115 Glasnik SED 57|1–2 2017 V letu 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem uvrščena na seznam nesnovne dediščine pri Unescovi komisiji v Avstriji. Slovenska ledinska imena so del nesnovne kulturne dediščine in so globoko zasidrana med slovensko in med (danes) nemško govorečimi Korošci. Zaradi velikih družbenih sprememb v 20. stoletju obstaja nevarnost, da imena kot živo kulturno dediščino v 21. stoletju sčasoma popolnoma pozabimo, saj se danes ne posredujejo več – kakor v generacijah poprej – v prvotni slovenski obliki, temveč jih ljudje zaradi postopnega asi- milacijskega procesa na novo oblikujejo in s tem odtuju- jejo od prvotnega, izvornega slovenskega pomena besed. Poimenovanja, ki so se vse do danes ohranila in (na novo) oblikovala v slovenskih krajevnih govorih, se nanašajo na pojave v naravi in na zgodovinske dogodke, v novih nemških oblikah imen pa so se prvotni pomeni slovenskih narečnih imen deloma zabrisali ali popolnoma izgubili, zaradi česar ljudje izgubljajo tudi odnos do narave in do krajevne zgodovine. Posebej ogrožena so ledinska imena, ki jih starejša kmeč- ka generacija še pozna. Zaradi prestrukturiranja kmetijske pridelave (mehanizacija, arondacija, monokulture, …) so se spremenile velikosti kmetijskih zemljišč, ki so pove- zana z imeni. Zato se izgublja tudi zavest o raznolikostih zemeljskih površin, ki prihaja do izraza v starejših poime- novanjih zemljišč. Številni posamezniki, krajevna društva, interesna združenja pa tudi občine, osrednje kulturne ustanove, znanstveni oziroma raziskovalni in univerzitetni inštituti si prizadevajo za ohranitev in raziskovanje te pomembne kulturne dediščine. Ukrepi za ohranjanje kulturne dedišči- ne pa so bili v 20. stoletju drugačni, kot jih narekuje 21. stoletju, ko imena niso več v živi rabi. Ukrepi za ohranjanje slovenskih imen kot kulturne dediščine v 20. stoletju – pisne dokumentacije in publikacije Slovenska topografska in ljudska (domača, vulgo) imena domačij so predvsem v 2. polovici 20. stoletja raziskovalci izčrpno dokumentirali, o tej temi pa so na Koroškem izšle tudi številne temeljne publikacije. Med najpomembnejša dela štejemo publikacijo o krajevnih imenih avtorja Pavla Zdovca Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koro- škem – Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten (Zdovc 1993), ki je postalo standard za zapis krajevnih imen na Koroškem. Z objavo omenjene publikacije v začetku 90. let 20. stoletja so uporabniki krajevna imena tako v stro- kovnih krogih kot v širši javnosti postopoma poenotili in standardizirali. Zdovčev »priročnik« uporabljajo v medijih in izobraževanju, v roke ga jemljejo raziskovalci, kultur- niki in tudi širša javnost. Od leta 2011 naprej, ko so na podlagi političnega kompromisa na Koroškem določili novo ureditev dvojezičnih krajevnih napisov, je Zdovče- va posodobljena publikacija o krajevnih imenih (Zdovc 2010) postala tudi osnova za zapis krajevnih imen za 164 dvojezičnih napisov na dvojezičnih tablah. Pri dvojezičnih tablah, ki so jih postavili leta 1977 na podlagi Zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976, so pri zapisu imen na takrat 91 tablah slovenska krajevna imena deloma zapiso- vali v narečni oziroma nestandardni obliki, npr. Vidra ves (narečno) namesto Vidra vas (knjižno). Drugo temeljno delo na področju imenoslovja je komen- tirana dvojezična izdaja seznama naselbinskih, gorskih in vodnih imen Koroške avtorja Heinza-Dieterja Pohla (Pohl 2000 in 2010). Pohl je o imenih dvojezične Koroške obja- vil številne publikacije in študije (Spletni vir 1). Nemško- -slovenski seznam koroških krajevnih, vodnih in gorskih imen je sestavil po naročilu Biroja za slovensko narodno