Šle*. 58 (Posamezna Številka H vlnatiev.) V Trstu* v imcMIo 3» marca 1918 ItHlIH ALVH Izhaja vsak dan sjatraj, tudi ob aadatfafc 1» x .. JjUci »v- FtanBika Aaiškega fc. 20, L nadstr. »jedniftvu. — Nefrankirana pisma je ne »rejeinij«, rakopM n udaUteli ia odgovorni urednik Stena Oodlna. — LasmiK ■« ,Edlno5v - Tlak ruk.ro« ,&Unostt% veUaaa »draga ■ »j'g'F«^^ t Trstu, alfca «» F^nHika Aaitteea *. 30t — Tmam uredništva ki apa*4 k m sv. Frančiška Asiikega ina znala: 2k nedeljska Izdaja Hstt it, 11-57. - Naročnina znate: sela Kla K k* J^ffijf EDINOST Posamezne itavilka po • vin., usrarel« 10 vin Oglasi m računajo aa ml Ume L ra v Bfokoatl eae kolona. Cene t oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin, osmrtnice. zahvata, puslanl-r, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po SO vin; oglasi v teksta Bata do pe* vrst K 20.—: vsaka nad sij na vrsta K J.—. MsU afflaal do • vin. beseda, najmanj pa «0 vin. Oglase sprejema tnaeratnl oddelek TtdlnoKv Naročnina la reklamacije m poiiijajo opravi Ušla. Plačuje s« JzkliuEno to asravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek a* nahajata v otsv. FranBika As . R. 30. PoStnohraailnični račun K M1.6S2. ZVEZNA ARNADNA POROČILA. AVSTRIJSKO DUNAJ, 2, (Kor.) Uradno se razglaša: Na italijanski fronti nobenih poneb;Ih dogodkov. V Podolju se razvijajo operacije po načrtu. Naše £ete so zasedle Lahovce, Proskurov In Llpkane. Pri zasedenju Hotln.'; in Kamenca Forfolskega so se predala tri ruska divizijska in dva zborna poveljstva. Dosedaj smo uplenili nad 300 topov, 200 vo|-■Ifa kuhinj, več tisoč vozov, popolno radijsko postajo, velike množine municije In drugega vojnega asaterijala in oskrbnik zalog. Načelnik generalnega štnba. Cesarjevo brodovno povelje, Nikolaj Horty de Nagybanya — novi brodovni poveljnik. DUNAJ, 2. (Kor.) Cesar je Izdai sledeče Najvišje brodovno povelje: Na Moje razpolaganje stavijciii prapurni častnik, ki mu bo dodeljen poročnik linijske kot osebni pobočnik, ima sprejemati od Mene vse ukaze za rojno mornarico in tudi skrbeti za njih izvedbo. Izvrševal bo od slučaja do slučaja r.a Moje ukaze tadziranja vseh brodovij in mornariških delov in stavljal sporazumno z načelnikom vojnega ministrstva, mornariškega oddelka in brodovnega poveljnika Meni predloge o važne^ih osebnih vprašanjih vojne mornarice. Načelnik < mi- nistrstva (mornariški oddelek) izvršuje svoie funkcije v smislu obstoječega opravilnika in Mi bo stavljal direktno predloge ali potom Mojega praporne-ga častnika ali po sog'asiu ž mim. Njemu so podrejeni vsi uradi in poveljniki vojne mornarice, ki niso direktno podrejeni brodovnemu poveljniku. Brodovni povelj n;! je podrejen Meni neposredno. Niemu pripada operativno vodstvo brodovja in mora skrbeti predvsem za njegovo izvežbanje in dosego in ohranitev pripravljenosti. Za večje operacije brodovja mora zaprositi za Moje odobrenje. V osebnih vprašanjih, ki niso pridržana Moji odločitvi, se mora brodovni poveljnik sporazumeti vedno z vojnim ministrstvom, mornariški oddelek. Baden, 27. februarja 1918. Karel 1. r. * • • Cesar Je stavil podadmirala Franca viteza Kella na Najvišje razpolaganje in imenoval linijskega kapitana, Nikolaja Horty de Nagyba?iya, ob Istočasnem imenovanju za kontreadmirala, za bro-dovnega poveljnika in kontreadmirala Franca pl. Holuba za načelnika vojnega ministrstva, mornari-: ški oddelek. Admiralu Maksimilijanu Njegovanu Je j podeljen Leopoldov red I. razreda z vojnim odli-| kovanjem. NEMŠKO. BLROLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ituprehta: Le v nekaterih odseki u je zvečer oživelo bojno delovanje. Lastna poizvedovanja pri Hollebeke ta Južno Si. Quentfna so nam prinesla več ujetnikov. — Armada nemškega cesarjevlča: . Na več točkah fronte smo Izvršili uspešna akcije. Vzhodno Relmsa so hesenske čete vdrle v razbito vas Pompelle. Porenci in WestIaJcl so severoza-padno Prosnesa prodrli v sovražne postojanke. adenske In tarinške čete so očistile s napadom kose jarkov jugovzhodno Tabore, ki so Iz februarskih bojev Še osiall v sovražnih rok ali. Na zapadnem bregu Moze so renske čete zavzele sovražne jarke Južno ftaucourta. Po Izvršitvi poizvedb so se vrnile naše čete z več kakor 400 ujetniki In številnimi uplenjenimi strojnicami v svoje Izhodne postojanke. Jugovzhodno Tahure zavzete jarke {.mo obdržali kljub več francoskim protinapadom. — Armada vojvode Albrehta: Med Mozo in Mo-zelo je pehota s pljonirjl vdrla v sovražne jarke severovzhodno Selcheprcy. Ameriška posadka Je intela težke Izgube in 12 ujetnikov. — Stotnik Tutschek je Iz\ojevai 25. letalsko zmago. Vzhodno bojišče. — Elchbernova armada: Na Estonskem la Livocskem se nadaljujejo operacije po načrtu. — LInsingenova armada: Na zasledovanju pri Rječici premaganega sovražnika smo zavzeli Gomel. Ukrajinci in saške črte so osvobodili Kijev, glavno mesto Ukrajine. — Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster p). Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 28. (Kor.) V okolišu BItolja. v kolenu terne in pri Dobrem polju na obeh straneh srdi-tir'še topovsko delovanje. Naša artiljerije je uspešno obstreljevala ozemlje za sovražno frouto tn zaigala municijsko skladišče južno dojranskega kolodvora. Augfeškl poizvedovalni oddelki, ki so se poizkušali približati našim varnostnim črtam Južoo Oelasice In v nižini severno Tahlnskega jezera, so bili pregnani, V dolini Vardarja živahno letalsko delovanje. V DobrudžI premirje. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. • i. marca. — Na obeh straneh Brente je bilo de- : »vanje sovražne artiljerije včeraj zjutraj povečano. Naše baterije so krepko odgovarjale in obstreljevale z dobrim uspehom sovražne čete v dolini >an Lorenzo in severno Berette. Na asiaškl planoti so patrulje vdrle v sovražno črto in se vrnile s plenom in ujetniki. Severno Ponte di Piave je bila neka sovražna avtomobilska kolona zadeta v polno. Tekom 27. februarja so sestrelile angleške baterije neko letalo, ki jc padlo na tla pri Nervesi. Rusko poročilo. PETROGRAD, 29. (Kor.) Dne 27. t. m. ob 11 dopoldne so estonske bele garde s pomočjo znatnih nemških oddelkov zasedle Reval. Sovjetske čete so izpraznile mesto Novogorod, toda buržoazija je bila nato zopet pregnana in vzpostavljen red. Za utrditev Polocka in Nevela vlada živahno gibanje Ker je sovražni« lc še 70 vrst od Opočenke, je bil Izdan ukaz, da naj se čerc umaknejo in uničijo vse mostove. Nemci so napr imv most in zavzeli Rovenevskij. OUreienv. .j vse odredbe za obrambo črte Lukij—Bologoje. PETROGRAD, 27. (Kor.) Poročilo z nemške iron;e ^ravi: Glasom semkaj došlih poročil se je nemška ofenziva ustavila, kar je posledica stilnega odpora revolucionarnih čet. O novi sovražni pieuzivi niso dospula nobena nova poročila. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 1- (Kor.) Na severnem botittft ta hilo 1 »topljenih zopet 23.000 ton. Uspehi so biti dose-icnf posebno v Irskem morjn in Rokavskem prelivi.. ^ed potopljenimi ladjami so bili dragoceni par ni ki po 8000 in 4000 ton. Neki globoko otovorjeni parnik 3500 ton ie bil izstreljen v Rokavskem prelivu iz močnega spremnega voda. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Po poročilih is Vlie-landa je prišlo danes ponoči severno otoka do pomorskega boja. Dve torpedovki ste se ponesrečili ali zavozili na suho. Pet nemških ponesrečencev je neka oborožena ladja izkrcala v Vlielandu. Po nekem drugem poročilu izvirajo v Vlieland izkrcani nemški ponesrečenci od neke nemške ladje, iz katere je bilo danes ponoči opaženo, da so ena nemška torpedovka in dva polagalca min v minskem polju zleteli v zrak. Kakor poroča WoIffov urad s pristojnega mesta, gre tu za nekega iskalca min in tri ribiške parnike, katerih posadke so bile večiidel rešene. Mirovna pogajanja z Rusijo. Prva plenarna seja. DUNAJ, 1. (Kor.) Iz Bresta Litovskega se poroča z dne 1. t m.: Danes so se vršila pod predsedstvom poslanika Rosenberga nova mirovna pogajanja četverozveze z Rusijo. Po pozdravljenju ruskih delegatov. Je predsednik predlagal, naj se sklene kolektivna mirovna pogodba s štirimi prilogami, ki vsebujejo ureditev gospodarskih odnošajev Nemčiie, Avstro-Ogrske, Bolgarske ir. Turčije z Rusijo, dalje s štirimi posebnimi dodatnimi pogodbami, ki urejaio pravno-politične odnošaje med vlastml četverozveze ia Rusije. Predsednik ruske delegacije So-kolnikov se Je zahvalil za pozdrav in izjavil solidarnost s formalnimi predlogi, nakar so se pričela pogajanja. Predsednik je predložil Sokolnikovu načrt kolektivne mirovne pogodbe in pojasnil obširno predlagane posamezne pogodbene določbe. Vrh tega so bili ruskim delegatom izročeni od zastopnikov četverozveznih vlasti trgovinsko-politič-ni osnutki in načrti pravnih pogodb, nakar Je bila dopoldanska seja izčrpana. Tekom triurne popoldanske seie so se pogajanja nadaljevala, nakar ie bila seja odgođena. MIROVNA POGAJANJA Z ROMUNIJO. DUNAJ. 2. (Kor.) Iz Bukarešta se poroča: Pogajanja z Romunijo se nadaljujejo in se razvijajo ugodno. Japonska in rusko razsi lo. LONDON, 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča Iz avioriziranega vira, da Japonska še ni podala nobene izjave glede kake akcije, ki bi lahko postala potrebna vsled ruskega poloma. Japonska vlada je pred par dnevi naznanila allirancem svoie mnenje o dogodkih v Rusiji, a e1 stavila pri tem niti nobenega vojaškega, niti nobenega drugega predloga. Japonska ni stopila v vojno na podlagi kakih dogovorov z aliiranci in ni nikdar mislila na teritorijalno ekspanzijo. Ako bo prisiljena, da razširi svoje operacijske siere, potem njen cilj ne bo teritorijalni prirastek. Nemške grožnje so naperjene proti skrajnemu vzioku in se tičejo neposredno varnosti Japonske, ki se smatra odgovorno za vzdržan je varnosti na skrajnem vzhodu. Sicer Je že obstojala nemška nevarnost v vzhodni Sibiriji-Zavezniki so jo dobro poznali že pred sedanjim sunkom v notranjo Rusijo Vojaško akcijo Japonske Je vodila le potreba, da izpolni obveznosti kot zaveznica Velike Britanije in da odstrani vse nevarnosti. ki so grozile njeni varnosti. LONDON, 1. (Kor.) ;Morriiiigpost« poroča Iz Sangaja z dne 26. februarja: Glasom tukajšnjih časopisov se je Japonska odločila za mobilizacijo, da napade Sibirijo. Pričakovati ie, da se bo prodiranja udeležila tudi Kitajska in sicer s 3—4 divizijami. AMSTERDAM, 2. (Kor.) Japonski kabinet je razpravljal o predlogu glede nastopa v Sibiriji po konferenci med Lansingom In lordom Readingom. Kak sklep ni bil izvršen, toda izmenjava mnenja se ugodno nadaljuje. VVASHINOTON, 1. (Kor.) Predsednik WiIson se peča s študijem udeležbe Amerike pri akciji, ki io prične Amerika v Sibiriji. Namigava se, da zamore biti sklenjen * mednaroden dogovor, da se prepreči, da pridejo ogromne zaloge v Vladivo-stoku in pa kontrola transsibirske železnice v nemške roke. _ Položaj v Petrograda. STOCKHOLM, I. (Kor.) V Petrogradu je položaj neizpremenien. Mesto je mirno. Izredne odredbe proti nemškemu napredovanju se nadaljujejo. Oddelki rdečih gard ojačujejo Čete sovjetov, posebno pri Pskovu. Francoski in angleški veleposlanik sta popoldne odpotovala iz Petrograda; konzuli so ostali na svojih mestih. PETROGRAD, 28. (Kor.) V Petrograd so prispeli oddelki mornarjev iz Kronstsdta, da branijo glavno mesto proti Nemcem. Iz Helsingforsa se pričakuje več prostovoljnih mornariških oddelkov. Glasom sklepa boljševiškega odbora v Moskvi so vsi člani stranke obvezani, da se takoj vpišejo v rdečo gardo in odidejo takoj na fronta Minimali-stični odbor v Moskvi je sklenil isto. Moskovski odbor rokodelske zveze predlaga članom, ki niso zaposleni z obrambnimi deli, naj vstopijo v vrsto rdeče armade. Organizacije tekstilnih delavcev so sklenile, da bodo pozvale vse delavce, naj vstopijo v rdečo armado. Aventura Kaledlna, Korntlova In Aleksejeva. PETROGRAD, 27. (Kor.) Aventura Kaiedina ie končno odpravljena. Po zasedenju Rostova 25. februarja In po krvavem spopadu so sovjetske čete zasedle Novočerkask. Sovražnik se je umaknil proti Aksajskaji ob Donu. Čete generalov Aleksejeva in Kornilova se poizkušajo umakniti v notranjost dežele. Pri Rostovu, kjer tabore revoiu-cijojiarne čete. so se razvili boji z zadnjimi oddelki Kornilova, ki napenja vse sile, da bi zasedel Jekaterinoslav. Italijanska meja zapria. I.UGANO. 