:
—	vi. kategoriji stavbnega zemljišča iz 4. člena tega odloka 0,50 din od m2 presežka,
—	v II. kategoriji stavbnega zemljišča iz 4. člena tega odloka 0,40 din od m2 presežka,
—	v III. kategoriji stavbnega zemljišča iz 4. člena tega odloka 0,30 din od m2 presežka.
6.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od nezazidanega stavbnega zemljišča znaša 0,20 din od m2 mesečno.
7.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.
Temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.
8.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri zavezancu in prejšnjega člena upravni organ občinske skupščine pristojen za komunalne zadeve z odločbo v mesečnem znesku.
Odločba o odmeri nadomestila velja, dokler ne nastopijo spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila.
9.	člen
Stanovalcem hiše v družbeni lastnini odmeri organ iz prejšnjega člena odloka nadomestilo za hišo kot celoto. Samoupravna stanovanjska skupnost, ki gospodari s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, obračunava nadomestilo s posameznimi imetniki stanovanjske pravice hkrati s stanarino oziroma najemnino.
10.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plača stavbni zemljiški skupnosti mesečno za nazaj.
Lastniki stanovanj oziroma družinskih stanovanjskih hiš lahko plačajo nadomestilo za celo koledarsko leto v dveh enakih obrokih.
11.	člen
Del sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je dohodek krajevnih skupnosti namenjen za graditev in vzdrževanje omrežja komunalnih objektov in naprav.
S samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo občina, krajevne skupnosti in stavbna zemljiška skupnost. se določi višina sredstev, ki jih je stavbna zemljiška skupnost dolžna zagotoviti krajevnim skupnostim za namene iz prvega odstavka tega člena.
Za krajevne skupnosti se zagotovi vsako leto najmanj 50 o/o sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
12.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se sme uporabiti samo za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjeni za skupno rabo in sicer:
—	ulice in ceste, trgi, hodniki, peš poti, dovozne poti v naseljih ter javna parkirišča in sejmišča;
—	javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, zelene površine v stanovanjskih naseljih in javna otroška igrišča;
—	omrežje javne razsvetljave;
—	objekti in naprave za odpravo atmosferskih voda
po sprejetem letnem in srednjeročnem programu urejanja stavbnih zemljišč v občini v skladu z določili 18. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77).
13.	člen
Zavezanci iz 7. člena tega odloka so dolžni prijaviti upravnemu organu občine pristojnemu za komunalne zadeve koristne stanovanjske in poslovne površine oziroma površine nezazidanega stavbnega zemljišča ter priglasiti vsako spremembo, ki bi vplivala na odmero nadomestila, v roku 30 dni od nastanka obveze oziroma spremembe. Obveznost prijave velja tudi za zazidano stavbno zemljišče, ki znatno presega površino potrebno za normalno rabo stavbe.
14.	člen
Obveznost plačevanja nadomestila za občane, temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki- postanejo lastniki oziroma koristniki zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča po uveljavitvi tega odloka nastane:
—	od zazidanega stavbnega zemljišča z dnem vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, od poslovnih površin z dnem pričetka koriščenja;
—	od nezazidanega stavbnega zemljišča z dnem izdaje odločbe o lokaciji objekta oziroma z dnem uveljavitve zazidalnega oziroma urbanističnega načrta.
15.	člen
Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za občane iz 2. člena tega odloka prične za tiste, ki že stanujejo v stanovanju oziroma družinski stanovanjski hiši z dnem uveljavitve tega odloka, za ostale pa z dnem vselitve v stanovanje oziroma družinsko stanovanjsko hišo.
16.	člen i
Oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se prizna na vlogo občana z odločbo občinskega upravnega organa pristojnega za komunalne zadeve.
17.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo do 1.000 din fizična oseba in odgovorna oseba pravne osebe:
—	če v določenem roku ne prijavi osnov za odmero nadomestila,
—	če prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila.
18.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 12/73 in 19/73).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-12/77-6
Žalec, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
566.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji. zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske Polzela III
1.	člen
Zazidalni načrt dela stanovanjske soseske Polzela III, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske Polzela III (Uradni vestnik Celje,, št. 20/67) in Uradni list SRS, št. 16/71) se spremeni in dopolni v tem, da se del obstoječega objekta bivša mizarska delavnica na parceli š. 285/3 in 285/4 k. o. Polzela predvidi za rušenje, na tem mestu P3 določi lokacija za gradnjo stanovanjske hiše.
2.	člen
Sprememba zazidalnega načrta, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18/2-1978 v februarju 1978 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-10/77-6
Žalec, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
567.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu vikend naselja Dominik Založe
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt vikend naselja Dominik Založe.
2.	člen
Območje zazdalnega načrta vikend naselja Dominik Založe, je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec pod št. 18/7-77 v septembru 1977. Meja območja, ki ga zajema zazidalni načrt poteka na severu po temenu hriba in po poti, ki leži na plastnici 356. Na zahodu omejuje to območje občinska cesta in rob gozda, proti jugu pa obstoječi jarek. Južna meja se pri zožitvi, na občinski poti ob vznožju pobočja z gozdom in manjšim umetnim jezerom obrne proti vzhodu do občinske poti, od tu pa poteka meja proti severu do izhodiščne točke. Južno od opisanega območja vključuje zazidalni načrt še območje treh predvidenih lokacij in enega že obstoječega objekta.
Površina območja zazidalnega načrta meri 3,5 ha.
3.	člen
Pri izbiri objektov in gradnji je treba poleg grad-benotehničnih in sanitarnih predpisov dosledno upoštevati tudi pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta.
4.	člen
Stroški urejanja stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami bremenijo investitorja.
5.	člen
Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo objektov izdaja v skladu z zazidalnim načrtom občinski upravni organ, pristojen za urbanizem.
6.	člen
Zazidalni načrt, ki ga je izdelal zayod za načrtovanje Žalec je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/78-6
Žalec, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. L r.
568.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6., 12. in 117. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o lokalnih in nekategoriziranih cestah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen ■
S tem odlokom se javne ceste na območju občine delijo glede na gospodarski pomen in pomen, ki ga imajo za promet na lokalne in nekategorizirane javne ceste ter določa način upravljanja in gospodarjenja z njimi.
2.	člen
Za lokalne ceste se štejejo ceste, ki povezujejo med seboj kraje v občini in kraje s sosednjimi občinami in s tem zadovoljujejo lokalne potrebe prometa.
3.	člen
Nekategorizirane ceste so ceste, ulice, trgi, javne poti, dovozne ceste, ki povezujejo naselje z zaselki, dve naselji med seboj ali naselje s kategoriziranimi javnimi cestami in ne izpolnjujejo tehničnih pogojev za kategorizacijo ter druge prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet.
4.	člen
Lokalne in nekategorizirane ceste je treba graditi, vzdrževati in uporabljati na tak način in ob tistih pogojih, kot to določa zakon in drugi predpisi o javnih cestah ter predpisi o prometu na javnih cestah.
Lokalne in nekategorizirane ceste na območju občine nadzoruje inšpektor za javne ceste.
Če uporaba lokalne in nekategorizirane ceste presega tehnično zmogljivost se sme lokalna ali nekategorizirana cesta uporabljati le z dovoljenjem uprav-Ijalca ter ob pogojih in na način, ki ga določi uprav-Ijalec ceste.
Uporabnik lokalne ali nekategorizirane ceste je dolžan upravljalen teh cest povrniti škodo, ki nastane na lokalni ali nekategorizirani cesti zaradi uporabe v smislu prejšnjega odstavka tega člena.
5.	člen
Sredstva za vzdrževanje in rekonstrukcijo lokalnih in nekategoriziranih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni s predpisi, to je iz sredstev organizacij združenega dela in prispevkov občanov ter iz drugih namensko zagotovljenih virov.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena se zbirajo v samoupravni komunalni interesni skupnosti ter razporejajo s finančnim načrtom te skupnosti.