skupnost pri deželi Koroški, dostopen je na spletni strani urada (Spletni vir 2). Domačije in imena domačij na dvojezičnem območju je na podlagi arhivskega gradiva (historični katastri, rokopisi, protokoli ipd.) v arhivih na Koroškem in v Sloveniji obse- žno dokumentiral frančiškan p. Betrand Kotnik. Njegove raziskave v južnokoroških občinah so izšle v 15 knjigah v seriji Zgodovina hiš južne Koroške (Kotnik 1992–2011). V Kotnikovi zapuščini, ki jo hrani inštitut Urban Jarnik, so tudi še neobdelani zapisi hišnih in ledinskih imen. Študije in raziskave družinskih imen na Koroškem je v znanstveni monografiji (Feinig 2005) in v številnih član- kih objavil Anton Feinig, med drugim tudi v prispevkih v Letnih poročilih Slovenske gimnazije. Anton Feinig je kot sodelavec slovenskega sporeda avstrijske radiotelevi- zije ORF v Celovcu pripravil številne oddaje o hišnih in ledinskih imenih. Presnetke radijskih oddaj je ORF dal na razpolago inštitutu Urban Jarnik za raziskovalne namene, dostopni so v arhivu inštituta. Ledinska in hišna imen najdemo tudi v diplomskih in ma- gistrskih delih ter disertacijah (npr. Feinig 1958; Kulterer 1965; Unterguggenberger 2002 in 2004, Bergmann 2003 UKREPI ZA OHRANJANJE IN USTVARJALNO POSREDOVANJE NESNOVNE DEDIŠČINE UNESCO Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia* * Martina Piko-Rustia, mag. filozofije, znanstveni vodja inštituta, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Vitringer Ring 26, A-9020 Celovec, Avstrija; piko@ethno.at. Glasnik SED 57|1–2 2017 116 in 2005; Karner 2004 in 2007), pa tudi v delih in študi- jah o slovenskih narečjih na Koroškem, ki so nastala na univerzah v Celovcu in Gradcu, na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru, v Leidnu (Nizozemska) in na univerzi v Alberti v Kanadi. Tudi kulturno- in družbenozgodovinske publi- kacije z dvojezičnega območja južne Koroške, npr. krajev- ne monografije ali serija Tako smo živeli – Življenjepisi koroških Slovencev, v kateri je izšlo 12 knjig (Makarovič 1993–2004), vsebujejo podatke o imenih. Nekatere rokopisne zapise hišnih, ledinskih in drugih topo- grafskih imen najdemo v arhivih v Sloveniji. Obsežni ro- kopisni zapisi so npr. v zapuščini Josipa Šašla, ki jo hrani Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani. Josip Šašel je v prvi polovici 20. stoletja in po vojni objavil tudi številne prispevke o osebnih in krajevnih imenih (npr. Šašel 1951). Rokopisni viri so ohranjeni tudi v Arhivu RS v Ljubljani (npr. v zapuščini Angele Piskernik) in v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koro- škem, ki med drugim hrani obsežno kartografsko gradivo za območje Koroške (npr. v zapuščini Julija Felaherja). Neka- teri posamezniki so pripravili najrazličnejšo dokumentacijo, zapise, risbe, sezname ipd., ki so v zasebni lasti. Omenjene publikacije in dokumentacije so – poleg zgodo- vinskih virov (Jožefinski in Franciscejski kataster) – po- membna podlaga in izhodišče za današnje terenske razi- skave. Ukrepi za ohranjanje slovenskih imen kot kulturne dediščine v 21. stoletju – dokumentacija in ustvarjalno posredovanje Lokalne skupnosti kot nosilci nesnovne kulturne dediščine V letu 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem uvrščena na seznam nesnovne dediščine pri av- strijski Unescovi komisiji. Bistveni pogoj za vpis tega ele- menta v avstrijski nacionalni seznam je bil verodostojen prikaz obstoječih in načrtovanih ukrepov za ohranjanje in ustvarjalno posredovanje pojava, npr. pri delu z javnostmi, v ozaveščanju ipd. Živo in v življenje lokalne skupnosti vpeto sodobno predajanje in posredovanje je velik izziv, hkrati pa pomembno zagotovilo za »naravni« razvoj kul- turne dediščine v skupnosti. Živa