mfftnina plačana v gotovini.
Ceaa 20.- lir
Spediz. in atob. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-71 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Leto IV. - Štev. 3
Trst - Goric« 20. januarja 1950
Izhaja vsak petek
Ilova rešitev tržaškega vprašanja
Odgovarjamo najprej na zadnji članek g. Branka Babiča, s ■ katerim je zaključil nekako naglo svoj odgovor na nase vprašanje, kako si zamišlja rešitev tržaškega vprašanja, brez spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo. Na njegove pred idoče članke bomo odgovorili kasneje, četudi ne vsebujejo drugega kot neštetokrat ponovljene, danes že malce obrabljene fraze.
Zanimivo je, da g. Branko Babič ni odgovoril na naše vprašanje, postavljeno njemu, naj pojasni naši javnosti, kako si zamišlja novo rešitev tržaškega vprašanja brez realizacije Svobodnega tržaškega ozemlja, temveč na naše »Odprto vprašcCnjeu, postavljeno najvidnejšim funkcionarjem njegove politične skupine, ali se strinjajo z njegovim prehodom v revizionistični tabor.
G. Branko Babič smatra najbrž kot sicer vedno v svoji politični karijeri, da je v njegovi politični tkupini samo njemu dovoljeno dajati politične izjave oziroma sploh imeti politično mišljenje. Očividno mu je vse drugo pkvir, ki naj od časa do časa sprejema njegova politična razodetja oziroma njegova *nakazovanja politične linije« — vse po znanem vzorcu iz polpretekle strahotno propadle fašistične dobe.
Sicer pa je v tem. svojem odgovoru g. Branko Babič naši javnosti ostal dolžan odgovora, kako naj bi izgledala ta nova rešitev tržaškega vprašanja brez spoštovanja mirovne pogodbe. In to je pri vsej stvari edinole važno in to, nas je napotilo, da pozovemo tudi njegove pristaše, naj njemu in vsem njegovim agentom postavijo odločeno vprašanje, kaj se skriva za tem revizionističnem stališčem g. Babiča, kadar koli se bodo pojavili v naši javnosti.
Mesto jasnega odgovora, nam je f. Babič govoril o vsem mogočem, samo ne o bistvu stvari.
Najprej nekako čudovito milostno ugotavlja, da se okoli lista »Demokracija« nahajajo »tudi ljudje, ki še niso izgubili zadnjega čuta poštenosti«, da so »ti ljudje v preteklosti tudi nekaj žrtvovali za narodno stvar« in da bi is temi liudmi celo sodelovanje bilo mogoče«, če bi vendar enkrat že hoteli uvideti, »da je narodno-osvobodil-no gibanje zgradilo celo vrsto novih ljudi, ki so stopili na čelo narodnega gibanja in s tem postali voditelji ljudskih množic«, z drugimi besedami, če bi se ti ljudje hoteli podati pod pokroviteljstvo in pod blagohotno okrilje g. Branka Babiča. V tem primeru jim celo obljublja, da »ne bodo izgubili im eh vezi z narodom«.
Predvsem ugotavljamo, da slišimo prvič od g. Branka Babiča, da se okoli »Demokracije« ne nahajajo zgolj ustaši, četniki, špioni in vohuni, izkoriščevalci, špekulanti, iekorininjenci, narodni izdajalci, drna reakcija, imperialistični hlapci in kar je že tega lepega cvetja iz besednega vrta g. Branka Babiča. Zaenkrat jemljemo to na gnanje.
Da pa se dolgo ne zadržimo pri teh ljubeznivih vabilih g. Branka Babiča, naj ugotovimo zgolj dejstvo, da se v pogojih diktature komunistične partije (ali pa v tako imenovanih »ljudskih demokracijah«, kar je isto) toliko opevane ljudske množice bore malo vprašajo, kakšnih voditeljev si želijo. Vse funkcionarje in vse »voditelje postavljajo partijski komiteti oziroma jih imenujejo sekretarji komitetov, vedno višji nižje. Kar se tiče g. Branka Babiča, je vendar splošno znano, da si ga je postavil za naslednika in namestnika Boris Kraigher — najbrž po kakšni slabo prespani noči — ob vsesplošni veliki osuplosti (naj mu to zaupno povemo) in ob težki zaskrbljeno-
sti vseh	»ljudskodemokratičnih«
višjih in nižjih funkcionarjev.
Nočemo se sedaj zadrževati pri teh vprašanjih. Preidimo na samo jedro.
Kadar koli je v diskusiji tržaško vprašanje g. Branko Babič stalno meša novo jugoslovansko stvarnost in našo stvarnost. Naj pribijemj enkrat za vselej: jugoslovanska stvarnost je eno in naša stvarnost je drugo, ker živimo mi tu na lastnem, samostojnem ozemlju. To pa naj vsekakor ne pomeni, da smo in da moremo biti ravnodušni do usode in do življenjskih pogojev naših bratov onostran meje. Vsi smo sinovi istega naroda in kri iste krvi.
Hoteli pa smo s tem poudariti, da moramo mi tu reševati naša vprašanja samostojno, z lastnimi silami, pa naj bodo tudi skromna kot so, na podlagi lastnih vidikov in svojih lastnih življenjskih pogojev. V tem pogledu tudi pri zadnjem našem človeku ne obstoja ni-kak dvom: Obstoj in bodočnost Svobodnega tržaškega ozemlja je treba braniti z vsemi silami, z vsemi dopuščenimi sredstvi, odločno in žilavo, ker nam je STO jamstvo za naš narodni obstoj in za naš narodni razvoj.
Kaj pa počenja g. Branko Babič?
Predlaga, naj se o novi rešitvi tržaškega vprašanja sportzumeta Italija in Jugoslavija brez vmešavanja tretjih nezainteresiranih sil. S tem bi se strinjali tudi mi, četudi nam ni popolnoma jasno, kako naj si pri tem popolnoma izključijo »oni tretji«, ki se nahajajo na našem ozemlju na podlagi polnoveljavne mednarodne pogodim.
