Številka 93
TRST, v četrtek 4. aprila 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki dan
»ttfi ob nedeljah in praznikih^ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
PefBBiiČEC St^Tilke se prodajajo po 3 nv6. (6 etotink) -» mnogih toVakarnah v Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici, Kianju, Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. OBKE OGLASOV se račnnajo po vrstah (fiiroke 73 mm, visoke 2Vi mnj); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; *» osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih savodov po E»0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsakana-'ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 10 stot- — Oglase k prejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Flačuje se izključno le upravi ..Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
X*ro6nlna znala
za vse leto K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, a a
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na ure.iniatvo lista. Nefrankovftna
pisma so ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. Glorflo C.alattl 18. fNarodnl dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .,Edinost". — Natisnila tiskarna konsord'a lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3t. 18. PoStno-hranilnlčnl račun št. 811*652. ccc^
V edinosti Je moč t
TELEFOM itev. 1167.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Nadvojvoda Karol Štefan.
MALI LOŠINJ 3. Nadvojvoda Karol Mefan je danes s svojo rodbino odpotoval na /fahti „Rovenska« v Severno Auiko, kjer ostane šest tednov.
Požar.
PRAGA i. Ob 3. in pol uri popoludne je pričelo goreti v lopah na Invalidnem trgu, v katerih se nahajajo erarične zaloge ovsa, sena in slame. Poslopja in vse zaloge so popolnoma pogorele. Dre stotniji pijonirjev sta pomagali ognjegascem. Ob G. in tri četrt uri je bil požar pogašen,
Ministerska kriza na Bavarskem rešena.
MONAKOVO 3. Princ-vladar je vsprejel ostavko ministra notranjih stvari grofa Fei-litzsclia ter mu je v priznanje njegovih velikih zaslug izročil svojo podobo v zlatem re-lievu. Ministrom za notranje stvari je bil imenovan vladni predsednik Gorenje Plalze vitez Brettreicli.
Knežje osebe v Berolinu.
BEROLIN 3. Cesarska dvojica je danes opoludne vsprejela kneza in kneginjo Thurn in Taxis.
BEROLIN 3. Knez iz Monaka je opo-ludne dospel semkaj ter se je nastanil v kraljevem dvorcu.
Gibanje med delavci v Srijemu.
ZAGREB 3. (Ogr. biro) Iz Srijema poročajo, da so se pogajanja med posestniki in poljskimi delavci razdrla, vendar so delavci /nirni, tako da je pričakovati, da se v kratkem zopet povrnejo normalni odnošaji. Razun neznatnih konfliktov na Odeskalkovih posestvih se ni pripetilo ničesar, da bi bilo moralo posredovati orožništvo.
Državna cesta in železniška pr;ga se zrušila v jezero.
SOLNOGRAD 3. Ravnateljstvo lokalne železnice v Salzkammergutu je priobčilo na-btopni komunike : Poleg Luegu pri St. Gil-genu se je včeraj ob 6. uri 54 minut zvečer ob potresu podobnih pojavah zrušilo v jezero Aber okolu 155 metrov državne ceste in železniške proge. Vlak so zamogli še pravočasno ustaviti v St. Gilgenu.
»sT. GILGEN 3. Železniška proga in državna železnica sta razdejana v dolžini 300 do 400 metrov. Pri tako zvanem „Fischer-hiitteln" Bta železniška proga in državna železnica popolnoma izginili v jezeru. Železniški promet med St. Gilgenom in St. TVolfgangom je popolnoma ustavljen, promet se vrši na parnikih. Danes zjutraj je iz Solnograda odšel na lice mesta ravnatelj lokalne železnice, da vodi rešilna dela. Najbrž bo treba na tem mestu železniško progo popolnoma preložiti.
SOLNOGRAD 3. Ravnateljstvo lokalne železnice v Salzkamergutu poroča : Državna cesta m železniška proga sta se radi tega udrli, ker se je porušil del gore. Valovi so bili tako veliki, da so odnesli v jezero kopališčne koče, nahajajoče se en kilometer daleč od mesta nesreče.
Nesreča na železnici.
RUTKA 3. (Ogr. biro.) Neki osebni vlak Kešiško-Oberbergerske železniške proge, na katerem je bilo mnogo ameriških izseljence? je na postaji Varna trčil skup s tovornim vlakom. Vsi vozovi osebnega vlaka so bili razbiti. Trije potniki se bili takoj mrtvi, 23 lih je bilo pa ranjenih. Pričela je preiskava.
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman. Spisal J. F. — COOPER.
Fanika je slonela v stolu in pazila v brezdišnem strahu na vsako bratovo besedo; izpreminjala je bane, se tresla na vsem životu in slednjič je vprašala z drhtečim
glasom :
..Ali je kdo ranjen pri ... pri sovražnikih ?M
„Da," je odvrnil eden dragoncev; -nekdo .zmed ranjencev mi je pravil, da je stotnik Singleton ubit in major Dunvud —"
Več Fanika ni slišala, nezavestna je zdrknila na tla. Vsi so ji priskočili na pomoč, in kmalu je zopet odprla oči. Stotnik Hvarton pa je razburjen vprašal vojaka:
..Major Dunvud? Kaj je z njim?*4
„Ne bojte se zanj," se je glasil odgovor. .»Pregovor pravi: človek, kateremu so namenjena vešala, ne vtoue; — ako bi mogla krogla ubiti majorja, bi bil že davno mrtev. Hotel sem reči samo, da je major nevtolaž-Ijiv zaradi smrti svojega tovariša, stotnika Singletona; a da sem vedel, da bo to gospodično tako zadelo, bi bil govoril previdnejše."
Fanika je ravno hotela oditi v svojo sobo, ko je vstopil sam Dunvud,
Odredbe proti organiziranim učiteljem na Francoskem.
PARIZ 3. Za jutri je sklican izreden ministerski svet, na katerem se določijo odredbe proti onim učiteljem, ki so .se pridružili sindikatom in socijalistično-revolucijonarni delavski zvezi.
Vzrok katastrofe na »Jeni".
TUOLON 3. V poročilu komisije, ki je imela preiskovati vzrok katastrofe na vojni ladij i „Jena" se konstatuje, da se ni nesreča pripetila vBled zlobe, marveč da se je unel smodnik sam od sebe.
6tr§gk.
PORT SAID 3 Štrajku preinogarjev so se pridružili tudi domači delavci, ki so v službi pri kanalski družbi. Tudi oni zahtevajo povišanje plače. Štrajkovci se vedejo mirno.
Črnogorska kneginja
RIM 3. Črnogorska kneginja Milena je v spremstvu prestolonaslednika Danila in princesinje Milice in Vere ter princesinje Helene črnogorske odpotovala v domovino.
Še enkrat Štajersko.
„Edinost" od dne 3. aprila priobčuje članek o štajerskih razmerah, ki vsebiye celo vrsto — recimo — netočnostij. Zato naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz zapišem par stavkov o političnem življenju na Štajerskem. Skušal bom podati čitateljem »Edinosti" objektivne j šo sliko naših razmer, nego pa je to storil avtor zgoraj omenjenega članka.
Na Štajerskem obstajata dve slovenski politični stranki, klerikalna — takozvana „Kmetska zveza", in narodna. Govori se vča-sil sicer o treh strankah, toda tretja, tako imenovana „prvaska", dejanski ne obstoja, ni organizirana in nima nobenih pristašev med narodom. Sicer pa tudi v javnosti nastopata samo klerikalna in narodna stranka, in samo ti dve prihajata v poštev v volilnem boju.
Klerikalna stranka, katere voditelj je urednik »Slov. Gospodarja" dr. Korošec, je stopila z vso živahnostjo v volilni boj. Postavila je kandidate v vseh sedmih okrajih, in računa tudi v vseh na zmago — če se sme verjeti njenemu časopisju. Voditelji stranke vedno naglašajo, da je v njihovem taboru ves slovenski Štajer in odklanjajo vsako skupnosti z narodno stranko, — celo v mestnih skupinah. Sredstva, ki se jih poslužuje stranka, so popolnoma slična onim kranjske S. L. S.
Narodna stranka obstaja kakor organizirana stranka šele pol leta. Vendar pa ve vsakdo, ki pozna politično življenje na Štajerskem zadnjih deset let, da so razmere naravnost silile k ustanovitvi narodne opozicijo-nalne stranke. — Imeli smo poprej na Štajerskem tisto slavno „štajersko slogo c in lahko rečemo, da se ni zlepa kje lepa beseda sloga tako zlorabljala, kakor zadnja leta pri nas. Ta sloga je bila v zadnjih letih sredstvo, s katerim je klerikalna stranka izvrševala dejansko nadvlado na Štajerskem. Brez volje mariborskega kapitelja ni padel na Štajerskem niti las z glave. Očitno se je pokazala ta hegemonija izlasti o priliki kandidature Dragotina Hribarja v državni zbor. Saj je nastopila duhovščina, ko je kandidiral I. 1897. prvič, proti njemu, da-si ga je postavil kandidatom shod zaupnikov. Ze takrat se je pro-
Prvi dekličin občutek je bil neskaljena sreča. A v prihodnjem hipu že se je zdrznila, ko je zapazila, kako nenavaden izraz počiva na njegovem obličju.