2. (Ker ) Italijanska meja Je od polnoči zopet zadrta 9 Dr. Seidler obljublja reformo ustava. 2a oacflriMN dataziaoiaescl parlamanta. DUNAJ, 1. (Kor.) Popoldne se je vršila pod predsedstvom zborniškega predsednika dr. Grossa konferenca vseh strank. Ministrski predsednik dr. Seidler je izjavil, da je vlada pripravljena dobiti pota is sredstva, da doseže glede omogočit ve de-lazmožnosti parlamenta sporazum s stran i rami. Vladi se zdi« da Jc podana pot k tema s reformo ustave. Ministrski predsednik prepušča strankam odločitev o vprašanju pred katerim forumom naj se vrše tozadevna pogajanja. Po rešitvi tega pod-vprašanja je ministrski predsednik pripravljen, da predloži navodila za ustavno reformo. Konferenca je sklenila, da se predlogi ministrskega predsednika naznanijo klubom. Po sklepih klubov naj se čimprej skliče aova konferenca Potiska kabinetna kriza. VARŠAVA, L (Kor.) Regentski svet Je Poslal ministrskemu predsedniku Kucharzewskemu last* noročno pismo, ki odpušča Kucharzewskega ia njegov kabinet od vodstva državnih poslov. Regentski svet je poveril istočasno provizoričao predsedstvo Pooikovskemn. - Rajhstag. BEROL1N, 1. (Kor } Državni zbor je končal prvo čitanje proračuna, ki je bil izročen glavnemu odseku In se je odgodi 1 nato do 12. marca. DEMISIJA ŠPANSKEGA KABINETA. MADRID, 27. (Kor) Ministrski predsednik |e predložil danes kralju demisijo kabineta. Garda Prieto ie bil vnovič poverjen s sestavo kabineta. MADRID, 27. (Kor.) Po izjavah ministrskega predsednika so regionahstični ministri odlonili nadat ino udeležbo pri vladi, vsled česar je bil grof Caralt (izven strank) imenovan za finančnega ia Lins Silvela, pristaš Garcie Prieta, za naučnega mimstra, s čemer je kriza rešena. 41zaško - Jotarinšfea proslava v Franciji. ŽENEVA, i. (Kor.) Glasom poročila Agcnce Ha-vas proslavlja danes vsa Francija obletnico protesta zastopnikov Alzaško - Lotarinške v narodni skupščini v Bordeansn dne L marca 1871. Slavno-sti Je prisostvoval Poincare. V številnih govorih je bilo naglasano, da morate postati Alzaška in Lo-taringiia zopet francoski deželi. Atentat aa Uoyda Georgeja? BEROL1N, 2. (Kor.) >Deuische Tageszeiiang« poroča: Dne 27. februarja, ko je bilo uraduo naznanjeno, da ja »oral LIoyd George v postelj, je bil izvršen nanj na cesti atentat. Atentator baje neki Irec, ki je bil aretiran. Wilsoa hi Hertftagov govor. LONDON, 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Predsednik Wilson bo najbrže najprej konferiral s Parizom in Londonom, predno bo odgovoril na Hertlingov govor. „iteue Frele Presse" — zaftitnlco Jugoslovanov. Naj nam še pride kdo, ki bi hotel trditi, da se dandanes, v dobi takozvane prosvitljenosti. ne dogajajo več čudeži I Da, ljudje božji, zgodilo se Je veliko čudo! Včeraj smo povedail, kako je dunajska »Zeit« — na pol sladko, na pol strupeno — prijela Slovane za tilnik in jim držala strašno propoved: kako da so na krivi, pogubni poti na neizmerno £kodo države, nje položaja kot velevlasti, nje moči in nje ugleda napram vaanjemu svetu. Notranje nje politično življenje da treba sanirati. In siccr potom reforme ustave. Ta naj omogočijo — Slovani s tem, da se odreko svojim nadam, kl Jih stavljajov pomoč od strani inozemstva ter da svojo politiko spravijo v sklad s razmerami v hiši domači! V tej smeri se le gibala sladko-strupena propoved v dunajski »Zeit« na naslov Jugoslovanov. Prav v isti čas, ko Je rečeni list tako grajal in svaril Cehe In Jugoslovane, pa se je dogodilo tisto veliko čudo. Zgodilo se je na Dunaju v Fichte-gasse: v palači lista »Neue Freie Presse«. Po-znate-li ta list, Bjesove kvalitete, njegovo prošlost, njegove namene, islasti pa: njegove dispozicije napram avstrijskim Slovanom? Proslul je ta list, žalostno prosioi; avstrijski Slovani nimajo strupe-nejega in nevaroejega sovražnika v Časopisju države. Desetletja že prednjači vsaki gonji proti nam. Ni je krivice, al je zlobe, al je laži in klevete, ki bi se je sramoval ta Ust, ko treba hujsketti proti slovanskim aarodom. Hudobija in brezvestnost tega glasila avstrijskega nemštva je tolika, da preseda celo tudi vaam solidnim elementom med Nemci samimt Zgodilo se ie že, da je odličen nemški politik v parlamentu javno obdolžil ta list. da vr-§i *das vtrfluehte Handwerk* — proklet, rokodelstvo! Tem značilneje za avstrijske zistfrne, za duh, ki vlada v odločilnih krogih napram narodom. Je. da je ta list mogel vse Čase strahova:. .. serijske državnike, da Hm je narekoval poti, d.. se mu pokorlH v stvareh notranje Ia vnanje politike! Da. zgodilo se je to nečuveno, da ie svojedobno neki avstrijski minister odkrito izjavil v parlamentu. da brez >N«m Frela Presse« s* v Avstriji ne da vladatll In vladalo se je^ res po dlktatih dunajskega lista vTichtegasse, po potrebah in zahtevah _prokletega rokodelstva. »Neue Freie Presse« je sovražna Slovanom in avstrijski vladni zistemi so bili in so ša danes duh, od duha, ki preveva predale »Neue Frele Presse« .. .1 Duha sovraštva proti slovanskim aarodom! v tem dejstvu Je izholišče vsemu zln, ki tare to državo ia ki se mu posledice na grozilen način kažejo ravno v današnjih dneh, ko mora celo »Zeit« priznati, da so razmere, ki so se razvile, neznosne tako, da jih treba Izpremeniti. reformirati, ne da bi — seveda — ta list hotel izvajati nrravne zaključke Iz tega žalostnega deistva: da treba namreč zatreti tesca hudobnesra dio- . črva, ki izrod jed* temtilf driavu nwv«fi tai h da aaj Slovani sami odnehajo in omogočijo, da bo ta duh sovraštva proti večini prebivalstva v državi — ie nadalje vladali In sedaj Čujte sporočilo o velikem čudni Istega dne, dne 23. februvarja leta 1918., ko |e »Zeit« obelodanila svojo »patrijotično« filipiko ua adreso Jugoslovanov, Je priobčila »Neue Frele Presse« na uvodnem mestu: Eine VVarnung fflr unsere S Odšla ven — posvarilo našim Jugoslovanom! Dočim pa Je »Zeit« govorila boli z državnopatrijotičnega stališča, opozarjajoč .Slovane na njihove dolžnosti napi am državi, in na dolžne obzirnosti do »soseda v zgornjem in spodnjem nadstropju« — torej do Nemcev in Madjarov — pa je »Neue Freie Presse« (čujte in zapomnite si: »Neue Frele Presse« z žigom prokletega rokodelstva na Čelu!) polna skrbi za — usodo Jugoslovanov I Opozarja jih, kaka nevarnost jim grozi od namenov entente in specijelno od aspiracij Italije po Jugoslovanski zemlji, oziroma od tajne pogodbe med entento in Italijo, zagotavljajoče tej poslednji cela Jugoslovanska ozemlja. »Neue Frele Presse« — zaščitnica Jugoslovanov! To je prizor za bogove! »Neue Freie Presse« govori Jugoslovanom na dušo, naj se nikar ne udajajo krivemu mnenju, da je po pregnanju Italijanov z naše zemlje prenehala nevarnost, izhajajoča za njih iz rečene tajne pogodbe. Pohlepnost italijanske vlade po naši zemlji da ne mine s sedanjo vojno: Slovenci, Hrvatje in Srbi zahtevajo v svoji deklaraciji ujedinjenje pod habsburškim žezlom. (Kako čudo, da »Neue Frele Presse« vendar enkrat ne falzificira resnice Slovanom na škodo: aH nI že to čudo?!) AH — nas apostrofira dalje — koliko bi ostalo od te države brez zmag na bregovih Soče? Italija zahteva v oni tajni pogodbi mesto tržaško z okolico, Ooriško-Gradiščansko, vso Istro z otoki, pretežen del Dalmacije in celo kos Kranjske. Potem piše »Neue Frele Presse« doslovno, skoro bi rekli — Jugoslovansko: »Italija ne bi hotela jugoslovanske država la okrniti, marveč hI jej hotela ugasniti žlvljensko silo. .... Orožje monarhije Je obvarovalo Jugo slovane pred najtežo nesrečo, ki jih je mogla zadeti ... Smrtno sovraštvo (Italije) proti Jugoslova-nom ne more prenehati nikdar!« Daije omenja, kako je Italijanski mu i^ki predsednik Orlando snubil Jugoslovane, ::uj pod njegovim vodstvom pomagajo zrušiti monarhijo od znotraj na zunaj. Ta infamni poziv na slo vi ja Orlando na Jugoslovane, dočim se je na skrivnem dogovoril za roparski pohod proti njih deželam. Ostaja torej namen za podjarmljenje jugoslovanskih plemen te gaženje narodnih pravic! Jugoslovane poživljajo, naj podpirajo namerovanl rop z rovarenjem proti monarhiji. To da le politično močvirje, kaluža. Za tem prihaja najtežji ukor, Češ, da slovanski poslanci pomagalo v državnem zboru sovražnika, ki preži po življenju njihovih plemen! Jugoslovani naj bi se spominjali, kdo je mogel odvrniti od njih najhujši usodo, kajti ozemlja ob Adrijt bodo Ie avstrijska, aH pa — italijanska. Jugoslovanski poslanci da se morajo zato priključiti politiki, po kateri ostanejo ta ozemlja avstrijska! S to apostro-fo je ovadila »Neue Freie Presse«, kaj iej srce teži: da vse njene lepe besede ne izhajajo iz dobrohotnosti ali naklonjenosti do Jugoslovanov, marveč le Iz skrbi za usodo sedanjega kabineta, iz skrbi za ohranitev dosedanjega proiislovanskega režima, da imamo torej pred seboi naiognbnejo zavratnost in hinavstvo. 1 Jasno je, da med propovedjo v rZeit« in — skrbjo v »Neue Freie Presse« za usodo Jugoslovanov in celo njihove jugoslovanske države ni le časovna koincidenca, marveč, da sta oba pojava prišla tudi iz istega namena: Jugoslovani naj bi ne delali več sitnosti avstrijski vladi s svojo opozicijo! Za tem grmom se skriva zatec. Obtožbe, s katerimi obsiplje dunajski list Italijo, so opravičene in resnične. Samo bi vprašali mi »Neue Freie Presse«, ali ni bila ravno ona — in s tem Je označeno nje sedanje hinavstvo in politična nemoralnost. — kl je skozi leta In leta naravnost izsiljevala iz avstrijskih vlad politiko, ki Je naravnost povspeševala aspiracije Italije do Jugoslovanskih dežel, politiko, kf je ustvarjala in o-hranjala fikcijo ftnlijanstva teh naših dežel In s tem pisala pravico ItaHje do teh ozemelj na podlagi narodnostnega principa! Ali ni ravno ona vedno prednjačila vsaki ztoroti Jusos'ovanom in njihovim legitimnim s'rerrnlcnjcm? Mari nI ravno ona vedno naravno?