II.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z LOKALNIMI IN NEKATEGORIZIRANIM! CESTAMI
6.	člen
Z lokalnimi cestami upravlja in gospodari samoupravna komunalna interesna skupnost.
Samoupravna komunalna interesna skupnost poveri vzdrževanje lokalnih cest praviloma za to usposobljeni organizaciji združenega dela.
Samoupravna komunalna interesna skupnost mora z organizacijo združenega dela kateri poveri vzdrževanje lokalnih cest, skleniti o tem posebno pogodbo, v kateri si zagotovi izpolnitev vseh pogojev, ki jih je dolžna izpolniti kot upravljalec cest
7.	člen
Nekategorizirane' ceste upravlja in vzdržuje krajevna skupnost na svojem območju. Krajevna skupnost lahko s pogodbo poveri vzdrževanje nekategoriziranih cest, ki jih je dolžna sama vzdrževati, na ustrezno organizacijo združenega dela.
Dovozne ceste do kamnolomov, gramoznic in drugih objektov, poljske ter gozdne poti vzdržujejo uporabniki teh cest oziroma poti.
III.	DOLOČITEV LOKALNIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST
8.	člen
Glede na določila 2. in 3. člena tega odloka se lokalne in nekategorizirane ceste na območju občine,
ulice, trgi, javne poti, dovozne ceste in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet, razvrstijo in sicer:
1.	Lokalne ceste
št. ceste naziv in potek ceste	v km
1.	odcep od ceste 11/342 Parižlje—Braslovče— Gomilsko—Šentrupert—Prebold—Griže—Ka-
saze (priključek na M/10)	20,400
I
2.	odcep od ceste št. 1 Kasaze—Liboje—Košnica (do občinske meje)	4,800
3.	odcep od ceste M/10 Žalec—Zabukovica mimo Matij evca do križišča Gozdnik—Mrzlica	7,600
4.	odcep od ceste M/10 Sešče—Matke—Pod-
mrzlica do Likoviča	6,100
5.	odcep od ceste M/10 (pri- Pihelbirtu)—Oj-
striška vas—Tabor—Ojstrica—Črni vrh	8,900
6.	odcep od ceste M/10 Pondor—Tabor (priključek na cesto št. 5)	2,300
7.	odcep od ceste M/10 v Brodeh—Vransko,
skozi Vransko do priključka na M/10 z vmesnim priključkom na M/10 pri bencinski črpalki	2,200
8.	odcep od ceste M/10 skozi ■ Šentrupert—Trnava—Zakl—Poljče—Parižlje (do priključka
na cesto št. 1)	5,100
9.	odcep od ceste M/10 v Šempetru—Spodnje
Grušovlje—Založe (do priključka na cesto 11/342)	5,600
10.	odcep od ceste št. 9 v Šempetru—Podlog— Gotovlje—Ložnica (priključek na cesto št.
H)	4,400
11.	odcep od ceste M/10 v Žalcu—Ložnica—Veli-
ka Pirešica Galicija—Podgora (do občinske meje)	7,300
12.	odcep od ceste 11/341 v Mali Pirešici—Zalo-
ška gorica (do občinske meje) z odcepom Zalog—Arja vas 11/341	4,400
13.	odcep od ceste 11/341 pri asfaltni bazi v Veliki Pirešici—Ponikva—Podkraj	5,700
14.	odcep od ceste 11/341 pri mostu v socki —
Podkraj—občinska meja	3,600
15. odcep od ceste M/10 v Dobrteši vasi—Šempeter—(priključek na cesto št. 4)— odcep od ceste št. 4—Zgornje Roje—Vrbje—Žalec— prečkanje s cesto št. 3—Dobriša vas—Petrovče (prečkanje s cesto št. 1) Levec (do
občinske meje)	7,100
16.	odcep od ceste št. 1 v Braslovčah—Male
Braslovče—do ceste 11/340	1,500
17.	odcep od ceste 11/340 Letuš—Rečica ob Paki (do občinske meje)	1,400
18.	odcep od ceste št. 1 v Polzeli—Podvin (do
občinske meje)	2,700
19.	odcep od ceste 7 pri gostilni Piki v Brodeh
smer Pavlič	1,080
20.	odcep od ceste št. 3 pri mostu v Grižah—
Vrbje—cesta M/10 —Gotovlje—Jedert	5,700
St. ceste naziv in potek ceste
dolžina v km
št. ceste naziv in potek ceste
dolžina v km
21. odcep od ceste št. 2 za potokom smer Sončni
hrib—vas Zabukovica do ceste št.	3	3,600
22.	podaljšek do ceste št. 2 do Švarca	2,700
23.	odcep od ceste št. 11— G alicija—Železno s priključkom nazaj na cesto št. 11 in odcep
V Zavrh do prvega razcepa	5,500
24.	odcep od ceste št. 10 v Gotovljah smer Zalog	1,800
25.	odcep od ceste št. 10 v Podlogu—Pekel—Kale—Ponikva do ceste št. 13 z odcepom v vas 6,700
26.	odcep od ceste št. 9 v Založah (pri Novem kloštru) Podsevčnik s priključkom na cesto
11/342)	4,800
27.	odcep od ceste 11/368 v Zg. Preboldu—Gor-
nja vas do ceste št. 1 mimo opekarne do ceste št. 4	2,100
28.	odcep od ceste št. 1 v Pongracu—Zahom do
ceste št. 4 v Matkah z odcepom na Hom do parkirnega prostora	4,800
29.	odcep od ceste št. 1 v Dolenji vasi mimo tek-
stilne tovarne Prebold in kopališče (do ceste 11/368)	1,400
30.	odcep od ceste 11/368 v Veliki Reki do planinskega doma	4,200
31.	odcep od ceste št. 1 na Gomilskem—Rezana
—Grajska vas—Selo—Zg. Selo z odcepom z Grajske vasi na M/10 pri Žirovniku	3,500
32.	odcep od ceste št. 31 v Gomilskem—Zakl—
priključek na cesto št. 8	1,700
33.	odcep od ceste 11/340 Orla vas (do konca
vasi)	0,900
34.	odcep od ceste št. 1 v Kamenčah do ceste št.