in današnjemu času pri- lagojena tradicija je pomembna alternativa in dopolnilo arhiviranja in folklorizacij kulturne dediščine. Slovenska topografska in osebna imena na Koroškem so v 20. stoletju, ko so bila v svojem naravnem okolju še v ži- vi rabi, čeprav manj kot prej, številni raziskovalci obširno znanstveno dokumentirali in raziskovali. Ta dela so nastala še pravočasno, da so dokumentirala izginjajočo dedišči- no, in so danes dober temelj za ohranjanje in ozaveščanje o tem pomembnem kulturnem in jezikovnem izročilu. V 21. stoletju mlajša generacija nekdaj običajnih slovenskih imen – zaradi družbenih sprememb in asimilacije – ne uporablja več, zato je bilo treba razmisliti o novih oblikah posredovanja te – danes še ohranjene – kulturne dediščine. Nove pobude za ohranjanje tega izročila so nastale in se izoblikovale med lokalnimi nosilci – ne v institucijah ali osrednjih krovnih organizacijah – s čimer sta zagotovljena nadaljnji razvoj in zasidranost v lokalnih skupnostih. Pripomočki za sodobno in ustvarjalno posredovanje slo- venskih ledinskih, hišnih in drugih ohranjenih imen so tiskani zemljevidi (ročni in stenski), spletni portali z zvoč- nimi primeri, smerokazi v naravi in pri posameznikih, pre- davanja za odrasle, posredovanje v šoli, stalne ali občasne razstave, posredovanje zemljevidov občinam in turistič- nim uradom, (čezmejni) evropski projekti, delo v javnosti in medijska prisotnost (časopisi, radio, televizija). Primeri sodobnega in ustvarjalnega posredovanje slovenskih ledinskih in hišnih imen a) Tiskani zemljevidi s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni na Koroškem Za ohranjanje lokalnih slovenskih toponimov se trudijo posamezniki, (interesne) skupnosti, društva, institucije in raziskovalci na Koroškem. Trudijo se ne le za doku- mentacijo teh imen, temveč tudi za krepitev uporabe teh imen v vsakdanji rabi. Zato pripravljajo zemljevide, na katerih beležijo in lokalizirajo dvojezična naselbinska, gorska, vodna in druga imena ter slovenska hišna in le- dinska imena. Imena so zapisana v lokalnih narečjih (na »kulturnih« zemljevidih) ali v standardni obliki (na ob- činskih zemljevidih). Doslej je izšlo osem zemljevidov za naslednje občine: zemljevid občine Kotmara vas / Köttmansdorf (2008), občine Sele/Zell (2008), občine Šmarjeta v Rožu / St. Margareten im Rosental (2011), zemljevid trške občine Škofiče / Schiefling am See (2011), zemljevidi trških občin Bekštanj/Finkenstein, Šentjakob v Rožu / St. Ja- kob im Rosental, Bistrica v Rožu / Feistritz im Rosental ter občine Šmarjeta v Rožu / St. Margareten im Rosen- tal (2015) v čezmejnem evropskem projektu FLU-LED, v katerem so izšli tudi zemljevidi občin Tržič, Jesenice in Kranjska Gora na Gorenjskem. Tiskani zemljevidi so dostopni pri krajevnih društvih in (interesnih) združenjih, v slovenskih knjigarnah v Celov- cu, v občinskih in turističnih uradih. Več informacij lahko najdete na spletni strani UNGEGN (United nations group of experts on geographical names) v prispevku Martine Piko-Rustia Slovene field and house names in Carinthia [Kärnten] – Intangible cultural heritage of the Austrian Commission for UNESCO (Spletni vir 3), ki ga je na 29. zasedanje omenjene ekspertne skupine v Bangkoku apri- la 2016 poslala Avstrija oz. Avstrijska komisija za karto- grafska in zemljepisna vprašanja (Arbeitsgemeinschaft für Kartographische Ortsnamenkunde – AKO). Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia Glasnik SED 57|1–2 2017 117 b) Zemljevidi in interaktivne karte na spletnem portalu (z zvočnimi primeri) Večina tiskanih zemljevidov je v formatu .pdf dostopna na dvojezičnih (slovensko-nemških) spletnih portalih lokalnih slovenskih društev in interesnih združenj. Ze- mljevida občine Kotmara vas / Köttmansdorf in trške občine Škofiče / Marktgemeinde Schiefling am See sta na spletu objavljena kot interaktivni karti z zvočnimi primeri v lokalnih slovenskih govorih. 