* ljuto nasprotovala temu, da bi prlSll Slovani v našili oi morskih deželah do kake pravice In do deleži na politični moči, ki jim gTe po Jtevilu in po njihovi pomembnosti za monarhijo, ki jo sedaj priznava ista »Neue Freie Presse« sama in ki se je tako eklatantno izk^ala v sedanji vojni?! Ce pravi dunajski list, da je o-rožje monarhije obvarovalo Jugoslovane pred najhujšo usodo, pa io moremo mi zavrniti, da Je Junaštvo sinov našega trolmenega jugoslovanskega naroda obvarovalo monarhijo pred najhujšo nesrečo, po kateri bi bila monarhija, izgubivši morje in njega zaledje, prenehala biti — velevlast! Junaštvu, potokom krvi Jugoslovanov se ima zahvaliti monarhija, če te pokrajine ostanejo avstrijske! Jugoslovani sami so v prvi vrsti braniU svojo zemljo. Le poUtiška perverznost —močvirje! — more torej zahtevati od Jugoslovanov, naj služijo vladni politiki, ki jih je ubijala doslej in bi jih ubijala tudi v bodoče! Kajti — kakor nas uče izkušnje — v leksikonu avstrijske vladne politike ni besede — hvaležnost Na to stran se ne smejo Jugoslovani udajatl nikakim Iluzijam. IzsiUti si morajo svoje pravo s opozicijo — ne proti državi, ampak proti zstemu'ln nje sedanjemu političnemu ustroju, ki jih je doslej razkrajal in duši!. Boj za dosego teaa cilja napoveduje majnlška deklaracija! S te poti ne smejo nikomur na ljubo, najmanje pa radi usode Seidlerjevega kabineta! Da je ta pot prava — v tej veri nas utrja rudi istočasno stokanje v »Zeit« in »Neue Freie Presse«. Na adreso vseh odločilnih krogov pa bodi povedano: ne nadaljujte proti Jugoslovanom s politiko, ki bi Jih končno prisilila v filozofski zaključek: če Je že usojeno, da moramo propasti, je pač vse eno, ali nas požre volk, ali pa medved! Visoka gospoda razumejo menda, kaj smo hoteli reči: gorjč državi, čim je zavladal med nje državljani ifi'lifčrčntizein napram oje j I Razne poSiti?s?a vesti. Parlamentarna kriza. Z Dunaja se poroča 1. t. m.: Mnenje o položaju se menja skokoma. Dočuit le še danes dopoldne poročilo krSčansko-sodJalne korespondence »Austria« označalo pesimistih mnenje o položaju za neupravičeno, so se v opoldanskih urah pojavile vesti, da se ne bo težko dalo izogniti odgoditvi poslanske zbornice. Poročilo korespondence »Austria« o položaju pripoveduje, da stoji poslanska zbornica pred začetkom pogajai.j. ki bodo, kakor se rnisli, zahtevala več časa in ki so v svoji prvi fazi pokazale pripravljenost vseli nemških strank, da stopijo v pogajanja s slovanski opozicijo. V prvi fazi se namreč pogajajo I stranke desnega i levega bloka same meds^boj, toda obe skupini niste doslej stopili v medsebojne, po vla.'.i posredovane stike. Sedaj prihaja druga, po Seidler-jevih posvetovanjih pripravljena faza, katera naloga bo zlasti, da se najde pot do kratkega premirja med strankami, ki naj dovede potem do daljšega miru v svrho pogajanl, kar naj bi bila tretja faza. Med drugo in tretjo etapo naj bi se odpr .vtlo ex lex-stanje; sprejel naj bi se torej proračunski provizorij z vojnimi krediti. Da bi se dobil čas veliko premirje v svrho pogajanj, ki naj bi pripravila preuredbo Avstrije v glavnih potezah, bi se težišče te tretje, upravnim vprašanjem posvečene pegajalne dobe, preloiilo v veliko komisijo za posvetovanje o preuredbi Avstrije, dočim bi pa: la inent obdelaval nujna gospodarska In tekoča vpr;-šanja. Vsekakor naj bi se po vladi posredov .i stiki med desnico in levico pričeli takoj. Načelnik krščanskosocijalne stranke, prelat li u u ser je povabil zastopnike aprovizacijskih strank k razgovoru, ki naj bi se vršil danes popoldne. Cehi pa so se takoj Izpočetka uprli temu načrtu, kt»r s • sumili, da Je ministrski predsednik sklicatelj kon ference, In se nočejo nikakor pogajati z ministrskim predsednikom. Zato se Je našel potem izhod, da naj bi se v uradu zborničnega predsednika dr Grossa ob 5 popoldne vršila druga konferenca načelnikov strank. Cehi so namreč vztrajali na svo-iem sklepu, da se ne udeleže konference, ki naj bi se pod predsedstvom prelata Hauserja vršila v ministrski sobi. Končno pa so pristali na predlog, da pošljejo svoje voditelje k drugi načelniški konferenci. Tako so dosegli Cehi, da Je bila vlada i/ nameravanih konferenc med strankami forme'n Izločena. Prva konferenca načelnikov, ki se je pričela o 2 popoldne, je sklenila po predlogu predsednika dr Grossa, da se postavi na dnevni red torkove sek drugo branje proračunskega provizorija. Razprav d o predlogi naj bi se vrSUa dva dni in v četrtek ob 5 popoldne naj bi se vršilo glasovanje o n^ej. V tej načelniški konferenci se Je posl. Stanek pritoževal. da se 5e vedno kličejo pod orožje SOletrrl poljedelci, daslravno Je odredi! domobranski minister, da naj se zaradi nujnih pomladanskih del t« poljedelci In poljedelski delavci ne kličejo v vojske. Napovedal Je nujno vprašanje v tej stvari. Minlsterskl predsednik Je odgovoril, da Je v tel stvari že govori! z domobranskim ministrom. Sa-moobsebl umliivo ostanejo v vellavi ukrepi domobranskega minlstTa, da se namreč najstarejši letniki poljedelcev in poljedelskih poslancev sedaj na kličejo v vojaško službo. Vsak nedostatek v tel stvari naj se naznani domobranskemu ministru Konferenca le konečno odobrila predsednikove predloge. Položaja pa ni razjasnila tudi druga konferenca načelnikov strank. Otvoril jo Je ministrski predsednik z izjavo, da naj bi se najprej dosegel sporazum v obliki, v kateri naj bi se vršila posvetovanja o izpremembi ustave, ali naj bi se s stvarjo bavil ustavni odsek ali metana komisija, ali naj bi sodelovali samo poslanci, ali pa da se pritegnelo tudi člani gosposKe zbornice in druge osebe. Posl Hauser in dr. VValdner sta podpirala predlog ministrskega predsednika. Posl. dr. Korošec in St,i-nek sta vzela predlog na znanje da poročata i njem svojima kluboma. Posl. Seitz je razpravljal o težavah glede izprembe ustave, ker se ne ve, ali ostanejo Poljaki v državi ali r.e. V tem smislu je govoril tudi posl. dr. Ofner. Posl dr. Adler Je grajal namen, da bi se razpravi alo ^imo o obliki, nes pa tudi o vsebini ustavne reforme. Ministrski predsednik je izjavil, da se morajo predvsem rešiti predvpraSanJa, da pa Je pripravljen, predložiti po Vladi izdelana vodilna načela, kakor hitro se rc?ir-predvprašanja. Cehi In Jugoslovani bodo poroča^ svojima kluboma in konferenca se sestane zopi kakor hitro zavzan;c;o stranke svoje stališče Tudi oeioškl krščanski socljalci so začeli aprl; rati na Slovane za sporazum. To Je interesantn > In simptomatično tem bolj z ozlrom na pojave v, dveh dunajskih velikih listih — v »Zeit« In »Neue Freie Presse«, — o katerih govorimo danes na drugem mestu. V seji proračunskega odseka pred-! minule sobote Je krščanski socijalec Miklas poz:-' val stranke, naj se sporazumejo in rešijo parlamentarizem. Specijelno slovansko opozicijo Je pozival, aaj odneha od nesacije. ki se kaže v tem. da se branijo razprav o ustavni reformi. Zago-tovljal le, da so nemške stranke pripravljene za mir, a pridodal je, da le to morda — zadnji apel! Tudi poslanec baron Fuchs Je rotil slovanske stranke, naj ne odklanjajo roke miru in naj privole v izmenjavo misli v dosego sporazuma. — So to- rej to _ kakor vidimo — zvoki, zelo podobni in po svojih vzrokih morda tudi sorodni onim, ki sta.' jTh ubrala gori rečena lista. Izražajo bržkone bolečine — Istega ozadja. Gospodi na Dunajii leži očl-vidno težka skrb v glavi. I seveda: doslel niso bili navajeni čuti iz logov avstrljsko-slovanske politike take — muzike. Tempi passatti — ko so mogli računati, da izlasti naša jugoslovanska opozicija končno že odneha za nizko ceno — kakih obljub, aH celo morda le za kako prijazno besedo To so bili časi, ko smo se prav za prav le smešil', če smo grozil! s kako opozicijo, ko Itak ni nikdu verjel, da mislimo resno In so bili gg. ministri u ver j eni, da bo eventuvalno opozicijonalno razpoloženje trajalo k večemu do — odločilnega fzr notka. Temu primerno so nas tudi cenfll — oziroma: ne cenili. Ti časi so minoli. Politični svet Jo, bil bržkone uverjen, da bo tudi to pot, kakor Je» bilo nekdaj — da se tud! sedaj naša bolna fanfara izgubi v — limonado. Nu zdi se — doslej nenavadna snrben-a cd raznih strani govore za to, —1 ff. »EDINOST* ilev. 58 V Trstu, cme 3. »•18 da prihatajo tam cori do Izpozuanja, da vendar CUo, da M Izigrala proletarijat, kakor ae H to svo- | -t.-^ M. ---t - #»---X___X klllL^arl MAOM^mI M* I«■•A/UIm 1 tokrat mislimo resno tudi ml. Nfihovl nameni na-ip.-t« na;n ?e sicer niso Izpremenlli, aH Sprevideli so, da z dosedanjimi metodami preziranja in bnicaieliziranja ne gre več. In že to je za nas vsa-kako velika pridobitev, da so posiljeni računati z nami, četudi kot stari neizpremenjenl nasprotniki. — Z ozirom na gori omenjeni apel posl. Miklasa In barona Fuchsa je praška »Union« prav umestno prijela nemške stranke za iezik: ne zadoščajo samo lepi .apeli za razpravo o ustavni reformi, marveč \j r rehno, da nemške stranke označijo svoje mentor ■ stališče napram temu problemu, posebno :.a, u • izjavijo, ali so pripravljene, odreči se svoje gospodstvažellnostl ter pripoznati pravico drucib narodov do svobodnega razvoja?! To je odločilna točka v problemu. Povedo na] naravnost in Vrez ovinkov, hočejo-H pripoznati Slovanom rchi prr*vfco do samodoločbe ter priti s programom r r-'ne enakopravnosti. Scle potem, ko se to zgodi, bodo verjeli slovanski poslanci, da Neme? resno mislijo na pravično novo nredbo stvari. Kar so nemške stranke doslej meritorične ga povedale v svojih apelih, ne more nobene slovanske stranke vspodbulati k pogajanjem za sporazum. Volja Nemccv za sporazum se mora dokumentirati Jasno In nedvoumno to Je: priznati In zagotoviti morajo slovanskim plemenom popolno svobodo razvoja. Posebno podčrtniemo izjavo v »Unionklv, da nas nikako polovičarstvo ne sine odtisniti s sedanje poti! Tako Jel Ker Je to, kar zabavamo, opravičeno v polnem obseg«, se nam tndi mora dati v potni meri- Cim bi odneha-vali. s . uovr.'jcvali z manje in s tem slabili avo-io pozicro iii moč, bi bili vedno v nevarnosti, da nam tudi tisto manje odvzamejo zopet o prvi priliki. ki bi se nudila. Naš Josip Jurčič le napisal v j svojem Tugomeru besedo, ki je za današnje Čase . proroSka. Trd bodi mož, jeklen, ko gre za brambo večne pravde svojega naroda! Tako Jih prisilimo k respektu pred našo politiko in potem tudi k spo-•štovanju našega prava! j Za deklaracijo. Daues se bo vršila v Zadni skupščina, k! so Jo sklicali dalmatinski poslanci. .Shod označi svoje stališče napram akciii Jugoslovanskega kluba za ujedinjenje Hrvatov, Srbov *in Slovencev. Sklep tega shoda bo najbolji In nal-;IzdatneJI odgovor vsem tistim najemnikom, ki so trosili po raznih listih — izlasti v dunajski »Infor-ynatfon« — svole in svotih gospodarjev — želje. Vceš, da se Dalmaciqa odvrača od deklaracHske fpolitike. Sicer pa so dale že temeljit tak odgovor številne dalmatinske občine in korporacije se svo-'Jimi izjavami — za naše narodno ujedinjenje, za Ipolitlko Jugoslovanskega kluba. Posebno odločno •Je nastopila tudi duhovščina — posvetna In redo/-niška, vsporedno z ono v Bosni In Hercegovini. E. da, gospoda, naše kolo se je začelo vrteti in ne zaustavi ga noben »Hrvatski Dnevnik« z vsemi Pilarjil Graškl občinski svet proti Ingoslovanski deklaraciji V seji graškega občinskega sveta 28. februarja t L le bila proti glasovom socijalnih demokratov sprejeta naslednja resolucija: »Majniška deklaracija jugoslovanskih strank v poslanski zbornici postavlja kot prvi cilj njihovih stremljenj ustvaritev Jugoslovanske države, katera naj bi obsegala tudi vse slovensko Jezikovno ozemlje z vključenimi nemškimi naselbami in nemško posestjo. Ustvaritev te države bi avstrijskim Nemcem odiezala svoboden dostop do Adrije, udarec, ki bi zadel življenjsko žilo vseh nemških alpskih dežel, posebno pa glavnega mesta Gradca. Poleg tega pa bi bili nemški prebivalci nameravane Jugoslovanska države izročeni nacijonalnemu nasilju. Občinski svet izjavlja zato v imeuu prebivalstva deželnega glavnega mesta Gradca, da ne bo nikdar pripustilo izvedbe tega načrta in se bo proti njej borilo z vsemi sredstvu« — Spodnještajersklm nemškutarskim gnezdom Celju, Mariboru in Ptuju je sledil torej sedaj še Gradec. Socijalni demokratje ■iso glasovali za predlog. Kako more torej resolucija