8 v Poljčah	1,100
35.	odcep od ceste 11/340 v Parižljah — Sp. Gorče—Žovnek Podvrh	4,100
36.	Braslovče—jezero	1,200
37.	odcep od ceste 11/340 v Malih Braslovčah
smer Zgornje Gorče—Obramlje do	ceste 38	2,000
38.	odcep od ceste 11/340 v Letušu smer Obramlje—Dobrovlje do odcepa	Jug—Covnik	6,200
39.	'odcep od ceste 11/340 v Letušu—Podgorje 1,100
40.	odcep od ceste 11/340 mimo Pirnata do občinske meje	0,500
41.	odcep od ceste M/10 v Cepljah—-Openska vas
do ceste št. 6 v Pondorju	2,500
42.	odcep od ceste št. 5 v Lokah — smer Konjš-
ca do Jana	2,500
43.	odcep od ceste št. 5 v Taboru mimo pokopališča do Ribarja	1,100
44.	odcep od ceste št. 6 v Taboru pri stari šoli
smer Dol do spomenika	1,400
45.	odcep od ceste M/10 v Prekopi mimo doma
RK—Stopnik	1,500
46.	odcep od ceste št. 45 v Prekopi smer Šmartno do odcepa ceste proti Spodnjem Podvrhu 1,900
47.	odcep od ceste št. 7 v Vranskem—Prapro-
če—Kale—Vologa z odcepom do Merince 5,300
48.	odcep od ceste št. 47 mimo Podgrada—Tešova 3,134
49.	odcep od ceste M/10 v Ločici—Zahomce	3,000
50.	odcep od ceste M/10 smer Zaplanina—Li-
movce (do občinske meje)	5,900
51.	odcep od ceste št. 18 v Podvinu smer Dobrič—Andraž s priključkom na cesto 11/342	7,300
52.	odcep od ceste št. 51 v Dobriču mimo Juga—
Gora Oljka	3,000
53.	odcep od ceste št. 1 Polzela pri Orešniku—
Garant—tovarna nogavic—Orova vas do ceste št. 9 v Založah	3,400
54.	odcep ceste 11/342 na Bregu—Ločica—Priključek na 11/342	1,600
55.	odcep od ceste št. 9 v Založah do odcepa
proti Korberju -	1,000
56.	odcep od ceste št. 51 v Andražu	smer Lovče	1,600
57.	odcep od ceste št. 51 v Andražu	do šole	0,700
58.	odcep od ceste št. 14 smer Marof—Studence—Sp. Ponikve	3,600
59.	odcep od ceste 11/341 v Vinski gori—Prelska
(do občinske meje)	2,600
60.	odcep od ceste 11/341 v Pirešici—Vinska gora
(stara šola) z odcepom v Lopatnik in Jan-škovo selo do občinske meje	5,000
61.	odcep od ceste 11/341 pri Jovanu—Lipje s
priključkom na cesto št. 60 nad	Podvinom	2,800
62.	odcep od ceste 11/341 smer Zgornja Crnova	1,400
63.	odcep od ceste M/10 pri bencinski črpalki v
Žalcu do ceste št. 15	0,350
64.	odcep od ceste št. 12 v	Ruše	0,600
65.	Preserje—Braslovče	0,800
66.	odcep od M/10—Novo Celje (priključek na
cesto 15)	0,200
67.	vpadnica v novo mestno jedro	0,450
68.	Doberteša vas—Zgornje	Grušovlje	1,200
69.	Zgornje Grušovlje—Zalog—do	Divjaka	0,800
70.	odcep od ceste 11/368 Marinc—Vedenik—
Toplišek	0,800
71.	odcep od ceste 11/368 Jager—Lobnikar—
Urankar	7,000
72.	križišče Grajska vas—kamnolom—Jernejče-
va klet	1,000
Karta lokalnega cestnega omrežja je sestavni del tega odloka.
2.	Nekategorizirane ceste
I.	Krajevna skupnost Andraž
1.	odcep od lokalne ceste 51 smer Hotunje do
lokalne ceste 51	1,700
2.	odcep od lokalne ceste 51 smer Tanjšek	1,100
3.	odcep od lokalne ceste 51 smer Grebence	0,300
št. ceste naziv in potek ceste
dolžina v km
št. ceste naziv in potek ceste
dolžina v km
4.	odcep od lokalne ceste 56 v Lovčah do meje
občine Velenje	2,500
5.	odcep od ceste 11/342 smer Jajce do Satlerja 1,700
6.	odcep od ceste 11/342 smer Brezovec (Pirnat) 0,700
7.	odcep od ceste 11/342 smer Brezovec (Zajc) 0,800
8.	odcep od lokalne ceste 51 smer Boh	0,400
9.	odcep od lokalne ceste 57 do občinske meje 2,200
10.	odcep od lokalne ceste 51 do Uratnika	0,300
11.	odcep od ceste v Hotunje do Meklava	0,400
12.	odcep od lokalne ceste 52 mimo Ježovnika
do občinske meje	2,500
13.	odcep od lokalne ceste 56 mimo Brunška do
občinske meje	2,000
14.	odcep od lokalne ceste 57 šola Grmovšek
11/342	1,200
II.	Krajevna skupnost Braslovče
1.	odcep od lokalne ceste 1 v Parižljah v smer
Balant do ceste 11/342 v Preserjah	1,500
2.	odcep od ceste 11/342 v Malih Braslovčah po
naselju in nazaj do ceste 11/342	1,000
3.	Braslovče — pokopališče	0,400
4.	Braslovče — Podvrh do Rizmala—Pirš—jezero Braslovče z odcepom do Strnada	3,000
5.	Rakovlje Partizan v smer novo naselje v
Rakovljah	0,500
6.	odcep od lokalne ceste 1 v Rakovljah do Zajc
Konrada — z odcepom do Jelovnika	0,800
7.	Zovnek—Podvrh do Turnška	1,000
8.	Odcep od lokalne ceste 1 v Kamenčah—Orehovec do akumulacije Trnavca	0,500
9.	odcep od lokalne ceste 1 pri Golavšku v
smer Podvrh do Repeta	2,000
10.	Parižlje—Topovlje do ceste 11/340 v Topov-
Ijah	2,000
11.	Parižlje mošt čez Savinjo — smer v novo
naselje južni del (dve cesti)	1,000
12.	Parižlje most čez Savinjo — smer novo na-
naselje severni del	0,500
13.	odcep od lokalne ceste 1 pri Golavšku smer
Šmartno do Pušnega Turnška	5,000
14.	odcep od lokalne ceste 37 mimo Stoperja do
Partizanske ceste	1,000
15.	odcep od ceste 11/340 smer Parižlje—Ačko	0,650
16.	odcep od lokalne ceste 16 pod Braslovčami s
priključkom na lokalno cesto	1	0,500
III.	Krajevna skupnost Galicija
1.	Velika Pirešica—Gorca	4,000
2.	Pernovo—Zagoričnik	1,000
3.	odcep od lokalne ceste 23 Križan — smer
Železno	0,900
4. odcep od lokalne ceste 23 smer Novine—
Hramše—Pernovo	4,000
5.	odcep od lokalne ceste 23 smer Hramše—
Cvikl	4,000
6.	odcep od lokalne ceste 11 smer Podgora—
Kapitler	2,000
7.	odcep od lokalne ceste 23 smer Grobovšek—
Kušar	1,000
8.	odcep od lokalne ceste 23 smer Rehar—Križan—Polak	4,000
9.	odcep od lokalne ceste 23 — Toman v vas Spodnji Zavrh Superger in v Zgornji Zavrh
do občinske meje	3,100
10.	odcep od lokalne ceste 11 smer Videnšek—
Grobelnik	1,000
11.	odcep od lokalne ceste	11	smer	Podgora	2,000
12.	odcep od lokalne ceste 11 smer Grobelnik—
Selišek	1,000
13.	odsek Novine—Hramše	— občinska meja	4,000
14.	odcep od ceste 11/341 smer Grmovje z odcepom Hrusti	2,000
15.	odsek asfaltna baza—Uranko—Vindei	2,000
IV. Krajevna skupnost Gotovlje 1. odcep od ceste na kegljišče v smer Gotovlje
(peš pot)	0,800
2.	odcep od lokalne ceste 20 smer Dolar—Mak 0,150
3.	odcep od lokalne ceste 20 smer centralno odlagališče	0,800
4.	odcep od ceste proti centralnemu odlagališču
smer Plevno	0,850
5.	odcep Petriček—soseka Podvin—Rozman do
centralnega odlagališča	1,050
6.	odsek Marinko—Vihernik—Florjančič	1,450
