THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 230. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 1, 1928. LETNIK XXXVII. Delavski nemiri v NamčijL-Anglija za pogodbo z Ameriko DELAVSKA KRIZA V NEMČIJI NARAŠČA. — ZBIRA SE TISOČE DELAVCEV, KI SE PRIPRAVLJA ZA SPLOŠNO STAVKO. — VLADA SE BOJI, DA DELAVSTVO NE BI POTEGNILO NA BOLJŠEVIŠKO STRAN. ZADUŠNICA ZA ŽRTVE "VESTRISA". Berlin, Nemčija. — Nedavno se je poročalo o velikem gibanju nemškega delavstva. Veliko tovarn je bilo zaprtih vsled pogajanja med delavskimi unijami in delodajalci. Vlada je posegla vmes, da bi se zadeve kolikor mogoče hitro in mirno rešile, da bi se zopet pričelo z rednim obratovanjem. Delavstvo se je zanašalo, da bo vlada mogla veliko posredovati, zato je tudi ostalo še dosti mirno. Ker se pa stranke pri pogajanjih nikakor niso mogle u-jediniti, je tudi delavstvo žarelo postajati bolj nemirno. Zbirajo se tisoči delavcev, ki * Anglija želi sklicati posebno konferenco za mornariški pakt med Združenimi državami in Kanado. London, Anglija. — Angle-j ški ministrski predsednik, Stanley Baldwin, je te dni pre-I jel povabilo od kongresnika ! Fred Britten, naj imenuje v J poslanski zbornici poseben odbor, ki naj bi se udeležil konference, katera se bo vršila enkrat po mesesu marcu prihodnjega leta. med Združenimi državami, Anglijo in Kanado, glede angleško-amerikan-skih mornariških zadev. Kakor se poroča, se je Mr. Baldwin tega zelo razveselil KRIŽEM SVETA. Prizor iz cerkve sv. Trojice v New Yorku, ko se je darovala zadušnica za preminulimi žrtvami ladje "Vestris", ki se je potcpila te dni na Atlantiku na poti v Južno Ameriko. , , . , v i in se je izrazil, da bo to zade Radikalci zahtevam sp osno i , , , _ , ' ' ,v. >vo nemudoma predložil poslan- stavko zato. ker vlada dolzi , . . . . , . . . , i ski zbornici, da se isto pre.i ko leklarske delavce, da so pre-1 . UM . , 1 ... J , .„ ' 'mogoče resi. Obljubil je tud', lomili postavo, ko »» rn-rfy bQ stoH, kar y n]e. nemiri m niso prepustil, v adi, ,h mo-eh da gtvar doseže da bi vso stvar uredila. Vlada • , večjih uspehov. i Obenem pa se je Mr. Bald- pa trdi, da nobena stranka ne sme rabiti sile, ali da bi se izneverila ukazom vlade. Glavni faktorji in vodje socialistične stranke v Berlinu, se pa trudijo na vso moč, da bi se ohranilo mir in skušajo storiti vse, da bi se preprečilo izbruh splošne stavke. Poslanska zbornica in ministerski svet trdi, da delodajalci nikakor ne morejo delavcem toliko zvišati plačo, kakor oni zahtevajo. Ker pa delavci ne odnehajo in se trdovratno drže svoje zahteve, se je vlada pričela bati, da nemško delavstvo ne bi potegnilo na "boljševiško stran". -o- STREŽNICA USTRELILA RANJENCA NA BOLNIŠKI POSTELJI. Denver, Colo. — Policaj Roller! K. Evans, je bil nevarno ranjen, ko so zasledovali neke kršilce prohibicije in se je pri tem začelo streljati. Tako je bil poslan v bolnišnico in je prišel v oskrbo strežnice Miss COSTA RIGA PRIJATELJICA AMERIKE, win tudi izrazil, da se bo ta zadeva morda nekoliko zavlekla, ker prihodnjo pomlad se bodo v Angliji vršile državne volitve in zato ne bo mogoče, da bi poslanci in člani kabineta, mogli zapustiti Anglijo ob času, ko se vršijo volitve. Zato se bo pa konferenca najbrž morala preložiti na poznejši čas. -o- V DOSMRTNO JEČO RADI PROHIBICIJE. Flint, Mich. — C. Tripp, iz Flint, Mich., star 37 let, je bil te dni obsojen v dosmrtno ječo radi kršenja prohibicije. Država Michigan je izdala novo postavo, da vsakdo, ki je že četrtič kaznovan radi kršenja prohibicije, mora biti obsojen v dosmrtno ječo. Sodnik Fred W. Brennan, se je moral ravnati po postavi in težko kazen. V republiki Costa Rici, so Hoo-verja navdušeno sprejeli.— Izražali so tudi svoje prijateljstvo do Amerike. —o— San Jose, Costa Rica. — Veliko navdušenje je pokazalo občinstvo v republiki Costa Rici, ko je dospel tje Hoover CHICAŠKI ČOLN POTOPLJEN. Ko so štirje Chicažani ribarili po jezeru "Michigan", se je čoln potopil, sami so bili rešeni z pomočjo raketov. -0- Chicago, 111. — Al Kosinke, j dostojno živeč na 3702 So. Honore street, ki je bil pred časom za- — Pariz, Francija. — V Franciji do sedaj srednje šole niso bile proste, vsak učenec je moral plačevati pristojbino. Nedavno pa je ministrstvo odobrilo odredbo, da se v Franciji upelje popolnoma prost pouk v srednjih šolah, da bodo tudi revni otroci mogli doseči nekaj višje izobrazbe. — Šanghaj, Kitajsko. — Neki oddelek kitajske civilne po- I licije, se je nedavno prav po ronarsko polastil na neki ladji veliko zalogo opiuma, v vrednosti za $50.000. Detektivi in policija narodne oblasti so pa to izsledili in vse nezveste policaje aretirali. — Berlin, Nemčija. — Mestna zbornica v Berlinu je odobrila načrt, da se v mestu v prihodnjih štirih letih zgradi vsako leto po 32,000 novih stanovanj. To se je ukrenilo zato. ker v Berlinu izza časa svetovne vojne zelo primanjkuje stanovanj. — Šanghaj, Kitajsko. — Te dni se iz Kitajskega vrača 100 ameriških mornarjev, ki so bi-|li zaposleni v mestu Tientsin j in okolici. Ladja "Chaumont", j ki plove na črti Manila, Guam ..'in Honolulu, bo marnarje pripeljala v San Diego, Kalifornija. — Marshalltown, Ta. — Vse občinstvo v Marshalltown se |je marljivo pripravljalo, da proslavi "Zahvalni i dan". Seveda, purmana ni (manjkalo nikjer. Mnogi so si poslan pri "Great Lakes Dock pa tudi požeieii še kaj za pri-z svojim spremstvom. Predsed- and Dredge Co.", se je domi- j Doboligek. Neki aroplan je me-mk Don C leto Gonzales Vi- slil, da bi ribji lov mogel pri- M.anom pripeljal najboljšega c,uez, je H oo ver j a pozdravil z nesti lepe dohodke. Dobi še tri žffania, predno je pa to odda1 navdušenimi besedami, kakor svoje prijatelje in se skupno v so ^ že Sllhači izvohali in za-sledeče: čolnu "J. M "Vaše blagorodje. bodoči jo ribarit na predsednik Združenih držav: gan". Ko so se pozno ponoči _ Berlin Nemčija _ Dr V imenu vsega prebivalstva ' nahajali na jezeru, daleč od Herbert von Dirksen, načelnik naše republike in po naročilu obrežja, se je pa čoln, ki je bil odseka tujezemske zadeve vlade, izročam prisrčne po- zelo slab, naenkrat začel po- v Nemčiji, je bil imenovan po-'bo: France Eržen, Vouk Ivan !a|i toliko da zdrave Vam in ravno tako tudi tapljati. Ribiči so pričeli stre- slancem za sovjetsko vlado v" ~ " " - -----blagorodni Vaši gospej sopro- ljati rakete v zrak in tako kli- Kusiii. mesto grofa von BrocVdorff-Rantzau. ,,---- so ga ze sunaci izvonaii m za- .., a 35-foot , poda- pjcnj]j dva zrakoplovca pa a-ia jezero "Michi- retirali. Iz neodrešenedomovine. ITALIJANI 2ATRO ZADNJO SLOVENSKO ŠOLO V ZASEDENEM OZEMLJU. — ZOPET 12 UČITELJEV POSTAVLJENIH NA CESTO. — TUDI IZ KOROŠKEGA PRIHAJAJO ŽALOSTNA POROČILA O NARODNFM ZATIRANJU. — DRUGE VESTI. Konec zadnje slovenske šole v Italiji. Ko so Italijani vrgli slovenski jezik tudi iz ljudske šole, se je slovenščina poučevala e-dino na zasebni šoli v Trstu pri Sv. Jakobu. Šolo je pred okupacijo vzdrževala društvo sv. Cirila in Metoda, pozneje jo je prevzelo Šolsko društvo v Trstu. Šola je meščanska in imp S razredov. Učencev je bilo povprečno 1000. Število se je kasneje nekoliko skrčilo, vendar je bilo do zadnjega naraščaja dovolj, tako da je bile mogoče odpreti še letos tri prve razrede. Šoli ni bila prizna- mašne province Monfcrrato. Fašizem bo sedaj pokazal, kako moč ima in kaj vse lahko doseže. Ce.