govoriti v imenu graškega prebivalstva, katerega Je najmanj polovica, če ne dve tretjini zastopana po socijalnih demokratih? Pa so res ime-sitni ti protesti! Nelionetuostl sarajevskega »Hrvatskega Dnevnika«. To veliko- in »čisto-hrvatsko« glasilo Je aatvezalo nedavno svojim čitateljem bajko, da je gaderskl »Narodni List« prinesel — nov Jugoslovanski program. S tem Je hotel očividno vzbujati med Čitatelji mnenje o nekaki vihravosti in nestalnosti sedanje jugoslovanske politike, ki naj |o pobija rečeni Ust pod vodstvom — častnikov. Uredništvo zaderskega lista pojasnjuje, da to ni bil ■ikak nov jugoslovanski program, ampak memorandum dra. Korošca (ki smo ga priobčili tudi v »Edinosti«), v katerem je pa sarajevsko glasilo frankovskega izdajstva In suženjstva v službi nasprotnikov hotelo videfi — nov rrgoslovanskl program. Je pač tako, da slaba stvar so ne da braniti z nehonetnimi sredstvi. Rusija v sedanjem stanju. »Agramer Tagblatt« piše: Pogoji, naloženi petrograjsk? vladi, so težki In nimajo nič opraviti s iormulo »brez aneksij in brez kontribucij«. Ali Rusija mora skleniti mir. ker nima drugega izhoda. Vae vietis — gorjfc premaganim! Petrograjska vlada bi bila morala sprejeti celo težie pogoje, ker je tako desorganizlrana, da Jc nesposobna za obrambo. Marčna revolucija je zrušila carlstlški režim ln je Iz »podanikov« napravila svobodne sodruge. Ce bi se bila ta revolucija Izvršila v prejšnjih stoletjih, bi bila zadobila drugačne forme. Buržoaziji se nI več posre- PODLiSTFK ledobno zgodilo sa Angleškem in Francoskem. — Zato se Je morala provizorična vlada Lvov-Milju-kov umakniti Kerjenskema, ki je pustil »svobodi« odprto pot, dokler ni revolucija boljševikov prinesla režim Ljenin-Trockega. Ta dva sta se borila za svobodo do nebrzdljivosti, do samovoljnosti mas, do anarhije, do' najsuroveje porabe nasilja. Pred našimi očmi se fe odigraval najeranditozneji dokaz, kako blizu druga poleg druge so skrajnosti, kako lahko se dotikajo. In sedaj bo »svoboda« dalje divjala, da ustvari pogoj za — tok vračanja: od anarhije k — carizmu? Nadejamo se v interesu Rusije in človeštva, da se tok ustavi na po! pota. Danes nI rešila Rusija iz vojne ničesar, nego revolucijo. Nima vojske, nima vlade, nima ustave. Izgubila je lepa ozemlia in bogate pokrajine: zaigrala je narodno enotnost in grozi jej razpad. In da nI sklenila mini, bi bile prišle še težje Izkušnje nad ta veliki narod. Toda, Rusija je naredna in si opomore zopet. Ko so boljševiki, ti nepoboljšljivi teoretiki videli, da Evropa še ni zrela za »socijalno revolucijo«, je začel vpliv Ljenin-Trockega padati. Režim boljševikov se utegne v malo aH pa še'e v već mesecih zamenjati z bolj zmernim, ki dovede rusko državo k nje misiji za človeštvo. Kajti, Rusija hna to misijo in jo Izpolni. Za sedaj Je seveda tepena dežela, k! je Izgubila vojno In Jel velja klic Vae vietis! Vendar bo mir le pospeševal mogočni proces poroda novega sveta na Vzhodu: In kar bi trajalo desetlet^, se Izvrši v malo mesecih. SocUallstl v eatentnlh deželah za neodvisnost slovanskih narodov v monarhiji. Socijalisti v en-tentnih dežsiah so Izdali na konferenci v Londonu spomenico, v kateri je rečeno med drugim: Avstrija naj ie ne razkosa. Istotako se jej ne sme vzeti gospodarski dohod k morju. Z druge strani pa mora kongres priznati, da treba zadovoljiti zahtevam Čehov. Slovakov ln Jugoslovanov glede neodvisnosti. In tega nI smeti smatrati kot izključno notranje vprašanje. Vsakemu narodu, ki to zahteva, treba priznati pravico do neodvisnosti na podlagi pravil, ki jih postavi zveza narodov. Zajednicam treba nuditi možnost da se primerno Interesom in sorodnosti grunfralo v zveze. O Italiji pravi spomenica, da kongres podpira njene zahteve glede ujcdfnlenja s soplemenjakl. Osvojcvalni cilj! italijanskega Imperijalizma se obsojajo. Vse opravičene žlvljenske potrebe se morejo zagotoviti, aH tako, da se pravne zahteve dragih ne bodo kršile. 4li da se področja drugih narodov ne anektirajo. Glede balkanskega problema je Izjavil kongres: Vsako kršenje mednarodnega prava se hna popraviti. Povsod, kler kak narod istega plemena ln istega jezika zahteva ujedinjenje, se mora to izvesti. Vsakemu narodu mora biti omogočeno, da v popolni svobodi odloča o svoji usodi ter da se ne jemlje nikakega ozira na imperialistične zahteve držav. Posebna konferenca zastopnikov balkanskih držav ima prevzeti vseskupna vprašanja upravne organizacije na Balkanu. Davčna oiaJSave. Slovanska strast« Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. Miranov Je moral misliti, da je sam, kajti ni se gonil, kakor tudi ne Hubert, in smrtno tiho ie bilo r dvorani. Kje se neki uahaja Nadja?... Komu jo Je neki izročil Semen? AH so jo odvedli Iz palače?.... Saj mora umirati od strahu! Toda kje bi jo poiskal. da bi jo pomiril?..... Hubert se je ozrl po grofu. In ko je videl, da grof še vedno nepremično sloni na stolu, je odšel neslišno iz dvorane. H. ro je štora! skozi sprejemnico, skozi veliko slavnostno dvorano in »studenčno sobo«. Hitel je vedno dalje, kajti dejal si je, da so morali grofico spraviti v najskrajnejše krilo palače, ako je sploh ostala v palači. Mogoče jo e Semen tudi zanesel na vrt, kjer je gotovo še ležain v nezavesti in so njene sluSabni-ce skrbele zanjo. * In res je bi!o tnko. Semen je zanesel nezavestno? tinti Sokslstvs za srto oieMe. Sva sokolska društva u Istri prestala su već početkom svjetskog rata djelovati. Skoro svi tz-vršujući članovi istih bili su tijekom ovoga rata pozvani pod oružje. Premnogi nam poginuše na raznim razbojištima, mnogi čame n ratnom su-žanjstvu. Nijedno sokolsko društvo n Istri ne može radi toga sakupiti svoga odbora. Bijedno dakle društvo ne može sada očitovati svoje pristajanje uz zahtjev našeg trolmenog ali istolcrvnog naroda za ujedinjenje i slobodu. Potpisani starješina hrvatske sokolske župe »VI-tezić« smatra se pozvanim I ovlaštenim, da n ime svih hrvatskih sokolova u Istri Javno izjavi slijedeće: L Istrsko sokolstvo listom pristaje nz deklaraciju jugosiovenskega kluba u Bečn od 30. svibnja 1917. nazrijevajućl a istoj put koji vodi ujedinjenju Jugoslavena u samostalna državu. IL Smatra, da le to ujedinjenje ledini spas Jugoslavena od tudjlnske prevlasti i od tudjega ropstva. III. Drži, da će se samo potpunim i bezuslovnim provedenjem načela samoodredjenja svib naroda postignuti trajni svjetski mir I uredjenje socijalnog pitania, jer, prije nego potlačeni narodi ne IzvojSte svoja narodna prava, neće doći do mira r! med ju državama ni u državama. IV. Najvećim prezirom odsudjuje odurno rabotu svih onih tudjinskih plaćenika, koji bilo s kojega razloga nastoje omesti nastojanje našeg troimenog ali istokrvnog naroda za svojim ujedinjenjem. V. Blagodari svima, koji na tom ujedinjenju rade, smatra ali nužnim, da se čim prije od agitacije, deklaracije, demonstracije, predje na akciju ustanovljenje jednog općeg jugoslavenskog akcijonog odbora, koji bi morao izraditi i provadjati radni program, po kofean bi se najprije došlo do žudje-nog cilja. Zdravo I Volosko, dne 23. veljače 1918. Za hrvatsku sokolsku Župu »Vitezlć« Starješina: Dr. Pošćić. PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠLJEJO NAJ SE V . - NARODNI DOM V TRSTU - - grofico v cvetličnjak In jo položil tamkaj na divan. Ta cvetličnjak se je v pritličju držal stanovanjskih prostorov, a je bil visok in Širok, kot kaka cerkvena ladja. Ko je Hubert vstopil, je začutil, da je bila samotnost in tišina, ki je vladala v vsej palači, tu še občutnejša, kot pa v jedilnici. V medli svetlobi električnih svetiljk so pahlju-časta in listnata mahalca ponosnih'palem in suli-často listje dracen začrtavala svoje sence po ozkih, z belim peskom posutih stezah; med njihovim kovinasto se blestečim zelenjem so veliki, kr-vavordeči cveti odpirali svoje čaše In tam dalje je razprševal vodomet po raznovrstnih praprotih svoje biserne kapljice, kar je bilo čuti kot vzdihovanje v tej globoki tišini. Hubert se Je že ravno hotel obrniti, ko Je zagledal ono. ki Jo je iskal, da prihaja proti njemu. Orofica Miranova je bila sama. Celo njena zvesta Maša je pobegnila iz hiše; tudi nje se je polastil panični strah, ki je pred palačo zbral preplašeno. razburjeno množico. Prebivalci sosednjih hiš in služabništvo je pričakovalo nenavadnega prizora: s strahovitim truščem, v žaru proti nebu se vzdigajočega plamena se mora vsak čas porušiti zidovje r^lače. Temeljem cesarske narr jbe od 30. avgusta 1915, d. /.. št. 254. in naredeb c. kr. finančnega ministrstva od 30. novembra 1915, d. z. St. 356, in od 23. aprila 1917, d. z. št. 178, se ru?glašuje: Za ozemlja, prizadeta po vojni, se smatrajo po-kne ena grofija Goriška in Gradiščanska, mesto Trst z okolico in me'na grofija Tstra. Vendar se nanaša pričujoči razglas s.-mo na mesto Trst^z okolico, za katero se bodo upoštevale glede od-me.;-jen!a, Izterjanja in odplIzravnih davkov med drugim naslednje olajšave in enostavnosti: § 1. I. Zemljarina. Onim zemljiškim posestnikom, katerim so vojni dogodki poškodovali ali docela uničili kmetijske pridelke, bodisi preden so bili spravljeni, bodisi potem, ko so bili spravljeni, ali na polju ali v shrambi, ali ako je deloma ali do-cclrt odpadel naturalni donos kmetijskih zemljišč, ker so vojni dogodki onemogočili posejati ali obdelovati, se dovoljujejo primerni odpisi na z en 11 jarim. Kot vzroki škode se smatrajo razstreljevanje, požar, peteptanje, kopanje strelskih jarkov aH utrdbenih del ali kaj erakega. Tem poškodbam se enačijo tatvina, rok in brezplačno zahtevanje zemeljskih pridelkov. Za zadržke posejanja aH obdelovanja pridejo v poštev evakuacija, beg, nezakrivljena Izguba za obdelovanje neobhodno potrebnega Inventarja, ako vojaške čete zapro ozemlja in kaj enakega. Ako povzroči poškodba večletno neplodnost zemljišča ali dela zemljišča, sc dovoli, počenši od tistega leta, za katero se ne odpiše več davek, neglede na določila § 31, odstavek 2, zakona z dne 23. maja 1883 L (drž. zak. 5t 83), oprostitev od davka za število let, ki je Se potrebno, da se odstrani vzrok neplodnosti aH da se zopet doseže kmetijski donos. Okrajšani postopek se vrši tudi pri odpisu davka vsled njm v smislu zakona od 12. julija 1896 drž. zak. št. 118, oziroma od 19. Julija 1902, drž. zak. §t. 1 ex 1903, kakor tudi ČL L S I cesarske naredbe od 16. marca 1917, drž. zak. št. 124, v slučaju, da so se ujme pojavile pred objavo tega razglasa (§23 naredbe finančnega ministrstva od 25. decembra 1917, drž. zak. št. -516). II. Hišna razredovina. Ako je v zgoraj označenih ozemljih hišni razredovial podvrženo poslopje zaradi vojnih dogodkov a) postalo docela ali deloma nerabno za stanovanje, ali ako se b) nepretrgoma dalje nego tri mesece sploh ali deloma ni stanovalo v njem. je docela ali deloma odpisati hišno razredovino, počenši od meseca, ki sledi dobi, ko so nehale omenjene razmere. Tudi se s predpisom, kolikor se že ni izvršil, počaka pri hišni razredovini glede vseh vpisov v kataster, ki jih je Izvršiti vsled razvidnostnih slučajev, dokler se ne doženejo vložene zahteve za odpis. 