7.	odsek Nahtigal—Kuder do mostu pod Škafarjem	1,900
8.	odsek Štorman proti Kirpel	0,450
9.	odsek do Andrej čka	0,450
10.	odsek do Kapitler .	0,250
11.	odsek Kert—Brečko—Cokan	1,000
12.	odsek Antloga—Kolenc — do meje krajevne
skupnosti	0,850
13.	odsek Vasle Krajnc — povezava z lokalno
cesto 20	0,650
14.	odsek proti Studencem (Cokanov klane)—
Ponikva z odcepom Florjančič	1,000
15.	odsek ceste proti Lipnčan do asfalta v smeri
Pirešic—Ponikva	0,750
16.	odsek Jošt—Sadnik—M/10 z odcepom na peš
pot	0,500
17.	odsek Stukovnik—Gradiš—priključek pri
Bosnerju	^	0,750
dolžina
št. ceste naziv in potek ceste	v
18.	odsek Nahtigal—Bosner—Matiček	1.500
19.	odsek Uranjek—Pižorn	0,350
20.	odsek od mostu pri Škafarju v Rančigajevo
dolino	0,350
21.	odsek Cokanov klane—Jedert—Novak—Zav-
ski	^000
22.	odsek Cokan (Mehč)—Veliki hrib	0,700
23.	odsek Kirpel—Verdel	0,450
24.	odsek Kirpel—Jordan—Priključek na cesto
Nahtigal—Kuder	0,450
25.	odsek Ložnica—Plevna—Bukove	2,000
26.	odcep od lokalne ceste 11—prepovedan hrib
—Vrnšek—Visoko	2,000
V. Krajevna skupnost Gomilška 1. odcep od lokalne ceste 1 pri Rančigaj do
Tekavca	0,100
2.	cesta severno od naselja Gomilsko (zavrte) 0,400
3.	odcep od lokalne ceste 1 v smeri Vitanc	0,700
4.	odsek Jernejčeva klet—Jambrovič—Pinter—
Poznič	0,400
5.	odsek Jernejčeva klet—Merzel	0,500
6.	odcep od lokalne ceste 1 Smatevž—žaga Ingrad — priključek na lokalno cesto 32	1,100
7.	odcep od lokalne ceste 31 smer Brinpvec—
Mazej	0,600
8.	odsek gasilski dom Grajska vas—Turk	0,400
9.	odcep od ceste M/10—Grabnar	0,350
10.	odcep od lokalne ceste 1 do Vitanca	0,200
11.	odsek Slemenšek—Lukner—graščina	0,600
12.	odsek dom Partizan—Smatevž—Korent	0,300
VI. Krajevna skupnost Griže
1.	odsek	Zalokarjev	križ—Sončni hrib	0,600
2.	odsek	Zalokarjev	križ—Zabukovica vas	0,700
3.	odsek Zabukovica vas—Podvin do Krk Jožeta	1,500
4.	odsek	Zabukovica vas—Krk Franc	0,500
5.	odsek	Zalokarjev križ—Štorman	0,800
6.	odsek	Beškovnik Srečko—Zalokarjev križ	1,600
7.	odsek	Liboje—Zagreben	1,900
8.	odsek	Pungeršek—Lah	0,600
9.	odsek	Kurja vas—Burjan	0,400
10.	odsek	Gozdnik—Mrzlica—Lovska koča	1,700
11.	odcep	razpotje—Gozdnik—Mrzlica	3,000
12.	odsek	kolonija Griže—Britno selo	1,600
13.	odsek	Velika hosta—Pirnat	2,200
14.	odsek	kolonija Griže—Polal	0,300
št. ceste naziv in potek ceste
15.	odsek Goropevšek—Kosec
16.	odsek Kosec—Golavšek Ivan v Poreber
17.	odsek kolonija Griže—Grabner Franc
18.	odsek Kolobarjev križ—Ostruh
19.	odsek Migojnice—Križan—Kolobarjev križ
20.	odsek Migojnice—Goršek Martin (starejši)
21.	odsek Migojnice—Sprajc
22.	odsek Turnšek—Poreber (Veligovšek)
23.	odcep od lokalne ceste 3—Lukner
24.	odcep od 'lokalne ceste 1 v Grižah do Lešnika
25.	odsek sušilnica Spodnje Griže—Kajtna '26. odsek Kotarjev križ—Burjan
27.	odsek Poteko—Trglav pod Kamnikom
28.	odsek Uduč—Starki Karel
29.	odsek skozi vas Migojnice
30.	odseli, razpotje Gozdnik—Sedlo Jager
31.	odsek Goropevšek—trgovina Griže
32.	odcep od lokalne ceste 1 v Bezovniku do razpotja Vrečar
33.	odcep od lokalne ceste 1 v Bezovniku—Ašen-kar (kapela)
34.	odsek od križišča Veligovšek—Malovšek
35.	odcep od lokalne ceste 1 pri Ježovniku— letno gledališče Limberg
VII.	Krajevna skupnost Liboje
1.	odsek mimo Mirosana in provizorija
2.	odsek ob Savinji mimo Ožirja
3.	odsek Brnica do Pereta in Kelnerja
4.	odsek Zabukovica—Porance
5.	odsek Slovenski dol—Podvin
6.	odsek Sončni hrib do Krka in Breda
7.	odsek Kasaze—Grič
8.	odsek spodnji del Kasaz—Pospeh—Avsec
9.	odcep od lokalne ceste 2 do Ocvirk—Krumpak—Hrvatin
10.	odcep osnovna šola Liboje—Zaverla
11.	odcep od ceste 1 pri mostu poleg Savinje do Hiršbergerja
12.	odsek Arčan ob Bistrici mimo Krašeka
13.	odsek Pospeh—Potočnik
14.	odsek KIL Liboje—Cešnovar—Porance
15.	odsek od Tominška do Govediča
16.	odcep od ceste 2 pri Supergerju do Gračnerja
17.	odcep od ceste 2 smer Srnovšnik
dolžina v km
0,500
0,500
0,530
0,400
0,900
0,250
0,600
0,500
0,500
0,600
0,320
0,550
0,700
0,700
0,300
0,900
0,300
0,900
0,650
0,800
0,250
1,000
3.000
5.000 2,500 1,200
2.000 0,500 0,700
2,000
2,000
0,800
0,600
0,600
1,000
7.000
1.000 1,000
dolžina
št. ceste naziv in potek ceste	v km
št. ceste naziv in potek ceste
dolžina v km
VIII.	Krajevna skupnost Polzela
1.	odcep od lokalne ceste 1 do železniške postaje
2.	odcep od lokalne ceste 1 pri Smak smer Mešič—Cimperman
3.	odsek Partizan—silos—viadukt z odcepom mimo Lubeja
4.	odcep od Garanta do lokalne ceste 53
5.	odcep od lokalne ceste 53 v stanovanjsko naselje za Garantom
6.	odcep od ceste pri Palirju preko železniške proge na cesto 53 z odcepom pri Rinterju
7.	center Polzela s servisno in napajalnimi cestami
8.	odcep od lokalne ceste 53 pri Torman do cerkve
9.	odcep od ceste 11/342 do krajevne skupnosti
10.	odcep pri Drobež smer 2gank
11.	odcep v Ločici pri Polzeli desno od ceste II/ 342 v smer Polzela
12.	odsek železniška postaja Polzela—viadukt pri Garantu
13.	odsek Beloglave do lokalne ceste 1
14.	odcep pri pokopališču do ceste 11/342
15.	odcep Garant do stanovanjskega naselja Gubenšek
16.	odcep od lokalne ceste 53 v smeri Komalj —Turk
17.	cesta pri tovarni nogavic Polzela ki poteka ob strugi do asfalta v gmajno
18.	odcep od ceste 11/342 pri Tavčar do lokalne ceste 9 pri Žgank
19.	odcep za trgovino v Ločici pri Polzeli — smer Kosec—Ločica pri Polzeli
20.	cesta mimo Fonda v Ločici pri Polzeli — smer Korun s priključkom na 11/342 pri Kosu (mehanik)
21.	cesta na Senek
22.	odcep od lokalne ceste 53 pri Kolariču na Bregu—mimo Juga—Čaterja s priključkom na cesto 11/342 pri zadružnem domu v Ločici
23.	odcep od ceste M/10 (poligon AMD Žalec) pri Grobelskem mostu po gmajni Ločica do priključka na lokalno cesto 54
24.	odcep od ceste 11/342 pod Senekom — zadaj za pokopališčem s priključkom na cesto 53 v Orovi vasi
25.	odcep od ceste 11/342 pri Cimpermanu — mimo Špacapana s priključkom na cesto 53 pri Cvenku
26.	odcep od nekategorizirane ceste 2 do priključka na nekategorizirano cesto 3 pri Kun-tara