-ar ni ustvarila Avstrija tekom enega stoletja, bo storil fašizem v desetih letih! Chi vivra. vedra. S Koroškega. Učitelji v koroški dqželi so bili do zadnjega časa skoro vsi "freiheitlich". Sedaj je okoli 200 učiteljev krščansko organiziranih. Slednje napada landbimdovska "Rauernzi i-tung". brani jih pa "Karntner Tagblatt". Kar grajajo na rasistih, to na Koroškem sami »le- na pravica javnosti. Radi tega lajo. "Kiirntner Tagblatl" h vašo morali učenci, ki so hoteli i li nemške duhovnike na .)uz-prejeti uradno priznano spri- nem Tirolskem, ki >•<■ trd.no dr-čevalo, polagati izpite na itali- jžijo tega. da s«- mora krsčan-janskih javnih šolah. Prehod ski nauk in vse dušno paslir-iz slovenske na italijansko šolo 'stvo vršiti v materinskem jezi-je bil naravno zelo težak; po-jku. V Grebinju rta Korosk-m leg tega so delali italijanski u- jSo dobili za kaplana trdega čitelji nalašč težkoče sloven- |Nemca, ki ne zna slovenski, .skim učencem. Vse učne knji-;dasi jo fara kuro vsa sloven- ge so bile sestavljene po predpisih za druge javne sole. > tem je bilo dovolj preskrbljeno za patriotično vzgojo otrok. — Mnogo ur je bilo odmerjenih tudi italijanščini. Toda šolski nadzornik se s tem ni zadovoljil. Prisvojil si je tudi pravico nadzirati učiteljski zbor: pri nameščanju učiteljev je šla njemu zadnja beseda in to na Nemca, ! i • • dasi jo ska! V cerkvi je pridfga samo nemška in v šoli muči kaplan slovenske otroke /. nemščino Ali je to katoliško? — Avstrijski minister zu kmetijstvo Thaler si je ogledal škodo, ki jo 'dela Žila. Cela varnosti, ako globi. Največjo škodo imajo v !občini Brdo, kjer je postalo blato okoli 4f> ha njiv in dobrih tlolina je v nese struga ne po- , J višji urad je izrekel __J „ Združenih USTRELIL JE ZETA NAME STO JELENA. 7r. . , . v .. , . __ Escanaba, Mich. — Že se King, svoje bivše ljubice. Ker( dem ]oycev Je pa Evans prekini ljubezen z tejcom Miss King, si je ona to vzela tako k srcu, da je zaprisegla maščevanje. Ko je Evans ponoči spal na postelji, je njegova strežnica, Miss "ing prišla tiho v sobo in spečega ranjenca, Evansa, ustrelila v glavo, da je bil tako mrtev. Drugo kroglo pa si je Miss King pognala sebi v prsa in poleg sebe je pustila pismo s prošnjo, da želi biti pokopana obenem v bližini Evansa. bo ostal d o vine v je bilo ustreljenih! najboljše , . . . 'politične in ekonomske zade- prvih 11 dni, ko se je , „ , . v • v , , . , „ j . ve med Costa Rico m Zdruze- pricel lov na jelene. Zadnja, žrtev tega mesta je bil Frederick Wicket, ko ga je ustrelil gi. Mi z veseljem pozdravlja- j cati na pomoč. Bili so že v mo na naši zemlji velikega mo- i skrajni sili, da so morali po-ža, svetovnega organizatorja,' skakati v vodo, ker čoln se je ki bo v kratkem zasedel nai-'prav hitro potapljal. Ko so i-v veliki republiki' meli še ravno zadnja dva ra-držav. V veliko keta, se je zdelo, da čujejo čast si štejemo, da nas je pose-1 signal nekega parnika. Hitro | nuioč na 2440 Clifton Park til visoki gost. Današnji dan 1 izstrelijo zadnja dva raketa In :ave* Smrštik je šel po Central v spominu naše zgo-lto jim je rešilo življenje, in tudi upamo, da bo j Bližajoči parnik je bil "S. S. uspehe za Wisconsin", pod poveljstvom — Chicago, 111. — V Chica-gi ie bil te dni od banditov napaden in ustreljen, pismonoša Lonis Smrštik. star 25 let, sta- zasebni šoli! Tako je lansko le- pravnikov. Davke pa morajo to postavil veto proti celi vrst! 'plačevati kakor prej od dobre-učiteljev, izmed katerih je bilo sveta. — V Hudem kraju ie mnogo takih, ki so pustili na napravila letos kmetom toča šoli svoje najboljše sile. Letos strašno škodo. Malenkost, ki je črtal šolski nadzornik kar ! j0 ostala, je segnila v jesen-12 učiteljev. Tako so ob alnž-|skem deževju. Dobili so pomoč skoro ni vredno in Sancin Karel. Nadalje uČ!-|jmona. Država in dežela imata teljice: Zeleznik, Vrtovec,Fur-' denar za vse druge namene, lan, Dolenec, Lah, Hočevar, 'slovenskega km?: pa v nje-Slekovec, Delia Savia-Vouk in !KovI stiski nočeta poznati. Klavčič. Nadzornik motiviral ___0_ svojo zahtevo s tem, da nimajo j imenovani izpita iz italijanšči- DEČEK STAR 14 LET JE U-MORIL SVOJEGA BRATCA. njegov tast, misleč da je ustrelil jelena. Wicket je bil oblečen v suknjo z visokim ruja-vim ovratnikom in to je njegovega tasta zmotilo, da je napačno sodil. -o- VABILO. So. Chicago, III. Vsem southchicažanom In okoličanom se naznanja, da bo pri sv. Juriju v So. Chicago v soboto dne 1. dec. sklep cerkvenega bazarja. Začne se Cleveland, O. — John Petit-to, star 14 let, je te dni v Cle-1 točno ob pol 8. uri zvečer in velandu ustrelil svojega 7 let-jse bo nadaljevalo do 12. ure i nimi državami. Costa Rica ne izraža Združenim državam le priznanje za vzorni vsestranski razvoj ampak izraža tudi svoje iskreno prijateljstvo napram amerikanskemu narodu." -o- NAD 200 MRTVIH V NEVIHTI NA PHILIPPINSKIH OTOKIH. Manila, P. I. — Najnovejše vesti poročajo, da je nevihta, ki je te dni divjala po Philip-pinskih otokih, zahtevala nad 200 človeških žrtev. Poleg tega pa je bilo poškodovanih veliko ladij, nekatere skoro popolnoma uničene. Veliko oseb kapitana Dugal Morrison, ki je opazil zadnje rakete in kot izkušen mornar, je takoj vedel, da se nekdo nahaja v nevarnosti. Parnik hitro obrne proti mestu, kjer se ie videlo signal-in kmalu opazi štiri može, ki so se borili z valovi. Ravno o 'voz;] Dr. Joseph Desilva. Couch pravem času je še dospel na li- je bil svoje smrti kriv sam, ker ce mesta in rešil smrti vse šti- je neprevidno stopil pred av-ri može- tomobil. Park ave., naproti svoji ženi, ki se je vračala od dela; kar naenkrat pa skočita pred nje-dva bandita in zahtevata "hands un". Ker pa Smrštik to ni storil dovolj hitro, ga je prvi bandit ustrelil. — Rockford, Tli. — Harold IT. Couch, star 55 let. je bil libit od avtomobila, katereera je nega bratca, Wilda. Ko je mlajši bratec pri mizi večerjal, je John prišel k njemu in ga ustrelil. Policija je odpeljala mladega morilca, toda on trdi, da je to storil le po naključju. zvečer, nakar se zaključi bazar. Pripravljenih" je šest velikih nagrad. Pridite vsi od blizu in daleč. Kaj takega še niste videli, kakor imamo mi pripravljeno za ta večer! Vsi naj-uljudneje povabljeni! — K. G. TRIJE URADNIKI NAŠLI SMRT V PREMOGOKOPU. Williamson, W. Va. — V premogokopu "Glogora Coal ARGENTINA NE POŠLJE DELEGATOV V WASHINGTON. Buenos Aires, Argentina. — Co." v Huntington, so te dni Kot poročajo časopisi v Argen-našli mrtve sledeče uradnike: tini, se politikarji tam jeze, Richard Williams, iz Hunting- zakaj vlada ne pošlje svojih ton, predsednik tega podjetja; delegatov na konferenco v Wa- ne kot učnega jezika. Končno zahteva šolski nadzornik, da se uvede v šolo kot učni jezik italijanščina; slovenščina naj se poučuje kvečjemu kot pred met in sicer nekaj ur na teden To se pravi: Slovenci naj bi sami vzdrževali zasebno italijansko šolo. S tem je zadan šoli smrtni udarec in to je konec zadnje slovenske šole v Italiji. -o-- Vedno več milijonov za Istro. Fašistični zvezni tajnik Mrak (Maracchi) je našteval v seji podeželskih fašističnih tajnikov Puli milijone, ki jih je naklonil Duce bedni Istri. Za bonifikacije je določenih 55 milijonov, za ceste 17 milijonov, za pristanišča 12, in 10 milijonov je daroval Duce še na posebno prošnjo isjtrskega zveznega direktorija. Tako bi dobila Istra ogromno svoto 94 milijonov. Navzoči so odpirali pričeli zbirati sklad, da se ponesrečencem pošlje pomoč. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! v vsake jspogledavali, ko so tako naglo da pairastli milijoni za iskrsko po- je tudi zgubilo svoje domove, 1 C. H. Beidenmiller, iz Hunting- shington. Trdijo namreč, da;usta in napenjali ušesa ter se ko so bili porušeni vsled vihar-j ton, glavni poslovodja; C. D. se ni dobro mešati ja. Razni zavodi v Ameriki so Schlegel, iz Glo., Ky, glavni mednarodne zadeve; nadzornik. Vsi trije so se na- konferenco ki se ima vršiti te krajino v Mrakovem poročilu, hajali v rovu, ko je nastala dni v Washingtonu, more biti |Mussolini je rekel Mraku, da plinova razstrelba in to jim je za Argentino zelo važna in ko-1 je problem Istre analogen toda prineslo nenadno smrt. ristna. , važnejši kakor problem siro-| preden je koledar izšel. Ako se ti "AmerikRn*ki Slo-dopnde, povej to iim pfSj«tel«e*n in znancem in priporoči jim »a. ai n»- IZŠEL JE KOLEDAR AVE MARIJE za leto 1929. Je izredno zanimiv. Letos prinaša skoro same izvirne reči. Marsikaj, kar je v njem, bo ohranilo trajno vrednost. Trajne vrednosti so zlasti nekateri članki. Zraven teh boš pa našel v koledarju tudi precej povesti. Zelo dobro je obdelan pregled iz političnega in katoliškega življenja narodov. Prinaša izredno veliko število poročil iz naselbin. Krasijo ga številne slike. Kar je nekaj novega in posebnega je to, da posveča pozornost tudi naši mladini in ima vsled tega tudi nekaj angleškega berila. Rojaki, sezite po novem koledarju in ga čira prej naročite pri Upravi Ave Marije v Le-montu. Opozarjamo vas, da smo imeli čez 4000 naročil, še Strta« AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 1. decembra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC tVv!i& ilovttufciliii t AmerikJL Uctanorljen leta lCfl. Lchajc mk dsn ram nedelj, pe- •deljkcv to dnevvv po preenflrih. Izdaje fh tkke] iDINOST PUBLISHING CO. Naslov aredmžtva in oprave: 849 W. 22nd 5t, Chicago, III. Telefon: CANAL 009« Kvo&dnJ .a celo leto a pol leta 45.00 . Z50 2a Gbdoeco. gemMlo (a Evropo; • cek? leto__$6.00 i pol trto__3.00 The First and the Oldest Slove nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: ror one year ________ For half a year_________ .$5.00 _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: 'or one year----------$6.00 Jot half a year_____________3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-uittvo vtifaj dan In pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu >• čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov wednBtvc ne vraža. POKOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, »o tedaj imate lftst plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker e tem vetiko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chfcw>. Illinois, mider the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Si parla italiano in Luhiana. Vsaj jaz imam nekaj razlogov, da jih postavim pred širšo javnost. Mnenja tega italijanskega politika, ki je v opoziciji proti Mussoliniju, da "bi bila oslabitev naše države (Jugoslavije) katastrofalna za italijansko emigracijo in njene opozicionalne težnje, ker bi oslabitev naše države neobičajno dvignila Mu&-solinijev re}žim", mi nikakor ni merodajna za kako prijetno sančkanje od jugoslovanske, predvsem od slovenske strani. Lah govori zdaj še iz opozicionalnega svojega stališča, ampak Ludi vsakemu sedanjemu italijanskemu opozicionalcu bi kar veselja poskakovalo srce, ako bi se za mater Italijo dobilo nekaj — zemlje, saj je prav vsak Lah "zemlje lačen" brez izjeme politične pripadnosti. Laški "prijatelji", ki so z belimi zastavami prišli v Gorico, so se izpremenili v najhujše volkove. Kdor zdaj zatisne komodno oči, utegne prav debelo gledati. PEVSKEMU DRUŠTVU ZERO". 'JE- Chicago, ill. I. Fantastična fantastarija, morda kdo poreče. Naj poreče. In če zmaja z glavo, ker vsekakor je bolje zmajati z glavo prej, kakor pa, kadar je prepozno. Za Lubiana postavim piko. Punktum. Ne postavim kakega vprašaja, naj ga postavi vsakdo sam, ako mu je stvar predvomljiva. Morda bi bil na mestu klicaj. Morda. Ga tudi ne postavim, ker tedaj Di izginilo tudi ime Lubiana in na tem mestu bi stalo staro, rimsko, prvotno in — pravilno (?) ime — Aemona. Hud klicaj, ko bi izginilo ime Ljubljana, Iblana že itak nikamor ne spada, upam vsaj za zdaj, in izginila bi tudi Lubiana in veljale bi le ime — Aemona. "Idimo v Emono — bolj pravilno: An-diamo in Aemona . . .," tako bi se glasilo, ako stvar ni v resnici le — fantastarija. Poglejmo, če je, ali če ni. Dobil sem nekaj osebnih vesti glede političnega ugibanja iz starega kraja, ne iz Jugoslavije, niti ne neposredno iz Av- Leto 1928 se bliža svojemu koncu. Še mesec dni, pa bomo pozdravili novo leto, v katerega stavimo že sedaj mnogo u-pov in nad, da nam bo prineslo še boljšo bodočnost, kol smo jo imeli v tem letu. Kol predsednik pevskega društva "Jezero", vabim prav uljudno ji vse člane in članice našega društva, da se polnoštevilno udeleže naše prihodnje seje. zadnje v tem letu, to je v nedeljo, 2. decembra, po 10. sv. maši v cerkveni dvorani. Na tej seji imamo rešiti več važnih točk, istotako volitev novega odbora; naj bi ne bilo člana j i.n članice našega društva, bi se te seje ne udeležil in ta-! , , Torej člani in članice, gotovo vsi na sejo prihodnjo nedeljo, 2. decembra! Na svidenje! Bratski pozdrav! Štefan Vagner, predse d. KAKO JE V BRIDGEPORTU. Bridgeport, O. Ker ,že dolgo ni bilo nič po-ročano iz naše naselbine, bodo rojaki po drugih naselbinah morda mislili, da ni nobenega Slovenca več tukaj, ali pa da nimamo za kaj tinte kupit sedaj v teh slabih delavskih časih. O delavskih razmerah res ni kaj prida za poročati, ker eden se potika tu, eden tam za delom. Eni delajo v majnah, eni v tovarnah, drugi drugod, kjer že kdo more kako delo To je bilo dosedaj še strije. a od strani, ki ne operira s kakimi političnimi fantaste- ,, , ii* • 'dobro, ker smo imeli lepo vre- I ko pokazal, da je res prav: 1 njami. Pa poglejte v številko 220. iz dne 16. novembra t. 1. "Am. Slovenca", kjer prinaša iz "Slovenca" mnenje nekega uglednega italijanskega emigranta o — fantasterijah Mussoiinija. "Mufliolini hoče amputacijo?" se glasi naslov, in opravičeno (?) pod vprašajem. Ali bo morda vprašaj pomagal? Čitajte tam in ponovim: "Mussolini bi si v slučaju amputacije vsekako prizadeval vreči v Hrvatsko kapital, da bi jo goppodarsko zasužnjil in jo napravil za Albanijo. Razen tega bi v tem slučaju prišel na Hrvatsko kot kralj član italijanske dinastije, ki bi bil istočasno tudi madjarski kralj. Kakor nas ta italijanski politik obvešča, je načrt Mussoiinija in njegove najojžje okolice ta. da bi na ta način prodrl! član in članica ne samo z be- j sedo. ampak tudi s srcem te- ,lbor-nica. Kar večina odobri, tak< je. To sem zapisala zato, ker sem bila že prizadeta /raven. S sosesterskim poz 'ravom. Frances Melavz, tajnica. --o-- šolske uradnike, ko so zmagali vsi trije naši kandidati, da ima sedaj naša stranka 4 zastopnike, dva sta Finca. V mestno zbornico kandidirata, kakor sem poprej omenil, dva Slovenca: Mr. Frank Verant Jr. in Mr. John Kapsch. Frank Vi-rantu poteče termin kot seda njemu aldermanu konec tega leta. Dosedaj, oziroma sedaj imamo tri člane v mestni zbornici Slovence. Ni dvoma, da ne bo zmagal kot novi kandidat John Kapsch, da bomo imeli prihodnje leto 4 Slovence v mestni zbornici. Da se to doseže, upam, da je vsak naš vo-lilec ali volilka že v naprej do-vločil, kako je voliti. Suhaška skupina Fincev je postavila svojega kandidata za župana v osebi Emil Eriksona. Bog nas varuj, da bi nam suha-ški fanatizem narekoval, kaj moramo piti ali jesti; sicer se to že godi sedaj, če bi na še Dober diplomat. — Janezek : Mama, ko si včeraj sprejela novo kuharico, si rekla, da ne gledaš dosti na izpričevala. Ali si to resno mislila? Mati: Seveda; čemu pa vprašuješ ? Janezek: Veste, v šoli smo tudi dobili danes izpričevala. * * Hvaležni gostje. — Neki mojster povabi na predvečer svojega rojstnega dne svojo pomočnike in učence na rozi-novo potico in vino. Sam obeduje s svojo družino in povabljenimi mojstri v sosedni sobi. Kar zapojejo veseli delavci k-po pesem. Mojster pride na nam taki-le brskali po naših j "a vrata in se prikloni. Cez