Resnoba bitke je še ležala na njegovem čelu, njegov pogled je bil srep in strog, smehljaj, s katerim je vedno pozdravljal ljubico, mu ni igral okoli usten — skrb in bridkost sta govorili iz njegovih pogledov, njegova duša je bila videti prevzeta samo od enega čustva, in ne da bi se zmenil za Faniko, je stopil k staremu Hvartonu in rekel:
„V takih časih pušča človek na strani vse forme... Eden mojih častnikov je na smrt ranjen, upal sem na Vašo gostoljubnost in ga pripeljal semkaj."
„Prav ste storili," je dejal gospod Hvarton. „Nesrečnež nam je dobrodošel, posebno ako je prijatelj majorja Dunvuda."
„Hvala Vam, gospod, v mojem in v imenu nasrečneža, ki se Vam sam ne more zahvaliti," je hitro odvrnil Dunvud. „Ako dovolite, ga hočemo takoj spraviti v hišo, Iger ga lahko ogleda ranocelnik in mu pomore."
Fanikino srce se je skrčilo bolestno, ko je odšel njen dragi, ne ozrši se naqjo niti enkrat.
Prestala je bila dolge ure smrtnega straha z£qj; zdaj pa je priiel in šel mimo nje brez smehljaja, brez pozdrava. Njene ljubezni to ni moglo zmanjšati, pač pa njene upe.
klamiralo načelo: »Proti volji duhovščine ne sme biti izvoljen na Štajerskem noben kandidat". V zadnjem času, ko je prevzel vodstvo duhovniške stranke dr. Korošec, je postalo razmerje še neznosnejše. Oficijelno je vladala sloga, v resnici pa najhujša nestrpnost. Nikdo si ni več upal izgovoriti odkritosrčne besede, vsi oficijelni voditelji naroda so z enim očesom vedno gledali v Maribor. In gorje, če se je kdo upal nastopiti samostojno ! Kdo se ne spominja gonje proti zaslužnemu poslancu dru. Dečku.
Pa tudi med širjimi masami se je pokazal usodni upliv klerikalne hegemonije. Ker je bila v zadnjih letih oficijelna narodna politika istovetna s klerikalno in ker se je neza-upno odrivalo vsakogar, ki ni imel tega uradno punciranega prepričanja, so se začeli odtegovati narodnemu vodstvu mnogi inteligentni in zmožni ljudje, zlasti na kmetih. Bilo je nakopičeno med narodom obilo latentne nezadovoljnosti in opozicijonalnosti, in ker narodne opozicijonalne stranke ni bilo, so baš ^inteligentnejši kmetje trumoma vstopali v „Štajer-čev" tabor. „Štajerc" je namreč znal previdno skrivati svojo neniško-nacijonalno barvo in je le povdarjal svoje nasprotstvo proti duhovščini in slovenskim narodnim voditeljem. Tako je dobil mnogo pristašev, ki niti ne mislijo na to, da bi postali nemškutarji.
Iz teh razmer je navstala narodna stranka. Neposreden povod za ustanovitev so bile nadomestne volitve za državni zbor po Zič-karjevi smrti. Preobširno bi bilo razpravljati o programu stranke. Omenjam le, da je stranki narodnost najvišje vodilno načelo. Proti verska stranka ni in se tudi ne obrača proti nastopanju duhovništva v javnem življenju, obsoja le zlorabo vere v posvetne namene.
Dalje povdarja stranka potrebo resnične ljudske politike, odklanja komando posamič-nikov samozvancev, pa naj bodo kateregakoli stanu. V prepornem vprašanju nemščine v ljudski šoli je stališče stranke to, da se nemščina poučuje, ker kmetu znanje drugega deželnega jezika v gotovi meri koristi; da pa jo poučuj slovenski učitelj, da naj se vrši pouk v narodnem duhu! S tem se obrača stranka proti nemškim šolam, izlasti šuheri^nskim, ki se širijo po Štajerskem in vzgajajo janičarje.
Smatral sem za potrebno, govoriti obširneje o ustanovitvi in glavnih načelih narodne stranke; ker bi si sicer kdo, ki ne pozna dejanskih razmer, utegnil napraviti sodbo, da so si ustanovitev stranke res posamičniki „špogali" kakor nekak luksus, ali pa da so hoteli kranjski liberalni stranki ustanoviti na Štajerskem podružnico.
V sedanjem volilnem boju narodna stranka ne postavi svojih kandidatov, ampak podpira neodvisne kmetske kandidate, ki jih je postavilo ljudstvo samo. S tem daja stranka izraza svojemu načelu, da odloča v politiki ljudska volja!
Doslej so nastopili v štirih okrajih neodvisni kandidatje proti „kmečki zvezi" ; v teh okrajih je tudi volilni boj v polnem tiru. Najznačilnejši je položaj v volilnem okraju Celje—Vransko. Shod v Žalcu, katerega se je udeležilo do 1500 kmetov, je postavil soglasno, tudi z glasovi pristašev ..kmečke zveze", kandidatom veleposestnika Robleka. Roblek je znan kakor mož kristalno čistega
Ko so prinesli skoro mrtvega Dunvudo-vega prijatelja, je vrgla pogled na tega dozdevnega tekmeca. Njegov mrtvaškobeli obraz, udrte eči, votlo-hropeče prsi so ji predočevale smrt v njeni najstrašnejši podobi.
Dunvud je stopal poleg njega, držeč ga za roko in venomer opominjajoč nosače, naj delajo ralilo in previdno, — iz kratka: izkazoval je ranjencu skrb. ki je mogla izvirati le najsrčnejšemu prijateljstvu.
Fanika je šla naprej in jih povela v sobo, pripravljeno za ranjenca ; in ko se je major mimogrede doteknil njene obleke, tedaj se je upala prvikrat povzdigniti k njemu mile modre oči. A tudi ta pogled ni našel odziva, in Fanika je vzdihnila skoro nevede, ko je poiskala samoto svoje sobice.
Stotnik Hvarton je dal zdaj svojim čuvajem častno besedo, da ne poizkusi več uteči, in je hitel nato vršit dolžnosti gostoljubnosti. V veži je srečal ranocelnika, ki je hitel k ranjencu.
„A!" je vzkliknil originalni mož. „Vidim, da se Vam godi dobro... A stojte ! Imate kako buciko ? Ne ? No, imam jo jaz. Tu! Čuvati morate svojo rano mraza, sicer lahko padete v roke kakemu začetniku..."
„Bog me varuj !" je odvrnil stotnik in si skrbno popravil obvezo.
Tedaj se je prikazal Dunvud pri vratih in zaklical:
(Pride še.)
značaja in resničnega verskega prepričanja. Kandidaturo je vsprejel kakor neodvisen naroden kandidat ; ima vse sposobnosti za narodnega zastopnika. Vkljub jasnemu izrazu ljudske volje pa vendar kandidira proti njemu Koroščeva stranka c. kr. finančnega komisarja dr. Povaleja — torej odvisnega državnega uradnika.
Zanimiv je tudi slučaj prof. Robiča. Mož je hotel kandidirati v svojem starem okraju, a klerikalna stranka ga je odklonila, dočim je narodna stranka izjavila, da ga bo podpirala, če nastopi kakor samostojen naroden kandidat. Cez kratko časa pa se je posrečilo Korošcu pregovoriti prof. Robiča, da kandidira na programu „kmečke zveze" v okraju, kjer je jako malo veijetno, da prodre. In danes priporoča .,Slov. Gospodar" Robiča kakor svojega kandidata, da-si je pred nekoj tedni že ostro nastopil pr^ti njemu.
Katera struja ima več moči in zaslombe v narodu že danes, pokažejo volitve.
Popraviti mi je še trditev, da bi bila sklenila narodna stranka, da bo rajši podpirala Nemce, nego pa politične nasprotnike, ali da bi bila sklenila, v mestni skupini Ptuj-Lipnica glasovati za Malika. Nasprotno : na shodu v Mariboru se je obvezno sklenilo, da stranka z nobeno nemško stranko in seveda tudi ne s Štajercijanci — ne stopi niti v dogovor, ker bi to nasprotovalo njenemu narodnemu stališču.
Zaključujem : nastop organiziranih strank kakor tak se mi ne zdi škodljiv. Poguben bi postal šele, ko bi res katera stranka višje stavila svojo strankarsko korist, nego pa narodno. In necessariis je sloga možna še danes. V boju proti skupnemu nasprotniku je upati, da stranki nastopita edino, vsaj narodna stranka je jasno izrekla svojo voljo k temu. Nadalje vidim v narodni stranki najvspešnejšo boriteljico proti Štajer-cijanstvu.
V	ostalem pa je bil boj načel neizogiben. In jaz vsaj upam, da se v medsebojnem tekmovanju strank stori za narod več, nego v prejšnji letargiji.v
Štajerski Slovenec.
Viharen shod češke duhovčine.