	27. odcep od lokalne ceste 1 pri Orešniku na Polzeli do ceste 18 pri Cimperman v Podvinu	0,950
0,170	28. odcep od lokalne ceste 9 pri Jezerniku Založe—Sevčnikar—Fužir s priključkom na lokalno cesto 55 pod lovsko kočo	1,500
0,755 0,695	29. odcep od lokalne ceste 9 od Jelena v Zalo-žah do Dušiča in Vidmajerja—Novega Kloštra do priključka na cesto 51	1,550
0,110	30. odcep od lokalne ceste 18 pri Žolnirju — smer Kopank do Uratnika (Tomaž) v Podvinu	2,450
0,270	31. Založe (odcep proti Korberju) Strušek—Br-dovšek s priključkom na cesto 26	2,700
0,365	32. odcep od ceste 53 skozi vikend naselje Breg —gmajna na cesto 54	1,700
0,500	* IX. Krajevna skupnost Ponikva	
0,220 0,120	1.	odsek Kresnik—Grmadjek 2.	odsek Rančigaj—Subec	0,600 1,200
0,080	3. odsek Rančigaj—Janek	1,000
	4. odsek Hriberšek—Marof	1,500
0,315	5. odsek Smrečnik—Lončar	0,800
0,590	6. odsek Smrečnik do lokalne ceste 13	0,500
	7. odsek Kutičan—Jelen	1,600
U,065	8. odsek Lončar—Grmovšek	0,600
0,080	9. odsek Blažuh—Pečak	0,500
0,250	10. odcep od ceste 25—Kresnik—Zgornji Topol-čan	1,500
0,595	11. odcep od nekategorizirane ceste št. 10—Se-pek	0,500
0,665	12. Stebovnik—Smerečnik—Veler—Pečnik	0,800
	13. Stebovnik^—Smerečnik—Savinek	0,500
1,730	14. odcep o<^' ceste 14—Brezovčan—Žerdoner— Drev	1,200
0,740	15. odcep od ceste 14—Marof	0,500
	16. odcep od ceste 14—Blažuh—Pečak—Pokleka	1,000
0,785 0,350	X. Krajevna skupnost Prebold	
	1. odsek tekstilna tovarna Prebold—Mahkovič	1,000
0,975	2.	odsek Čmak—Cestnik—vodovodna črpalka 3.	odsek Mrak—Širše	0,500 0,800
	4. odsek Jager—Deželak (Veligovšek)	0,500
1,100	5. odsek Novak—Golavšek	0,130
	6. odsek Strgar—Kolšek	0,150
1,000	7. odsek Žličar—Kotnik—Maček	0,150
	8. odsek osnovna šola—bazen	0,300
0,300	9. odsek Valenčak—Vedenik	0,300
	10. odsek Čmak—Žohar	0,300
	11. odsek Pečar—Tratnik	0,200
0,200	12. odsek Grabnar—Cverle—črnila	0,420
št. ceste naziv' in	potek ceste	v
13.	odsek Privošnik—Jerman—Plesec z odcepom
proti Kranjec	0,400
14.	odsek Čmak—hotel do ceste 11/368	Prebold	0,400
15.	odsek ob Bolski (Peternel)—bloki—tekstilna
tovarna Uršič—dom upokojencev	1,000
16.	odsek center—stara šola	0,150
17.	odcep od ceste 11/368 Jerin—Janše—Lesjak	0,300
18.	odcep od ceste 11/368—pokopališče—Trtno-
vešek	0,800
19.	odcep	od ceste 11/368—Huš—Brinar—Pavlič 1,000
20.	odsek	Vidmar—Pavlič—lovska	koča	5,400
21.	odsek	Skočaj—Kočevar	0,800
22.	odsek	opekarna—Svet	0,700
23.	odsek	Jošovc—Vidmar—Zobar	0,500
24.	odsek Jošovc—Južna	0,250
25.	odsek Privšek—Kupec	0,200
26.	odsek Golič—Srajner	0,100
27.	odsek Herman—Igrišnik	0,100
28.	odsek Potočnik Edo—Vedenik	0,640
29.	odsek Kaplja vas—Gorica	1,100
30.	odsek Gorica—Dobrava z odcepom Burkelc 1,200
31.	odsek Bolska—Podlesek Miha	0,870
32.	odsek Podkoritnik—Zličar—Tominšek	2,000
33.	odsek Mark—Plave	0,200
34.	odsek gasilski dom—Žgank	0,930
35.	odsek Stepišnik—gasilski dom—Basle	0,640
36.	odsek gasilski dom—Prevoršek	0,320
37.	odsek Prevoršek—Gradnja	0,660
38.	odsek Prevoršek—izliv Bolske	1,550
39.	odsek Prevoršek-—Masnec	0,425
40.	odsek Cilenšek—GRADNJA	0,780
41.	odsek Škrubej—priključek na cesto	M/10	0,840
42.	odsek Jančič—priključek na cesto M/10	0,505
43.	odsek Kapus—Divjak	0,640
44.	odcep od ceste M/10—Orla vas	0,400
45.	odsek Kapus—Smodej—Pančur	0,600
4-3. Hrastje—ulice	0,400
47.	odsek gramoznica—izliv Bolske	1,100
48.	odsek Tominšek—Ribič	0,100
49.	odsek Rojnik—Jelen	0,150
50.	odsek Kvas—Vovk	0,100
51.	odsek Urban—Karlov graben	4,500
52.	odsek Škrabe-—Kobac	3,000
53.	odsek Vrhe—Tratnik—Zagožen	3,500
54.	odsek Vrhe—počitniško naselje—Homič	3,000
55.	odsep od ceste 11/368 pri Urbancu—Hribar—
Goro pevšek—Huš	5,500
št. ceste naziv in potek ceste	v ,<:m
56.	odsek	Jerman—Kobal—Hribar	2,000
57.	odsek	Laznik—Podbregar	1,200
58.	odsek	Šmiklavž—Lopan	1,200
59.	odsek	Škarje—Marija Reka—Pišek	2,000
60.	odsek od opekarne mimo Randl do lovske
koče na Goljavi	3,000
XI. Krajevna skupnost Šempeter v Savinjski dolini
1.	cesta v naselju Dobrteša vas	1,900
2.	ceste v naselju Šempeter	2,800
3.	ceste v naselju Zgornje Grušovlje	0,400
4.	odsek od Divjaka smer Martjaki	0,700
5.	odsek od Divjaka smer Zalog do Podloga	1,300
6.	ceste v naselju Spodnje Grušovlje	0,700
7.	ceste v naselju Zgornje Roje	1,000
8.	ceste v naselju Spodnje Roje	0,600
9.	odcep v Loke	0,300
10.	odcep v Grče—Kale	1,600
11.	ceste v naselju Podlog	1,800
12.	Doberteša vas—Spodnje Grušovlje	0,650
XII. Krajevna skupnost Sešče 1. odcep od lokalne ceste 1 smer Ladja do Go-
lavšek Stanka	-	0,300
2.	odcep od lokalne ceste 1 smer Zličar Jože—
Golavšek—Cijan	1,100
3.	odcep od lokalne ceste 4 pri Zuža mimo Lesjak—Kočevar-—Šibila—Brda—Potočnik	do
mostu preko Kolje v Brdih	1,800
4.	odcep od lokalne ceste 4 pri Hribarju mimo Cepina z odcepom mimo Poteko do Šmida 0,800
5.	odcep od lokalne ceste 4 na Trate do Krka
mimo Pušnika do Cencena	1,300
6.	odcep od lokalne ceste 4 pod spomenikom v
Matkah do Lebra	0,600
7.	odcep od Šibila preko Homa do Šarlaha	4,800
8.	odcep od mostu preko Kolje v Brdih do
Škrubeja mimo Jermana na lokalno cesto 4	1,600
9.	odsek od Likoviča v Matkah mimo Uplaz-
nika do Prašnikarja	2,000
10.	odsek zadružni dom Šešče—gmajna proti
Pongracu	0,900
XIII.	Krajevna skupnost Tabor
1.	odsek Kapla smer Gorjakovo	0,500
2.	odsek Kapla—obvoz do Jurjevca	2,100
3.	odsek Čeplje—Podlog	1,400
št. ceste naziv in potek ceste
4.	odsek Kapla smer Spodnji Miklavž
5.	odsek Ojstriška vas—skozi Rogozo na Pondor
6.	odsek Ribar—Zgornji Miklavž
7.	odsek Ribar—Urh
8.	odsek Oj strička vas—mimo Cukj atija v Tabor
9.	odsek Tabor do Namarja
10.	odsek od spomenika pri Kurniku—smer Ocepek
11.	odsek Kurnik do Cena
12.	odsek Pavline smer Kisovar
13.	odsek od Jana — smer Vrhe
14.	odsek Ojstrica—Presedle
15.	odsek Loke — smer vinogradi
16.	odsek cigonca smer Škrubej '
17.	Odsek od Zupančiča smer Lanišnik
18.	odsek Podlog—Blate
19.	obvoz Pondor—Kapla
20.	odsek Konošek—Topovšek—Turnšek
21.	odsek Konjščica smer Pošebal—Veteršek
22.	odsek Ojstriška vas smer Kurnik—priključek na M/10