če-treskah, tega si ne damo pri- j tri ure zaori znova svečana pe-voščiti. Vsled tega naj bo vsak sem. To se ponavlja še parkrat previden, da bo volil za E. W Hansona. S pozdravom, Jernejčan. IZKAZ DAROV. in vselej se pride mojster zahvaljevat na vrata. Tedaj pa se oglasi eden od pomočnikov: "Ne trudite se, gospod mojster, mi zapojemo vselej, kadar najdemo kako rozino v potici." Joliet, 111 Tu objavljam vse darove in i prispevke za mojo sestro Marija Eršte Ženske med seboj. — Ela : pogorelo Sonja mi je povedala, da si ji v Bereči razodela ono skrivnost, o kate ri sem ti vendar rekla, da je samo za te! vasi pri Suhorju. kjer ji je ogenj uničil poslopje in ves žitni pridelek 29. julija 1928.' Vida: Fuj. grdoba, in sem ji Darovi nabrani v Jolietu so: |še vendar izrecno zabičala, i naj ne pripoveduje tebi! Ela: No saj ni tako hudo. (Rekla sem ji, da ne bom tega pravila tebi —. toraj nikar ji Mark, Po $5.00: Joseph Vick-tich. Petrič. Rok Churnovic. I Po S2.H0: Marko Plut. Anton j nik. Marija Kilak. Joseph Gi-rsie Joseph Churnovič. Martin Kolar. J.ihn Horvat, Martin DraRovan. John \ i-rletich. Jennv Horvat SI.50. Po S 1.00: lohn Dragovau. Leo Man-tler. John Russ. Joseph Želko. Ancel. Martin Kramam-. 1««hn Kr: marič. Joseph Tizak, Marija Ti/ak Matija Terclič, Mike Tomašič. I .oni-. Pucel, Loti is Sterniša. Peter Ancel. John Petrič, Martin Liberšer st., Martin Liberšer ni!.. Anton Liberšer. lohn Liberšer, Joseph LiherŠer. Anton G!.i-\an. Marko Xenianich. Frank Petan. Toseph Ritss, Jerrv Pire. Matija Golobic. Anton Škof t. Mike GregoraŠ, Joseph Ambro/ič, John Zlofjar. 1 >- ne povej, pravila ! da sem jaz to tebi - Oče: če smeš Pa se le ni zlagal. Ali si vprašal mamo, vzeti jabolko? Janezek: Sem, papa. Oče: Je li to istina ? Jaz bom mamo vprašal in če bo rekla, da je nisi vprašal, boš tepen. — Torej ali si jo vprašal? Janezek: Sem, papa (po ^kla, ela ke akjje, ker je mnenja,' da bi bila vsaka slabitev naše države d,alje bolj'\datudi mi zvf" spomina. Oh, kako srečna bi katastrofalna za italijansko emigracijo (?) in za njene opozicionalne težnje, ker bi oslabitev naše države neobičajno dvignila Mussolinijev režim. Uredništvo ljubljanskega "Slovenca" prepušča znanemu italijanskemu politiku za njegove informacije "polno odgovornost". Zelo komodno od uredništva. Stvar izgleda nedolžna po taki opazki uredništva, kakor pisanje o lanskoletnem snegu. Morda jo smatrajo smehljaje za kako — fantasterijo prenapetega Mussoiinija, preko kakršne se mirno preide na dnevni red. Tako vsaj moraš človek soditi. Kdor hoče preiti na dnevni red, naj to stori, ako ima zadostne razloge, da je zadeva samole kaka — fantasterija. — sti sinovi in hčere naše mile matere Slovenije. Bog naj Vam poplača Vaš trud, jaz Vam pa kličem: Krepko naprej po začeti poti, vedno v večjo čast božjo in za napredek dragega nam naroda slovenskega. Obenem bi prav uljudno vabil naše rojake, da bi pristopili k našemu društvu. Čim več nas bo, tem lepše bo donela nam tako mila domača pesmica, bodisi v cerkvi ali pri domačih zabavah. bila, če bi videla še enkrat moje ljube stariše tam v Šentjer-nejski fari, kjer mi je tekla zibelka. Zanimajo nas tudi zabavni dopisi od Toneta s hriba. Le kako je njegov tovariš Jože o-zdravel od revmatizma. Enak slučaj sem doživela enkrat tudi v stari domovini, ko je nekega moža trgalo po križu, pa je v dirki, v kateri ga je podil pred seboj razjarjen bik, tudi ozdravel. VOLITVE NA ELYJU. Ely, Minn. Komaj so minule državne in okrajne volitve, bomo imeli dne 4. decembra m na Ely zopet volitve. To pot bo treba izvoliti mestnega župana in tri člane v mestno zbornico. Za župana kandidirata dva in sicer E. W. Hanson, naš bivši .župan, in Emil Erikson. Nam Slovencem sta oba dobro znana. Znano nam je, kaj je za nas Mr. Hanson, vsled tega se že sedaj lahko sodi, da bo on zopet naš bodoči župan. V mestno zbornico kandidirata dva Slovenca, oba rojena na Ely. Znane so jima razmere in okoliščine v našem mestu, znan jima je položaj posameznika in ni dvoma, da bo naš narod zopet pokazal, da je nepremagljiv, kadar se gre v nastopu v politiki. Da je to resni- » _ Rezije čar j dej spremenil kovani dinar v cvetlico! seph Muhič. John T ud nič. John Ko-i , stelc, Marija Gaspič. Martin Težak.I PaVZl). pa je Xik. (Jalovec. Jakob šetra. John Škofi.] ne smem. Anton Šuklc. Marko Kozjan. Helena j * * * Plut, Anton Miklačič. Marija Zdrav-' č -- •• . i,,--. \ , /. -i ,, ce vecia čarovnija! levic. Anton /llnikar, Martin \ l-leticb.1 ... lohn Videtich. Jos. Videtich, Xiek ku: Cuješ, atok. sinoči je čaro-Gre*r« .ras. Po 75c: Martin Govednik, Anton Tcrdič. I Po 50c: John Vidmar. Anton Sodeč ' Oče: To še 111 llič čudnega, lohn Simon i č. Frank Miklič. Leo A-j naša mama pa kar cel tisočdi-damic. Marija Ksler, ]ohn Muc. ?rrank ; >,■••,-.'j« M;'- Kako je neki to. — A.: Gc Inc. John Lekan. losepn Mahko.ic, ., . . . John lurajevčič. Frank Struna. j sPa svetmkova je spravila zdaj Rožic. Marija Si . vse tri hčere pod streho. Kako se jim godi v zakonu? Vsem darovalcem najlepša B.: Ne veni. kako bi rekel: zahvala ni Bog plačaj! Naj j prvi se godi zelo dobro, drugi Vam povrne stotero vse, kar j še bolje, tretji na najbolje. pa bankovec spremeni v Po 25c: Katarina roko. Peter Široko. ta ste v tem oziru žrtvovali v namen. Joseph Videtich, 90-1 Hickory St., Joliet, III. (Adv.) -o- Neprimerna kompozicija. — K nekemu založniku prinese komponist svoje novo delo — solospev za sopran. Založnik pogleda kompozicijo, a jo vr- — Chicago, 111. — Dva og- ne že po nekaj minutah. "Moi njegasca sta bila močmo poškodovana te dni v Chicagi, ko je izbruhnil požar v hiši J. dragi, te kompozicije ne bo pela niti ena dama na svetu! Kako morete napraviti kaj ta- ca, se vidi pri zadnji volitvi za! Stevenson. iranmiinffiitanni« Mareka na 5657 Blackstone kega ? Le žal, da je kompozi-ave. Poškodovana ognjegasca cija sama tako krasna!" — Tekst se je namreč pričel * "Ko bila bi mlada še in lepa..." sta: Edward Nelson in Elmer * PODLISTEK * ilinmllilTjTriTJini^^ iTMIinMMTnimlm^^ i m i siii i hi^ Drobtine s potovanja v domovino in nazaj. Matice (kerstne, poročne in mertvaške knjige) se v stopiški fari začnejo z letom 1736. Rojeni in keršeni, poročeni in umerii iz doljnega dela sedanje Šmihelske fare so zapisani v knjigah stopiške fare do leta 1760. Novomeške kerstne bukve se začnejo z 1. 1604. V teh se nahajajo od 1. 1604 vsi rojeni in keršeni iz sedanje prečinske, šmi-helske, podgrajske in stopiške duhovnije. Šmihelske kerstne bukve se začnejo z 1. 1707. Pervi je zapisan Janez Špehek iz Cermošnjic, ki se je rodil 7. rož. 1707. V tem letu je bil med rojenimi 1 neza-konsk; 1. 1708 je bilo rojenih 93, med nji- mi le 2 nezakonska. To ka.že. da so ljudje bili sramožljivi. Pa takrat so spredniki sedanjih Šmihelskih in stopiških faranov tudi cerkvene zapovedi zvesto spolnovali, kar spoznamo iz besedi župnika Petra de Seccoli, ki je 1. 1737 o priliki kanonične vizitacije patriarhove-mu pooblastencu rekel, da v fari za nobenega ne ve, da bi ne bil opravil velikonočne spovedi in velikonočnega obhajila. Poročne bukve se v Šmiheli začnejo z 1. 1708, mertvaške pa z 1. 1731. Od tistih družin, ki se nahajajo v pervem zvezku kerstnih, poročnih in mertvaakih bukev, jih je zdej v Šmilielski fari že prav malo. Zginile so in z njimi vred njih imena. Kdaj se je farna cerkev sv. Mihela pri Novemmestu zidala, se ne ve; to pa se ve, da je 1. 1544 pogorela. Leta 1653 je bila sv. Mihaela cerkev posvečena, ker se je takrat veliko predelalo in popravilo. Toliko je gotovo, de se je okoli 1. 