V	Pragi se je dne 2. t. m. vršil shod zveze češke niže duhovščine. Shod je bil tako viharen, da je vladni komisar hotel večkrat shod razpustiti. Shod je protestiral proti odredbi episkopata, ki je zvezo nižega klera razpustil. Na shod je prišlo okolu 200 župnikov in kapelanov, ki so zastopali nad 2000 pooblastil. Poročevalec kapelan Kviherz je rekel, da je zveza dosegla zboljšanje gmotnega položaja niže duhovščine in da ne preostaja druzega, nego da se zveza po § 2 društvenih pravil po nalogu episkopata raziđe. Tajnik nadškofijskega ordinarijata v Pragi, župnik Engler je stavil formalni predlog, da se društvo podvrže ukazu episkopata. Pri teh besedah so zadoneli protestni klici: Tega ne storimo ! Nastal je velik nemir. Kapelan Hruška se je izjavil proti razpustu društva, isto tako več župnikov. Od druge strani je bil stavljen predlog, naj se naprosi episkopat, da se o delovanju društva unovič pouči. Župnik Neu-mann je pripomnil, da so jezuitje izposlovali pri škofih razpust društva.
Velikanski prigovor je provzročila opazka jtapnika Engela, ki je izjavil, češ, da zveza ščuva proti škofijski avtoriteti. Pri teh besedah je nastal velikanski ropot, tako da ni bilo možno razumeti predsednika in je vslecl tega hotel vladni komisar razpustiti shod. Zastopnik episkopata je izjavil, da vstrajajo škofije pri svoji odredbi. Predsednik je dal na glasovanje predlog glede razpusta zveze. Le malo zborovalcev je glasovalo za predlog, ogromna večina je predlog odklonila, nakar je predsednik izjavil, da pomenja izid glasovanja nezaupnico za odbor, za to odstopajo vsi členi odbora. Sklican bo nov občni zbor, ki bo volil novi odbor. V največi razburjenosti so se zborovalci razšli.
Dogodki na Balkanu.
Iz Makedonije.
Kakor poročajo iz Belegagrada je bolgarska četa napala rudnik Topolčane. Bolgari so ubili v rudniku sedem Srbov, pet so jih pa ranili ter zažgali sosedna sela. Pogorelo je do trideset srbskih hiš.
Arnauti napali srbsko vas.
Iz Belegagrada poročajo, da je' na Koso-vem okolu sto Arnautov napadlo srbsko vas Banjane ter ranilo mnogo kmetov.
Novi boji na Romunskem. Iz Bukareita poročajo od 2. t. m.: Turn-Severin so zasedle močne vojaške čete. Govori se, da se velike kmetske čete bližajo mestu. Prebivalstvo beži v velikih množicah iz mesta. V Negoju so kmetje nekemu zakupniku s sekiro odsekali glavo. V Balte-stiju je prišlo do hudega boja med vojaštvom
Stran II
EDINOSTc štv. 93.
V Trstu, dne 4. aprila 1907
in tisoč kmeti. Dva častnika in 20 vojakov je hilo težko ranjenih.
Bivši mornarji s ..Potemkina".
Iz Bukarešta poročno: Večina bivših mornarjev z ruske vojne ladije »Potemkin" so sedaj zaposleni v okraju, Iger so studenci petroleja. Bivši mornarji so bili aretovani, češ. da so ščuvali romunske vojake. Romunska vlada jih hoče baje izročiti Rusiji. Zarota v Bukareštu.
Bukareški listi pišejo, da ie imela zarota, ki jo je odkrila policija v Bukareštu, namen razdejati plinarno ter potem v temi ople-niti vse banke. Vsled tega so pred vse banke postavljeni močni oddelki vojakov.
Sestanek CtttoMija in gllona
in mirovna konferenca v Haagu.
Izla&ti avstrijski nemški listi silno proslavljajo italijanskega ministra za vnanje stvari, češ, da je na sestanku v Rapallo pokazal, kako na eni strani umeva ideal italijanske demokracije, ali ne da bi se na drugi strani bilo bati kake škode za narodne potrebe domovine, ki naj bo močna. Tittoni da nadaljuje politiko intimnega prijateljstva z Anglijo in Francijo, ali ob enem vstrajanja v tro-zvezi.
Avstrijski delegatje za mirovno konferenco v Haagu se posvetujejo baje o an-gležkili predlogih glede omejenja oboroževanj. Dunajska „Zeit" poroča, da se hoče Avstro-Ogrska pridružiti (Nu, seveda: kdo pa bo pričakoval od naše Avstrije, da bi se kedaj ne pokorila belehlom iz Berolina ? !! Ured. „Edinosti") prigovorom Nemčije proti an-gležkim predlogom. Prigovori Nemčije povdar-jajo posebno težavo, kako izvesti v praksi eventuelne sklepe konference v Haagu za parcijelno razoroženje. Vsaki državi da treba zbog njenega zemljepisnega položaja posebnih potreb za svojo ebrambo, ki se razlikujejo od potreb druge države. Zato da je nemožno določiti skupen mednaroden kriterij za največo mero oboroževanja vsake posamične države. Dalje do. je v prigovorih Nemčije naglašeno, kako bi mogla kaka brezvestna država vendar nadaljevati z oboroževanjem preko mere, določene jej od konference v Haagu. S tem bi bile druge države, ki bi ostale zveste sklepom konference v Haagu, oslabljene nasproti manje vestnim državam.
i na Ruskem.
Gibanje med visokošolci.
Kakor poročajo iz Moskve, zahtevajo dijaki da ne smejo oblastnije razpustiti dijaških skodov, ki se vrše v vseučiliščni zgradi; to so storili radi tega, ker je bil razpuščen neki shod. Najbrž bo vseučilišče do jeseni zaprto. Na vseučilišču v Kijevu so bili dijašku shodi, ki so imeli revolucijonarni značaj. Dijaki so profesorjem zagrozili. Zato namerava vlada zapreti tudi to vseučilišče. Eksamina-terji. ki so na izpitu vrgli dijake, so dobili smrtne obsodbe. ^
Drobne politične vesti.
Potovanje generalnega štaba pod vod3tvom načelnika istega FML. Konrada, ki se bo v tem letu vršilo v področju požunskega vojnega zbora, prične 8. maja in bo trajalo 8. dni.
Uradni jezik avtonomnih o-b 1 a s t n i j v Galiciji. Gtfliški dežolni zbor je na svojem zadnjem zasedanju na predlog posl. Abrahamovicza, sklenil nov zakon o določbi uradnega jezika pri avtonomnih oblast-nijak v Galiciji. Da se še pred potrjenjem omenjenega zakona spremene razmere v prilog Malorusov, je v zadnjih dveh tednih nad 400 maloruskili občin v vztočni Galiciji sklenilo odpraviti iz občinskih uradov poljski jezik ter ga nadomestiti z maloruskim.
Prihodnji škof djakovski. Iz Osjeka javljajo ».Pester Llovdu", da ima sedaj največ nade za izpraznjeno djakovsko škofijsko stolico nečak hrvatskega bana dr. Hugo Mihalovič. Zanj da sta papež in ban. Za časa svojih studij v Rimu je živel v tesnem prijateljstvu z Merrv del Valom, sedanjim kardinalom in državim tajnikom, in ta da ga je posebno priporočil papežu. Verojet-no je torej, da bo on imenovan ŠKofom.
Kaznovani maloruski dijaki. Kakor poročajo iz Lvova, so od 15 malo-ruskih dijakov, ki so bili radi izgredov na lvovskem vseučilišču relegirani, samo štirje vsprejeli prepis odredbe akademičnega senata, in to, da se zamorejo pritožiti na naučnega ministra. Drugi pa niso hoteli podpisati razsodbe disciplinarnega sveta, ker je bila ista pisana na poljskem jeziku.
Zabranjen kongres anarhistov. Redarstvo v Mannheimu je prepovedalo anarhistični kongres, ki se je imel vršiti minolo nedeljo v nekem tamošnjem oddaljenem predmestju.
Kralj Alfonz — zdrav. Rimska „Tribuna" in „Giornale d ltalia" poročata, da sta se pri španskem poslaniku v Rimu obvestila o zdravju spanškega kralja Alfonza. Poslanik je izjavil, da je kralj popolnoma zdrav in da se sedaj nahaja v Madridu, odkoder odpotuje dne 6. aprila ▼ Kartageno, kjer se sestane z asgležkim kraljem.
Volilni imeniki razloženi!
Ž današnjim dnem je. magistrat razložil volilne imenike na javni ogled. Imenih so izloženi:
Za I. volilni okraj (Staro mesto in sv. Jakob) na magistratu v II. nadstropju ;
za n. volilni okr^j (novo mesto, Barriera nuova, Greta in Škorklja) v ljudski šoli Via Nuova ;
za III. volilni okraj (Barriera vecchia in Kjadin) v ljudski šoli Via Giuseppe Parini;
za IV. volilni okraj : v anagra-ficnem uradu (poslopje deželnega sodišča) vhod v ulici Š. Lucia št. 3 ;
za okolico: v ljudskih šolah v Bojanu, Skednju in na Općina h.