Toda logično je, da se to sporazumevanje ne more vršiti drugače, kot na podlagi mirovne pogodbe, VELJAVNE IN OBVEZNE ZA OBE STRANI, ZA ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
In tu sedaj nastopa g. Branko Babič na lastno pest s svojimi predlogi, kako naj se vrši to sporazumevanje: brez spoštovanja mirovne pogodbe, brez realizacije Svobodnega tržaškega ozemlja in kot podlaga: sporazum TITO - TOGLIATTI.
To je sramotno bežanje iz naše narodno borbene fronte, g. Branko Babič! Dezerterstvo je zapuščati tla mirovne pogodbe z Italijo, dezerterstvo pomeni ponujati danes kot novo bazo za rešitev tržaškega vprašanja sporazum TITO - TOGLIATTI (s katerim je šef jugoslovanske države ponujal Trst Italiji). In to dezerterstvo doživljamo od človeka, ki je sebe vedno proglašal za »doslednega revolucionarja«.
Za naše Svobodno tržaško ozemlje se je treba boriti, čimbolj bo ogroženo, tem neizprosneje, nenehno in z vsemi silami. Ni dvoma, kje bi v tej borbi bilo Vaše mesto kot doslednega revolucionarja: v prvi borbeni liniji in po potrebi tudi na barikadah na tržaških ulicah — četudi bi se do njih pripeljali v vaši razkošni limuzini!
Vaš revizionizem, katerega niste preklicali, je zločin nad našim ljudstvom in našimi bodočimi po-kolenji.
Naj vas sodi naše ljudstvo!
Novoletni dar Slovencem
v Italiji
Krivično ravnanje s slovensko manjšino
AH si 2e storil svojo narodno in socialno dolžnost?
Slovenci, spominjajte se Slovenskega dobrodelnega društva ob veselih in žalostnih dogodkih življenja.
Darove v denarju in blagu lahko pošljete po pošti ali oddaste osebno v uradu društva, v ulici Machiavelli št. 22, vsak torek od 10. do 11. ure in vsak petek od 15. do 16. ure.
Položaj slovenske manjšine v Italiji postaja pod uradnim pritiskom nanjo bolj in bolj težak in neiznosen. Pri vsem tem ravnanju gre za očitno -kršitev najosnovnejših pojmov demokracije in človečanskih pravic ter naravnih in tudi državnih izakonov. Kakor smo že imeli večkrat priliko obvestiti našo javnost, ni Italija do sedaj izdala še nobenega zakona ‘za zaščito Slovencev, ki bivajo v njenih mejah, niti glede jezikovnih niti glede šolskih pravic. V zadnjih časih so začeli celo s poiskusom sodnega preganjanja slovenskega tiska na pohudo uradnih krogov.
Kar se tiče šole doživljamo Slovenci v Italiji sledeče: Kljub obveznostim, ki jih je Italija sprejela s podpisom mirovne pogodbe, je vlada ohranila le nekaj slovenskih šol na Goriškem. Uradno in neuradno, po tisku in z gospodarskim pritiskom po zasebnikih, iznašajo na dan najrazličnejše vzroke in izgovore, da bi vzeli slovenskim učencem pouk v materinem jeziku. Tako so začeli z izvajanjem zakona, ki je leta 1945 veljal za Tridentinsko deželo, po katerem otroci italijanskega očeta niso smeli obiskovati nemških šol. Ta zakon je že istopil iz veljave, ker so ga potem nadomestili z zakonom št. 775 z dne 27. oktobra 1945, po katerem je obiskovanje nemške odnosno italijanske šole prosto, na izbiro staršev in učencev/Ta zakon, ki je uvedel nemške šole v pokrajini Bočen na Tirolskem, določa v prvem členu sledeče: »Pripadnost učencev eni ali drugi jezikovni skupini sledi iz izjave očeta ali njegovega namestnika; pregled spornih primerov je vsekakor prepuščen mešani komisiji, ki je u-stanovljena v vsaki občini, in proti
.ie. dggtffien gr!-
ziv na šolskega skrbnika, ki do-kpnčno odloči.
Zakon od 16.5. 1947 št. 555, ki dokončno urejuje šolske zadeve na Tirolskem, se v svojem členu 2 glasi: »Pripadnost učencev eni ali drugi jezikovni skupini sledi iz izjave očeta ali njegovega namestnika. Prestop iz šole enega jezika na šolo drugega je dopuščen samo po predhodni sodlbi izpitne mešane komisije«. .
To je vse, kar zakon določa za nemške šole na Tirolskem. Po določilih tega zakona, ki ima ustavno moč, odloča oče ali njegov namestnik, kakšno, šolo, nemško ali italijansko, naj učenec obiskuje.
Krivično postopajo torej i prosvetno ministrstvo i krajevna politična in šolska oblastva na Goriškem, ko se po analogiji sicer sklicujejo na gori omenjena zakona, ne dovoljujejo pa staršem optantom, da bi oni izjavili, kakšno šolo naj njihovi otroci obiskujejo.
Po omenjenem zakonu, ki velja za Tirolsko, sme oče Italijan, prosto izjaviti, naj obiskuje njegov o-trok nemško šolo.
Na Goriškem ne sme slovenski oče, ki je optiral, izjaviti, naj njegov otrok obiskuje slovensko šolo.
Krivica je očitna, tudi če bi držala trditev, da so v opcijski izjavi navedli kot občevalni jezik italijanščino.
Sicer pa saj tudi na Goriškem pritiskajo na očete Italijane, ki so poročili Slovenko, naj se izjavijo pismeno za slovensko ali za italijansko »narodnost« namesto »šolo« — in s tem kršijo zakon. Optantom pa niti tega ne dovolijo! Zakaj ne?
To pravilo bi moralo veljati tudi za Slovence v Italiji. Toda glej: ministrstvo uveljavlja za Slovence zakon iz leta 1945, ki ni več v veljavi rn ki siploh ni bil nikoli raztegnjen na Goriško. Tudi francoska manjšina v dolini Aosta ima svojo šolo, zaščiteno z zakonom.