XIV.	Krajevna skupnost Vinska gora
1.	odsek Obirc—Zadobrova
2.	odsek Obirc—novo naselje
3.	odsek Križan—Zidanški
4.	odsek Križan—Špegu
5.	odsek Lopatnik—Zajc—Tuš
6.	odsek Prelska—Kroflič—.Podvršnjak
7.	odsek Lamperšek—meja—Prelska
8.	odsek Štekovnik—Strahovnik—Polh
9.	odsek Pirešica—Petruh
10.	odsek Spodnja Črnova—Šibane—Ramšak
11.	odcep od ceste 11/341 Delakorda—-Oblak
XV.	Krajevna skupnost Vransko
1.	odcep od M/10 nad Kaplo smer Vindija
2.	odcep od lokalne ceste 45 v Prekopi smer Šmartno
3.	odcep od lokalne ceste 45 v Prekopi smer Brdnik—Jelše
4.	odcep od M/10 v Prekopi smer Rojšek
5.	odcep od M/10 v Čepljah smer Sevšek—Brišnik
6.	odsek pod Pavličem — smer Selski graben
dolžina v km	št. ceste naziv in potek ceste	dolžina v km
1,100	7. odsek od lokalne ceste 7 pri Jeseniku smer	
1,000	Briše zgornji del	0,950
4,000	8. odcep od M/10 v Brodeh mimo Keteša	0,500
1,000	9. ceste v trgu Vransko (Usnjama—novo naselje—Videm—Goričan smer M/10—Učakar)	1,800
0,700	10. odcep pri Kočevarjevem mostu smer Briše spodnji del	0,500
1,200	11. odcep pri Anzu smer Klokočevec—Klance	1,890
3,300	12. odcep od lokalne ceste 48 smer naselje Pri-lope	0,900
1,500	13. odcep od lokalne ceste 48 smer Ropasija—	
3,600	Polšnik	2,100
5,500	14. odcep od M/10 pri Remšu smer Jakodol	3,400
4,000	15. odsek gostilna Drolc smer Grabnar	0,300
0,700	16. odcep od M/10 (cestarska hiša) smer Osredek	0,800
1,500	17. odsek na Mrzli ravni—Prvine (dom ZZB)	1,250
0,650	18. odcep od lokalne ceste 49 Zahomce—Male	
0,800 0,600	Zahomce	1,100
	19. odcep od lokalne ceste 49 Zahomce—Ravne	2,050
0,600	20. odcep od M/10 na Ločici pri Vranskem — obvoz preko Ločice pri Vranskem	0,810
3,000		
1,100	XVI. Krajevna skupnost Petrovče	
	1. Drešinja vas Pristovšek—Ivnik	0,500
	2. Drešinja vas—cesta proti Levcu	0,800
	3. Drešinja vas—zahod proti Arji vasi	1,000
0,800	4. Drešinja vas—sever—Novak	0,300
0,500	5. Drešinja vas—vzhodni del	0,400
1,000	6. Drešinja vas—zahodni del	0,300
0,300	7. Drešinja vas—severni del—Lesjak	2,000
1,500	8. Drešinja vas—južno Žagar Jožefa	0,500
1,000	9. Arja vas—za vrtna cesta—vzhodno	0,600
0,900	10. Arja vas—zavrtna cesta—zahodno do Kers-	
1,800	nika	0,500
0,800	11. Arja vas—cesta v novo naselje	0,150
0,600	12. Arja vas—sever—zahod Antloga—Polajžer	0,150
0,600	13. Arja vas—cesta proti Juričku	0,300
	14. Petrovče—Špacapan—Pečnik—Drešinja vas	1,000
	15. Petrovče—Božičnik—Mikeln	0,400
	16. Petrovče—naselje za cesto	0,500
0,360	17. Dobriša vas—Petrovče—M/10—Grobelnik	
	—Sitar—Oman—Dobriša vas	1,300
2,160	18. Petrovče—zadružni dom—Randl	0,400
1,850	19. Petrovče—Štirn—Goršek	0,300
		
0,500	20. Petrovče—Klinc—Jarh	0,300
	21. Petrovče—Zupanc—Tratnik	0,300
0,700	22. Dobriša vas—Grobelnik—Plavštajner	
0,900	Franc	0,200
št. ceste naziv in potek ceste	dolžina v km	št. ceste naziv in potek ceste	dolžina v km
23. Dobriša vas—zavrtna cesta	0,350	11. Vrečarjeva ulica	0,220
24. Levec—gasilski dom—levški most	1,300	12. ulica Nade Cilenšek	0,250
25. Levec—Intihar—Majdič	0,200	13. Hmeljarska ulica	0,365
26. Levec—Repinšek—Strenčan	0,180	14. ulica Ivanke Uranjek	0,200
27. Levec—Seleš—Jankovič	0,150	15. Pečnikova ulica	0,185
28. Levec—novo naselje (na mlin)	0,150	16. Ulica talcev	0,085
29. Dobriša vas—Grobelnik—gasilski dom pri-		17. Levstikova ulica	0,540
ključek na 15	0,300	18. Šprajčeva ulica	0,108
30. odcep od M/10—Drešinja vas	0,300	19. Prešernova ulica	0,185
		20. Gregorčičeva ulica	0,150
XVII. Krajevna skupnost Trnava		21. ulica Florjana Pohlina	J	0,168
1. Trnava—Grajska vas	1,000	22. ulica Bratov Letonje	0,170
2. Trnava—šola Orla vas	0,600	23. ulica Rista Savina	0,444
3. Orla vas—Latkova vas (meja KS) z odcepom		24. Partizanska cesta	0,665
za Hrastje	1,000	25. Savinjska cesta (cesta za Naraksom — so-	
4. Orla vas (spomenik)—Topovlje (11/340)	1,100	seska V)	0,205
5. Šentrupert—Trnava	0,800	26. cesta mimo Robiča (soseska V)	0,082
6. Trnava—smer Zakl—odcep (Herodež) na II/		27. cesta mimo Zakonjška (soseska V)	0,162
340	0,900		
		28. cesta k novim blokom (soseska V)	0,270
7. Orla vas (Grenko)—zgornji del Orle vasi	0,300		
		29. cesta k vrstnim hišam (soseska V)	0,272
XVIII. Krajevna skupnost Letuš		30. cesta na kegljišče	0,250
		31. Aškerčeva ulica	0,240
1. Slatine 1 Zornik	0,800		
2. Slatine 2 Mogu—Flere	0,950	32. Savinjska cesta (vzporednica M/10)	0,138
3. Slatine 3 Puncer—Lebič	1,200	33. ceste v soseski Ložnica	1,155
4. Letuš—Savinja levi breg	1,000	34. Šlandrov trg (vzporednica južno in severno)	0,540
5. Letuš—Savinja desni breg	1,500	35. cesta na pokopališče in podaljšek do Spodnje	
6. Letuš—Travner—Korošec	0,600	Ložnice (do Kača)	1,930
7. Podgorje—Vrtače	1,300	36. cesta v središču zaselka Zgornja Ložnica	
8. odcep od lokalne ceste 38—smer Orešnik		smer Korent—Jurca—gasilski dom	0,250
Lenovšek	0,600	37. cesta Zgornja Ložnica—Plevno	0,300
•*		38. cesta Zgornja Ložnica—Škafarjev hrib	0,370
XIX. Krajevna skupnost Žalec		39. cesta v sosesko Podvin do lokalne ceste 10	0,620
1. cesta na Lavo (do perišča)	0,490	40. cesta v sosesko Frenga (mimo Senica)	0,075
2. Kajuhova ulica s priključkom do lokalne ce-		41. Cankarjeva ulica	0,300
ste 3	0,380		
3. odsek gasilski dom Vrbje—kombinat Hme-		42. odsek od križišča nad pokopališčem do	
zad Vrbje do lokalne ceste 20	1,060	Gruntnarja	0,250
4. odcep od lokalne ceste 20 do Nahtigala	1,195	43. odsek od Zagode Janka mimo Omladiča	0,160
5. odcep od lokalne ceste 20 do zadružnega do-		44. odcep od lokalne ceste 11 Spodnja Ložnica	
ma Vrbje	0,180	do Kača	0,850
6. odcep od lokalne ceste 20 smer center Vrbje	0,900		*
7. odcep od lokalne ceste 20 do Cokana	0,100		
		IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE	
8. odsek ceste zadružni dom Vrbje — smer			
Roje .	0,200	9. člen	
9. odcep od lokalne ceste 20 proti Savinji smer		Za izvajanje tega odloka skrbi interesna skupnost,	
Roj G	1 j j00	krajevne skupnosti in za komunalne zadeve pristojen	
19. odcep od lokalne ceste 3 do ribogojnice	0,900	občinski upravni organ.	