Imeniki so izloženi v goriomenjenih prostorih od današnjega dne do vštetega 17. t. m. vsak dan od 8. ure zjutraj do 4. ure popoludne.
Reklamacije je treba istotako vložiti najkasneje do 17. t. m. in sicer za vsak volilni okraj v tistem lokalu, kjer je imenik za ta okraj izložen, pri čemer je opomniti, da mora vsak volilec reklamirati v onem okraju, v kateri spada in le proti osebam njegovega okraja.
V olajšanje volilnih reklamacij je politično društvo »Edinost« poskrbelo, da bodo volilni imeniki izloženi v mestu in okolici v več prostorih, ki bodo vsakemu pristopni in kjer bodo tudi poslovali posebni zastopniki volilnih odborov. Prostore in uradne ure priobčimo jutri.
Dnevne vesti.
Shod zaupnikov 11. mestnega volilnega okraja (Novo mesto, Barriera nuova, Greta in Škorklja) sklicuje politično društvo „Edinost" nocoj dne 4. aprila 1.1. ob 9. uri zvečer v Sokolovi dvorani v „Narod. domu". Naprošeni so, da se udeleže istega vsi, ki se zanimajo za našo stvar, posebno oni, ki so se j že udeležili posvetovanja, ki se je vršilo mi- ! noli petek.
Volilni odbor III. mestnega volilnega okraja (Barriera vecchia, j Sette Fontane, Farneto, Kjadin) bo j imel IIOCOJ (v četrtek) ob 8. uri po-! svetovanje. Vsi zaupniki tega okraja so naprošeni, da se gotovo udeleže tega posvetovanja, ki se bo vršilo v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega dru- j štva«, ulica Stadion 19. Ker je skrajni čas. da se pripravimo za reklaniacijsko 1 postopanje, i im več nas bo, tem večje. veselje bomo imeli vsi skupaj do dela. |
Imenik volilcev za I. okraj
je od danes naprej volilcem na vpogled v »Konsumnem društvu« pri sv. Jakobu in sicer vsaki dan od poludue do 2. ure popoludne in od 6. do 10. ure zvečer. Dolžnost volilcev je sedaj, da povabijo to priliko in da se vsakdo osvedoči, je-li sam in prav vpisan v listo, oziroma da opozori krajni volilni odbor na eventuvelne netočnosti glede drugih poznanih mu oseb.
Volilcem na znanje. Te dni
začne reklamacijsko postopanje. Omenili smo že, da je treba reklamirati, ako ne bi bil kdo upisan v volilnem imeniku, oziroma, ako bi bil kak političen nasprotnik po krivici uvrščen v volilni imenik.
Omenili smo tudi, da treba v prvem slučaju (ko se zahteva upisanje v volilni imenik) dokazati svojo volilno opravičenost. To se pravi : volilec mora dokazati, da ima tri glavne zakonite pogoje za volilno pravico ; 1. da biva nad eno leto, od 19. februvarija t. 1. nazaj računano, v Trstu, oziroma v tržaški okolici; 2. da je avstrijski podanik in 3. da je dovršil 24. leto življenja.
Kako se to dokaže ? 1. Bivanje v mestu se dokaže s potrdilom, ki ga v to svrho izda : za mesto policijsko ravnateljstvo in sicer ne v palači policijskega ravnateljstva marveč v poslopju, kjer je namestniški svetovalec (via Ca-serma st. 7.); za okolico pa urad na-namestništvenega svetovalca istotam. Ni potrebno, da vsak osebno zahteva to potrdilo, dopuščeno je namreč, da zahteva en volilec ta potrdila za več njih, ako se izkaže z dokumenti dotič-nikov (rojstnim in krstnim listom, de« lavsko knjižico, knjižico o stanarini), da biva skozi eno leto v Trstu. Kakor vse uloge v volilnem postopanju, so tudi ta potrdila koleka prosta.
2.	Avstrijsko državljanstvo se dokaže z rojstnim listom, z vojaškim listom ali domovinskim listom. Rojstni list se dobi pri dotiČnem župnem uradu, domovinski list pri magistratu (anagra-fičnem uradu, via St. Martiri) oziroma pri županstvu kraja, kamor je pristojen.
3.	Dopolnjeno 24. leto se najlažje dokaže z rojstnim (krstnim listom.
V	o 1 i 1 c i ! Gotovo se dogodi, da bo ime marsikaterega od Vas nepravilno vpisano. V prvi vrsti bo marsikdo upisan v volilnem imeniku pod N". N. d i (od Mateja, čeravno je dotičnemu oče že umrl in bi trebalo da stoji »fu« (od pokojnega) Mateja in narobe: namesto fu (od pok.) »di«. Na to treba tudi paziti. Treba reklamirati in zahtevati, da se Vas pravilno vpiše. Da Vam je oče umrl, dokažete z mrtvaškim listom, ki Vam ga na zahtevo izda pristojni župni urad, da Vam oče še živi s potrdilom pristojnega žup-nega urada.
V	vsakem slučaju treba reklamaciji priložiti one dokumente, s katerimi se hoče dokazati svojo volilno pravico. Reklamacije, ki niso podkrepljene z dotičnim dokazilom, se takoj vrnejo.
V	kontrolo, da so reklamacije pravilno sestavljene, naj se jih izroči uradu >političnega društva »Edinost«, ki jih pregleda in po eventuelnili popravah vloži na pristojno mesto. Kraj in uradne ure tega urada se naznani čim prej.
Volilcem IV, volilnega okraja naznanjamo, da bo krajni volilni odbor za ta okraj posloval vsaki večer — počeuši od danes — od 6. do 8. ure v gostilni gospoda Josipa Kuzmana v ulici Economo. Volilcem tega okraja bo tu na razpolago volilni imenik, da se bo lahko vsakdo prepričal, je li, ali ni vpisan v istega, oziroma je li pravilno vpisan.
Deželni zbor tržaški bo imel drevi ob 6. uri svojo XI. sejo.
Vsprejemni izpiti na učiteljiščih. Kakor čujemo, je ministerstvo za nauk odredilo, da se imajo do nadaljne odredbe tudi na možkih in ženskih učiteljiščih vsprejemni izpiti vršiti razun ob začetku šolskega leta tudi ob zaključku prejšnjega šolskega leta kakor to velja že dlje časa za srednje Šole. S to odredbo, ki ima stopiti v krepost že v tem letu, se ima vstreči mnogo izraženi želji iz širokih krogov prebivalstva.
Tudi okolico hočejo imeti. Prejeli smo : Tržaškim irredentarjem in najnovejšim njihovim zaveznikom, italijanskim mejnarod-nim (? ? ?) socijalistom ni dovolj, da so se zavezali v ta namen, da ne pride kak slovenski kandidat v mestu, do ožje volitve — a če bi vendar prišel, da se bodo bratci Italijani vzajemno podpirali. Ni jim bilo dovolj to. Oni imajo tajen dogovor, po katerem mora kamora podpirati kandidaturo slovenskih demokratov v okolici ter poskusiti vse možno, da tržaški Slovenci ne dobe niti enega zastopnika v državnem zboru.
Mi ne zamerjamo kamoristom in tudi ne laškim demokratom, ker vemo, da so vsi — nacijonalni Italijani. Zamerjamo pa našim slovenskim bratom, da pomagajo skupnim našim sovragom na takih — nič kaj internacij onalnih namenih !
Z vso gotovostjo trdimo, da bi italijanski sodrugi ne glasovali za slovenskega kandidata, tudi ko bi jim njih glavarji zapove-dali to. Žal pa, da je med našimi delavci najivnežev, ki bi storili vse. samo da jim je kak Chiussi tako ukazal! Š tem pa ne trdimo, da so vsi naši taki: ne, tudi slovenskih demokratov je lepo število, ki se no puščajo goniti na volišče proti svoji lastni krvi. Tem, kakor našim delavcem sploh, priporočamo, naj pomislijo, da le svoj bo pomagal svojemu.
Mi smo pričakovali, da se v mestu postavi, ako ne dva, pa vsaj enega resnega slovenskega socijalista kandidatom, kar bi bilo z ozirom na mnogoštevilno slovensko delavstvo povsem umestno. Kakor pa stvari stoje, je tukajšnja socijalna demokracija — popolnoma prezrla slovenske sobojevnike ter se tako postavila na stališče lahonske kamore, katera zatira sleherni znak Slovenstva v Trstu. Mi in naši volilci v mestu in okoli vemo sedaj pri čem da smo, zato uredimo tudi svoje postopanje tako, da bo morda kakega našega nasprotnika — glava bolela.
Nam je bilo znano, da nekateri slovenski sodrugi širijo vest, češ, sedaj ne delamo mi sjcijalisti kompromisa z nikomur, ako bo treba napravimo kompromis za o^je volitve! Sedaj pa je stvar jasna, da je kompromis gotova stvar in to — proti Slovencem ! Združenima kamorama kličemo: Na svidenje! Slovencem pa : na delo v«, ker dnevi so nenavadno resni l!