1 Tudi v širšem koroškem prostoru – ne le med slovenskimi prebivalci – se je prebudilo zanimanje za ohranjanje te kulturne dedi- ščine. Koroški dnevnik Kleine Zeitung je februarja 2016 objavil pobudo za celovito dokumentacijo domačih (vul- go) imen družin in kmetij na Koroškem in Štajerskem. Poziv je bil odprt od 7. februarja do 20. marca 2016, prispevki in opisi domačij z domačimi imen pa so do- stopni na spletnem portalu Vulgo Klane – Das Land der Vulgonamen v digitalni bazi podatkov (Spletni vir 4). c) Stalna razstava stenskih zemljevidov občin v Rožu Upokojeni gradbeni mojster Jozi Pak iz Kotmare vasi / Köttmansdorf že desetletja dokumentira in zapisuje slo- venska ledinska, hišna in pokrajinska imena. Avtor je s tem zahtevnim delom začel v 90. letih prejšnjega sto- letja v Kotmari vasi, po zaključku dela v tej občini leta 2005 pa je dokumentiranje razširil na sosednje občine. Svoje zapise in raziskave je predstavil na večjih sten- skih zemljevidih občin iz celega Roža, ki so na ogled na stalni razstavi v k&k-centru v Šentjanžu v Rožu / St. Johann im Rosental. Jozi Pak organizira tudi občasne razstave v občinah, ki jih je popisal, pred kratkim (mar- ca 2017) npr. na Žihpoljah / Maria Rain ob predstavitvi 1 Povezave do zemljevidov in projektov so navedene na koncu prispev- ka v seznamu literature in virov (Zemljevidi na spletnih portalih). zemljevida s slovenskimi imeni v danes pretežno nem- ško govorečem prostoru. č) Smerokazi z domačimi imeni v naravi V okolju domača imena lahko postanejo vidna na raz- lične načine. V Selah/Zell so ohranjena domača imena v obeh deželnih jezikih (nemškem in slovenskem) upo- rabili za poimenovanje avtobusnih postaj. Z domačim poimenovanjem po bližnjih hišah, križih oz. pojavih v naravi, ki služijo natančni orientaciji v vasi, so tudi na avtobusnih postajah ohranili domača imena v živi ra- bi. V sklopu evropskega projekta Narava – trajna re- gionalna in čezmejna proizvodnja in trženje kmečkih proizvodov iz Sel (Spletni vir 5) so v Selah označili domačije s smerokazi s krajevnimi domačimi hišnimi imeni. Odzivi so bili pozitivni (npr. Rdečega križa), saj so tablice pomemben pripomoček za orientacijo na ob- činskem območju. Domača imena z napisi ali tablicami ohranjajo tudi po- samezniki na lastno pobudo, npr. na (obnovljenih) sta- rejših hišah. V sklopu čezmejnega evropskega projekta DUO-Kun- sthandwerk – Rokodelska kulturna dediščina v čezmej- nem prostoru včeraj, danes in jutri (Spletni vir 6) je Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik organiziral delavnico oblikovanja napisov s hišnimi ali krajevnimi imeni. Namen srečanja je bil predstaviti različne mo- žnosti umetniškega oblikovanja tabel oz. napisov z do- mačimi hišnimi ali krajevnimi imeni. Ker imata vsaka domačija in vsaka hiša svojo podobo, so ti napisi lahko oblikovani na različne načine in iz različnih snovi (ke- ramike, lesa, kovine, …), tako da se estetsko ujemajo s celotno podobo stare domačije ali nove hiše. V sode- lovanju z ljudmi s posebnimi potrebami je bilo eno od srečanj v Delavnici Florijan v Globasnici/Globasnitz, Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia Zemljevidi s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni. Foto: Vincenc Gotthardt, Celovec, 10. 5. 2017 Podelitev Unescovega priznanja 20. aprila 2010 v Salzburgu. Desno: Jozi Pak iz Kotmare vasi/Köttmannsdorf s svojimi stenskimi zemljevidi. Foto: Unesco-Kommission, Salzburg, 20. 4. 