1653 zidal nov kor in postavil eden stranskih altarjev.. Spomin posvečevanja cerkve se je v Šmi-helu nekdaj obhajal v nedeljo pred praznikom Marijinega rojstva. Leta 1737 se je pripravilo apno in vse drugo potrebno, da se je na novo zidala kapela sv. Frančiška Pavlanskega. Pobožnost. ki se v Šmihelu obhaja v čast sv. Frančišku de Pavla, je že od starih časov v navadi. V pismu od 1. 1737 se bere, da v Smihelski cerkvi bi imelo biti več spovednic zavolj pogostnih shodov in zavolj pobožnosti, ktera se obhaja v čast sv. Frančišku Pavlanskemu. Sedanji Smihelski stolp (turn) se je skorej gotovo sezidal 1. 1730, ker letos (1879), ko so se turnske line više vzdignile, se je pod ometom najdel vzidan kamen z napisom: R 1730 AE. Stolp se je 1. 1857 za 1 seženj povišal, je dobil nov oder in novo pleha-sto streho, ki se je 1. 1871 pobarvala. To delo je stalo 1384 gl. 30 sold. O času župnika Jurija Zupana sta se stebra, ki ločita prezbiterij ali pervi kor od ladije, stanjšala in altarja sv. Boetijana in roženkranske Matere Božje, ki sta za tema stebroma bila, sta se odstranila. Podoba roženkranske Matere Božje, ki je nekdaj v farni cerkvi bila, je zdaj v kapeli Šmitelskega pokopališča. Sedanji veliki altar, kteremu se je moral umakniti stari (narejen 1833), se je postavil s tabernakeljnom vred 1867. Takrat se je tudi pervi kor nekoliko vzdignil in na novo obokal. L. 1870 se je stari kor (zadnji) poderl, sedanji sezidal in tla v cerkvi so se za toliko ponižale, da so zdaj v kapeli po tri stopnjice, poprej je bila samo po ena. S tem se je doseglo, da je cerkev zdej precej visi. Ravno to leto se je pred velicimi vratmi na 4 kamnitih stebrih stoječa vežica poderla in cerkev je dobila novo čelo z novimi vratmi. Tudi cerkvena okna so dobile 1870 sedanjo obliko. Jeseni 1871 je doveršil g. Jan. Mandlin sedanje orgije, ki so veljale 1200 gl. L. 1872 se je gričasti svet pred cerkvijo in okoli cerkve poravnal in ponižal, da je zdej cerkev tudi zunej viši viditi. Polovica Šmihelskega fa- rovža se je zidala 1825, druga polovica prizidala 1837. Leta 1S74 se je naredil nov kozole in od 1872—1878 se je vse drugo pri farovških poslopjih popravilo. Ne ve se. kdaj se je zidala cerkev s\. Mihela, vender je gotovo, da se je to zgodilo veliko let preden jc bila tukaj fara vsta-novljena. ker je vas svoje ime derbila od cerkve. Vasi pa, ktere so zdej v Šmihelsk'. stopiški in podgrajski fari, so, izjemši Žabje-vasi, silno stare, ker v pismih, ktera so 300, 400, 500 let in še več stara, se že bere od teh vasi. (Dalje prih.) -o- V vojaški bolnici. — A.: Kako ti gre, prijatelj? B.: Slabo; veš, včeraj mi je dejal zdravnik, da sem že zdrav. ŠIRITE AMER. SLOVENCA: Sobota, 1. decembra 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Strati 4* ŽENSKI SVET t * IZ GLAVNEGA URADA. PODRUŽNICA ŠT. 25 S.Ž.Z., CLEVELAND, O., USTANOV-L JE NA IN SPREJETA V ZVEZO DNE 22. NOV. 1928. Odbor: Frances Ponikvar, predsednica; Rosie Konečnik, podpredsednica; Miss Mary Brodnik, 6023 Glass Ave., tajni-ca; Dorothy Sterniša, blagajničarka; Mary Jemc, zapisnika-rica. Ostale članice: Mary Milavec, Johanna Gornik, Mary Tekavec, Anna Blatnik, Mary Gornik, Katarina Perme, Fran-tiška Košir, Anna Beck, Frances Baraga, Karolina Modic, Katie Novak, Mary Zupančič, Terezija Vrbič, Marijana Hlabse, Alojzija Pikš, Theresa Prime, Cecilija Vidmar, Mary Zakraj-Mary Peterlin, Elizabeta Gabrenja, Mary Žerovnik, Frances Brancel, Lucija Skerbec, Mary Miklavž, Mary Sebe-nik, Ella Sebenik, Mary Mahne, Rosie Zupančič, Jennie Zigo-vec, Mary Srensek, Mary Ravsel, Julia Brezovar, Mary Avsec, Mary Piskupich, Mary Avsec, Mary Modic, Anna Bozum, Paulina Zigman, Helena Simončič, Jennie Tanko, Mary Opa-lek, Frances Debevc, Jennie Brodnik, Mary Bolko in Mary Brodnik. Podružnica šteje za mesec november 1928 .skupaj 50 članic. Julia Gottlieb, gl. tajnica. PODRUŽNICAM IN ČLANICAM S.Ž.Z. December. Ta mesec je najin >ij važen za naše slovenske eiganizacije. V tem času ima-j , z zelo malo izjemo, vsa nasi društva in klubi svojo letno - jo, na kateri se izvoli odbor za prihodnje leto in napravi m črt za nadaljno delovanje. ■ velja tudi za vse podružnici SŽZ. Opozarjate se torej vse ela-! SŽZ.. da se v tem mesecu Mdežite seje svoje podružni-brez izjeme vse. Izvolite v I bor najsposobnejše in aktiv-!!■ . za Zvezo vnete članice. Podružnice, ki imajo že sedaj tak i bor, naj istega tudi ponovno i'.volijo. Zelo važno je tudi, da lbor deluje složno med sabo. ajti na ta način se lahko pričakuje veliko več uspeha. Obenem se meseca decembra zaključijo tudi letni računi. Na to posebno opozarjam tajnice in druge odbornice tistih podružnic, ki še niso po-•!aie ves denar za knjigo "A-v.eriška Slovenka" in za ogla-Nekatere »podružnice so vse venka" zaključiti do 15. dec., kajti to mora biti urejeno, predno gremo na delo za lasten časopis. Ker pa imamo že sedaj blizu 1800 članic, bomo morale prav kmalu iti na to delo. Torej, imejte to v mislih. Mesec december je pa še posebno važen za SŽZ. V tem času, namreč 19. decembra, se je rodila naša organizacija. — Vsled tega je bilo na zadnji konvenciji sklenjeno, da naj bo ta mesec posvečen agitaciji za nove članice. Upam, da bodo vse podružnice in posamezne članice to vpoštevale in šle na delo, da bomo že ob času dveletnice, 19. decembra, štele čez 2000 članic. Ko to dosežemo, potem gremo takoj na delo za lasten list, mesečnik, in s tem bomo tudi dosegle rekord v napredku. Vsem želim obilo uspeha. Sesterski pozdrav, Julia Gottlieb, gl. tajnica. -o- NAZNANILO. Iz naše Ameriške Ljubljane, Cleveland, Ohio, sem dobila v že zdavnaj storile. Vsa čast sredo, 28. novembra poročilo, da se je tam ustanovila še ena podružnica S. Ž. Z. Pristopilo je 30 članic. Tajnica je Mary Sedmock, 1316 E. 55th Street, Cleveland, Ohio. Celi odbor in imena članic-ustanovnic se priobči prihodnjič, ko dobim še podrobno poročilo. Številka tej podružnici je 26. Tako. Cleveland ima v teku enega tedna kar dve novi podružnici, v skupnem številu 80 članic-ustanovnic. Z okolico pa sedaj šteje 7 podružnic. 2ivel Cleveland in okolica. \ - m tem. Ostale pa naj to sto-i' v najkrajšem času. Knjige sr morajo zaključiti in podati r.LČun. kar ni mogoče, dokler \se podružnice ne pošljejo denar. Ako katera podružnica ni prodala vse knjige, naj poroča na glavni urad število nepro-ii; ni h knjig, nakar se bo sporočalo, kaj naj storijo z neprodanimi knjigami. Ravno tako j<- z oglasi. Ako kateri še ni plačal ali noče plačati, poročaj tr njegovo ime in naslov. Na vsak način se morajo računi za knjigo "Ameriška Slo- Julia Gottlieb, gl. tajnica. IZ KROGOV NAŠIH PODRUŽNIC. Iz URADA PODRUŽNICE ŠT. 24 S.Ž.Z. La Salle, III. potom zopet naznanjam \>em iKt.šim članicam, da se vr-redna mesečna seja naše no-v«-' podružnice vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvojni Roka. Dalje vam sporočam, da na zadnji mesečni seji, ki se je vršila 11. novembra, so članice oklenile to-le: da za mesec december plača vsaka članica 10 centov naklade v podružnično blagajno za pokritje stroškov. Torej skupno za mesec dccem-ber *>5c. To si zapomnite vse. ne bo potem kakega nesporazuma. Prosim, da to v p oštevate, kar je bilo sklenjeno. Prošene ste vse članice, da se udeležite prihodnje seje, ki se bo vršila dne 9. decembra v omenjeni dvorani in bo več važnega za rešiti v korist podružnice. Moj namen je, da pridobitno vse naše žene v našo še mlado podružnico, da posta- nemo močna veja mladega drevesa. V našem sosednjem mestu Joliet pa na vsak način hočejo; prvo nagrado, kakor sem čita-la v Amer. Slovencu. Kaj pa ve mislite o tem? Ali se podamo? Moje mnenje je, da se bomo videle, kaj nam prinese novi mesec januar 1929. Zato pa pojdimo na delo, da bo dober tek imelo. Najlepši pozdrav vsem sosestram naše organizacije SŽZ.! Ana Klopčič, tajnica. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 12 S.Ž.Z. Milwaukee, Wis. Vse članice mihvauške podružnice se uljudno opozarjate na redno mesečno sejo, ki se bo vršila prvi četrtek v mesecu, to bo 6. decembra, v cerkveni dvorani na 4. Ave. in Mineral St. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ker bo to glavna seja in volitev novega odbora za prihodnje leto 1929, zato cenjene so- sestre, udeležite se te seje vse brez izjeme. Tu bo na dnevnem redu celoletno poročilo tajnice in blagajnice. Imamo tudi na tej seji več važnih reči za rešiti. Naznanja se vsem članicam podružnice št. 12, da je bilo sklenjeno na zadnji seji, da se vsaki članici v slučaju bolezni nudi nekoliko pomoči iz blagajne. Tudi v milwauški podružnici bi jaz želela, da se pokažemo in pomnožimo število članic. Pojdimo na delo žene in dekleta, korajlžno in brez strahu za novimi članicami. Tudi pri nas lahko dosežemo število 200 članic. Ne držimo križem rok. Torej pojdimo na delo za korist naše podružnice. Čim več nas bo, tem ložje bomo priredili še kako veselico in napolnile našo blagajno. Potem bom še lahko marsikaj dobrega začele in naredile. Tudi v slučaju bolezni bomo dobile večjo pomoč. Ne vemo ne ure ne dneva, kdaj in kje nas čaka nesreča ali bolezen. V takih slučajih se bomo pa s hvaležnostjo spominjale Slov. Ženske Zveze in ne bo žal nobeni, da je zraven. Torej dekleta in žene v mil-vvauški naselbini, pristopajte v našo vrsto. Mesečnina je samo 25c. Pozdrav vsem članicam SŽZ.! Fannie Gregorčič, tajnica. -o- KAJ JE PRIVEDLO DO ZMAGE IN NAGRADE PODRUŽNICO ŠT. 20 S.Ž.Z.? Joliet, II!. Kakor je vsem članicam znano, da je bila Bara Kramer za Alfred E. Smitha za predsednika Združenih držav in da nagrado naj dobi pa Joliet št. 20 SŽZ. Jaz sem si mislila, ravno nasprotno, da Al Smith bo zmagovalec, me pa da bomo propadle. Ko smo pa bili 6. novembra vsi razočarani z Ba-ro vred, se je pa stvar zasukala drugače. Začele smo ena drugo navduševat in delovat in smo dosegle nagrado in Mrs. Kramer pa zmago za v Joliet. Tem potom se prav lepo zahvalim č. g. Father Plevniku za prostor za seje v stari šoli. Hvala vsem članicam za pridobivanje novih članic, ker ste res vse delovale vsaka po svoji moči. Tako, da smo dobile razpisano nagrado. Posebna zahvala pa tajnici Ani Pluth, katera je imela največ dela. — Hvala vsem tistim, ki so pristopile in pripomogle k zmagi. Zatorej naj bo izrečena še enkrat vsem skupaj iskrena zahvala. Jaz sama nisem bila vneta, ko se je ustanovila SŽZ., ker sem res mislila, da bo to škodovalo drugim organizacijam. Pa je ravno nasprotno resnica, samo če hoče kdo'pošteno misliti. Zelo bi me veselilo, ako bi se še katera oglasila v ženskem kotičku iz Jolieta in od drugod, da bi se bolj seznanile v SŽZ. in podučile. Saj če človek več zna, več velja. S pozdravi do vseh članic SŽZ.! Antonija Struna, predsednica št. 20 IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 2 S.Ž.Z. Chicago, 111. Vsem članicam naše podružnice se naznanja, da znaša čisti preostanek naše zadnje veselice $81.44, kateri znesek se je zadnji teden izročil cerkvi sv. Štefana. Ob tej priliki bodi izrečena najlepša zahvala vsem članicam, ki so eno ali drugo darovale v ta namen. Lepa hvala tudi vsem udeležencem, ki so pripomogli do uspeha. Društvo "Kastrola" se je udeležilo kor-porativno. Bodi tudi omenjeno, da je pri tej priliki naša članica Anna Zidarich darovala cerkvi eno plinovo peč, ki je kakor nalašč za take prilike. Vsem skupaj še enkrat: Lepa hvala! Veselični odbor. IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 10 S.Ž.Z. Collinwood, O. Že dalj časa sem nameravala napisati nekaj vrstic za naš ženski kotiček, pa če bi bila prej pisala, bi bila kaj bolj s ponosom in veselo, ali sedaj pa kar nekaj žalostno in poraženo, pa zakaj? Dobila sem namreč poročilo od gl. tajnice, Mrs. Julije Gottlieb, da ima do tedaj Joliet 267 članic. Kar obstala sem in mislila sem, da prav ne vidim. Prečitala sem še enkrat pismo in bila je resnica : 267 članic. Joliet, Joliet, kaj si napravil z nami! Ni za. stonj enkrat sestra Mrs, Bara Kramer omenila, da se boji slovenskega Rima, da bo on odnesel venec zmage, povrhu pa še nagrado, in uresničile so se njene besede. Pa kaj že Joliet, ki je precejšna razdalja med nami in ki se osebno ne poznamo, ni še take zamere, ali ta zahrbtni Nottingham, take prijateljice in sosede, dokler so bile majhne, kako so bile dobre in ponižne z nami. ali le poglejte jih sedaj, kako grdo z nami delajo in se nič ne ozirajo, da pridejo v nasprotje s Collmwoodom. Kar nanaglo-ma, pa kar čez 210 članic. Rada bi vedela, kje ste jih nabrale? Ali ste jih vtihotapile iz kake druge naselbine, drugače ne more biti, ker vem, kako je majhna, oziroma raztresena naselbina. Pa kaj! Jaz se še najbolj bojim našega soseda St. Clairja, kaj bo tam, če se zavzamejo, koliko je tam dobrih slovenskih žena in deklet. To bo oj joj! Že ob ustanovitvi podružnice so pokazale, da ne bodo hotele biti zadnje. Okoli 63 članic se je zbralo ta prvi večer skupaj in če pomsilimo. koliko imajo ženskih društev na St. Clairju in če se vse to pridruži k Zvezi, oj Collinwood, kam se boš obrnil? Za podati se ni, vojska bo morala biti, ali pomislite, da je Collinwood obkoljen kar s petimi podružnicami, namreč mesto Cleveland in okolica se ponaša kar s 6 podružnicami, je pa tudi to nekaj, kar ni drugod. Tudi iz Newburga se čedalje bolj sliši, tudi tam se bo nekaj skuhalo enega lepega dne. Me v Collinwoodu smo bile tako sigurne in ponosne nagrade; še od daleč si nismo mislile, kaj se lahko zgodi. Skoraj dva meseca smo si glave belile, kaj bi rajši vzele za darilo, ali ban-dero, ki nam je bilo obljubljeno, ali kako kupo, ali pa v gotovini 25 dolarjev; no, in sedaj nam je pa tako na lahek način ta skrb odvzeta. Ali bo to za potrpeti? In zakaj je prišlo do tega? Moram kar po pravici reči: preveč smo bile ošabne in prevzetne, češ, kdo nam pa more kaj ? Kdo se pa more z nami? Druge so jih lepo tiho nabirale, me smo pa mislile, da smo dovolj močne in nismo šle dosti za novimi članicami. Tako vidite, kam človeka prevzetnost pripelje. Torej članice naše podružnice, katera ima še kako znanko ali prijateljico, nagovorite jo. Je le samo treba malo dobre volje in ene lepe besede, pa bo naša; vsaj vsaka eno, pa bo zopet nagrada naša. Če vsaka eno dobimo, nas bo skoraj pet sto. Ali ne bi bila to lepa številka? Ker, kakor vidite, so se vse podružnice zavzele za po-mncijžitev članic, vse hočejo biti večje. Zatorej ne podajmo se, pojdimo tudi me naprej. Pripeljite kolikor mogoče največ novih kandidatinj na prihodnjo sejo, katera se bo vršila 6. decembra. Kakor vam je že znano v Slov. Domu na Holmes Ave., in ker bo to zadnja ali glavna seja, bodo zelo važne stvari, in volil se bo tudi odbor za prihodnje leto. Zatorej Vas uljudno vabim, da se iste gotovo prav vse u-deležite. Vsaj enkrat v letu pridite vse skupaj, da tam poveste svoje mnenje, kako bi bilo bolje in kako bi bolj napredovala naša podružnica, ker Victor Slovenski Adrija Pevci Cena 75c 81520 VOJAŠKI NABOR NA PUSTNI TOREK ADRIJA PEVd opominjam, potrudite se in pripeljite vsaka po eno novo članico na decembersko sejo. Pozdrav vsem članicam S. ž- z" tš * J. Velikan je, tajnica. CHICAŠKIM SLOVENCEM NA ZNANJE! Začenši s tem tednom pa do novega leta, bo prodajalna plošč v prostorih upravništva "Amer. Slovenca" odprta vsak torek in soboto večer do 9. ure. To smo odredili zato, da bo dana prilika onim, ki delajo po dnevu in prihajajo ob večerih po plošče in razne druge stvari. Obiščite ob večerih našo prodajalno plošč, da slišite nove slovenske plošče, ki so prišle zadnje čase na trg. Pazite na oglase plošč v našem listu in potem pridite v našo prodajalno, da jih slišite. Uprava "Amer. Slovenca". 