10.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Žalec (Uradni vestnik Celje, št. 33/62 in 59/64).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 34-1/74-6
Žalec, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
569.
Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 96. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23-1057/76) in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 14/74, 28/76 in 6/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. marca 1978 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno
obrambo
1.	člen
Ustanovi se občinski štab za teritorialno obrambo.
2.	člen
Občinski štab za teritorialno obrambo je samostojni vojaško-teritorialni in strokovni organ Skupščine občine Žalec, ki vodi štabe, enote in zavode teritorialne obrambe na območju občine.
Za uspešno izvajanje svojih nalog sodeluje z upravnim organom za ljudsko obrambo in drugimi upravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami.
3.	člen
Občinski štab za teritorialno obrambo je odgovoren za organiziranje, mobilizacijo in borbeno pripravljenost štabov, enot in zavodov teritorialne obrambe na območju občine v skladu s sklepi in stališči sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter povelji in navodili nadrejenih štabov za teritorialno obrambo.
4.	člen
Formacije stalnega sestava občinskega štaba za teritorialno obrambo predpiše po enotnem sistemu teritorialne obrambe v republiki komandant teritorialne obrambe SR Slovenije.
5.	člen
Služba v štabih, enotah in zavodih teritorialne obrambe je poklicno opravljanje vojaških in drugih dolžnosti v stalni sestavi teritorialne obrambe.
V službi v teritorialni obrambi so vojaške in civilne osebe, ki se štejejo kot delavci v delovnem raz-
merju in jim gredo pravice do plače, nadomestil in posebnih dodatkov na podlagi 130. in 135. člena zakona o ljudski obrambi.
6.	člen
Sredstva za delovanje občinskega štaba za teritorialno obrambo zagotavlja Skupščina občine Žalec v svojem proračunu v skladu z 241. in 242. členom zakona o ljudski obrambi.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 021-2/78-9
Žalec, dne 27. marca 1978.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
570.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 143. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 6/77) ter 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/ 72) na svoji seji dne 16. marca 1978 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka odloka urbanističnega reda v občini Žalec in osnutka urbanistične dokumentacije za Petrovče in Žalec na javni vpogled
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek urbanistične dokumentacije:
—	osnutek odloka o urbanističnem redu v občini Žalec;
—	sprememba zazidalnega načrta zahodnega dela soseske VRT Petrovče—Dobriša vas;
—	dopolnitev zazidalnega načrta vzhodnega dela starega jedra Petrovč in
—	sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta stanovanjske soseske Poreber Žalec.
II
Osnutki urbanistične dokumentacije bodo v času lazgrnitve na vpogled javnosti v prostorih oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Žalec in zavoda za načrtovanje Žalec. Osnutek odloka o urbanističnem redu v občini Žalec bo na vpogled javnosti tudi v prostorih vseh krajevnih skupnosti na območju občine Žalec. V prostorih krajevne skupnosti Petrovče bosta na vpogled javnosti osnutek spremembe zazidalnega načrta zahodnega dela soseske VRT Petrovče—Dobriša vas in osnutek dopolnitve zazidalnega načrta vzhodnega dela starega jedra Petrovč, v prostorih krajevne skupnosti Žalec pa osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske Poreber Žalec.
III
V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije in k osnutku odloka o urbanističnem redu v občini Žalec poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija ali skupnosti.
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah krajevnih skupnosti: Andraž, Braslovče, Galicija, Gomilsko, Gotov-Ije, Griže, Letuš, Liboje, Petrovče, Ponikva, Polzela, Prebold, Šempeter, Sešče, Tabor, Trnava, Vinska gora, Vransko in Žalec.
St. 350-430/77-6
Žalec, dne 16. marca 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
Pri primerjavi z izvirnikom smo ugotovili, da je v odloku o določitvi lestvic katastrskega dohodka, ki so jih ugotovile medobčinske komisije za izračun katastrskega dohodka v katastrskih okrajih Celje ih Vitanje za območje občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5-374/78) napaka zato dajemo
POPRAVEK
odloka o določitvi lestvic katastrskega dohodka, ki so jih ugotovile medobčinske komisije za izračun katastrskega dohodka v katastrskih okrajih Celje in Vitanje za območje občine Slovenske Konjice.
V 2. členu se v katastrski razpredelnici njive bonitetni razred 8 številka »1380« glasi pravilno »1.100«; v istem členu pa se v razpredelnici kultura pašniki pod 7 bonitetni razred izbriše številka »150«.