2010. Glasnik SED 57|1–2 2017 118 kar je spodbudilo tudi povpraševanje po izdelavi teh tablic, zato je delavnica to sprejela v svoj delovni pro- gram (Spletni vir 7). d) Tematski evropski projekti – Znamenja in manjši spo- meniki z domačimi hišnimi imeni V čezmejnem evropskem projektu Biseri naše kulturne krajine (Spletni vir 8) so nastali digitalni popisi zna- menj in manjših spomenikov na Koroškem in v Slove- niji (v koroški regiji) za vse, ki jih to zanima, tudi za sodelavce različnih strok, od turizma do znanosti. Po zaključku projekta so občine prejele dokumentacijske zbornike in fotografsko gradivo, ki ga lahko uporablja- jo za svojo promocijo (v publikacijah, informacijskih obvestilih, na letakih ipd.). Projekt je v letih 2008–2011 izvajala izobraževalna ustanova Kärntner Bildungswerk v sodelovanju z inštitutom Urban Jarnik, Koroškim po- krajinskim muzejem – Enoto Ravne na Koroškem in Zavodom za varstvo kulturne dediščine – OE Maribor. Projektni partnerji so dokumentirali tudi številna hišna imena, po katerih so znamenja in manjši spomeniki po- imenovani. e) Izobraževanje Po uvrstitvi slovenskih ledinskih in hišnih imen na av- strijski seznam nesnovne dediščine Unesca so krajevna slovenska kulturna društva in slovenske izobraževal- ne ustanove v večji meri začele organizirati tematska predavanja in razprave s priznanimi imenoslovci in jezikoslovci s Koroške in iz Slovenije. Jezikoslovec Heinz-Dieter Pohl je v občinah južne Koroške izvedel številna predavanja o slovenskih in nemških imenih na Koroškem. Zemljevide (ročne in stenske) uporabljajo tudi pri pouku. V Šmarjeti v Rožu / St. Margareten im Rosental so zastopniki Kulturnega društva Šmarjeta- -Apače ob zaključku evropskega projekta FLU-LED v letu 2015 županu in ravnatelju ljudske šole predali stenski zemljevid s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni. f) Delo v javnosti Uvrstitev slovenskih ledinskih in hišnih imen na avstrij- ski seznam nesnovne dediščine leta 2010 je odmevala v koroških in avstrijskih ter slovenskih medijih. Zaradi takratne razprave o dvojezičnih krajevnih tablah na Ko- roškem so bila slovenska krajevna imena dotlej ozave- ščena predvsem kot politično vprašanje. Po obsežnem medijskem poročanju ob uvrstitvi teh imen na Unescov seznam pa je postalo ohranjanje teh imen pomembno kulturno vprašanje. O uvrstitvi so leta 2010 poročali v časopisih, po radiu in televiziji na Koroškem, v Avstriji in Sloveniji. Aprila leta 2011 so projekt predstavili v od- daji Kultura na RTV Slovenija, aprila 2015 so bili pred- stavniki projekta gostje v oddaji Polnočni klub na RTV Slovenija. Avstrijska radiotelevizija pripravlja prispevke o manj znanih elementih nesnovne kulturne dediščine, ki so vpisani v avstrijski seznam Unescove komisije, med njimi je bil tudi televizijski prispevek o slovenskih ledinskih in hišnih imenih (predvajan 28. maja 2017 v oddaji Traditionsreiches Österreich). Lokalno poročanje je bilo največje ob zaključku čezmejnega projekta FLU- -LED – Kulturni portal ledinskih in hišnih imen (2015). O projektu redno poroča slovenski spored avstrijske ra- diotelevizije ORF (po radiu in televiziji). g) Poimenovanja cest po lokalnih imenih V koroških občinah dosedanja (dvojezična) naselbinska imena vse pogosteje nadomeščajo z novimi cestnimi oziroma uličnimi imeni, ki naj bi služila krajevni logi- stiki. Z novimi cestnimi/uličnimi poimenovanji izginja- jo dosedanja naselbinska imena v poštnih naslovih in na smerokazih. Predstavniki slovenskih občinskih frakcij Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia Domača imena v obeh deželnih jezikih (nemškem in slovenskem) na avtobusnih postajah v Selah. Foto: Nanti Olip, Sele, 2012. Smerokazi z domačimi hišnimi imeni v Selah. Foto: Nanti