Višek kršitve vseh človečanskih in narodnih pravic pa je nastopil, ko je rimsko ministrstvo, na pobudo krajevnih organov odredilo, da marajo učenci slovenskih staršev, ki so optirali za ohranitev italijanskega državljanstva, prestopiti iz slovenskih na italijanske šole. Zaman so se naše organizacije v Italiji postavile z vsemi silami v obrambo pravice, ki jo naši ljudje imajo, da pošiljajo svoje otroke v slovenske šole, kjer se učijo tudi italijanski jezik. Zaman se je slovenska javnost zgrozila nad takim
ukrepom in protestirala s spomenicami in po tisku. Zaman so vsi prizadeti učenci in njihovi starši prosili iza preklic take krivične odredbe in za dovoljenje, da bi smeli vsaj končati to šolsko leto. Zaman so se stavile v obrambo naših manjšinskih pravic tudi ugledne italijanske osebnosti. Ministrstvo nima obzira do naše manjšine in je sedaj potrdilo svojo prejšnjo odredbo ter ukazalo, da morajo z 18. januarjem vsi prizadeti učenci prestopiti na italijansko šolo. Izjemno dovoljuje, da končajo šolsko leto samo tisti, ki so v zadnjem razredu osnovne, strokovne odnosno srednje in višje srednje šole.
Ne moremo natančno ugotoviti, ali gre tu za načrtno zatiranje slovenske manjšine in ali je ta torej osovražena tudi pri uradnih krogih, ne samo pri šovinistični množici, ali pa za maščevanje nad Slovenci iz golega sovraštva nad narodom kot takim za vse to, kar je odgovornim in neodgovornim krogom zagrenilo dušo in življenje od vojnih let sem. Sicer pa naj bo vzrok prvi ali drugi, razlika med obema ni velika. Jasno je samo to: da je slovenska manjšina v Italiji nezaščitena in preganjana! Trditev, da so optanti izjavili, da govorijo italijanski, ker bi sicer ne mogli optirati in da morajo zato postati tudi po narodnosti pravi Italijani je tako naivna in smešna, da mora uvideti vsakdo v stvari le prazen izgovor za smrten udarec na manjšino.
Druga krivica, ki jo .uradno delajo slovenski manjšini je ta, da zahtevajo od italijanskega očeta pismeno izjavo, da sme njegov n-
trok, ki ga je rodila slovenska žena in mati obiskovati slovensko šolo. Ne zahtevajo pa take izjave tudi od slovenskih optantov! Ne samo, marveč prav radi dovolijo, da pošiljajo slovenski renegati, ki sicer doma govorijo slovenski, svoje otroke v italijanske šole. Taki značaji ravnajo na tak način, ker se bojijo lastne sence in se tudi bojijo, da 'bodo izgubili košček kruha, ki ,ga milostno dobivajo.
Skratka: uradno tirdijo, da je slovenska šola samo za slovensko manjšino. Toda ravno tako uradno izvajajo pritisk, da bi Slovenci teh šol ne posečali. Poznamo tako politiko! Taka politika je prinesla Italijanom škodo ne samo v Evropi, temveč tudi v Afriki! A kljub temu jih izkušnje niso nič naučile.
Tretja kršitev sprejetih obveznosti in vseh zakonov tiči v tem, da noče Italija dati Slovencem v dolini Nadiže zahtevanih šol. Tam biva kakih petdeset tisoč Slovencev, ki nimajo niti enega razreda osnovne šole! Sicer pa je »Demokracija« še za 'božič in novo leto priobčila zahtevo Slovenske demokratske zveze v Italiji, da bi poslanska zbornica in senat izdala zaščitne zakone. V tej zahtevi so navedeni važni zgodovinski dokumenti o obljubah Italije tudi tem našim bratom Slovencem. Toda to se ie zgodilo, ko je bilo treba vse obljubiti...
Mi bomo storili vse, da obvestimo ves kulturni svet o krivicah ki se godijo naši manjšini v Italiji da bodo poklicani in svetovna javnost pravilno sodili kako spoštuje Italija sprejete obveznosti in človečanske pravice:
Vprašanje jezikovnih pravic
Kakor znano vsebuje mirovna pogodba tudi obveznost, ki jo je Italija sprejela, da bo spoštovala jezikovne pravice manjšin, ki o-stanejo v njenih mejah. Nemcem in Francozom je to pravico tudi zajamčila in zaščitila s posebnimi ustanovnimi zakoni, Slovencem pa ne. Zakaj? Naj smatramo, da jih sovraži? Ta naš zaključek je povsem logičen in naraven, spričo vsega, kar se Slovencem v Italiji dogaja. Oni nimajo pravice do u-porabljanja svojega materinega jezika v javnih uradih, niti ne pisati vloge v lastnem jeziku! Občinski svetovalci morajo govoriti le v italijanščini. Vsi javni napisi, tudi trgovcev morajo biti samo italijanski. Pretekli teden so na zasedanju goriškega občinskega sveta obravnavali zahtevo slovenskih svetovalcev po uvedbi dvojezičnosti, po imenovanju tolmača in po vrnitvi slovenskih zgodovinskih napisov na nekatera slovenska šolska poslopja v Gorici. Takoj ob začetku je nastopil proti tem zahtevam de-mokrščan dr. Levi, ki je stavil predlog, naj zahteve, ki so že bile obravnavane na prvem zasedanju meseca novembra 1948, gladko zavrnejo, ker je za to pristojna vlada v Rimu. Proti zahtevam so govorili tudi dr. Delpin (MIS), dr. Angelo Culot, demokrščan in dragi Italijani, ki so smešno trdili, da imajo te zahteve le političen in protidržaven namen. Naša svetovalca g. Kemperle in g. Bratuž sta nastopila v obrambo naših manjšinskih pravic. Drugi je tudi preči-tal sledeče utemeljitve slovenskih zaihtev za (priznanje jezikovnih pravic:
»V zvezi s stalno se ponavljajočo zahtevo slovenskih občinskih svetnikov po vzpostavitvi dvojezičnosti v goriških občinskih uradih in po zajamčeni možnosti uporabljanja slovenščine na sejah občinskega sveta, odločno ponavljamo to našo zahtevo in pravico z navajanjem naslednjih dejstev:
1) Slovensko prebivalstvo Gorice in goriške okolice je pod avstro-ogrsko monarhijo uživalo splošne politične pravice po členu 19. o-snovnega državnega zakona z dne 21. decembra 1867, B.L.I. št. 142;
2) Spoštovanje in vzpostavitev teh pravic je bilo priznano celo po nemških zasedbenih oblastvih in potrjeno po naših angloameriških zaveznikih;
3) Clen 4. zakona št. 1322 z dne
26. septembra 1920 je določal: »Kraljevska vlada je pooblaščena, da objavi v priključenih pokrajinah ustavo in druge italijanske zakone ter da izda potrebne ukrepe, da jih skladno poveže z obstoječo zakonodajo na teh ozemljih, zlasti pa z ozirom na njihove pokrajinske in občinske avtonomne svoboščine«.