11L Hišna naj marina In 5*5 davek. Da je neizterljivost najemnine v nnisln zakona z dne 24. oktobra 1896 1. (drž. zak. St 223) dokazana, se smatra za dobo sedanjega vojnega stanja in Je Izvesti v | 1 tega zakona omenjeni, razmernl odpis hišne najmarine In 5 odstotnega davka, ako so najemniki 1. vojaške osebe ali ajim enake osebe, ali 2. Imetniki podjetij in opravil, kateri so ostavili ali bistveno omejili obrat zaradi Izrednih razmer, ki so v zvezi z vojno, ali 3. osebe, ki so izgubile delo, ker se fe zaradi vojne ustavilo ali skrčilo obratovanje podjetja, v katerem ao bile zaposlene, In ako se Je hišni posestnik ▼ pravnoob-vezni obliki popolnoma ali deloma odrekel že plačanemu obroku najemobte in le bil aajemnik ali njegov zastopnik o tem obveSSen. — Po istih goto jih le dovoliti odpis davka brez ozira na najemnikov stan, ako le najemnik 1. vsled vojnih razmer prišel v bedo ali 2. zapustil prostovoljno svoje stanovanje ln zbežal vsled pretečega aH fe Izvršenega sovražnikovega navala ali pa bil primoran zapustiti svole stanovanje vsled tzpraznjenja dotične ga kraja (S 4 cesarske naredbe od 11. avgusta 1914, drl. zak. St 213); odpis davka se dovoli za dobo, v kateri se nI stanovalo v stanovanju In se le povrnitev opustila zaradi nejasnih razmer ali pa ker ni bila povrnitev dovoljena. Enak učinek kakor popust najemnine ima v slučaju točke 2 sodna razsodba, s katero le bil nalmodajalec v smislu §§ 1104 In 1105 o. c. z. prisiljen popolnoma ali deloma popustiti najemniku najemnino; bodisi, da Je najemnik bil prisiljen pustiti svole stanovanjsko in trgovinsko opravo v najetih prostorih ali ne. Ne ovira odpisa, ako se je v najetih prostorih pustila hišna in obrtna oprava. IV. Obča prldobnlna. Za trajno In popolnoma ustavljene obrate (I 67 zakona o osebnih davkih) In pri odpisih pridobnine za začasno ustavljene obrate (S 1 cesarskega ukaza z dne 19. okt. 1914. drž. zak. 5t. 293) se dovollujejo davčni odpisi v smislu 5 3 tega razglasa. Nekontingentirana pri-dobnina od vseh 5e neodmerienih obratov, ki so se med tem zopet ustavili In kojih prldobnina bi se morala Izbrisati temeljem S 67 zakona o osebnih davikh ali docela odpisati temeljem cesarske naredbe z dne 19. oktobra 1914 (drž. zak. St 293). se predpiše razmernem znesku le za aobo dejanskega obratovanja. V. Prldobnina od podleti), zavezanih lavnemu obračunu. V osemtedenskem roku od dneva razglasitve dalje, kakor označeno v § 3 tega razglasa, se morejo predati v § 118 zakona o osebnih davkih predpisana naznanila o ustavljenju podjetij — ako nI bil dotični rok že L majnika 1915 pretekel — z učinkom, da ugasne davčna dolžnost s koncem davčnega Četrtletja, v katerem se fe ustavilo podjetje. Ako Je podjetniko- va zahteva do davčnega odpisa v smislu | 118, odstavek 1 ali 2, zakona o osebnih davkih, že dognana, preden se davek odmeri, se davek hlrratu predpiše in odpiše VI. Rentnini. Ako so dohodki, ki so na podlagi napovedi zavezani rentnini. docela ali deloma odpadli zaradi vojnih degodkov, se dovoli primeren popust na predpisan! rentnini. VII. Dohodnina in p 1 ač a r i n a. Na odpise na dohodnini in plačarini zaradi smrti in ker so nehali stalni službeni prejemki, ali ker so se zmanjšali pod izmero, kl osniva davčno dolžnost (§ 229 zakona o osef^fh davkih), in na žzpregled in znižbe dohodnine In plačarine po § 232. odstavek 2, zakona o osebnih davkih, se uporablja postopanje po § 3 tega razglasa. (Konec JutrL) Nadja se Je po kratki omedlevtel zopet zavedela. Polotil se Je nepopisen strah, ko le pomislila, da je sama med krvavimi mSevinaml z razmr-cvarjenimi mrtvimi trupli, katerih ni smela ogledati, da M lih spoznala. Strah jo le spravil pokonča in II dal toliko moči, da ie mogla stati pokoncu. Hotela Je iti tjakaj is videti, da bi ob tem pogledu hitro umrla.... saj Je čutila blagodejno uverjenje, da ji poči srce ob tel preveliki bridkosti. Nenadoma pa Je glasno vzkliknila: gospod de Brčnaz je stal pred njo. Tedaj pa je v brezmejni zmedenosti njenih misli In razburjenosti njenih živcev elementarno izbruhnila ljubezen, ki Jo Je navdajala vse. Široko je razprostrla roke.... svoje lepe gole roke, katere Je pokrivalo zmedeno biserje---- In privila Huberta na svoje srce, v skoraj *večanost-nem objemu, v objemu divje, i obuzdane ljubezni. Objel jo Je tudi on____brez i esedi, brez poljuba, in je s trdno sklenjenimi ustnicami pritisnil svoj obraz vlase mlade žene. Vsako ljubkovanje bi bilo motilo občutke tega trenutka, ki Je za oba pomen jal neskončnost Počasi se mu je odvila od srca; roke so ji zdrknite ( h Hubertnvih navzdol, njene iu njegove roke ADro¥»aeiiii(e stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 4 do 9. marca, (18L razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 18 izkaznice za živila dobiti naslednja 2ivUa in drugi predmeti aprovizacljske komisije In sicer na osebo in teden: KORUZNA MOKA. H kg koruzne moke po K 1*— kg. KORUZNA MOKA NA IZKAZNICO. 300 gramov (30 dkg) koruzne moke proti oddaji dopolnilnih izkaznic za porabo 420 g (42 dkg) kruha ali 300 g (30 dkg) moke (oddati Je treba vse odrezke skupno z matico), veljavnih od 1. marca do 14. marca 1918, ln Istočasni predložitvi Izkaznice za Živila (tudi Izkaznice za Javne kuhinje). SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10'— ki; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano Izkaznico za živila) po K 5'— kg. KISLA REPA. H kg kisle repe po K 1*60 kilogram; cena za nelmovite sloje (Izkaznice z rdečo črto) pc K —'80 kilogram. MARMELADA. K kg marmelade po K 4*16 kg. CIKORIJA. */• kg cikorije na osebo in teden po K 9*60; za man? imovite (izkaznica z rdečo črto) po K 4'80; V« kg 60 vin. SOL. V« kg soii na osebo In teden po 28 vin. kg. . SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oiicijelne Izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 4. do 10. marca 1913, se dobi tekom tega razdeljevanja pri nakupu drugih živil izkaznica št 34. na katero se dobi do sobote, 16. t. m., v običajnih prodajar-nah 6 dkg slanine na osebo po K 18*— kg. Cena za manj imovite sloje (izkaznice z rdečo čito) ;>o K 6'— kg. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter Imajo zato pravico do dodatne Izkaznice za kruh in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezlci, za-znamenovanimi s črko S, dobe proti Izročitvi odrezkov te poslednje Izkaznice, veljavnih za čas od 4. do 10. marca 1918 dodatno Izkaznico štev. 59 ter morejo nanjo do vštete sobote 9. marca, v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. — Izkaznice št. 53 veljajo do sobote, 9. t m. OGRSKE SALAME. V vseh prodajalnah svinjine se bodo prodajale ogrske salame najboljše vrste po K 38'— kilogram. Kupci se morajo izkazati % živilsko Izkaznico in ne morejo kupiti več kot H kg salam. IZKAZNICE ZA SVINJINO. KedaJ stopijo v veljavo izkaznice 5t 45 za nakup svinjine, se objavi posebej. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Razdele se izkaznice St 28 za nakup govedine. REDILNA MOKA IN KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. 1 tavoj redilne moke (250 g) po K 1'— zavoj In 400 g kondenziranejca mleka po K 7*50 kilo-granp(400 g za K 3*—). — Tekom tega razdeljevanja se preščipne 5t. I. rumenih Izkaznic za otroke (80 dkg) ln št. III. sivih Izkaznic (za starce in bolnike), veliavnih za meseca februar in marec. Lastniki Izkaznic za naravno mleko Imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke proti pre-ščipljcnju št I. PETROLEJ. Ta teden se razdeie izkaznice št. 21 ln 22. Na Izkaznice št. 21 se bo zamogel dobiti petrolej od 4. do 9. marca v prodajalnah s lihimi števili (1, 3, 5, Itd.). Tudi prodajalne s sodimi števili 12, 4, 6, Itd.), ki Imajo še petrolej v zalogi, ga morajo prodati na Izkaznice št. 21. Na vsako Izkaznico sc dobi K l petroleja po 56 vin. L KROMPIR. Izkaznice štev. 46 s Itev. 2 na zadnli stTanl, za 1H kg krompirja, so veljavne do ponedeljka 4. marca 1918; Izkaznice štev. 47 s štev. 3 na zadnji strani, ki se razdeie tekom tega razdeljevanja, pa bodo veljavne do 14 marca. — Krompir na te izkaznice se more dobiti samo na trgih: Ponte-rosso, Legna, Barriera vecchia, CHnllani In Peru-gino. MILO. 1 (en) kos mila. Id tehta približno 10 dkg, po 40 vin. kos. Dobiti se more samo proti Izročitvi dvci odrezkov oiicijelne Izkaznice za milo. veljavnih za mesec december 1917, januar, februar in marec t. 1. • • • PRODAJA SLADKORJA. Aprovizacijska komisija poroča: Jutri, v ponedeljek. 4. marca, se pridne prodaja sladkorja, In jutri tudi stopi v veljavo rajonirana prodaja po sistemu »seznamov odjemalcev-. Vsakdo mora kdpovatl sladkor (na normalno izkaznico) v oni prodajafnici (Jestvinčarski, aprovlzacljskl, zadružni), za katero se je vpisal, in prodajalnice smejo oddajati sladkor (na normalne Izkaznice) samo onim osebam, ki so se vpisale pri njih kot odjemalci. Kdor se Je Izpočetka vpisal pri kakem jestvinčarju, pozneje pa v kaki aprovizacijski pro-dajalnlci. se smatra za odjemalca te poslednje — Osebe, ki se Iz kakršnegakoli razloga niso vpisale nikjer, se moreio vpisati v katerikoli prodaj iluk: (Jestvfnčarskf, aprovizacijski. zadružni) le do 14. t m. Ker zaradi tehničnih ovir še ni bilo mogoče razdeliti posebnih legitlmacijskih Izkaznic za nakup sladkorja, se bo treba izkazati z Izkaznico za ua-Irup kruha, na podlagi katere se Je izvršil vpl* v seznani odjemalcev. Osebe, ki nimajo take izkaznice, torej osebe z začasno Živilsko Izkaznico, dobe sladkor obenem z ostalimi 2!vili v on! prodaialnkl aprovizactjske komisije, kjer dobivajo svol tedenski odmerek. Do 14. marca se bo mogla dobiti sawo polovica mesečnega sladkornega odmerka (*/* kg), torej samo na odrezke normalne sladkorne Izkaznice t rimskimi številkami I, II ln IU. Na dodatne Izkaznice za XU kg za otroke do dopolnjenega H. leta (izkaznice z 2 odrezkoma po */• kg. enake barve z normalnimi fr^iznlcarai) se dobi takoj ves sladkor v oni nrodaj^lnlcl. kjer se kupuje sladkor na normalne Izkaznice. Proda-Jalnica pa mora voditi poseben seznam za take dodatne Izkaznice, \ katerem Je treba zc\St!e?lt! Ime in priimek, številko Izkaznice za nafcup kruha In številko dodatne izkaznice, glaseče rc na '/« kg sladkorja. Obrazci za te sezname se dobe pri uradu aprovizacijske komisije v ul. S. NJcold Št. 12 I. Na dodatne izkaznice za K Vit % in \ kg, ki Jih dobivajo noseče iu doječe žene ter bolne osebe v uradu v ul S. Niccič št. 11 I, oziroma v ul. Cassa di Risparmlo 5t. 13 II. se dobi sladkor takoj za vse odrezke, toda samo v prodajalnici aprovizacijske komisije v u!. deli* Orologio Št. 6. Te Izkaznice so tiskane v oranžni barvi ua rdečem temelju in Imajo s Črnilom aatlsnlm pečat aprovizacijske komisije. Na Izkaznice za H kg, katere dobivalo potom delodajalcev aii pre Ipostavliene oblasti osebe, ki so zaposljenc v podjetjih, oziroma uradih z nepretrganim obratom, s? dobi sladkor takol na vse odrezke samo v n.isWn]lh jestvinčarsklh nrodajalnl-cah: l. Antonio AUccarl, nI. Cavana 13, 2. Nlcolfc Apollonio, ul. del Lloyd 9. Cirlo Sigon, Rojan, lltn-ko Schmldt, Sv. Ivan, Emilija Pettek. ul. del Rivo 19. Sadni mošt. Gostilničarji in krčmarjl. ki nameravajo prodajati po aprovizacijski komisiji dobavljeni «adni mošt, naj se v ponedellek, 4. t. m.. In v torek. 