Olip, Sele, 2012. Glasnik SED 57|1–2 2017 119 ter lokalnih slovenskih interesnih združenj in društev ob poimenovanju novih cest in ulic predlagajo rešitve, ki upoštevajo značilna krajevna imena, na kar so že le- ta 2009 opozorili člani Zelene Enotne liste v Hodišah (Spletni vir 9). Sistematična poimenovanja cest/ulic (npr. po drevesnih ali drugih rastlinskih vrstah, kot so rože) domačini odločno odklanjajo, ker s tem iz zavesti izginja povezava s krajevnimi naravnimi danostmi in krajevno zgodovino. Sklep Unescova konvencija o nesnovni dediščini je na novo ovrednotila lokalne skupnosti kot nosilce nesnovne dedi- ščine in jih spodbudila, da tradicije ohranjajo in razvijajo. Glavno skrb za kulturno dediščino torej ne nosijo (znan- stvene) ustanove ali osrednje krovne organizacije, temveč lokalne skupnosti in posamezniki v krajih in občinah po- sameznih območij. Za ohranitev in razvoj kulturne dediščine pa je pomembna, celo nujna interakcija med lokalnimi nosilci kulturne dedi- ščine in uradnimi ustanovami (občine), strokovnimi usta- novami oziroma strokovnjaki (dialektologi, jezikoslovci, imenoslovci, kartografi ipd.), ki pomagajo nosilcem raz- reševati strokovna vprašanja, ekspertnimi komisijami, krovnimi organizacijami, ki nosilcem pomagajo z orga- nizacijsko in/ali finančno pomočjo, planinskimi društvi ipd. Mreženje akterjev na različnih ravneh omogoča, da odpremo številna vprašanja, o njih razpravljamo in nanje tudi odgovorimo. Literatura in viri BERGMANN, Hubert: Slawisches im Namengut der Osttiroler Gemeinden Ainet und Schlaiten: Anmerkungen zur Slavia sub- mersa im vorderen Iseltal. Disertacija. Celovec: Univerza v Ce- lovcu, 2003. BERGMANN, Hubert: Slawisches im Namengut der Osttiroler Gemeinden Ainet und Schlaiten: Anmerkungen zur Slavia sub- mersa im vorderen Iseltal (=Beihefte zu Österreichische Namen- forschung, 5). Dunaj: Praesens, 2005. FEINIG, Anton: Die Namen der Bauernhöfe im Bereich der ein- stigen Grundherrschaft Hollenburg in Kärnten. Disertacija. Du- naj: Univerza na Dunaju, 1958. FEINIG, Anton in Tatjana Feinig: Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen. Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva, 2005. KARNER, Iris: Die Karawanken. Eine bergnamenkundliche Untersuchung unter besonderer Berücksichtigung des slowe- nischen Elements. Diplomska naloga. Celovec: Univerza v Ce- lovcu, 2004. KARNER, Iris: Der Kärntner Anteil der karnischen Alpen vom Plöckenpass bis in das Kanaltal. Ein Blick auf die Namen einer Sprach- und Kulturkontaktzone entlang des Kärntner Grenzge- birges. Disertacija. Celovec: Univerza v Celovcu, 2007. KULTERER, Hubert Fabian: Die Haus- und Hofnamen des Jauntales. Disertacija. Dunaj: Univerza na Dunaju, 1965. KOTNIK, Bertrand: Zgodovina hiš južne Koroške (15 knjig). Celovec, Ljubljana in Dunaj: Mohorjeva, 1992–2011. MAKAROVIČ, Marija: Tako smo živeli – Življenjepisi koroških Slovencev (1–12). Celovec: Krščanska kulturna zveza in Sloven- ski narodopisni inštitut Urban Jarnik, 1993–2004. POHL, Heinz-Dieter: Kärnten – deutsche und slowenische Na- men / Koroška – slovenska in nemška imena: Kommentiertes zweisprachiges Verzeichnis der Siedlungs-, Berg- und Gewäs- sernamen. V: Österreichische Namenforschung 28 (2–3), 2000. Dunaj: Praesens. Licenčna izdaja v zbirki Studia Carinthiaca, Bd. XIX. Celovec: Mohorjeva. POHL, Heinz-Dieter: Unsere slowenischen Ortsnamen: Kommentiertes zweisprachiges Verzeichnis der Siedlungs-, Berg- und Gewässernamen Kärntens (mit Ausblicken auf Na- men slawischen bzw. slowenischen Ursprungs in den anderen österreichischen Bundesländern) / Naša slovenska krajevna imena: Seznam dvojezičnih krajevnih, gorskih in vodnih imen Koroške z jezikoslovnimi pripombami (z razgledi na imena slo- vanskega oziroma slovenskega izvora v drugih zveznih deželah Avstriji). Celovec: Mohorjeva, 2010. ŠAŠEL, Josip: Kako pišemo naša krajevna imena? V: Svoboda 4, 1951, 5–13, 50–58, 94–105, 144–148. UNTERGUGGENBERGER, Regina Maria: Slawische Elemen- te in der Mundart des Lesachtales unter besonderer Berücksich- tigung der Feld- und Flurnamen. Diplomska naloga. Celovec: Univerza v Celovcu, 2002. UNTERGUGGENBERGER, Regina Maria: An der Schnittstel- le dreier Kulturen: zum slawischen Erbe in der Mundart des Kärntner Lesachtales unter besonderer Berücksichtigung der Feld- und Flurnamen. (Studia Carinthiaca XXIV). Celovec: Mohorjeva, 2004. ZDOVC, Pavel: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Ko- roškem. / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Celovec: Slovenski znanstveni inštitut, 1993. Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia Keramične table s hišnimi imeni, Delavnica Florijan v Globasnici. Foto: Milka Olip, Globasnica, 2013. Glasnik SED 57|1–2 2017 120 ZDOVC, Pavel: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Ko- roškem – slovar in jeziko(slo)vni komentarji. Razširjena izdaja. / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten – Namenbuch und sprach(wissenschaft)liche Kommentare. Erweiterte Auflage. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2010. Zemljevidi na spletnih portalih Zemljevid občine Sele/Zell (2008); www.kosuta.at, www.kosu- ta.at/zemljevid, 22. 5. 2017. Zemljevid in avdioposnetki zemljepisnih imen občine Kotmara vas / Köttmansdorf (2008); www.gorjanci.at, www.gorjanci.at/ index.php/zemljevid-top, 22. 5. 2017. Zemljevid in avdioposnetki zemljepisnih imen občine Škofiče/ Schiefling (2011); www.edinost-skofice.at, www.schiefling. gv.at/kultur/kultur.html, 22. 5. 2017. Evropski čezmejni projekt FLU-LED – Kulturni portal ledinskih in hišnih imen (2011–2015); www.flurnamen.at, www.ledinskai- mena.si, http://www.flurnamen.at/si/dokumente-si, (Zemljevidi občin Bekštanj/Finkenstein, Šentjakob v Rožu / St. Jakob im Rosental, Bistrica v Rožu / Feistritz i. R., Šmarjeta v Rožu / St. Margareten i. R. ter občin Tržič, Jesenice, Kranjska Gora na Gorenjskem), 22. 5. 2017. Spletni viri Spletni vir 1: Spletna stran Heinz-Dieter Pohl; http://members. chello.at/heinz.pohl/index.htm, 17. 5. 2017. Spletni vir 2: Biro za slovensko narodno skupnost pri deželi Koroške; http://www.volksgruppenbuero.at/services/C32, 17. 5. 2017. Spletni vir 3: UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names): Slovene field and house names in Ca- rinthia [Kärnten] – Intangible cultural heritage of the Austrian Commission for UNESCO; http://unstats.un.org/unsd/geoinfo/ UNGEGN/docs/29th-gegn-docs/WP/WP11_16_Peter%20J%20 -Slovene%20field%20and%20house%20names.pdf, 17. 5. 2017. Spletni vir 4: Vulgo Klane – Das Land der Vulgonamen; www. kleinezeitung.at/service/vulgonamen/index.do, 19. 5. 2017. Spletni vir 5: Projekt Narava – trajna regionalna in čezmejna proizvodnja in trženje kmečkih proizvodov iz Sel; www.kosuta. at, 19. 5. 2017. Spletni vir 6: Čezmejni evropski projekt DUO-Kunsthandwerk – Rokodelska kulturna dediščina v čezmejnem prostoru včeraj, danes in jutri; www.duo-kunsthanwerk.eu, 19. 5. 2017. Spletni vir 7: Koroška Karitas; https://www.caritas-kaernten. at/hilfe-beratung/menschen-mit-behinderung/arbeit-beschaefti- gung/werkstatt-florian, 19. 5. 2017. Spletni vir 8: Čezmejni evropski projekt Spomeniki/Denkmäler – Biseri naše kulturne krajine; www.kleindenkmaeler.at, 19. 5. 2017. Spletni vir 9: Hodiški list / Keutschacher Zeitung; http://www. elnet.at/images/uploads/web_HodiskiList_02-2009.pdf, 19. 5. 2017. Slovenci zunaj meja Republike Slovenije Martina Piko-Rustia