Fašizem je ukinil ta člen. In ker je bil fašizem poražen, tudi zaradi tega, ker je pogazil naše osnovne narodne pravice in svoboščine, zahtevamo vzpostavitev tega člena;
4) Izjava rimskega ministrskega sveta iz julija meseca l. 1945 je priznavala pravico narodnostnih manjšin v mejah države do uporabljanja lastnega jezika v vseh pojavih zasebnega in javnega značaja in obljubljala v tej zvezi potrebne varščine;
5) Okrožnica videmskega prefekta dr. Candolinija iz oktobra meseca l. 1945, naslovljena slovenski duhovščini iz Nadižke doline je zagotavljala popolno svobodo u-porabljanja slovenščine v vseh o-koliščinah in tudi javnih odnošajih;
6) Členi 3., 6. in 116. ustave italijanske republike, kakor tudi določba X. prehodnih in končnih u-stanovnih določil nam vse te pravice priznavajo;
7) Vsaka oseba ima naravno pravico, da uporablja popolnoma svobodno svoj materin jezik;
8) Vse te zahteve se opirajo na »Človečanske pravice«, ki jih je u-zakonila Organizacija združenih narodov.«
G. Bratuž je začel svoj govor v
slovenščini. Motili so ga zaradi tega nekateri drmokrščanski svetovalci. Toda utemeljitve so vatoudile veliko pozornost, tako da so prišle dobesedno v celoti v zapisnik. Izpodbijal je točko 1. in 2. dr. Angelo Culot. Dr. Culot je tudi trdil, da so Slovenci že pod Avstrijo o-grožali italijanstvo Gorice s tem, da so se umetno priseljevali v mesto. Take trditve so seveda neosno-vane in zgodovinsko neutemeljene. Sicer pa je danes veliko število goriških Italijanov priseljenih iz južnih delov države.
(Konec na drugi strani)
Od srede j  do sredej
4.	JANUARJA:	Truman	je	v
važnem govoru pred kongresom izjavil, da sprejme komunistično izzivanje. — Wafdistična nacionalistična stranka je zmagala pri e-giptskih volitvah. — Italijanski Sa-ragatovi socialisti so zbrani na kongresu v Neaplju. — Bidpult je doživel poraz v parlamentu, vendar njegova vlada ni padla, ker pri tem glasovanju ni postavila vprašanja zaupnice. — Argentinska vlada je prepovedala izhajanje komunističnega glasila »La Hora«.
— Začela so se trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo.
— Na Poljskem so povišali plače
5. JANUARJA: Francoska zbornica je odbila obvezno arbitraib pri sporih med delodajalci in delojemalci. — Truman izjavlja, da ni umestno, če bi zaradi kitajskega otoka Formoze prišlo do mednarodnih sporov. — Grška vlada je odstopila, ker se hočejo ministri aktivno udeležiti skorajšnje voliv-ne borbe. — Anglija in Norveška sta priznali komunistično Kitajsko. — V Ankari so podpisali tr-. govinski dogovor med Turčijo in Jugoslavijo. — V Italiji se širi protestno gibanje proti odpustitvam in vladnem načrtu za izvedbo a-grarne reforme. — Italija je sestavila načrt za zaupno upravo v Somaliji.
6. JANUARJA: Jugoslovanski u-'. radni krogi javljajo, da se socialistični sektor v kmetijstvu vedno bolj širi in da bo jugoslovanska industrija že letos izdelovala skoraj vse moderne kmetijske stroje.
— V Grčiji so sestavili novo uradniško vlado, ki naj bi izvedla parlamentarne volitve. — Nemški komunistični prvak Groteviohl »se zdravi« v Sovjetski zvezi. — Sovjeti so začeli izvajati v vzhodni Nemčiji zmernejšo taktiko glede čistke v komunističnih krogih.
7- JANUARJA: Gospodarska wo«
soglasja med Francijo in Nemčijo so še vedno velika. — Ameriški sindikati odklanjajo komunizem.
— Ameriški krogi opozarjajo javnost na nevarnosti atomskega bombardiranja. — Sovjeti pripravljajo na ogrskih porah baze za izstreljer vanje raketnih bomb za primer u-boroževanega nastopa proti Jugoslaviji: — Začeli so se angleško -poljski trgovinski razgovori. ■— Po vsej Italiji narašča - gibanje za razdelitev veleposestniške zemlje. — Statistični urad OZN javlja, da je padla svetovna rudarska proizvodnja.