81519 E MILK A—Polka KRAJNSKI SPOMINI chicago vojaška kapela 81368 KRASNO NEBO—Valček VIZIJA LJUBEZNI—Valček r. FROS1XI 81735 ANGELA MOJA—Valček AMERIŠKE LEPOTICE—Valček Cena $1.25 r'A V1TTORIA ORKKSTEIl 59096 MEDITACIJA (Scandinavian Bell IiinSors) POT LJUBEZNI—Valček TEMPLE CARILLON PLAYERS Vse gornje Victor Rekorde in dosti drugih lahko dobite od svojega bližnjega prodajalca Victor izdelkov. Recite mu, naj vam pokaže nove Victrole, primerne vašemu o-kusu in vasi denarnici. Ceniki na zahtevo brezplačno. Novi Ortofonični ictor Rekordi VICTOR TALKING MACHINE CO., CAMDEN, N. J. NA PRODAJ 2 akra zemlje, hiša s 6 sobami, plin, elektrika, voda. Tri bloke od Ogden Ave. in dva bloka od Belmont St. Na zemljišču se lahko redi krava in kokoši. — Cena $5500.00; plačati takoj 5500.00. — Zamenjam tudi s kako drugo zemljo. — Vprašajte pri Ant. Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago, 111. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Našim naročnikom (cam) v Chicagi naznanjemo, da je sprejel zastopništvo za naš list za Chicago Mr. Frank Koren, kateri je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati naše knjige. Rojakom ga priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo pri razširjeva-nju katoliškega tiska. Uprava Amer. Slovenca. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANIK vsaka ima besedo in večina zmaga. Prosim pa tudi vse članice, katere ste zaostale z asesmen-tom, da istega kakor vam je mogoče prej poravnate, ker drugače mi ni mogoče natančnih računov napraviti in knjig zaključiti, ker drage mi sestre, ve ne veste, koliko skrbi in časa prihranite tajnici, kakor tudi gl. uradu, ako redno plačujete svoj asesment. Vas prijazno prosim, da to vpoštevate. Ob koncu mojega skromnega dopisa pa kličem vsem podružnicam po vsej širni Ameriki: le krepko naprej, nič ne de, ako je včasih katera podružnica malo razočarana, to šele korajžo da. Sesterske pozdrave pošiljam na vse članice S2Z., tudi joliet-skim. Našim pa na svidenje 6. decembra na f^eji! Mary Sluga, tajnica. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT 18, S. Ž. Z. Cleveland, O. Naznanjam vsem članicam, da bomo imele sejo dne 13". decembra t. L, v prostorih sestre tajnice, na 14318 West-ropp ave. Vabljene ste vse, da se te seje gotovo udeležite, ker volile bomo nov odbor za prihodnje leto, obenem so pa na programu tudi druge važne zadeve, da se tudi dogovorimo, ali se bomo zanaprej bolj zanimale, ali pa naj se razpusti naše društvo. V resnici me je sram, ko či-tam dopise od drugih podružnic naše zveze, kako med seboj tekmujejo, katera bi dobila več novih članic in povsod dosežejo dobre uspehe; pri naši podružnici pa izgleda, kakor da vse spimo. Naša podružnica obstoji že sedem mesecev, pa že odkar je bila ustanovljena, potem skozi celih sedem mesecev nismo dobili ene nove članic«*. Kaj takega nisem nikoli pričakovala. Saj bi se že zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL. POZOR NAROČNIKI-CE! morala vsaka sramovati, odreči pristop v to zvezo, ki je tako koristna, poleg tega pa tako mali asesment, le 25c na mesec. Seveda, povsod se najdejo izgovori, "jaz sem že pri tolikih društvih, zato ne pristopim k nobenemu več", pa ; Vsem onim, ki naročajo list to SO le sami izgovori. j"Amerikanski Slovenec" svo- Vkljub temu pa Še enkrat jim domačim, ozir. prijateljem opozarjam vse sosestre, Člani- in znancem v stari kraj, nazna-ce naše podružnice št. 18, po- njamo, da je večim potekla trudimo se. Poskusimo še en- naročnina. S pošiljanjem lista krat svojo srečo in ne spimo v stari kraj so veliki stroški, več, kakor smo spale že sedem Treba je list drago frankirati, mesecev. Pojdimo ha delo za to je dajati nanje znamke, in nove članice in gotovo ne bo to mnogo stane. Radi tega pro-ostalo brež uspeha. Le poglej- jsimo, da naj vsi taki kolikor mo podružnico Št. 10. SŽZ., ka- mogoče točno naročnino porav-ko Ona Uspešno deluje. Zakaj najo. Ako jim ni mogoče ravno ne bi še me druge posnemale in se nekoliko potrudile. Omenim naj tudi, da sem o-pazila, da naše ženske premalo časa posvetijo za koristno in napredno čtivo. Posebno dobro berilo je list Amerikanski Slovenec, ki je edini najboljši slovenski katoliški list v Ameriki. Jaz sem naročena na pet slovenskih listov in v resnici se mi vsi tako dopadejo, da nobenega nečem odpustiti; poleg tega imam pa še dva angleška lista, ali iz vseh se mi nobeden tako ne dopade, kakor "Amerikanski Slovenec". Poznam gotove družine, ki so naročniki enega ali drugega časopisa, toda istega niti v roke ne vzamejo. Pogledajo le velike črke na prvi strani, da vidijo, če je list pravi, druge vsebine pa še ne pogledajo ne. Kdor se za čtivo bolje zanima, pa kmalu spozna, da dobro berilo je za nas velike vrednosti, ker nas izobrazuje in bodri za naprednost; ob enem pa ima tako privlačno silo, da list organizira tudi one ljudi, ki se sicer dosti ne zanimajo za naprednost. Dobri list nam odpre oči in nas stori sposobne, da znamo v raznih zadevah prav razsojevati, dobro od slabega. Torej drage sosestre, članice naše podružnice, še enkrat vas tedaj, ko naročnina poteče, naj to sporeče upravništvu, da se jih za tako naročnino počaka in da se list v stari kraj ne ustavi. Upravništvo rado počaka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se seveda list ustavi, ker s pošiljanjem lista v stari kraj so, kakor smo že omenili, veliki stroški. Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do ke-daj je njihova naročnina plačana. Prva številka znači mesec, druga leto. Po tem lahko vsak naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takih slučajih naročniki točno pošljejo sami svojo naročnino na upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno v času, ko mu poteče naročnina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista in rade volje se ga bo počakalo za naročnino do časa, ko bo v stanu isto poravnati. Upamo, da bodo dobri in blagi naročniki našega lista to vpoštevali in v tem ozira sodelovali. Za vsako naklonjenost v tem oziru se vsem že v naprej zahvaljujemo. Uprava "Amer. Slovenca". f Ruin O AMERICANS« SLOVENEC Sobota, 1. decembra 1928. "Sam mi je to povedal," je rekel Francisco ter se obrnil k onim, ki so stali okoli njega. Kajna so prenesli v kabino. Ko so preiskali rano, se je dognalo, da ni smrtna, najsi je bil izgubil mnogo krvi. V malo minutah je bil Hawkhurst zopet pri svojih ljudeh na zadnjem delu ladje. Spoznal je, da je Fran-ciscov položaj sedaj bolj ugoden, kakor je bil pričakoval. Postava: Kri za kri! je bila pri razbojnikih posebno sveta. In v resnici je to splošno in svečano priznanje postave, da sme vsakdo usmrtiti onega, ki ga je ranil, ne da bi se mu bilo treba bati kazni, preprečilo vsak krvavi prepir med temi ljudmi, ki so pri vsaki žalitvi prijeli za nož. Samo s pomočjo take postave je bilo mogoče vzdržavati red med tako sodrgo. Ker je sedaj Hawkhurst spoznal, da so bili tega mnenja tudi oni, ki so bili zoper Francisca, se mu je zdelo najbolje, da se zopet pogaja. "Hawkhurst," je dejal Francisco, "samo eno prošnjo še imam, ki stori konec vsem tem prepirom, ako jo uslišite. In ta je, da me pustite na suho na prvem obrežju, do katerega pridemo. Ako ste vi in vaša stranka zadovoljni s tem, bom gledal na to, da se oni, ki so sedaj z menoj, vrnejo k pokorščini." "Zadovoljen sem," je odgovoril Hawkhurst, "in tudi ostali. Ali ne, možje?" "Velja — velja za vse!" so vpili razbojniki, pometali od sebe orožje in se družili med seboj kakor ne bi si bili nasprotniki. Star pregovor pravi, da