5. t. to, prijavijo v hangarju Št. 41 na pomoln SanltA. v vinskem uradu aprovizacijske komisije. - * • * KONJSKO MESO. Danes se bo prodajalo konjsko me*o v nasled-■Jih mesnicah: Pontinl. Fontana 22. Viskovich, Oiulla 25. Pantlni. Barriera vecchia 27, Rrlach, S. M. Maggiore 2. Svagel, Oiulla 31. Cena.........K 3*60 kilogram. so se Iskale ln našle ter ostale nekaj Časa trdno sklenjene. Tedaj sta se našla tudi njuna pogleda. In zrla sta drug drugemu v oči nemo, brez besedi, dokler Jima niso solze orosile oči. Končno je izpregovorila Nadja potlhoma, toda brez hlinjene sramežljivosti, odločno: Ce bi bil mrtev vi, tudi Jaz ne bi bila živela ved — O, — Je odgovoril, — to bi bilo morda najbolje za naju oba, ker ste vendar last drugega. NI mogel zadušiti tega očitanja, kajti njega ni moglo____posebno ne po tem, kar se je zgodilo pravkar____zadovoljiti -c?j»spe s svojimi lažmi. poniževanji in srečo, ki naj bi lo delila s kom drugim ____za to je bilo ono, kar Je občutil na Nadjl- nem srcu veliko prelepo in pregloboko. In tudi ona se ni mogla zadovoljiti s trenutnim, z večno sramoto plačanim užitpom----Hubert le čutil to In jo Je zato ljubil še bolj. Da Je omenil grofa Miranovega. Je očividno presenetilo Nadjo In jo zbegalo. Njene poteze so se hipoma Izpremenile; bleda do ustnic In s prestrašenim pogledom se je odmeknila. Kaj se je dogajalo v njej? Ali je pozabila nevarnost, ki je pretila njenemu soprogu. In ali jo je ob tem spominu začela peči vest?____Ali pa je bila niortLi druga mi- Predal kuriva. Oglje 10 kg na rdeče izkaznice. Sv. Vid: št 330—Sfifl (ob. št. 7) 4. 3. ul. Montiort 6. (cena «4 vin. kg>. — Nova mitnica: št. 401—600 (ob. št 7) 5. 3. ul. Carpison 10. (cena M vin. kg), 5t. 601_800 (ob. Št 7) ft. 3. nI. Carpison 10, (cena S4 vin. kg> — SkorkHa: št. 37—327 (ob. št. 6) A. 3. ul. Carpison 10, (cena 84 vin. k*). Koks. 10 kg na rninenc Izkaznice. S»;ro mesti: Št Ml—660 (ob. št. 5) 4. 3. ul S. Lucia 2, (cena 20 vin. kg). — Stara mitnica: št 2401—2490 (ob *t. 5) 4. 3. ul Sorgente 7, (cena 20 vtn. kg) Premog, (losslle). 20 k* na modro Izkaznico. Sv. Vid: It 321—P^O (ob. št. 20) ln ^t. 1—38 (ob. St 21) 4 3. nI. Eosco 32, (cena \ K 59 vin. ta 10 kg) št 30—230 (ob. št. 21) 4. 3. ul. S. Miehele 16, {cena 1 K 44 vin. za 10 kg.). — Sv. M. V. zgornja: 48—197 (oh št. 10) 4. 3. ul. Concordia 5. (cena 1 K S9 vin za TO kg). - Kladin: 5t. 216—248 (ob. št. 22) in št. 1—248 (ob. št. 23) in št. 1—248 (ob. St 24) 4- 3- uL Acquedotto 94, (cena I K 44 vin. za 10 kg) — BarkovIJe: št. 1—211 (ob. št II) 4. 3. uL Barkovlje 234. (cena 1 K 59 vin. za 10 kg). Dovni^ vesrtl. Odlikovanje. Nemški cesar Viljem Je podelil voditelju tržaške podružnice c. kr. brz. kor. uraća. uredniku Josipu Prunku, kolajno rdečega kril« tretjega razreda. Čestitamo! Iz politične službe. O. Ernest Karlavarb Je premeščen od.pazinskega okrajnega glavarstva za vo-ditelja okrajnega glavarstva v Krk. sel?.... Da, kal je neki mislila, ko jo Je Hubert prišel Iskat sam? Oba sta obrnila pogled drugam, da ne bi tzdain svollh tajnih misli. Nadja se ni upala vprašati: .Ali še živi?« k« se Je bala da bi njen glas Izdal grozno upanja Hubert pa se ni upal govoriti o grotu, ker *e le bal. da bi mogla misliti, da grozotno tolmači njen moik. Tako sta molčala oba. Z brezmejno boljo sta plačala sedaj biažencst svojega objema, kajti čutila sta prav tako stud, ki Xa poraja zločin, kakor tudi bridkosti čednostL Nadla se je opogumila prva in rekla: — Izpolnjevala sva svojo dolžnost ln Jo bova tudi v bodoče 1 Ko ni odgovoril. Je nadaljevala: — Vidite, da sva storila prav.... s Scnjo.... O. Sonja je zvesta prijateljica. Saj *em vedela..., rešila nas Je vendar vse, ali ne? — Da. bila je ona. Nadja je hitro pristala: — Paziti bomo morali!.... Ootovo se bo vt a preiskava! Toda njenega imena ne smemo ime vati____tudi ne, da bi se reklo, da njej dolguje o zahvalo za rešitev. V Trsta, mu .EDINOST" itev. 58 Sta BL Šolska rafekctja. Jutri aaj so prijavi lolska Ana, pripadajoča Jedilnicama t Skednju ta aa p. Chfesa Evaajellca, da dobi nore izkaznico sa šolsko refekcljo. NaJurnazaneJšI naCIn agitacije! Kakor Je razvidno Iz danaSnjesia sporočila aprovizacijske komisije, se prične splošna prodaja sladkorja za mesec marec šele jutri, v ponedeljek, in je aprovizacijska komisija ca to prodajo, sledeč pritisku socijalnodemo-kratskih hujskačev, ukrenila glede vpisa v »seznam odjemalcev« tako, da bomo še govorili kar najodločneje o te} stvari. Za danes po naj konstatiramo samo naslednje: Vse drugo prebivalstvo more dobiti sladkor $efe od ponedeljka dalje, so-cijalnodemokratske konsumne zadruge pa so ga prodajale le včeraj, v soboto! Seveda, da se pokaže. češ, ml moremo prei ustreči svojim odjemalcem - članom, kot vsi drugI! Na ta način se torej agitira za socijalnodemokratske konsumne zadruge! FeJ! AH je aprovizacijska komisija poganjlč za te strankarske zadruge? Oospod namestnik, al! Vam Je znano to? Ali spoznavate, kako se zlorablja na tak umazan način pod Vašim vrhovnim nadzorstvom stoječa aprovizacijska komisija v socijalnodemokratske strankarske namene? Ali so dani socijaln©demokratskih kosumnih zadrug boljši in več vredni, kot pa vse ostalo tržaško prebivalstvo? Takih protekcij nikakor ne sme biti, te protestiramo najodločneje proti aH«. Enaka pravica za vse! Za deklaracijo. G. Hlavka, c. kr. okralnl orožni-«ki stražmojster v Volosko-OpatiJI, se pač zelo zanima in skTbno sprašuje po vaseh v svojem o-kraju, kdo zbira podpise in kdo se podpisuje ter koliko let le-ta Ima. — Prav, prav. le sam naj se prepriča, da smo vsi zavedni. — Samo bi mu priporočali še. naj v svoji prevzetnosti tudi skrbno prešteie in obvesti svojega šefa. ali kogarkoli, koliko nas Je, ne glede na leta — lačnih! Ali je to tudi za Hudi? Včeraj popoldne so pripeljali pred kenjsko mesnico v ul. Giulia Št 27 vo-zlč. Mimogredoči Ijudie so se ustavllall, ker so začutili neznosen smrad. Povpraševali so, kal neki tako smrdi? !n kaj je bilo? Na vozlču se Je nahajalo konjsko meso aprovizacijske komisije, katero naj bi se v omenjeni mesnici prodajalo menda po K 10*— kilogram. Lludl je kar stresalo, ko so videli ono smrdečo mrhovino, ki naj Jo za drag denar i; upu je prebivalstvo, da si Snjo nakoplje bogve kakšno bolezen. Ne, kaj takega pa ael Kako ie sploh mogoče dati v razprodajo tako meso? AH nI oblastvenih orranov. ki hl konstatirali, da tak* smrdljiva mrhovina ni užitna za Hudi? Sa| bt le menda ne žrle niti živali I Resnica le. da se v sedanjih časih pole marsikal, kar bi se bilo prej gabilo človeku prijeti tudi samo s prsti; toda da bi se nam dajalo tako meso, tega pa ne! Ce že stradamo, če že umiramo za lakota pa nas vendar še ai treba zastrupljati s konjsko mrhovino! Ženske pomožne moči ca armado v polja. Za etapno okrožje se potrebuje ie večje Število Ženskih pomožnih moči In prihajajo v pošte v: Pomožne moči za pisarno I. razreda (stenografinje, per-iektne daktilografinje, knjigovodkinfe Itd.), potem pomožne moči za pisarno JI. razreda (pisarlce. tehnične pomočnice, telefonistkinj« in voditeljice gospodarstva, nadalje kuharice, profesjonistkinje. or-donance, prodajalke, delavke, natakarice Itd. Pojasnila daje c. kr. dobavljalnl urad v Trstu (ulica Torrente, skladišče živil, II. nadstr. levo), na katerega naj se naslovijo prošnje, opremljene s kole-koni za 2 K in izpričevalom službe ali šole, zdravniškim Izpričevalom dobrega vedenja. Kove Izkaznice za tobak. C. kr. finančno ravnateljstvo Javlja: Tobačne izkaznice (rumene barve) xd Trst - mesto stopijo Iz veljave In namesto ntih & izdajo tozadevnim imetnikom zaporedoma nove izkaznice. Nove izkaznice se bodo izdate za sedaj onim, ki imajo rumene Izkaznice od št. 1 do vštev-Si št. 12.000 in sicer na sledeči način: V ponedeljek, 4. marca t. I„ od 9 do 12 predp. In od 4 do 7 pop. 5t. ! do 2000, v torek, 5. marca, ob ravno Istih urah tt 2001 do 4000, v sredo, 6. marca, št. 4001 do oOOO, v četrtek, 7. marca, Št. 6001 do 8000, v petek. 6. marca 8001 do 10.000, v soboto, 9. marca št. 10.001 do 12.000. Kedaj dobč novo tobačno Izkaznico oni, ki imajo sedaj tobačno izkaznico s Številko od 12.001 naprel, se objavi kasneje. Intere^I-',;ne stranke se poživljajo, da se predstavijo osebno pri c.k. carinski ekspozituri ob glavnem vhodu v prosto luko v gori določenih dnevih in urah in sicer n.orajo prinesti seboj staro tobačno Izkaznico, katero urad obdrži, In pa še kako drugo legitimacij*. Oni, ki so rojeni v letih 1865. do vitetega 1900. morajo vrhu tega pokazati tudi svoja vojaške dokumente. Ne — to nI prav! V vojaški bolnišnic! se le dogodila nedavno neka tatvina. Storilce so zasačili, zaprli in jih izročili roki pravice. Do tu bi t-la stvar prav in v redu. Ali, kar Je odredilo vodstvo bolnšnlce vsled te tatvine, to se nam ne zdi prav Prepovedalo Je namreč vse obiske že v ml tih časih — skrbi, razburjanja in splošne duševne depresije. Rodbine se tresejo v največjem strahu radi usode svojcev, poklicanih pod orožje. Hrepene po »videnju s svojci. Koliko veče Je to hrepenenje. Če vedo. da Je njihov oče ali brat v bolnišnici, torej bolan. In če pomislimo na pregovor, da ima strah velike oči, potem bomo umeli, da si svojci često-predstavljajo stanje bolnika še veliko hujše, nego Je morda v resnici in trpe tem veče muke. Če ga ne morejo videti in ofciskavati. Vojna je naložila vsemu prebivalstvu itak dovolj trpljenja, tei.iv in irtev. Vsaj takih nepotrebnega duševnega trpljenja naj bi se mu ne nalagalo poleg vsega drugega! Ne — to ul pravi Krekovo slavje v nedeljo, dne 10. marca 1918, v gledališču Fenice v Trstu: Začetek točno ob 11 d r Cene (vstopnice v predprodaji pri vrararici Nar. doma od danes naprej ): Sedeži v pritličju: prvih osem vrst po K 6*—, nadaljnih osem vrst po K 5*—, zadnje tri vrste po K 4*—, Sedeži ped galerijo (gradtnaieHC 3*—, Stojišča v pritličju K 2'50, Stojišča na galeriji K 2'—. Prostori se ne bedo re-servirali nikomur. Spored: I. Anton Nedved: Naša zvezda, mešan zbor. 2. Govor, govori državni poslanec dr. Otokar RybSr. 3. Dr. Joža Lovrenčič: Vstajenje, prizor. Ples vil uglasbil Ivan Grbec. 4. Živa slika. (10 minut odmora). S. Davorin Jenko: Molitev, moški zbor. 6. Jugoslovanske narodne pesmi: a) Oskar Dev: Gozdič je Že zelen... (slovenska) b) Anton Andel: Dragi Je daleko, (srbska) c) Janko Žirovnik: Prišla bo pomlad zeleaa, (slovenska) d) Anton Andel: Igra kolo, (hrvatska), meja ni zbori. 7. Dr. Antonin Dvofak: Moravska dvo-speva: a) Vodička. b) Ujeta, za sopran in aJt s spremljevaniem klavirja. 8. Ivan Bartl: Dneva nam pripelji žar, mešan zbor s tenor solo. 9. Davorin Jenko: Bože bratimstva, mešan zbor. Pe-.-ovodia: j gosp. Karel Mahkota. — Spored z besedilom »Vstajenja« po 30 vin. pri razprodajalki vstopnic, i So 4o predkratkJm se Je pisalo o raznih prireditvah, zabavah in celo o zabavnih večerih v mestu ln po spodnji okolici cele slavospeve na desno te leva Čakal sem, da se kdo oglasi in spomni s par vrsticami tudi tega našega narodnega slavja. Toda nič, čeprav Je bilo pri prireditvi dovolj odličnih gostov — ki bi lahko opozorili javnost na to pomembno proslavo. Ce Je katera prireditev vredna, da se o njej piše. Je gotovo ta, ker je to bila prva Krekova proslava na tržaških tleh in ker so |o omislile in priredile zavedne priproste mladenke Jugoslovanke Prošeka - Kontovelja. Videti Jih Je bilo treba, s kakim navdušenjem in požrtovalnost-jo so se pripravljale na ta pomembni narodni praznik. To al bila navadna prireditev, ampak pravo narodno slavje, ki je spominjalo na dobo taborov. Trumoma so prihajali gostje iz bližnjih vasi, posebno tudi iz Trsta in spodnje okolice. V kratkem je bila velika dvorana nabito polna — tako, da so se morali ostaH gosti zadovoljiti s stojiščem — na dvorišču. Slavje se Je začelo s slavnostnim govorom, v katerem Je govornik označil in pojasnil pomen te slavnosti Po govoru je nastopil zbor — pestra slika 50 pevk v lepi narodni noši. 2e pri prvem nastopu fe zbor pokazal svojo izvežbanost la posebno svojo disciplino. Občudovanja vredna Je bila pazljivost vsega zbora na pevovodjo te dovršenost proizvajanja. Posebno dovršeno se Je pela pesem »Ružica i slavulj« ono padanje, naraščanje in tihe tožbe so popolnoma privezale poslušalce na-so. Živa slika }e povzdignila pomembnost slavja do viška, kajti ob zvokih veličastne himne »Lepa naša domovina« se je dvignila vsa množica ln začela navdušeno peti svojo himno. Obe deklamaciji sta IzvršiH mladi Jugoslovankl hvalevredno. Krekova igra »Tri sestre« je bila v rokah dobrih diletantov, tako. da Je bila podana dobro. Po končanem programu se te g. župnik (predsednik Krekovega odbora) A. Martelanc v primernih besedah zahvali! vsem gostom, da so v tako velikem številu posetill prireditev In tako povzdignili dan slavja do popolnosti. V svojem vnetem govoru je opominjal navzoče, da nočemo In ne smemo.biti več sužnji — temveč hočemo biti — na svoji zemlji svoj gospod 1 "Zaključil Je s Krekovo oporoko: »V! vsi, ki ste seme...