8. JANUARJA: Saragat je na neapeljskem kongresu Socialistične stranke italijanskih delavcev ponovno izvoljen za njenega predsednika. — ZDA pripravljajo novo vodikovo atomsko bombo, ki bo tisočkrat močnejša od sedanje. — V ZSSR je baje počila druga atomska bomba v južnovzhodni Aziji pri izvajanju namakalnih del. — Na otoku Ceylonu se je začela britanska imperialna konferenca zunanjih ministrov. — V Grčiji se je začela ostra volivna borba med desničarskimi strankami.
9. JANUARJA:	Novi ameriški državni preračun ima samo 29 odstotkov izdatkov nevojaškega značaja. — Truman napoveduje zvišanje davkov. — V delu severne Italije je proglašena enodnevna splošna stavka, ker je v Modeni policija ubila o priliki cestnega spopada pet delavcev. — V Skoplju so začeli kazensko razpravo proti skupini albanskih teroristov in vohunov. — Britanska imperialna konferenca v Kolumbu (Ceylon) poteka v znamenju gospodarske borbe proti komunistični nevarnosti v Aziji. — Kitajska nacionalistična ladja je obstreljevala ameriško tovorno ladjo, namenjeno v komunistično kitajsko. luko. — V Londonu se brezuspešno nadaljujejo štiristranska pogajanja za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe.
10. JANUARJA: Stari radikalec Herriot je bil ponovno izvoljen za predsednika francoskega parlamenta. — Angleške parlamentarne volitve so določene za 23. februar.
— Belgijski parlament razpravlja o načrtu ljudskega glasovanja o povratku kralja Leopolda. — Ko-minform je obsodil delovanje japonske KP. — Protestne stavke v Franciji proti vojni v Vietnamu.
Jugoslovanska vlada je protestirala pri češkoslovaški vladi zaradi aretacij jugoslovanskih državljanov.
Od srede  do srede
11. JANUARJA: V Washingtonu preklicujeja ivesti io dvostranskih pogajanjih s Sovjeti. — V jugo-slaviji so uvedli delavske svete v gospodarskih podjetjih. — Velika Britanija nasprotuje sklenitvi tihomorske obrambne pogodbe. — Bivši belgijski ministrski predsednik S/Mak postane verjetno predsednik ECA, svetovne podporne gospodarske organizacije. — Uradno javljajo, da so si pri zadnjih parlamentarnih volitvah egipt ski vafdisti prisvojili 225 od 319 razpoložljivih sedežev.
12. JANUARJA: Švedska tovorna iadja 'je v bližini angleške obale zadela ob angleško podmornico in jo potopila; od 59 mož posadke so rešili samo 11, od katerih s ta dva že umrla. — Ameriški zunanji minister Acheson javlja, da si hočejo Sovjeti priključiti nekaj severnih kitajskih pokrajin; hkrati je Acheson ostro obsodil kitajsko nacionalistično vlado. — Španska KP je izključila člana politbiroja Camberro zaradi »titovskega odklona«. — Politbiro japonske KP brani svojega voditelja Nosako pred neumestnimi napadi Komin-forma. — V Skoplju so zaključili razpravo proti skupini albanskih vohunov, ki so po nalogu Komin-farmn izvajali sabotažna dejanja na jugoslovanskem ozemlju: glavni obtoženec Šali Lizi je bil obsojen na smrt, ostalih devet pa na zaporne kazni od 12 do 20 let.
1-3; JAsNUARJA:	Sovjetski za-
stopnik Malyk je zapustil sejo varnostnega sveta OZN1, ker je večina odklonila njegov predlog, na) izključijo zastopnika nacionalistične Kitajske, ki predseduje sedanjemu zasedanju. -— Francoski zunanji minister ■ Schumann je dospel va uradni obisk v Zahodno Nemčijo. —- V Franciji so odkrili vojaški škandal: dva zelo visoka častnika sta osumljena, da sta dobavila zakupne vesti indokitajskim upornikom. — Odložili so pogajanja za sklenitev ■mirovne pogodbe z Av-a.trijo, — ZSBR in ostal«, vzhodnoevropske države, po vesteh agencije »Tatajua*, ie vedno vzdržujejo trgovske *tike s Francovo Španijo.
14. JANUARJA; Na. ženevski konferenci so potrdili in sprejeli ■načrt za italijansko desetletno zaupno upravo v Somaliji. — ECA, gospodarska podporna ustanova predlaga znižanje carinskih postavk v Evropi po t. 1952, ko preneha ameriška pomoi iz Marshallovega obnovitvenega načrta. — Ki-tajska komunistična oblastva .to zasedla in razlastila ameriško diplomatsko in konzularno imetje, zaradi česar so ZDA odpoklicale, s Kitajske Vsa svoje uradno osebje. —■ Posarsko vprašanje je resna o vira. za vzpostavitev rednih sosednih odnošajev med Zahodno Nemčijo in Francijo.
15. JANUARJA; V Eritreji vedno več atentatov in drugih neredov, ker domačini niso zadovoljni s sklepi OZN o bodoči ureditvi svoje zemlje. — Francoski zunanji minister Schumann te je v zahodnem nemškem mestu Ermichu sestal « pr«Jtednikom zahodne nemške vlade Adenauerjem. — Angleški konservativci so prepričani o svoji zmagi nad laburisti o priliki prihodnjih parlamentarnih volitev, ki bodo ie marca meseca. — Ameriški odposlanec Jessup je na svojem krožnem informativnem potovanju , po Daljnem Vzhodu dospel na otok Formozo. — Kitajska komunistična oblastva so zaprla vsa francoska in holandska konzularna predstavništva.