Ne pojde! Pišejo nam : Kakor nam po-ročajo, je Mo pred časen, pri nekem laškem socij aldemokratičnem vodji t nI. Boschetto
več delavcev. Omenjeni vodja je velel: „Ko dobite glasovnice, prinesite jih vsi k meni, da vam jih izpolnim". Eden navzočih je odgovoril : „Čemu bi vam nosili glasovnice, ko znamo sami pisati!" Vodja je ponovil namig z dostavkom, da on pravilno izpolni glasovnice, kar bi delavci težko storili. V odgovor je dobil, odgovor, ki ga monda ni pričakoval. Navzoči so izjavili, da napišejo kandidata sami in ker bo volitev tajna, da tudi ne pokažejo nikomur, kaj so napisali! Kes, da so taki odločni možje bolj redki, ali simptoma-tično je, da si upajo tako odločno nastopiti proti taki avtoriteti. Tako pa je prav. Svoboda nad vse! Ako sem svobodomiseln, a ob enem hočem terorizirati svoje „podložne"* — imajo ti zadnji popolnoma prav, da se mu ne pokore. Kakor se vidi iz tega slučaja, vendar ne pojde povsodi kar na komando.
Naše gledališče. Opozarjamo p. n. občinstvo na nedeljsko predstavo burke „Pri belem konjičk uw, v kateri nastopi tudi* nam tako ljubi gost gosp. V e r o v š c k iz Ljubljane v glavni, velekomični vlogi Oroslava Bučka. Ponuja se nam večer, kakor ga lotos še nismo imeli v našem gledališču ! Ker ni dvoma, da bo udeležba ogromna, naj se vsak čim prej preskrbi z vstopnico, iste se dobivajo kakor po navadi v veži „Narodnega doma".
Delovanje „Del. podp. društva". —
Dne 14. aprila bo imelo to naše močno in važno delavsko društvo svoj redni občni zbor v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu". I/, tiskanega poročila, ki je je izdal odbor o delovanju društva v minolem letu, posnemljemo :
Uradniški posli so se jako pomnožili, kar dokazujejo tudi številke denarnega prometa. Promet bolniškega zaklada je narasel od leta 1896 do letos čez 15,000 K, skupni promet pa za celih 27,224 K. Radi tega bilo je potrebno, da je tudi sluga podpiral uradnika na pisarniških poslih. Ker so se pa koncem mi-nolega leta bolezni vedno bolj množile in je bilo celo nad 80 bolnikov na dan, moral je odbor preskrbeti še posebnega nadzornik« proti primerni odškodnini. V prihodnje mora se nadzorništvo bolnikov v toliko predrugačiti in spopolniti, da bode odgovarjalo društvenim pravilom, ter da ne bi imelo društvo, če le možno, vsled tega še posebnih stroškov.
Odstopajoči odbor je sklenil v eni zadnjih sej, da se letos praznuje 25-letnico bla-goslovljenja društvene zastave na slovesei. način. Prigovarjalo se je sicer od različnih strani, da so se take svečanosti že preživele, ter da ima društvo le stroške pri tem. Naj bodo ti prigovori upravičeni ali ne, vendai smatramo,, da ne bo odveč, ako tradicije in spomine, ki nas vežejo na našo častitljivo trobojnico, ob svečani priliki zopet obnovimo. Zatorej vabimo že sedaj in prosimo vse ude in prijatelje našega društva, da po svojih močeh pripomorejo do sijajnega vspeha te obletnice.
Novih členov se je v tem upravnem letu vsprejelo 586 možkih in "»1 ženskih, skupaj 637 ; brisalo se je pa 6l«i udov možkega in 48 ženskega spola, skupaj 6*>4 členov. Koncem leta je štelo društvo 2 častna člena, ustanovnikov, 16 podpornikov. 1386 rednih moških in 213 rednih ženskih, skupaj torej 1627 členov, t. j. 29 manje nego lani. 1'mrlo je 14 členov. Bolnikov je bilo 640 (57 manje nego v letu 1905); slučajev bolezni 779 (103 manje nego v letu 1905) ; v bolnišnici se je zdravilo 51 členov (20 manje od lanskega leta). Izplačalo seje podpore K27.047M0, za zdravila in kopelji K 4105*0(5, bolnišnic: K 2445*67 in za pogrebnino K 860'— Skupnih dohodkov je bilo K 50*844'83, skupnih stroškov pa K 48,021*07 tako, da iznaša denarni promet v letu 1906 K 98.871'90. Bolniški zalog se je v tem letu pomnožil za K 552 in 59 stot., upravni zalog pa za K 321-93. Potemtakem je letošnji zaključek vkljub že skoraj neznosni draginji in neugodnim zdravstvenim razmeram našega mesta vendar povoljen.
Društvo ima tudi svojo prilično veliko knjižnico in čitalnico, v kateri so na razpolago razni slovenski časopisi.
TRŽAŠKA MALA KRONIKA.
Mej cigani. Na zahtevo 44-letnega cigana Ivana Gerakoviča je bil včeraj aretovan 40 letni cigan Fran Hudorovič. Gerakovič trdi namreč, da mu je Hudorovič pred nekaj časom skupno z bratom Josipom ukral konja, vrednega 100 kron, katerega da je potem prodal v Trstu. Na policiji so HudoroviCa vzeli na zapisnik in ga potem izpustili.
BrezvspeSen tatinski poskus ? Gospa Marija Martinganno, stanujoča v II. nadstropju hiše št. 17 v ulici Maiolica. je prijavila včeraj predpoludne na policiji, da je včeraj v jutro, ko je odprla vrata svojega stanovanja, našla v vratih od zunanje strani neki ključ. Soditi je, da so tatovi skušali priti v njeno stanovanje tekom predminole noči, a da niso mogli odpreti vrat, ker so ista od znotraj pritrjena se železnimi zapehi.
Zmotil se je krojač Alfred de Fabio, stanujoči v ulici del Bosco št. 9, ko je predvčerajšnjim popoludne zaupal 10 kronski bankovec 24-letnemu dninarju Armandu P., ki stanuje v ulici del Valdirivo. Dal je namref Armandu rečeni bankovec in ga prosil, naj mu gre kupit nekoliko čepov, ki jih je rabD. da zamaši neke buteljke. Seveda je bilo mej njima dogovorjeno, da mu Armand prinese čepe in ostali drobiž. A Armand ni prinesel ne čepe? ne drobiža. Ko je imel bankovec ▼ rokah, si je poiskal tovariša v osebi 5f3
V Trstu dne 4. aprila 1907
»EDINOST« št. 93
Stran IIT
letnega natakarja Josipa P. in oba skupaj sta potem zapravila krojače v bankovec do zadnje stotinke. — Krojač pa, ko je videl, da Armanda le ni nazaj, ga je šel iskat in posrečilo se mu je, da ga je našel v ulici di Riborgo, potem — ko ni imel več niti solda. No, pozval je redarja in dal aretovati Ar-nanda in njegovega tovariša. Na policiji sta \rmand in Josip P. priznala, da sta zapravila vseh 10 krojačevih kron. Pridržali so ju v zaporu.
Neznani tatovi. Fran Cecchini, stanujoči pri sv. Jakobu, je prijavil, da mu je neznan tat ukral omot, v katerem je imel za 33 kron in 66 stotink znamk, dopisnic in zalepk.
— V hiši št. 72 v ulici deli' Acquedotto >o neznani uzmoviči iz kleti gospođa Skuka, ki stanuje v isti hiši, ukradli sedlo in par vajeti, v skupni vrednosti 80 kron. Za tem so pa še iz kleti gospoda Pupisa. ki tudi stanuje v isti hiši, vkradli mal bakren kotlič in pa likalnik.
Nesrečen tat. 19-letni ogljar Fran G., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Pondares. je šel predvčerajšnjim opoludne na 6tanovanje zakonskih Ivana in Antonije
nega bi morda ne bilo na vsezadnje, ako bi	Vo^fti iz KpanjskOa se hoteli dotični gospodje res zavzeti za na-	• šega kmeta, ako bi imeli pred seboj jasen	m. Na korist naši Šolski družbi priredi gospodarski program, ki naj bi se uresničil,	ilirsko-bistriško-trnovska podružnica dne 7. Nič napačnega morda, — dasi se nam zdi,	aprila ob 8. uri zvečer v hotelu „Ilirija*4 veda imata obe obstoječi stranki na Goriškem	selico, na kateri bosta sodelovala domači draže precej jasen gospodarski načrt, in bi tedaj	matični klub in E. Simonic tvorničar na kaka nova stranka pomenila samo nadaljno	Sušaku. G. Simonic je sloveč virtuoz na
cepljenje močij. Toda takozvano „agrarno gibanje" naj je v resnici samo lestvica, po kateri bi radi splezali nekateri ljudje do kakih mandatov. Zato je obsojati vsa akcija,
Sicer ji ne pripisujemo posebnega pomena, dasi se o tej 6tvari govori mnogo in se spravljajo v zvezo z njo osebe, ki nimajo ničesar zraven opraviti. Saj se je že celo dr. Frankotu podtikalo, da bode kandidiral na podlagi nekega agrarnega programa! Značilno pa je za naše razmere, kako se ustvarjajo v času volitev nove stranke!
d. Špecerijske trgovine v Gorici, ki
bi zadostovala boljšim krogom v vsakem ozira, Slovenci še vedno nimajo. Do čim so manufakturne trgovine v slovenskih rokah naravnost vzorne, in dočim imamo že tudi prav lepo zaslombo v konfekcijski in železni branši,
goslih. Naj mu rodoljubi izkažejo hvaležnost (Dalje na 4. strani).