« Govoru ie sledila burna ova-cija in narod je dal zopet duška svojemu čustvovanju z »Lepa naša domovina«. Čast proseško-kontoveljsklm Jugoslovankam. K. C—c. Glasbeni konservatorl! Gluseppe Tartlni priredi vrsto znanstveno-umetniških predavanj. Dne 12-L m. bo predaval Mario Piazza o: Como nasce 1* umore. (Kako se poraja ljubezen). Dne iS. t m. Olorgio RavasJnl: Orizzontl futuristi (Tnturistična obzor ia). Dne 26. L m. Ernesio Dolcher: D nostro paradlso. (Naš raj). Dne 2. aprila Narciso Schml-dichen: La tragedla e la commedia nella toro ori-fflae e nel loro svlluppo. (Tragedla In veseloigra v njiju postavku ln razvoju). Vstopnica 1 K. Umetniški večer. Med različnimi Idealnimi stremljenji in smotri, za katerih polno in kar najhitrelo dosego stremi z vsemi močmi pred nekaterimi tedni ustanovljena »Mednarodna zveza tržaških ln primorskih časnikarjev«, je na prvem mestu preskrba vdov ln sirot društvenih članov. Zato se Je sklenila ustanovitev društvenega zaklada za vdove in sirote. Denarna sredstva tega zaklada bi seveda Izpočetka omogočala le skromne podpore, ker prihajajo Izključno Iz prispevkov sedaj ae posebno številnih Članov. Da se pa t& sredstva zvečajo in se tako vdovam in sirotam po primorskih časnikarjih zagotovi stanu primerna preskrba, hoče društvo tudi najširšim slojem prebivalstva nuditi priložnost, da prispevalo k temu človekoljub-nemu namenu. Ta možnost sopomočl Je gotovl> prebivalstvu našega mesta dobrodo&la, saj si Je vendar svesto, da Je delo časnikarjev, katerih vdove ln sirote Je treba preskrbeti, vedno v njegovi službi in da danzadnem neumorno pospešuje le interese prebivalstva. S to sopomočjo pa boče časnikarstvo tudi nuditi prebivalstvu eekal. Naše g!as-boljubno mesto |e v zadnjih časih popolnoma poči eSalo v resnici pravo, visoko, umetniško glasbo. Le malokedaj Je Imelo prUiko čuti kaj takega, dasl-ravno v današnjih dnevih težkih skrbi tako nujno potrebuje takega povzdigujočega razvedrila, prave glasbe. Prireditveni odsek časnikarskega društva, kateremu predseduje urednik K. Maye«weg ln so snu član! najizkušenejši glasbeni izvedenci ln strokovnjaki, si je nadel nalogo, da poda Trstu nekaj takega. V torek, 12. t d^ In v petek, 15. t m„ se bosta vršila v gledališču »Politeama Rossetti« prva dva umetniška koncertna večera. Sodelovanje naj-f»dHčnclSlh umetniških moči, med njimi tudi posebnih ljubljencev prijateljev glasbe v našem mestu. ie te zagotovljeno. Spored obeh večerov bo rala iMe ossaadoma sposobnih delav-mii Ptrll cev aa poeokaU loopivonee v Tržiča (Monfalooao> 117. KaSa po doco^orm. (1865 Fotosro! i AtUs Joskil poolajs ▼ Tla dollo ~ atolje) a IS. 407 Pozor! 12 letni deček Franc Cluka, ki Je dne 9. februarja izginil, se nI še i a el ▼kljub policijskega iskanja. Deč:k govori pravilno nemško, oblečen e v plive hlače, črne nogavice, črne čevlje, ruja v površnik, Ima ruja ve lasi, Črne oči ter ti i znamena na obrazu. KJor bi kaj vedel o dečku, je napro^en, da sporoči proti nagradi svojim skrbečin starišem. Rodbina Ciuka Trst, Hotel Europa. Posojilaa ii Imm fnitn 11 IpOnali vabi vse člaae na redni občni zbor ki ae bo vrSil dne 10. marca 1918 v društveni gostilni ob vsaki udeležbi ob 3Va popoldne. DNEVNI RED: L Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blaga jt*a. 4. Čitanja revizijskega poročila. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni predlogi OPCINE, 2. HL 1918. Rlumsne fitMca dl Sicurta o Trstu (Lastna paiaCa) astanovijena leta 1838. Zavarovanj* preti ćicodi. povzroć«ni po Ogr^u streli ia eksplozijah. Cavarovaaja Steklenih pi«ii5 proti rashi^ja. Zavaroranja proti tatviat s vlomom. Zavarovanja poiiljatev aa moija La po sohom, življenjska aavarovaiva v asjrazličasjii kombi, naeifah. Delniška glavnica In rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje aa varovalne glavice aa življeajs (31. 12 1S15) K 546.405.S19 — Odkar obstoja dražba, j« b»lo v braoiah iz- plačano na Škodah El 872.153.443-86. Zastopstva v vseh deželnih številih mestih in vaš nejSilt krajih Avstro'Ogrske fnouurhije. BEIOETI BarrlsfE št 11 - Trsi Pfu&'sns trpežne Merile ps K 3. Ueiikti \im sueiiijK, žep ne prižianvct od K 1.36 nspre]; moške verižice, fcrituict Uri-tve, nuočniKe itd. Kupim p!a-iče stare m poKvariene. - Popravljani plotte in pmisavce. HELUETifl Bordero $t. 19 - Trst H ALBERT FABE8 V TrstH uilca deti« Teta Etev. 22 išče za takojšnjo izdelavo drv za kurjavi in oglja v cesarskih gozdih v Prestranku pri Postojni izvežbane oglarje ter drvarje. — Povprečni zaslužek znaša po storjenem delu 10—12 K na dan. Snoj za Serije In uezanje, p m\ nem-m uzorci SeiđsK & SesaiaaD tn JSbuoT Zasf a fiassar Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — TvrdkB vatanovfjan« lata 1«7B. — FRi&ftCESCO BZ&H&U Trst. ulica Campanile it. 19. destiliraš iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih tež-kočah ie iz vina destiliran star konjaik že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 poti i trških steklenicah po-Sljem franko za K 80, mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice K 60. — Vino od 56 tetrov na-! prei. — BeJI rizling K 4.80 m "teči bur- j osmrtnice, zahvale in vsakovrstna Jl^lISLE^ a i a. oazuanUa reklamne vseniue. naj se m>tb. BENEDIKT HERTL, veleposestnik B3 ,inseratni oddelek Edinosti« - graščina Goliče pri Konjicah. Štajersko. ! Ulica Sv. Frančiška Asiške^a 20, pritličij. Ustanovljeno i. 1SS3L Ustanovljeno i. 1893. drsf!53 v Ljiiiiljsnl registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom g?-3$Gjili9 proti poroštvu, zastavi žlvljen sklii polic, posestev, vrednosinih papirjev ali proti zaznambi na službeni* prejemke. Vr?.čajo se posojila v 7'/„ 15*11 227, letih v orlseUih ali p j v .oljubnih dogovorjenih oorokih Kdor želi posojila, naj te obrne na pisarno v Ljubljani, SCo.ijraa.ii trg Ltaj. 13, ki daje vsi potrehn » poj^inila Zadruga sprejema tući hranilna vbge in obre:tujc po 41///, rru&tvcno- lastno premoženje znaSa koncem leta 19i5 51931»40 K- — Deležnikov je Mlo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentujejo Jamstv ne glavnice za 6,as9.S50 K Amerikansko duble-zlatc v zlatarnici in urarnicl A. Jerman, Trsi, ul. Bnrrisrs vscchlu IS Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone l t. d< vse stvari so po zmernih cenah, izdelane v najboljši, tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam Poiiija se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo i Vsaka žensko naj fita velezanlmleo navodilo moderna gojitev prs Izkuien nasvet pri oslabelosti io pomanJKanlD ferepkostL Piilte z polnim zaupanjem na IDO KRAUS, Murg (Gorsko) liM\nm l Mt iS Mm stan« nlll Na *t*a niei Trst« Via Cassa di l^isparmio it v. 5 (Lastno poslopie) Kaoital in rezerva K 13,200.000__" Slapilai in razerva K 13,200.000.— FlUJALKE: Dunaj Tegethoistram 7-», Dnbrovnlk, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, S'benik, Zadar. PAliSSCA B AN rm KUPUjE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije zastavna pi&.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. -MENJALNICA — VLOGE NA KNJIŽICE imr 3 % °i» od dseva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od «7o]ega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loteriie. Zavarovanje vsa^ovrs nih papirjev proti kurzii izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno, ^t v :i :: editf, ie:nbourb-krccli i. Krediti proti dokumentom ukrcan|a. — Ror7m naročila. inkaso. Teleioni: 1463, 1793 In 2676. URADNE UR£: Od 9—1 pop. strm IV. ,BWNOST" šliv M V Trnu, unč •> marca i9il)» Irtw**'> Dodportto In bral«o d mitre im« v ^mljf T«i »tresenja «1 mr rsk^eLr STodborovo se*, b kateri ymb»m Y*e g* uiti«« turški me«, m b* traščjnakega val-odbo^ - Predaedufic I Prt.. « paragraf urnike«, k. mattarskea* - Narod vstaja! Mariborska »Siraza« piše: bledima preporodu alovenskega Uudatva v našiti krajih. — Ljudsko glasovanje, podpisovan*« 2a Ju-! d dokler je s o pet ae doseže. Po končanem sporedu se ia raaviia prisrčna zabava. Ooienke so postregle gosta a bale kavo ta domačim podari«-mm pecivom. Zadnneta Ja ato slovanska In hrvatska narodna pe»em kol Isras vseh onih čustev, ki »ve v aaith srcih klfnb tunaalema viharja. Is Se lane smo preje« dne f* februarja: Da- -M . našnja Edinost« prinaša Članek, naperjen proti. Men&IllCfta dC!«VI11CB. meni. Na da bi se hotel opravičevali, — to hi bilo ODUKOVAHA. UTARHIOA OSVALDELLa. Via > viafe fcoak šalah«, fleaf i« t*M Mag« , alivoi ved. vta pa 414 na mestu pa« le v slučaja moj« krivd« — zdi a« ml pa vendar potrebno. da v pojasnilo stvari navedem sledeče* Inseriral sem brezuspešno v »Slovenskem narodu«. »Slovencu« In »Obzoru«, da potrebujem farmacevtsko izurjene osebe. — (Zadevne pobotnice so na razpolago). Na to sem se obrnil do g. tajnika tržaškega lekarnarskega gremija, da mi preskrbi vsaj praktično pomožno o-sebo bres potrebne Izobrazbe v lekarniškem poklicu, (»slgnorina di farmacia« imenujejo bolJSa te vrste), ki bi mi pomagale v manipulativnem delu pod mojim nadzorstvom ln mojo odgovornostjo. — Tudi take ni bilo mogoča dobiti. — V očigled tema sem predvčerajšnjim telefonlčno poprosil nekega mojega znanca, (telefon It 402), da ml odda inse-rat, s katerim iščem za lekarno služkinja (»ra-gazza dl farmacia« — jednakoveljavno s »serva di farmacia*). ki bi bila z ozirom na to, da je Sežana slovenski kralj, če le možno vešča alovso-ščlne, da bi zamogla izven službe občevati a ljudmi. — V lekarni ima služkinja skrbeti za snago, umivati posode in priprave v laboratoriju, a nima nikakega stika z občinstvom. — Ni pa te-ključeno, da bi bi! jaz, kot Jedini lekarnar v sežanskem okraju, brez vsakega pomožnega osobja, dan in noč v službi, — prisiljen sprejeti v te) stroki Izobraženo osebo, (teh Je vsled vojnih ra«-mer absolutno pomankanje) brez znanja slovanskega jezika, da bi bil na ta način vsaj deloma razbremenjen težavnega in odgovornosti polnega posla. _ Občinstvo bi ne bilo vsled tega at£ prizadeto, kajti recepti so »latinski«; kar sa pa tlfie občevanja s strankami, sem od začetka vojne vedno sam navzoč v lekarni ter si nimam do danes ničesar očitati. — Mimogrede bodi omenjeno, da so lekarne sanitetni zavodi m da se lekarnar v službi nima pečati s politiko, ne delati razločka med milijonarjem in revežem. — Občina kol taka nI nikak predstojnik lekarne, kajti to mesto zavzema kot prva in direktna predpostavljena o-blast — c. kr. okr. glavarstvo. — Olede svojega Izvenslužbenega občevanja se sklicujem napram »Edinosti« na prebivalstvo vsega sežanskega o-kraja, ki