4<>. JAGUARJA: Angleški zunanji minitiet Bevin računa na a-metiška pomoč za rešitev južno-vatnodme Azije pred komunizmom. — V Ženevi so dosegli popolen sporazum o italijanski zaupni u* jrmvi v Somaliji. — Nemški komunisti so z demonstracijami sprejeli francoskega zunanjega ministra Schumanna na uradnem obisku v Berlinu. Zakonodaja za upravne volitve v Italiji je predmet nesporazuma pri De Gaspertjevem poskusu sestaviti novo koalicijsko vlado. — Francija se za nobeno ceno noče odreči posarskim premogovnikom. — Nemška zahodna vlada želi zagotovila Zapada o varnosti Nemčije pred morebitnim napadalcem. — Na Finskem so bile predsedniške volitve; izidi še ni-
17. JANUARJA: Švica je priznala ljudsko republiko Kitajsko. — Umrl je 80 letni Gustav Krupp, bivši ravnatelj in lastnik največjih nemških Kruppovih tovarn o-rožja. — Ameriško zunanje ministrstvo, čeprav ne priznava nemških pravic do posavskega ozemlja, izjavlja, da glede njegove bodočnosti obstoji samo francoski predlog, o katerem ostale zapadne sile še niso zavzele nobenega stališča. — Italijanski zunanji minister Sforza je sprejel irskega ministrskega predsednika Johna Costella.
Razplet italijanske vladne krize
Kot so splošno predvidevali je dobil De Gasperi zopet mandat za sestavo nove italijanske vlade.
De Gasperi je takoj začel s pogajanji in posvetovanji. Takoj v začetku je naletel na nasprotovanja republikancev in Saragatovih socialistov, ki so proti koalicijskemu sodelovanju z liberalci in ki zahtevajo od demokrščanov posebne koncesije glede načina izvedbe bodočih upravnih volitev. Zunanje politična vprašanja igrajo pri tem tudi svojo vlogo!
Iagleda, da De Gasperijeva p> gajanja s predstavniki manjših strank ne potekajo povsem zadovoljivo, ker čujemo vesti, da ni izključena sestava samo enobarvne, to je demokrščanske vlade. Po najnovejših vesteh pa je tudi verjetno, da pride do sestave koalicijske vlade demokrščanov in Saragatovih socialistov.
Veliko zanimanje vlada za mesto zunanjega ministra in za glavna gospodarska ministrstva, o katerih menijo manjšinske stranke, da morajo biti dodeljena zmernim socialistčno usmerjenim skupinam. Liberalci pa posvečajo največjo pažnjo vprašanju izvedbe agrarne reforme.
Splošna izjava o človečanskih pravicah
Clen 26
1) Vsakdo ima pravico do vzgoje. Vzgoja mora biti brezplačna, vsaj kar zadeva osnovnošolski in temeljnji pouk. Osnovnošolski pouk je obvezen. Tehnični m strokovni pouk mora biti splošen; vstop v visoko šolo mora biti vsem enako mogoč na osnovi usposobljenosti.
2) Vzgoja mora biti usmerjena k popolnemu razvoju človeške osebnosti in k ojačenju spoštovanja človečanskih pravic ter osnovnih svoboščin. Vzgoja mora podpirati razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med vsemi rasnimi ter verskimi skupinami, kakor tudi razvoj delovanja v Združenih narodih za ohranitev miru.
3) Starši imajo prvenstveno pravico pri izbiri vrste vzgoje za svoje otroke.
Clen 27
1) Vsakdo ima pravico, da se svobodno udeležuje kulturnega življenja družbe, da uživa umetnost ter da je deležen znanstvenega napredka in dobrin, ki iz njega izhajajo.
2) Vsakdo ima pravico do zaščite moralnih in gmotnih koristi, ki izvirajo iz znanstvenih, književnih ali umetnostnih del, katera je ustvaril.
Clen 28
Vsakdo ima pravico do tega, da vlada na socialnem in mednarodnem področju takšen red, da se v njem lahko uresničijo vse pravice in svoboščine, naštete v tej izjavi.
Clen 29
1)	Vsak posameznik ima dolžnost	do	družbe, ker je	edino
v njej	vtogoč svoboden	in poln razvoj	njegove osebnosti.
2)	Pri izvrševanju	svojih pravic	in	uživanju svoboščin je
vsakdo	podvržen samo	omejitvam, katere	določa zakon z	name-
nom, da se zajamči priznanje in spoštovanje pravic in svoboščin drugih ljudi in da se zadosti pravičnim zahtevami morale, javnega reda in splošnega blagostanja v demokratski družbi.
3) Te pravice in svoboščine se ne bodo v nobenem primeru mogle izvrševati proti ciljem in načelom Združenih narodov.
Clen 30
Nobena določba te izjave se ne sme razlagati tako, kakor da daje kaki državi, skupini ali človeku katero si bodi pravico, lotiti se kakršne koli dejavnosti ali storiti kakršno koli dejanje, ki bi merilo na uničenje pravic in svoboščin, nenavedenih v tej
iz javi.
10. decembra 1948.
183. SEJA GLAVNE SKUPSCINE OZN
Novoletni dar Slovencem v Italiji
(Kmdalfevanje e i. tirani}
Tudi med Italijani so mo*Je
Po živahni debati in ostrem prerekanju, kjeir so se izkazali razni italijanski svetovalci, med temi demokrščani, skrajno sovražne napraim slovenski manjšini, je sledilo glasovanje, 'ki je nekoliko presenetilo:	18.	glasov je bilo za
dr. Levijev predlog, 12 proti njemu. Dva svetovalca sta se glasovanja vzdržala. To pomeni, da je vendarle poverjena vladi rešitev zahteve po naši jezikovni zaščiti in drugih,, jezikovnih pravicah. Med dvanajstimi glasovi proti odlogu vprašanja kot takega je treba iskati tudi. italijanske. Kar wpet pomeni, da so tudi med Italijani možje, ki uvildevajo upravičenost zahteve po jezikovni zaščiti naše manjšine, saj je le šest slovenskih svetovalcev v občinskem svetu, štirje od DFS in dva naša od SDZ. Proti predlogu, ki ga je stavil dr. Levi je glasoval tudi dr. Culot, ne veimo, ali .zato, ker , ni hotel, da zadevo odstopijo v rešitev vladi, kar bi morali razumeti z ozirom na njegov nastop proti zahtevi v splošnem, ali pa ker je mislil, da se bo gla*ovak> tudi na drugi predlog, ki ni prišel v poštev, to je, da se zahteva gladko zavrne enkrat za vselej, Za njim je potegnilo še nekaj drugih demokrščanov, ki so glasovali proti predlogu dr. Levija. Da je dr. Angelo Culot miroljubnega miiljenja, nam je dobro znano, toda pri odločilnih vprašanjih ko gre za priznanje naših pravic, se je do. sedaj izkazal v javnih nastopih proti nam, še posebno, ko je jeseni 1947 šel v Rim z dr. Laga-nello prigovarjat poslance, naj prekličejo že izglasovano deželno avtonomijo, po kateri bi imela naša manjšina iste pravice kot nemška in francoska.