Tovarna pohištva
TRST
CORSO ŠL i
GORICA
cono Verdi 45
M. Gal
Elastični ovitki mileči ali črni za trtne cepiče
I.ft vrsta krou 25 50 i l :i II-a n „ 23 50 T* kll0gf-
W P«iilja se tudi na letale poštnim povzetjem.
Gerdol, ki je v hiši št. 414 v Rocolu. Tam !n.e ™>remo Priti	trgovine 6 šP.fe."
je lepo iz neke omare pobral vso zlatnino, jnjslom blagom. Poskušalo se je ze marsikaj
*	.	_	,	. *	-	.	i	i*vrvaliom pa m niAAoor	Irnr ta m*Alinno 1TQ
v skupni vrednosti preko 80u kron, in se pripravil za odhoh. A komaj je prišel iz hiše, je že zagledal policijskega agenta. Temu poslednjemu se je pa takoj zdelo sumljivo, kaj da je iskal ogljar v oni hiši. Stavil mu je nar vprašanj, a iz odgovorov, ki jih je dobil, je takoj spoznal, da stvar ni čista. Ko je na to velel ogljarju, naj mu pokaže, kaj da ima v žepih in mu je ogljar res pokazal razne dragocenosti, je bil agent gotov, da ima pred seboj tatu. Aretoval je ogljarja in ga tiral t policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci, k er so ga vzeli na zapisnik in ga pridržali
»lica delta Sesa St. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
■V NA ZAHTEVO. "VB
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
2)r. I Čermak»j. Juscher
TRST
ulica della Caserma štev. (3, II. nadst.
zaporu.
Smešnica. A.: „Kaj pa je prav za prav L>ra-; jnec?" — B.: ,.Malo raanje. nego brat!" — A : „A sestričina — B.: „Mnogo več, nego sestra!
Koledar in yreme. — Danes: Izidor, Škof; - Lislav; Dušica. — Jutri: Vincenc Forer; Dabi-•■: Ilvalislava. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -{- 14 ° Celzius. — Vreme včeraj: 'V.aćno.	^
Društvene vesti in zabave.
Posredovalni odsek „Trgovskega izobraževalnega društva" išče jednega tr2. pomočnika, starega 18—let, za delikatesno prodaj alnic o. — Ima pa na razpolago
j-.dnega vajenca Btarega 15 let. — Več pove V-?koslav Plesničar, trg. jestvin ul. Giulia 29. Gg. trgovci so naprošeni, da bi se vsi racali do tega odseka in s tem pripomogli ~sim mladeničem do zaslužka. Enako tudi
a izpeljalo se ni ničesar, ker je prehuda italijanska konkurenca. Pred nekaj časom sprožila se je misel, ustanoviti družbo z omejenim jamstvom, ki bi razte0nila svoj delokrog po celi deželi. Znano nam je, da se je vprašanje resno razmotrivalo. Zakaj je zaspalo, ne vemo.
Iz Škrbine nam pišejo: Na prvi velikonočni praznik, dne 31. maja, so prišli komenski % mladeniči, ki imajo iti letos na nabor, v Škrbino se svojo zastavo. In kakor je že navada ob takih prilikah: fantje so bili veseli in morda malce preveseli. Tudi iantje iz Škrbine so bili navzoči pred domačo krčmo. Eden domačih je pahnil enega domačinov ob enega Komencev, kateri slednji bi bil smel vprašati: kaj imaš z menoj ? Ali ni storil tega, marveč je potrpel. Pač pa je pahnjenec vprašal: kaj imaš z menoj ? in je ob enem tudi udaril. Vsled tega je prišlo do tepeža. Tepli so se precej hudo, ali do krvi vendar ni prišlo. In tako je stvar, ki bi se bila mogla kaj nesrečno završiti, ostala brez posebnih posledic. Pač pa so Komenci obljubili, da nabijejo Skrbince na dan nabora.
Našim mladeničem brez izjeme polagamo na srce, naj v bodoče opuščajo take nepristojnosti. ki niso v čast ne njim in ne vsej vasi. Škrbina je bila smatrana doslej kakor< mirna, krotka in razumna vasica. Pazite, da j ne zapravimo tega dobrega glasu !
Naj se nam ne jemlje v zlo tega opo-
PARIZ velika nagrada in zlata medalja. — — — —
vajenci in trg. pomočniki dobe potom tega mina, ker napisali smo ga le z najboljim na-•Jseka dobre službe ter ni treba nikakih menom in v najresničneji ljubezni do našega - roškov. Odsek posreduje popolnoma brez- ljudstva.
pačn0,	a a	7~ m.
Tamburaški odsek „Kola" naznanja	lfBSal IZ IStPea
gg. tamburašem in tamburašicam, da se bodo wNaša Sloga" naznanja, da bo. počenši vršile vaje od sedaj naprej vsaki torek m z duem aprilaj za nekoliko časa izhajala e te k točno ob 8. uri zvečer. Prva vaja bo dvakrat na teden in sicer v torek in petek. ] U t r 1 V petek. --Noy. predsednik deželnega kultur-
nega sveta za Istro. Na izpražnjeno mesto predsednika deželnega kulturnega sveta za Istro je c. kr. ministerstvo za poljedelstvo imenovalo člena deželnega odbora v Poreču, Avguština T o m a s i. Po smrti deželnega glavarja in predsednika deželnega kulturnega sveta Campitellija, je bila vlada imenovala predsednikom dež. kultur, sveta dra. Jurja markiza Polesinija. Istrski Hrvatje so bili s tem imenovanjem kolikor toliko zadovoljni, ker je g. Polesini ne le vzoren gospodar, ampak tudi zmeren in koncilijanten Italijan. Ali g. Polesini se je iz neznanih vzrokov zahvalil na tej časti in dež. kulturni svet je ostal dlje časa brez predsednika. Sedaj je pa predsednikom imenovan g. A. Tomasi, mal posestnik v Motovunu. G. To-masi se ni doslej v ničemer izkazal kakor vzoren gospodar, pač pa se je mnogokrat pokazal kakor hud narodni nasprotnik Hrvatov. On ne zna hrvatskega jezika, a kakor predsednik deželnega kulturnega sveta bi mora! biti popolnoma vešč hrvatskemu jeziku.
Posrečilo se nam je sestaviti
spopolnjcR in patentiran brzi stro] za nogovice
THE VICTORIA
s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosuo domačo obrt s proizvajanjem nogovic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez siva. Uporabo stroja „THE VICTORIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poitnine prosto. — Odpošilja centrala:
The Oictoria Stocking-Coom t Co.
TRST, Corso št. 17. f — Iščejo se resni zastopniki. — Corso H. 17.
^—B————maanjf ........... ZB—■BC3
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente
Frovzroča voljo do jedi, utrjuje želodec
Vesti iz
Bralno društvo „Narodni dom" v
Škrbini nameruje zadnjo nedeljo v maju ali rvo, ali drugo nedeljo junija meseca priredi svojo veselico. Ker se domači pevski :bor ne more v tem času toliko izvežbati, da bi mogel sam prevzeti ves vspored, hoče ruštvo povabiti tudi druga narodna pevska dru-tva na sodelovanje. Društva bodo napro-na, da prijavijo svoje eventuvalno sodelo-.nje g. Viktorju Adamiču, v Škrbini (pošta Komen) št. 80.
Južna železnica prezira naš jezik! Iz Nabrežine nam pišejo: Kakor vsako leto tudi letos družba južne železnice izdala umike zabavnih vlakov samo v nem-.•cem in laškem jeziku. Vprašamo južno že-.čznico : ali niso slovenski novci istotako d jbri kakor oni Nemccv in Lahov ? Gotovo i -, da se tudi lopo število Slovencev vozi z abavnimi vlaki iz Trsta v Nabrežino in tudi Ije! Zakaj torej samo nemški in laški urniki ? Zakaj ne tudi slovenski ? To vprašanje opravičeno tem bolj. ker južna železnica ~:zi tu po kompaktno slovenskih tleh. Preziranje našega jezika od strani vodstva južne irieznicc je torej obsojati toliko se stališča pravičnosti kolikor s praktičnega stališča — k -isti železnice same !