je tatovom mnogo do svoje Časti; in zelo pogostoma jo resničen. Vsakdo na ladji je vedel, da se bodo vsi natanko držali tega dogovora. In Francisco je hodil sedaj po krovu tako varno in mirno, kakor da se ni nič zgodilo. Hawkhurst je vedel, da mora izpolniti svojo obljubo. Šel je torej dol v ladjo in skrbno gledal zemljevid. Vrnivši se na krov, je obrnil mer ladje za dve črti bolj severno. Prihodnjega jutra je krenil na vrh jadrenika, kjer je ostal skoro pol ure, se potem vrnil del in zopet izpremenil mer. Okolo devete ure se je prikazal nizek peščen otok. Ko je bila ladja nekako pol milje od njega, jo je obrnil naravnost proti otoku in spustil majhen čoln v morje. Nato je sklical na krov vse može. "Fantje, držati se moramo obljube, da spustimo Francisca na suho na prvem obrežju, do katerega pridemo. Evo ga tukaj!" In zloben nasmeh se je prikazal na obrazu lopova, ko je kazal na nerodovitno peščenino, na kateri se ni mogel človek nadejati ničesar drugega nego lakote in počasne smrti. Nekaj mož je začelo godrnjati. Toda Hawkhursta je podpirala njegova stranka in vrhutega je bil toliko oprezen, da je bil pospravil vse orožje razen tistega, ki so ga imeli njegovi pristaši. "Pogodba je pogodba: sam je zahteval tako, in obljubili smo mu, da se je držimo. Kje je Francisco?" "Tukaj sem, Hawkhurst, in povem vam popolnoma odkritosrčno: Kakor je tudi zapuščen ta kraj, vendarle ga imam mnogo rajši kakor pa vašo družbo. Takoj prinesem svoj zaboj." "Ne — ne; o tem se nismo nič dogovorili", je zaklical Hawkhurst. "Vsak človek ima pravico do svojine. Obračam se do vseh, ali ne govorim prav?" DENARNE POŠILJATVE ZA BOŽIČ, Največja slovanska banka v Ameriki. v JUGOSLAVIJO izvršile skozi nas, ker naše mnogoletno izkustvo in zveze s pr-vrmi jugoslovanskimi bankami nam omogočuje, da Vam postrežemo točno in brzo in po najnižjih cenah. Mi jamčimo za vsako pošiljko. MNOGO MILIJONOV DINARJEV je že bilo poslanih po naši banki in izplačano tisočerim prejemnikom na njih največje zadovoljstvo. ZA BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Vam bo dal vse nasvete naš potovalni oddelek. Mi zastopamo vse parobrodne linije in Vas lahko odpravimo v staro domovino, kjerkoli hočete, z največjimi in najhitrejšimi parniki in v popolni varnosti in udobnosti. KASHR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. ?^<><>0<>0<>00<><><><>00000000000<><>00<><><><><>0<>0<>0<^ NAZNANILO. Cenjeni (a) sobrat — sestra:— Redna mesečna seja Družbe Sv. Mohorja sc bo \ršila v nedeljo, 1. decembra, 1928, v cerkveni dvorani, W. 22nd Place & So. Lincoln Street. Začete!: tjčno ob drugi uri popoldne. Asesmcnt se prične pobirati ob eni uri. Ker bo to letna seja, na kateri se bo izvolil odbor za letq ll'2(» in imamo vse potrebno ukreniti glede nase veselice, ki se bo vrnila na Silvestrov večer, je dolžnost vsakega člana in vsake članice, se udeležiti. V/rok je samo bolezen in nujno delo. Je pa tudi zelo važno, da v mesecu decembru vsak Ca) članCica) poravna vse prispevke za tekoče leto, da se knjige lahko pravilno zaključijo. Kateri pa imate že sedaj plačano za letos, pa pridite samo 112 >ejo. Bratski pozdrav. ODBOR. ŠEST DNI PREKO OCEANA najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS, 30. nov. (o polnoči), 17. dec. (ob 10. uri zveč.) ILE DE FRANCE, 7. decembra, 11. jan. (o polnoči) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi moder, nimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali cfreaelvJRne 213 N. Michigan Avenue, Chicago, 111. tisoče jesenskih žrtev in nevarnih bolezni v teh mrzlih jesenskih dnevih je povzročenih vsled oslabelega sistema, ki prihaja od želodčnih neredov. Dotični. ki vživajo TRINERJEV0 GRENKO VINO nimajo te bojazni. To zdravilo ojača ves sistem, in vedno pomaga odpraviti zapeko, neprebavnost, slab tek do jedi, napenjanje, nespečnost in glavobol. Vrednostni kupon v vsakem (zavoju. Pri vseh lekarnarjih, brezplačni vzorec, samo enega za vsako družino, dobite od Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, 111. Brezplačni vzorec kupon: Ime ........................................ Ulica ...................................... Mesto, država ........................ <>;minne [linCUtlllllllIIIC3IIIIIIM!ll[C3llll1illl|[inilllllllllllt2^* ALI VI LJUBITE SVOJO ZENO V teku naslednjih 30 dni bomo dali vsakemu bravcu tega lista, kdor naroČi od nas "FRETNOT", ta krasni sweater popolnoma brezplačno. Najdražji volneni sweater ne izjjleda lepše in ni močnejši kakor je ta, ki ga dajemo prav zastonj vsakemu bravcu te.tra lista kot DARILO. X a plete ni so iz močne pavole iz najboljše tovarne in Vas bo lepo branilo pred mrazom in mokroto. Kupili smo jih veliko število, tako. da bo vsakdo lahko enega deležen. Ko nam pišete po to darilo, ne pozabite navesti tudi mero. in ako želite za moškega ali za žensko Imamo velikosti od 34 in-čev do 46 inčev. Mi dajemo zastonj te lepo sweaterje samo zato, da vpeljemo povsod naš čudoviti pralni prašek •FRETNOT". Vsaka jro-spodinja pozna trpljenje iri pranju. Zdaj pa odkar smo mi znašli ta čudoviti prašek, katerega so naši najboljši kemisti raziskovali in se jim je posrečilo dospeti do najboljšega vspeha. ni potreba, da bi bila ženska sužnja perila, ker si zdaj lahko pomaga. NIČ VEČ DRGNJENJA — NIČ VEČ BOLEČIN V HRBTU — NIČ GLAVOBOLA — NE VEČ IZDELANIH ROK: NARAVNA SILA BO NAPRAVILA DELO MED TEM. KO BOSTE VI POČIVALI- Perilo bo belo kakor sneg in to v polovico krajšem času. Garantiramo, da naš prašek ne škoduje najbolj finemu blagu. Jc pa tudi priporočljiv za spokano kožo na rokah in za opekline. Ako naročite 15 zavitkov tega praška za .$2.98. kar Vam bo zadostovalo za celo leto — Vam bomo poslati z naročilom tudi sweater. Mi lahko damo Vam to darilo, ker dobro vemo, da ko boste začeli vporabljati "FRET-NO " ne boste mogli biti brez njega celo svoje življenje. Razume se. da ako ne boste zadovoljni s poslanim. Vam drage volje povrnemo denar. Naročite takoj in nikar se več tako ne trudite ter še dalje kvarite Vaše roke z drgnjenjem ko to ni več potreba. Vi boste imeli veliko več časa za druge stvari, ker "FRETNOT" bo delal za vas. Pridružite se milijonom gospodinj, ki že rabijo ta koristni prašek. Lahko pa tudi prodate naprej prašek in darilo ostane Vam zastonj. — Potrebujemo tudi prodajalce vse povsod. , EMPIRE SPECIALTIES CO., 1549 N. Wells St., Dept. 106, Chicago. Dobro meso - Dobra postrežba u dobi le ▼ dobri mesnici. Pri nat dobite vedne najboljše sveže, kakor tudi prcMfteo meao. Izdelujem prave kranjske domaČe na- rejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost! MATH KREMESEC IMS Wait Mad gi SLOVENSKI MESAR Pfcone: Canal 6319. Chicago, HL Amerikanska slovenščina. Stvar prihaja iz ljubljanskih kavarn. Tam menda ni najti amerikanskih slovenskih časopisov. V Union prihaja le "A-meriška Domovina" a niti te ne vpoštevajo. Prej je bil ' t-las Naroda" še malo v časteh, zdaj ni več, ker pač ni več to, kar jo bil, ako je sploh kdaj kaj bil. O posameznih naročnikih ni govora. Gospoda, ki zahaja v kavarno in tam sreba kavo in politizira in kritizira, so soodtika nad amerikansko slovenščino, oziroma nad slovenščino amerikanskih slovenskih časopisov. He, he . . . Slovenskega leposlovja med amerikanski m i Slovenci skoroda ni. Kritika o kaki slovenščini bi prišla le 111 v pomen. Imamo večinoma dnevno časopisje. Želel bi, tla bi bila slovenščina vsepovsod tudi v dnevnem časopisju koliko]- toliko na vrhuncu. Ali pa je res tako slaba, da bi se radi slabe slovenščine slovensko a-imerikansko časopisje odklanjalo? Res ni povsod na vrhuncu. pripoznam. a jaz bi lahko eno zagodel o slovenščini v starokrajskem dnevnem časopisju, da bi kavarniški