Čudno ae nam zdi .zadržanje de-mokrščansklh politikov sploh, tako na Goriškem, kakor v Vidmu, v Rimu in v Trstu. Ti možje trdijo namreč, da so kristjani in da je njihovo mišljenje, vedenj« in hotenje ter ravnanje popolnoma v skladu s krščanskimi načeli. To se pravi: oni vztrajajo pri trditvi, da so demokrati, ke.r so krščanska načela absolutno demokratična, in drugačna ne bi smela biti, če je res, da je Kristus odločno zapovedal: »Daite vsakomur svoje!« Nacionalistična gonja proti slovenskemu življu, ki jo potem vsi ti politiki odkrito in prikrito vodijo proti naši manjšini, nima niti od daleč znaka ljubezni do domovine, marveč le pečat nestrpnega sovraštva proti slovenskemu narodu, katerega mrziio. Niti najmanj ne pomislilo, da grešijo proti vsem zapovedim Kristusovim, ko hočeio prisilno raznaroditi našo maniši-no, ki ima prav po Kristusovem nauku , upravičeno pravico do življenja.
Darila
Za sveto leto so italijanski politiki izglasovali odpust kazni obsojenim vseh vrst zločinov, naši manjšini pa je prosvetni minister
in nekateri njegovi svetovalci podelili odvzem pravice do šolanja, v lastnem jeziku.
To je kratkovidna politika! Temu se je pridružil še poizkus u-radniih krogov, da bi zatrli slovenski tisk. Najprej so se zagnali proti komunistični »Soči«. Jutri bi prišli na vrsta »iDemokracija«, »Katoliški glas« itd. Le razsodnosti pametnih sodnikov, ki so uvideli krivično obtožbo, se je treba zahvaliti, da ni prišlo do obsodbe, saj je bila obtožba sieer dovolj jasno naperjena proti Slovencem kot takim In ne proti komunističnemu tisku! Tega je dovolj po vsej Italiji, kjer hrumi in ruši »nacionalno zavest« bolj divje in bolj grozansko kot to delajo slovenski listi, ki le branijo pravice svojega naroda. S tem ne zagovarjamo komunističnega lista, pač pa branimo samo pravico tiska, kakor so to storili vsi italijanski pametni krogi, ko je kje policija poskusila ukiniti komunistični tisk.
In pravice?
Prizadetim Slovencem na Goriškem, ki jih krivična odredba prosvetnega ministrstva zadehe, sporočamo, da imajo sedaj pravico zahtevati od strani županstva in prefekture, da jim Izdajo državljanski list in da jih vbijejo v imenik stalnih prebivalcev ter v imenik volivcev. Od urada za delo pa imajo pravico zahtevati delavsko knjižico.
Te pravice jim sedaj nihče več ne bo mogel odrekati, saj so jim v zvezi z njihovo opcijsko pravico odvzeli nekaj na j večjega; pravico na šolanje v lastnem jeziku,
Upamo, da isti narodni krogi sedaj ne bodo zopet tako nedosledni, da bi na drugi strani pobijali to, kar so z obravnavanim ukrepom tako močno pribili. Ako «e tem Slovencem kot državljanom narekujejo tako težke dolžnosti, potem jim je pač treba na drugi štreni priznati tudi osnovne državljanske pravice.
Proti vsega obžalovanja vrednemu ravnanju, ki očitno krši zakon in pravice Slovencev v Italiji, i-ma morda manjšina samo še eno možnost za pritožbo, in sicer na Ustavno sodišče (Corte costituzio-nale), ki ga določa člen 134 ustave. Toda to sodišče ni še niti imenovano in ni še jasno ali bo za ta primer pristojno. Mi smatramo, da bo pristojno. Upati je, da bo imenovano še v tem letu. Naše organizacije se bodo prav nanj gotovo pritožile.
Trda je usoda, ki jo doživljalo naše manjšine in žalostno je, da se moramo s takimi krivicami boriti v času in v državi, ki hoče veliati za demokratično in svobodoljubno.
Mnogim je vzeta možnost šolanja, .toda ni jim vzeta zavest sebe in svoje pripadnosti. S to zavestjo bodo oni in mi dočakali dan, ko bomo lahko brez sovraštva zgradili na tem našem narodnostno mešanem ozemlju tisto sožitje, kakršnega smo kljub vsem razočaranjem vedno zagovarjali.
Komunistična nesoglasja na Daljnem Vzhodu
Tedensko glasilo Kominforma, ki izhaja v Bukarešti je ostro poka-rak> japonsko komunistično stranko, češ. da je njeno delovanje mlačno. List označuje politiko voditelja japonskih komunistov No-sakija, ki odlaša revolucionarno kampanjo na čas po podpisu mirovne pogodbe kot »teorijo, ki smrdi po buržujs.ki ideologiji«.
Odmev tega ostrega očitka Kominforma čitamo v nekem članku, ki ga je objavila »Moskovska Pravda« in ki energično obsoja »napačno teorijo« japonske komunistične stranke.