bi utegnilo podati tozadevnih informacij. — P. S. V slučaju, da ml pisec onega članka preskrbi slovensko praktikantinjo v II. aH HL letu prakse, mu bom iskreno hvaležen. — Ph. Mr. Oreg. Brelich-Antonlazzo. Medu toijev* ladelmaje ln poprava etre|«v «■ mo- DAROVL - Radoslav ia Ivan Petrič daruje«« v spomin Antice Bojanić roj. Salata v Jel«, K 50'— a« invalidski fond, ln K 39*— za moško podružnico CMD. Denar hrani uprava. — Za božlčnlco Je doraval g. Viktor Kalister K 50f—. Denar hrani blagajničarka. — V blagi spomin Antica Bojanič, rot Salata, Trst — Jelša, darujejo CMD, šentvldski podružnici: Jurij Antičević, 50 K, Miče KovačevIĆ S K. Dn-šan Kolimbatovld 50 K, Marko LozIČ 20*— K, Pa-vao Blaževič K 10'—, Lovre Bažič, K 10'—, Zla. Piroc, K 5. — NazarIJ Orižon K 20*—. Anton Šorll. K 10*—, A. Ferfolja K 20*—, Ivan Pavela K *f—, Jakob Perhauc, K 10*—, Ivo Matkevič K 5—, skupaj 235. Denar hrani uprava. - Skorkovljanski brivci 20 K u novo Šentvid-sko Šolo. — Denar hrani uprava. *;a kluba, i-'ovoaom ouictiucc rranje i nvA.iiijG\G,. — Podružnica CMD v Rojann: vstopnino aa ča-predsednice Splošnega ženskega društva, je zavod 1 ;ev večer so nreplačrH: po TO K gg. Pirlevec, Tan-eestital jubilantki \ priznanje njenih zaslug na j soproga, Marija Mežnar iz društvene gostll- polju narodnega ženskega dela. Lani je umrl dr. j ne v „]jCj Lazzaretto vecchio; po 8 K: N. N. In N. Perničič, zavodov brezplačni zdravnik. Stava nje-j 5 K: gca. Milica Martelanc; 3 K: dr. Vašlč; po govemu spominu I Odbor je tudi Izrazil so2aljc so-• 2 K: Podgornik in Ignac Vidmar; 1 K: Bandcl; g. progi poaojnege V. Engelmana, ki se je kot neu- j peter Ncgro nabral ob priliki dopusta Antona Po-inorcn društveni dclavec vedno zanimal tudi za ; £arja 54 na dražbi ene skatliice CM vžigalice n:^ zavod. Drt:5tvo se pri tej priliki zahvaljuje j ^ 17*56; g. Matija Lavrenčič nabral v spomin na vem javnim in zasebnim dobrotnikom, listu *Edi- j p^ Vinkota Engelmana za en kamen 200 K in še nrsti« za brezplačno priobčevanje društvenih ve- i 4 k skupaj 204 K; Mihael Pož&r 4 K, ker se nI mosti. odvetniku dr. Fcrlolji za brezplačno izvrševa-j udeležiti čajevega. večera; Gržina 1 K; dr. nje društvenih pravnih zadev. — Iz blagajniškega! 10 K; ker sta Peter Nesro in Cukec presto- poročila gdč. Hartmancve je razvidno, da je imelo pija kuhinje v kons. društvu, plačata vsak društvo v letu 1916. dohodkov K 1838*53, stroškov p0 eno *Krono; omizje g. Ivana Trevna na družabnem večeru v protest proti plesu K 10; ker so prestopili v nedeljo prag kuhinje plačajo globo po eno krono: Cukec, Peter Negro, Pahor, Skofič. Požar \r!on, Lavrenčič, Višnjcvec In Dobčnik. K 1778*15; v letu 1917. pa dohodkov K 2209'98. stroškov 2209*98. Ker se leta i915„ 1916. in 1917. nI moge! kriti ves znesek za mesečno plačo in hrano društvenemu osobju, zato mu dolguje zavod svoto 2016*61. Iz leta 1914. In 1915. je še dolg na ftanarint. ki znaSa K 1999. Skupni društveni dolg •e torej K 4015'61. — Voditeljica gdč. 2itnikova Je •.jodala notranje zavgdovo poročilo: V letu 1916. tt prišlo v fcavod 295 deklet, v letu 1917. pa 341. fVej?nja leta je prihajalo v zavod Črez 1000 de-Aier, zadnja ieta pa je vojna /.do omejila dohod /.unaniih diUičt. Poročevalka opisujt bedo služkinj ziastt ozirom na to, da Trst uiina poselske-^a reda in so dekleta izpostavljena vsakovrstnemu preganjanju. Gdč. Hočevarjeva opozarja na žalostno In značilno dejstvo, da vlada odreka zad-,a ieta zavodu običajno podporo. Uradni zapiski zka/ujejo. da je med vsemi onimi ženskami, ki si jo i epi a vi poti omogočajo življenje, ravno Slo-veul. najmanj. C. kr. policija pošilja k nam dekle-d vseh naiodnosti, kakor da bi bil zavod javna li/aviia naprava, pa seveda samo takrat, kadar r.1 lasti potrebujejo, ne pa tedaj, kadar prosi :e. Z ozirom na to, da ie zavod edino žea-' :!stvo v Trstu in ker ima poleg svoje člo-■'ubne naloge tudi velik pomen v tržaškem cm življenju, bi moral postati pravo torišče m i delovanju. Zato priporoča, naj bi dru-'elovalo na to, da si pridobi večic število •ank z vseh slojev, saj ima ravno ta zavod tako omnkratično lice. S tem bi si razširil lahko svoj :eIokrog in se postavil na močnejšo gmotno podlago. Uresničili bi se načrti, naj bi ne bil zavod -amo poselska posredovalnica in zavetišče, tera-eč tudi Izobraževališče našemu fenstvu. — O, tem predlogu se je razvil živahen razgovor. Novi j odbor Jc dobil nalog, naj uresniči ta načrt in pri- ] redi v to svrho več preda\anj in zaba\nih sestan- ; kov. Nato se je mršila volitev odbora, ki - }3ri-občl prihodnjič. Po zborovanju je govorila Jlartrrano « a o pomenu Krekove juoslovanske državne misli. V vzvišenih besedah je slavila pokojnika kot človeka, ki je dal najtcčcejši izraz in najjasnejšo obliko onemu najsvetejšemu stremljenju, ki je danes last vsakega rno.Ti in v .-e ilTI li rBIIHBBMIiaMIHiH . nadomestek tocietnesa mlin, Parfamiran in okusno nrejen. Nadomestek toaletnega mila. Vsebina enega kartona 2l/% ducata, stane franko kron 26.56, Razpošilja tvrdim LANO & COMPs Osijek, S Hrvatska Slavonija, Župnl trg. ■ L Brzojavni naslov: Lang&Comp. Otfek, I ■ IIBOBIKMHBiimmiaBl oaMManHaBHBOHBHHH i I Nakupni vrad za svilo — HENKBL DuikJ, IX. Alserstrasse 48. Eupv.jem po v rs U in kakovosti svilo« štrene po najvtijih cenah. Svilae ait> po vrati ia kakovosti do K nO. Plačujem ujrilj« eeoe u star« str^mn« svilnat« bluze, svilnate obleke itd. kakor tudi za nove io star« odpadka sokna, volne ln platna. — Kupujem tudi vreče in emballaj^e. Poimte zavitka na gcrqji naslov. Plačam do ti 4 u znesek takoj po pofitni Hranilni«-! Knjigoveznica PUETRO PIPPAJS. Trst, aliea Valdirlro It. Artl •učna vezava. Žepni koledarji lastnega Isdelove ! nja. Vpisniki (registri) posebnega aistema. 207 Majolične peč) in štedilniki K. ZEPPAR «1. H. OievanBl 0 in 12. Nsjboljla lađe-lovanja Ia najpepolaejia Trsta. Cene zmerne. 203 Hotel Continental Trs* allao 8oa NioeU H. 25 (blizu Oorsa). Preso-«5«o so T^jako. Z>rigaU. Ceno točna. Pontreftba 190 Jeetvine na debelo. —_---aaa vsake vrstnik Jeetvin; proda aa debelo RUOOERO »AMBEL ▼ TrsSa, aliea deUe Acqao vogal mHee Coroooo. VEtIKA ZALO0A PApSuA so ovitke, papirnatih re«s lastne tovarno —- Tslfiki rasnih barv Ia velikosti. Ceno zmerno — Gaftoao Dollinar, Trst. Via dei OetaI 16. SM Damska krojačnica oblake po zaslelkem ia fmaeoakeaa kroju, plesao obleke, obleko za poroke* blaze za gledallUe Hd. Gene zmema._837 Pozor I Prijava aa vojnoposojflna-cavaro-vanja aa sprejemajo te do 31» marca t L pri deSoIiri poslovalnici c. kr. avatr. sklada za vojaiko vdova to sirota v Trat« to- pri vseh okrajnih poslovalnicah in sotrudnikih. ZOBOZDRAVNIK Di\ J. Čermdk v Trsti, nllcm Posta vecchia 12 vogal aliea deli« Poste. Izdiranja zobotf brez bo* l«4Hne. -— Plombiranja. UMETNI ZOBJE ~~ druitvo a o. j. v Trstu kupi vsako množino bukovega lesa zaporedno pošiljatev do konca marca 1919. I lM8-?0toMnl a!§!lž j Trsi. vm del Siva It 42 (pritilčls) Trd i i IzrrŠTi js foto^rafično delo kzkor tudi razglede, posnetke. notrz2tioft& lokalor, porcelanasti plošče zc rs&kuvršt* soom^ntke. POStaNOI7i Bi VSAK8 FOtOOBftiFSil ta Kodft ooobuosii gosp. narootii* kov spr^Jenta nareibt m jib ia-nhj« aa oobb, se. tadi ■ssta po a^jzmecaejftih asnaku % i Trsi BL it\ Rivo42 Itta se VRTNAR ® •■tfHazalA laa voloniaUM zm sadferejo In zelenjavo. Stalne služba. Ponudbe pod .Gorenjsko4 na Inser« odd. Edinosti. cacoooaoooBaaaaaoo d d a s d do mm Trat - Corto »tov. S - Trat Razgled niče v platinu. SpecflaHteta i slike v barvah, lotosehizsi Gabinet, vislt povečanja, reprodukcije vaaka slika. — Električna razsvetljava. — ooosDonLtemaoaaaaaaooosDaaaaaoi en kompkleks, ob cesti, sedem minut od postaje miramarske ali grljanske, na 22500 m* zemlje, 12000 m1 vinograda s trtami najboljših vrst, krasna lega, najlepša stavbi-šča s kamnolomom na posestvi z napeljavo elektrika čez posestvo, In vISa z osmimi sobami ter gospodarsko poslopje je pod telo ugodnimi pogoji ne prodaj. Pogoje ae Izve pri Kocjančiču Jerneja v Trstu, ulica Carintla 19» 1. Josip ftruckel Trst ftge! Vin Morli Temc-L cofotoa Novi dohodi volnenega blaga za moške in ienske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, ćipko-vih ovratnikov in okraskov. ŽlGMCB v Tfsto št |e prenefita na Čorao U. IS l v blTto iletarnlca a Uramtt* k ngtl* Velita fzbera srebrnih In zlatih j ur, uhanov, prstanov, verižic Itd [ Catte ameme. Cene imtroe* Hermasigild fr^cca TRST. m Bcrrtera vecchia I Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci is po .cela ne ki biserov, vezani s medeno žico, U umetnih cvetHc s takovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. itd. Najniži« koiik^reams ceita. Drva za kurjavo rezssia za pefl, ter iiediinike, v skla-dišlu, K 2S za 100 Kg na stanovanja (za vežic množino po 1000 kš) K 30 za 100 kg. Tvrdka ALSEST9 FABER Trst. ulica Tesa 22, Tetefon 6*5, 6. tkanine, moderno volneno blago, pletenine, namizne prte in prtiče prodaja tvrdna Prokop Skirkovsks fa sin Hv.mtet, ceike. i 3£ DneunlK „Edinost" u Trstu te isdsi is saiotii suisdi^s knjig« I, eVOilUNi. bpisai L P, Cooper. -Cena K 1.60. a, s i Ki POVESTI GROfA LEVA TOI STEGA«. — Cena 60 vin. 3. »KAZAKi«. Spisal L. N. 1'olstoj. Posij-venil Josip Knaiiič. — Cena K 1.60. 4 sPRVA LJUBEZLN«. Spisal I. Sierule vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Ouata\ Oresorin. — Ccua 1 K. 3. sPOLJUB«. Povest iz gorskega življe nja češkega ljudstva. Opisala Karolin« Svdtla. PoslovepiL^'. P. — Ce&a KO vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KAlOL. JUGOSLOVANIH«, lMalo odgovara na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo \ pouk slov. ljudstvu.) — Gena bO vui Y. »IGRAEfC«. Roman U spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosio-levskij. Poslovenil R. K- — Cena K 1.60. tt. sJURKICA AGICEVA«. Srisai Ksa ver Šandor - OJalski. Prevcl T. Orei Cena k Z. % sUDOViCA«. Povest i2 18. sloletj^ Napisai I. E. Tomid. Poslovenil Sutun Klavš. Ceaa K 1.60. 10. »JUG«. HistoriCen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V Cena K 3. 11. »VITEZ 12 RDEČE HlSE«. (La Cha valier de Malšon rouge.) Roman h Časov francoske revolucije. Spisa) Aleks. Dumas star. Prevei Ferde Perhavec- — Cena K 2.50. o (t Kabaret Varietfe Trst — Vsa Stadion 13 — Trst Odprl ©d S11* zvačer naprej Vstopnina K 2 ~ Vstopnina K 2 Veliko skSadiiže klobukov dežnikov« belih in pisanih srajc, platna topnih robce moških nogavic UdL Itd. K. Cvankel Trst corf o 28 Cena zmerne- — Postrežba točna« Narocfna trgovina. — Harodna «t Ljubljanska kreditna banka i. i: Podružnica v Trstu Dnn Caserma Ste«. 11 Uraflae ura od 9-1. Kupuje ia prodaja vrednostne papirje vaake vrste, srećke, tuje zlate In papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in biago in izvršuje vae v bančno stroko spadajoče transakcije. Vloge na bnjlžice obrestuje 4% netto VI0S8 no tekočI ln 2!ro-ra£un nal&oije po tfosovoru. i Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. — Poslovalnica c kr. razrecBne loterijo. Hranilne vlog« sprejema od vitkega tudi ni ud udriM in jih obre- ifl Of večje Treske po a^ stuje po |0 govoru. Trgovcem otviiijct čekovne račune z dnevnim obresto-vanjem. Rontni davek plačuje udruga samot Via^a se lahko po eno kroao. Poiisfi-brć&iloitsi raćai 75.5/1 IELEF8S 11-01 Trgoosko-oMnn zadruga u Trsta reglstrovana zadrega z neomejenim jamstvom mica L Froflcesco ftgp. 20,11. RflsfrDPls o HI§I lista „Efilnosf" Posolila daje mm osebni kr«dtt