Lepe poštne razmere! Dokler ni bila grajena nova državna železnica in so bile pii nas na Krasu še stare pošte, dobivali -.^LO pisma in druge pošiljatve redno in ob ravem času in to sosebno občina Križ, Uiovlje, Tomaj in Avber. Odkar pa je uve-na nova razdelitev pošt, dobivamo pisma, kaj še le druge pošiljatve! — le dvakrat na teden!! Kaj se vse v tacih u čajih lahko zgodi z gotovimi pismi, mora biti vsakomu jasno sosebno v kupčijskih s-vareh v slučajih smrti itd. itd. Poživljamo tjrej si. c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, da temu velikemu nedostatku hitro odpomore, k :r plačujemo Tomajčani in Auberčanje še Tfdno toliko poštnih pristojbin — če ne več kakor smo jih plačevali preje, ko je bila pošta 6ai deloma vrejena.
d. Agrarci. V naši deželi nastala je L.ka nova manga. Tu pa tam oglasi se kak 'irjžakar, ki je brezbarvenega političnega miljenja, in proglasi svetu, da je agrarec. In szr se povsod dobe ljudje, ki bi radi ribarili t kalnem, se je od gotovih strani s slastjo v>;prqela ideja „agrarne stranke". Nit napa£-
in ojačuje organizem.
vseh
nad 5000
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti.
z 22 kolajnami na raznih razstavah in zdravniškimi spričevali.
SERRAVALLO
== TRST =
URINOL
je najbolje deslnfekoijsko sredstvo za stranišča in pisoare. ■
Vredno priporočbe za šole. urade, bolnišnice, kavarne kakor tudi restavracije itd. itd.
—— LAHKA UPORAGA. ——
Jemlje straniščem popolnoma v»>k vonj ter prihranja drtfo čiščenje z vo>lo	• + • + • +
Raffaelo Spazzali zaloga barv, olja in povlake
TRsT, ulica Cassa di Risparmio št. II (ogel Via Nuova)
Županstvo v Dekanih
razpisuje službo
ožnega tajnika.
Plača po dogovoru. S časom je lahko potrjen definitivnim. Ponudbe na Županatvo v Dekanih.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltlčnih kartonih, skrffnfh . _ ploščah in vsakovrstnem lamarinu.
Asfaltirani kartoni, iaolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kfaUas, asfalti in dragi proizvodi is a«falta in katrama, opolsla olja, mast za stroja, maaila aa vosov«, priznane in najbolj« znamke (registriran«) mast za vsgons, nsift-vsaillns za kože, mast sa orodje, voUilo za itvg« itd.
Tovarna, in pisarni r TRŽIČU (MonfaleoneJ pri Trstu.
DOBIVA SE V
VSEH LEKARNAH.
NajvftpeAntJe srodstvo proti
► TEKOČINA GODINA S
" * ** kg**«**
DOBIVA SE V VSEH UžKABHlH _
protinu
lekarnarjev
Stran IV
>EDIKOSTc etev. 92
V Trstu, dne 4 aprila 10
a tem. da sc mnogoštevilno udeleže veselice 1 ter se odzovejo družbinemu pozivu : M al po- j loži dar domu na oltar ?
Gospodarstvo.
Koliko kmetov v Avstriji mora s svojih j domov.
To je razvidno iz spisa dra. Karola; ZvJedineka v statističnem mesečniku za 1. 1906.. kjer pisatelj podaja števila o ekseku-tivnih dražbah leta 1904. V tem letu je bilo 672 kmetij eksekutivno prodanih. Največ prodaj je bilo v planinskih deželah. Na prvem mestu je Tirolska, potem pa se vrste Kranjska, Koroška in Štajerska. Ena eksekutivna dražba prihaja na Tirolskem na 456 oseb. ua Kranjskem na 5695, na Koroškem na 5714, in na Štajerskem na 7689 oseb. Četudi prihajajo prodano kmetije večinoma v kmetske roke, se vendar ne da tajiti, da pride država v dogiednem času ob svojo naj zanesljive j o oporo, če bodo take razmere še naprej vladale.
Napredek Trsta v železniškem prometu leta 1906.
Zanimivi so podatki, ki jih prinaša „Ei-senbahnblatt" o železniškem prometu mesta Trst v letu 1906. V primeri z. 1. 1905 je bil promet lanskega leta uprav izdaten, kar je nedvomno pripisati otvoritvi nove železniške proge čez Ture in Karavanke. Celokupni železniški promet našega primorskega emporija je znašal 1. 1906 nič manj nego 20,903.890 kvintalov proti 19,242.831 kvint. leta 1905. To da prometnega prirastka 1 in pol milijonov kvintalov. — Ta prirastek je pripisati na račun znatno povečanega dovoza po železnici, dočim je izvoz iz Trsta primerno majhen. — Dopeljalo se je po železnici 1. 1906: 11,991.855 kvint. proti 9.780.646 kvint. leta 1905, a odpeljalo iz Trsta se je 8,910.055 kvint., železa 165.745 kvint., piva 108.913 kvint., surovega in obdelanega kamenja 233.202 kvint., opeke 52.641 kvint, peska 67.362 kvint., cementa 65.701 kvint., mineralne prsti 60.329 kvint., mineralnega olja (petroleja) 50.247 kvint., papirja 38.740 kvint., premoga 21.219 kvint., lesenega oglja 10.854 kvint., stekla in stekla-rine 21.687 kvint., alkoholnih pijač 20.103 kvint. i. t. d, Ponajveč robe se je dovozilo seveda še vedno po južni železnici, a znaten del blaga se je dovozil po novi t. j. bohinjski železnici, — Po istrski je došlo največ kamenja.
Povspeševanje poljedelskega pouka v Dalmaciji.
V	programu za splošno gospodarstvo Dalmacije je tudi razširjenje in spopolnjenje gospodarskega pouka, kar se hoče doseči s povišanjem državnih prispevkov. Svota, dovoljena v prejšnjem letu za državne subvencije v poljedelsko-poučne namene, je od 46.000 kron povišana za leto 1907 na 78.000 kron. Kar se tiče uporabe te svote, treba naglasiti, da se bodo subvencije podeljevale za šolske vrste in za nagrade ljudskim učiteljem, zaslužnim za poljedelstvo ; dalje za štipendije v svrko študij in za podpore deželanom v olajšanje obiskovanja poljedelskih visokih in srednjih šol in živinozdravniške visoke šole na Dunaju: potem za štipendije obiskovalcem podkovske šole v Sinju in udeležencem učnih kurzov poljedelskega učnega in posku-sevalnega zavoda v Splitu. Istotako se bodo dovoljevali državni prispevki za izdavanje popularnih publikacij o poljedelstvu; na drugi pa si je ministerstvo za poljedelstvo pridržalo, da bo po predlogih namestništva v Zadru olajšavalo s subvencijami nakupovanje poljedelskih strojev in orodja za rabo potovalnih učiteljev na praktičnih demonstracijah.
Mestna hranilnica v Kamniku.
V	mesecu marcu 1907 je 278 strank vložilo K 150.335-41,180 strank dvignilo K 76.029.49, 5 strankam izplačalo se je hipot. posojil K 72.950Stanje hranilnih vlog K 1520.986*78, Stanje hipotečnih posojil K 1161.93009. Denarni promet K 444.015*16.
Kdo je kriv draginje mesa?
Meščani zvračajo krivdo draginje mesa na kmeta. Pred nekoliko dnevi pa je pisal neki dunajski list: Ako primerjamo sedanjo ceno živine s cenami dne 26. oktobra 1906, ko je bila najvišja, vidimo, da je tudi najbolja vrsta mesa od tega časa pri 100 kg žive teže za 4 krone ceneja in da bi z ozirom na to moral biti en kilogram mesa za 18 stotink ceneji, nego tedaj. Vkljub temu se pa cene mesa na Dunaju niso znižale. Torej mora biti draginja mesa kdo drugi kriv in ne kmet.	_
Razne vesti.
Tuberkuloza med Indijanci. Indijanci v Združenih državah itak že izumirajo. Sedaj pa se silno razširja sušica med njimi. V zadnjih treh mesecih jih je za to boleznijo umrlo okolu 250. Zdravnikov ni v tamošnjih krajih daleč na okolu. To umiranje za sušico si razlagajo s tem, da gradijo Indijanci male hišice, ki imajo v zimskem času preveliko temperaturo, kar povspešuje to bolezen.
-f Lto Tazil. Iz Pariza poročajo, da je tamkaj umrl znani pisatelj Leo Taxi), ki je svoječaano radi svojih namišljenih odkritij o framaaonstvu vzbudil veliko pozornost. Slednjič se je pokazalo, da je bil Taxil le „Ivin-dler", ki je pisal le za denar ter odtaval stvari, katerih ni niMfl1* doživel.
Kri je dal aa svojo smo. V Fila-deltji je bila izvedena nastopna operacija: Ueka gospa je bila tako slabokrvna, da jej
je pretila neizbežna smrt, ako se ji ne ubrizgne človeške krvi. Njen inož je izjavil, da jej on drage volje da od svoje krvi. Vešči zdravniki so se dali na delo, odprli so enemu, in drugemu žile na rokah ter tako uredili, da je kri moža tekla v žile žene. Tako je bilo bolnici rešeno življenje, ali mož jo vsled izgube krvi silno oslabel ; toda nade je, da se ob dobrem negovanju kmalu zopet okrepi.