Iz pisarne sekretariata občinske skupščine Slovenske Konjice
VSEBINA
Stran
skupščina se Slovenije
468.	Zakon o varstvu družinskih članov osehe v obvezni
vojaški službi	743
469.	Zakon o civilnih invalidih	vojne	744
470.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju	747
471.	Zakon o ravnanju z	odpadki	749
472.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti 752
473.	Zakon o spremembah zakona o republiških svetih 758
Stran
474.	Zakon o nagradah in priznanjih Staneta Žagarja 758
475.	Zakon o položaju in pooblastilih Rdečega križa Slovenije	759
476.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti	761
477.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice	uporabe	763
478.	Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim	zemljiščem	764
479.	Zakon o prispevku za pokojninsko in invalidsko zava- -
rovanje v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma	764
480.	Zakon o prispevku za usmerjeno izobraževanje v
letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma	765
481.	Zakon o prispevku za solidarnostno udeležbo v pokri-
vanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov v letu 1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma	765
482.	Zakon o prispevku za raziskovalno dejavnost v letu
1978, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma	766
483.	Zakon o spremembah zakona o davkih	občanov	766
484.	Zakon o dopolnitvi zakona o podaljšanju rokov za
določitev stopenj in osnov davkov za	leto 1978	767
485.	Zakon o spremembi zakona o osnovah ter načinu
obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	v	letih	1975	do 1978	767
486.	Zakon o spremembah zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega	dela	767
487.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obli-
kovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč	758
488.	Odlok o potrditvi dogovora o spremembah in dopol-
nitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč	768
439. Odlok o potrditvi dogovora socialističnih repubiik in socialističnih avtonomnih pokrajin o dajanju solidarnostnih sredstev republikam in avtonomnima pokrajinama kot medsebojne pomoči za odpravljanje posle-
dic potresov ali poplav večjih razsežnosti	768
490.	Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine SR
Slovenije, da sklene družbeni dogovor o uporabi sredstev hranilnih vlog in drugih sredstev občanov pri poštni hranilnici v srednjeročnem obdobju od leta 1977 do 1980	769
491.	Odlok o razdelitvi presežka dohodka Loterijskega
zavoda Slovenije po zaključnem računu za leto 1977, ki pripada organizacijam iz 15. člena zakona o Loterijskem zavodu Slovenije	769
492.	Odlok o potrditvi lestvic katastrskega	dohodka	769
493.	Odlok o soglasju k samoupravnim sporazumom in
statutom visokošolskih organizacij	775
494.	Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o zdru-
žitvi v Univerzo v Mariboru in o soglasju k statutu Univerze v Mariboru	779
495.	Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma med vlado Socialistične federativne republike Jugoslavije in vlado republike Finske o prevozu
v mednarodnem	cestnem prometu	776
496.	Odlok o podaljšanju sodniške funkcije do 31. decem-
bra 1978 sodnikom in sodnikom porotnikom Okrožnih in Okrožnih gospodarskih sodišč v SR Sloveniji, ki Jim v obdobju od 1 aprila 1978 do 31. decembra 1978 izteka mandat	775
497.	Odlok o imenovanju članov sveta Narodne banke
Slovenije	776
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
498.	Odlok o začasni ureditvi zadolževanja v tujini v letu
1978	777
499.	Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski
ograditvi v SR Sloveniji	778
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
500.	Odredba o obrazcu za obračun republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za leto 1978	781
Stran
501.	Odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih
stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	783
502.	Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka za leto
1978 in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v obdobju začasnega financiranja v letu 1978 ter stopenj davkov iz osebnega dohodka, ki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov	784
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
503. Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o de-
i___:___________i —i .. i „: i_ , ..	».♦
lovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki	786
504.	Sklep o zaključnem računu Izobraževalne skupnosti
Slovenije za leto 1977	789
505.	Dodatek k samoupravnemu sporazumu o osnovah
plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980	789
506.	Sklep o ugotovitvi, da je dodatek samoupravnega
sporazuma o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, za leto 1978 sklenjen	791
507.	Sklep po finančnem načrtu skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1978	791
508.	Sklep o stopnjah prispevkov za financiranje skupno-
sti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za čas od 1. 5. do 31. 12. 1978	791
509.	Sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja,
ki veljajo v letu 1978	792
510.	Poročilo o višini in letni stopnji rasti poprečnega mesečnega orebnega dohodka na zaposlenega delavca
v SR Sloveniji v letu 1977	793
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
511.	Sklep o zaključnem računu Regionalne zdravstvene
skupnosti Ljubljana	793
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
512.	Odlok o proračunu mesta Ljubljane za	leto 1978	794
513.	Odlok o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane	796
514.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje ljudske obrambe v Ljubljani	796
515.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za
nadomestilo osebnega dohodka delavcem, ki v delovnem času opravljajo dolžnosti na področju ljudske obrambe (Ljubljana)	797
516.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Brežice)	798
517.	Odlok o zazidalnem načrtu za camping in igrišča v
Zdravilišču Čateške toplice (Brežice)	799
518.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Celje)	799
519.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu (Celje)	800
529. Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu občine Celje	800
521.	Odlok o urbanističnem redu Dobrna	(Celje)	800
522.	Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske cone Spodnja Hudinja (Celje)	801
523.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazi-
dalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« (programski del) (Celje)	801
524.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta Celja	801
525.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta Otok III-S (Celje)	802
526.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
stanovanjske soseske Ljubečna (Celje)	802
527.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta stanovanjske soseske Dobrna (Celje)	802
528.	Odlok o proračunu občine Cerknica	za leto 1978	802
539. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
(Cerknica)	804
530. Odlok o spremembah odloka o prispevku za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in obsegu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in zunanje ureditve okolice objektov	v naseljih občine Cerknica	805
531., Sklep o sprejetju lestvic katastrskega dohodka za katastrska okraja Ilirska Bistrica in Postojna na območju otjčine Cerknica	805
532.	Odredba o prenehanju odredbe o ukrepih za prepre-
čevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Cerknica)	806
533.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidave stanovanjskih objektov v Starem trgu pri Ložu (Cerknica)	806
534.	Poročilo o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Cerknica	807
535.	Odlok o spremembi odloka o komunalni taksi (Grosuplje)	807
536.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Grosuplje)	807
537.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje
naselja Brezje pri Grosupljem v krajevni skupnosti Grosuplje	809
538.	Poročilo o izidu glasovanja za izvolitev delegatov
družbenopolitičnega zbora Skupščine občine	Laško 810
539.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Ljubljana Bežigrad)	810
540. Sklep o javni razgrnitvi osnutka detajlnega načrta Poti spominov in tovarištva (AST) na odseku od Ho-šiminhove ulice do občinske meje, razen od Tomačevske ceste do vzhodne meje funkcionalnega zemljišča novih pokopaliških objektov na Žalah (Ljubljana Be-
žigrad)	811
541.	Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za
leto 1978	.	812
542.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Ljubljana Moste-Polje)	813
543.	Sklep o javni razgrnitvi predloga detajlnega načrta
Poti spominov in tovarištva za del odseka Hoši-minhove ulice—Jarška cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Moste-Polje	814
544.	Sklep o odstotku povišanja preživnin (Ljubljana Moste-Polje)	815
545.	Sklep o odstotku povišanja preživnin (Ljubljana Moste-Polje)	815
546.	Odlok o proračunu občine Ljubljana Siska za leto
1978	^	815
547.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Ljubljana	Šiška)	817
548.	Odlok o določitvi lestvic za ugotavljanje katastrskega
dohodka kmetijskih zemljišč za območje občine Ljubljana Šiška	818
549.	Odlok o načinu delegiranja delegatov v zbor združe-
nega dela Skupščine mesta Ljubljane (Ljubljana Siska)	819
550.	Odlok o delegiranju delegatov v zbor krajevnih skupnosti Skupščine	občine	Ljubljana Šiška	820
551.. Odlok o načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Šiška v Zbor občin Skupščine mesta Ljubljane 820
552.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o delegiranju
delegatov v zbore Skupščine občine Ljubljana Šiška 821
553.	Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1978	821
554.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Logatec)	822
555.	Odločba o ustanovitvi glasbene šole Logatec	823
556.	Odlok o določitvi obveznega prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov
in naprav skupne rabe v občini	Ribnica	824
557.	Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto
1978	824
558.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Slovenske	Konjice)	825
559.	Odlok o občinskih blagovnih rezervah (Slovenske
Konjice)	826
560.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah na območju občine Slovenske Konjice v letu 1978	827
561.	Odredba o obveznih pregledih in diagnostičnih pre-
iskavah čebelnih družin na območju občine Slovenske Konjice	828
562.	Odlok o proračunu	občine Vrhnika	za leto 1978	829
563.	Odlok o proračunu	občine Žalec	za	leto 1978	830
Stran
564.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov	(Žalec)	831
565.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Žalec)	832
K6. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu dela stanovanjske soseske Polzela III (Žalec)	831
567.	Odlok o zazidalnem načrtu vikend naselja Dominik Založe (Žalec)	634
568.	Odlok o lokalnih in nekategoriziranih cestah (Žalec) 834
569.	Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno
obrambo (Žalec)	843
570.	Sklep o razgrnitvi osnutka odloka urbanističnega
reda v občini Žalec in osnutka urbanistične dokumentacije za Petrovče	in Žalec na javni vpogled	843
— Popravek odloka o določitvi lestvic katastrskega dohodka, ki so jih ugotovile medobčinske komisije za izračun katastrskega dohodka v katastrskih okrajih Celje in Vitanje za območje občine Slovenske Konjice	844
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska Tiskarna Tene Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Veselova li. poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1772