Povodnji v Mali Aziji Iz Bagdada poročajo, da so kraji, ležeči ob reki Tigris, poplavljeni vsled velikega deževja. V Bagdadu se je porušilo 140 hiš, a več oseb je utonilo.
Umrl vale d pasje stekline V Ple-ternici blizo Požege je dne 10. februvarja stekel pes ugrizel 20 oseb. Med ugrizenimi je bil tudi Mile Mirčič pisar pri dr. Sobatu v Požegi. Vse ugrizene osebe so bile uradnim pototom odposlane v Pasteurjev zavod v Budimpešto ; edino omenjeni pisar se je zdravil doma. Okolu 23. m. m. pa so opazili na njem melanhonijo, a 27. marca t. 1. je nastopila besnost. Na dan Velike noči je izdahnil v groznih mukah. Ostale ugrizene osebe v Ple-ternici so sedaj zdrave ; edino na nekem starcu so opazili znake, po katerih se sumi, da utegne pobesneti.
Dežniki so prišii v navado še le pred 130 leti. Prej so se ljudje branili pred dežjem s plaščem oziroma kapuco. Dežnik je izumil neki Anglež, a ko je prvikrat izšel z njim na ulico, so se mu ljudje smijali in ro-gali, kakor tudi njegovemu sovrstniku, ki je izumil cilinder. Vendar so dali nekateri ka-varnarji napraviti nekoliko dežnikov za svoje goste za slučaj, ako bi ne bilo pri rokah kočije ali nosiljke ; ali ni bilo v skladi s tedanjim „dobrim tonom", da drži kdo dežnik nad seboj. Zato so si najemali človeka, ki je moral držati dežnik nad glavo kavanarskega gosta do njegovega stanovanja. Seveda so bili javni fijakeriji v začetku največi nasprotniki dežnika, ker so slutili v njem svojega velikega konkurenta. S časom so odličneji krogi pričeli uporabljati dežnike, a še le po mnogih letik se je uporaba dežnika razširila in nihče se ni več bal pokazati se z njim na ulico.
Enajstkrat omožena. Leopoldina Baker v Londonu, stara 65 let, se je pred Velikonočjo ločila od svojega enajstega moža. Od prejšnjih njenih mož, se je eden sam umoril, eden je umrl naravne smrti, od devetih se je pa ločila sodnijskim potom.
r
IKALI OGLASI.

Mali oglasi računajo ee po 3 Btot. besedo; mastnotiakane besede es računajo enkrat več. Najmanj pristojbina 40 stotink. —	Fin.a se takej. •

Dobrega mehanikarja
govinfika ulica št. 2, Trat.
iiV-e inženjer Ž i v i c. Tr-
36s
Spretnega agenta biranje oglasov išče
takoj „Inseratni oddelek EdinoBtia. Daje ee dobro provizi o. Ako je oseba spretna, srćna in iona dobro voljo za delo, lahko si zaglu/i mesečno od 150 do •JOO kron. Zahteva se tudi poznanje italijanskega jezika. Ponudbe (tndi osebno) na „lnseratni oddelek Edinosti'*.
Male in velike parcele
s hišami ob cesti v bližini mesta so na prodaj po-ugodnih cenah. Naslov pove ..3Inseratni oddelek Edinosti".	U
PnhiČtvn svetlo ali temno, se prodaja; po ■ UHlOivU polne sobe in posamezni komad Izbera stolić. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Farneto 12 fnasproti Okr. boln. blag. A. G u 11 i c h,
FC*||lf«i prodaja kuhinjsko opravo: omare • Obllllrt mjze jtđ, jz prve rote. Trst, ulica
Ferriera št. 25.
»f
Slovan ci! Podpirajmo
Dijaško podporno društvo" v Trstu
Milil oi) Rižftm biizo dekanske železniške Willll poetaje s G kamni, gospodarskimi poslopji,z j vinogradi, gozdom in travuiki, je na prodaj za nizko ceno. Oglasiti se je pri Petru Sik, mlinaiju v Dekanih štev. 2.	3'i6
JOSIP PEGAN - Trst Stft
Oglje, drva, oglje za pec prve vrste. Zmerne cene
Podpisan! Mm » «li«i Lu iw«tto v«cokio ■»•▼ II
•g Toglu a lic« Ban Giorgio) otforil
•r ZALOGO VINA
m doma£o rab«, pridelek is mojih vinogradov t Bolu (otok Bra<) is gm prodajam t sodtiekih in steklenicah. Ze sam kraj V»na aagotovlja, da Je kakovoat najbolja. D* samorem cenjenim odjemalcem jamčiti ca pristno vino, sem sklenil, da ga dobivam v srlglBalaUi soAioklb naravnost ls mojih klotl ▼ Boln In da ga tako rajpo&lijam tudi na atanoraoja.
Zi krCmarJe (n gostilničarje primerne cene.
V asdi, 4M m« počutite a Vato naroito beležim le naj-
iftsej«
IVAN OVITAN1Ć.
Čast mi je javiti, da sem v mojej
Dunajskej prodajalnici slanine
v TRSTU, ulica Caserma štev. 19 (Paiaea Vianello)
--TELEFON štev. 1893 -
odprl posebno sobo za z&jutrek (Friictiickatube), kjer dobijo moji cenjeni odjemalci, poleg izvrstnega belega in črnega vina tudi pravo izvrstno
PLZENSKO PIVO društvene plzenske tovarne
Prodaja suho in sveže meso, vsake vrste salama, Modene, Bologne, Verone in ogrskih. Klobase Neustadter in Kranjske. Velika zaloga svežih konserv in konserv v škatljah, omake in sir vsake vrste.	GIORGIO HUTTER.
Glasoviti Cement-portland
Prve odlikovane dalmatinske tovarne
GII.ARDI & BETTIZA v Spljetu
Edina zaloga pri
Fratelli Zernitz & Co., Trst via^Stadion 22
Zaloga „Cemento Romano" (hidravlično apno)
Kdor hoče hitro in dobre prodati hiše, posestva, dvorce, stavbišea, naj izvoli tc prijaviti
TRIESTE 0PPIOE
via San Giovanni (8 (Telef. 14-73)
ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : :
Slavoj Skerlj, krojač
Veliko noč svojo moderno urejeno krojačnico. Najmodernejši dunajaki vzorci. Nizke ct*ne, solidno delo. Svoji k svojim I Piazza Barriera 3, I.	204
LinHH CLrHfo (ulica Raffineria št.3).Tovarna nClir. ORl Uld gJadtič, konfelur in kanditov. Zmerne cene. Pošiljatve na deželo.	361
Odlikovana fouarna glasovirjei
E. Warbinsk
Trst, Piazza Carlo Goltlonl 12
(vogel Corso - Via Nuova)
Speeijaliteta pianinov, glasovir-jev svetovnih tvrdk Steinwey i-Jons v ?4ew~Yorku, 5chweighofer itd
€lekt. pianini, orkestrom, harmoniji
Izposojo je. — Menjaje. — Dmje na obrok* Poprarlja. — Akordfra po zmernth eenah
JOSIP ROŽE
mizarski mojster
Trot, ulica Oinlia štev 10, Trst
izvršuje
vsakovrstna mizarska dela
Posebno pa se priporoča slovenskiri konsumnim, poeojiiuina in drugim zavodom po deželi za nove etavbe.
Gospe iz mesta in dežele se lahk : zanesljivo obrnejo do diplomirane
4. BABICE 4.
M. Kets v Trstu
Ul. Giovanni Boccacclo št. 2, L vrata 5
ka'era ima dvajsetletno prakso in je bila kakui . bica v glavni dunajski bolnišnici. — Najbolje ' ference. — Higijenicne sobe in kopelji.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi ivedeneo.
Trat - Carlo Goldonijev trg ir. - Trn!
Zastopnik tovamejoles in isotrteles „M*
tW Napeljava in zaloga električnih zvončkov, 1. > in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogra'5* Zaloga priprav za točiti pivo. T>astn» mehan a delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFOfl Itevf. 1734.
BOGOMIL FINO
bivši urar v Sežan
^vlja svojim cenjenim odjemalc*» daje odprl svojo novo :===--
prodal aliiico ur
t TESTD. ulica Viacenzo EelLci Str. 13
nasproti cerkve sv. Antona novega.
Prodaja vsakovrstne ure in popravlja
po zmernih cenah in z Jamstvom.
oBosEELii Josip ZfgonpMiJ
Filijalka na Prošeku štev. 146
3Izbor drog, barv, ftoplčev, pokeatt parfumov, fin. mile. — Zalog1* mineralno voi* roaka sa parkete, na mrzlo pripravljenega ■trapa tamarlndo, mallnovoa Itd. ttd*
Tr9t, ulica Poste Nuove 9
Žepne are najholjMh tovarn
t €ternitov Skril j Hat
jc najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GLAVNIH MESTIH-
— Vprašajte vzorce in kataloge v	=
Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Sala Bctofere it. 1, ZeUfon 1057