■Te očitke tolmačijo japonski komunisti kot določen ukaz Kremlja, da je treba spremeniti taktiko in podvtzeti brez prevelikega odlašanja napadalno akcijo. Lahko si predstavljamo osuplost, ki jo je povzročil ta nenaden napad. Vodstvo japonske komunistične stranke se je sestalo na tajni seji, kjer je sklenilo, da popolno odobrava stališče svojih voditeljev. Japonska komunistična stranka je obe-nem izjavila, da želi na ta način tudi podpreti kitajske komuniste, katariih voditelj Mao-Ce-Tung je pri svojih pogajanjih s Stalinom naletel na težkoče. Moskva bi mu namreč rada pobrala Mongolijo, Madžurijp in Sikiang, poflobnp kot je si/oječagno v »znak bratstva« pobral^ Češkoslovaško Po<5karpat-slfo Rusijo, celo Vzhodno Poljsko, dele Romunije itd.
Sovjetski imperializem ne pozna mejž. Zato je sedaj naletel na od-por tudi na Japonskem. Samogolt-nost je uničila že mnogo zavojevalcev in tako bo tudi njega.
Povojna pomoč ZDA tujim državam
Združene države so od junija 1946 pa do danes izdaje približno 25 milijard dolarjev v obliki darov in kreditov kot pomoč tujini državam.
Točni skupni znesek 24.802.000.000 dolarjev, kakor ga je izračunalo ameriško trgovinsko ministrstvo, pa ne vključuje izneska 3.385 milijonov dolarjev, ki so ga investirali kot glavnico v Mednarodno banko za obnovo in razvoj in v Mednarodni denarni sklad.
Trgovinsko ministrstvo pravi, da so izdatki za četrtletje julij - avgust - september leta 1949 znašali 1.446 milijonov dolarjev.
V teim četrtletju so največje zneske te pomoči prejele:	Angliia
272 milijonov dolarjev, Nemčija 232 milijonov dolarjev, Francija 173 milijonov dolarjev in Nizozemska 126 milijonov dolarjev. V Aziji je Japan preiel 158 milijonov dolarjev, Filipine 59 miliionov dolarjev in Kitajska 12 mili j. dolar.
ZDA so do zdaj orisoevale največ k naselitvi evropskih beguncev
Po podatkih IRO so Združene države, v teku sedemindvaisetme-sečnega delovanja IRO sprejele na svoje ozemlje 142.765 beguncev, torej več kot katera koli država.
Del beguncev, 27.660 po številu je prišel v Združene države na
Tržaški občinski svet
ji z dne 13. in 17. januarja t. i.
Pri vprašanjih na župana in na odbornike je stavil svetovalec dr. Agneletto vprašanje na odbornika inž. Bonettija glede cestne razsvetljave na Istrski cesti od Sv. Ane do užitninskega urada v Zavljah in v okolici. V tem predelu ceste sploh niso ra*zsvetljene in to v veliko nevarnost za prebivalstvo tega pasu. Zato predlaga, da se čimpirej ta nedostatek odpravi. Ini. Bonetti je takoj odgovoril, da so v teku dela za raztegnitev avtobusne pro-;ge do Zavelj in da se bo ob tej priliki storilo, kar je potrebno tudi glede cestne razsvetljave.
Obč. odbornik prof. Geppi (republikanec), ki upravlja občinski tržni urad, je govoril o preračunu svojega referata. Ali predno je prišel do stvari same je uvodoma polemiziral na splošno z vsemi svetovalci manjšine, ki so v izvajanjih ^zastopali stališče proti gledanju večine. Tako je večkrat polemiziral in se zopet vračal na govor svetovalca dr. Agneleita, kjer ;je ta naglašal, da se bo gospodarski položaj Trsta in tržaškega občinskega .gospodarstva izboljšal takrat, ko se 'bo Trst rešil gospodarskih spon- Italije, v katere je bil v zadnjih dveh letih vpleten. Odbornik Geppi je med drugim trdil, da bo Trst postal ribiška vas, ako bi postal gospodarsko in politično neodvisen od, Italije. Ni mogoče odpreti oči ljudem, ki nočejo videti resnice! V svojem govoru je odbornik Geppi živahno polemiziral z opozicijo in omalovaževal izvajanja svetovalcev manjšine o predloženem. občinskem preračunu.
Na seji 17. januaTja se je oglasil k besedi svetovalec Juraga (ko-minformist) o osebni zadevi glede na napade odbornika Cumbata. V svojem, (govoru se je oddaljil od predmeta in, je imenoval De Ga-sperija in demokrščansko stranko, zato mu je predsedujoči podžupan, inž. Visintin odvzel besedo,. To je. ppvmrpjčilp močno prerekanje, zaradi &s'ar je bila seja prekinjeria. Ko je prišel župan Bartoli, se je seja nadaljevala, V uvodu svojega govora je od'b. inž. Bonetti (socialist), ki je načelnik oddelka za javno snago m municipalizirana podjetja, izjavil, da se popolnoma Strinja iz izahtevp — ki jp je sprožil dr. Agneletto — da se morajo odstraniti v našem mestu vse ovire
trgovini in industriji, ki so izvor aVtarhije in fašističnih zakonov, zato hoče, da se Vzpostavi svoboda gospodarske aktivnosti in odpre pot tujim podjetjem, toda na ta način, da dobički, 'napravljeni s tukajšnjim delom ne končajo v žepih inozemstva. Nato je omenil) da je bila odpovedana pogodba glede pogrebnega podjetja med občino in 'zasebnimi tvrdkami, ali zadeva ni še izvedena. V svojem zmernem govoru, kjer se je izogibal politični polemiki z govorniki opozicije, je pojasnil vse, (kar se njegovega resora tiče.
Sledil je ,govor dr. Rinaldinija (D.C.), ki upravlja anagrafidni u-rad. Njegovo temeljito poročilo je prikazalo ogiromno delo, ki ga morajo opravljati uradniki v slabih starih prostorih. Govor je bil dostojen, zmeren in apolemičen.
Nato je govoril odb. prof. Scio-lis (D.C.), ki upravlja šolski oddelek, oddelek za verske zadeve in občinsko pomoč revnim. V obširnem temperamentnem govoru je zavračal predvsem napade na u-pravo šolstva s strani kominiformi-stičnega svetovalca prof. Ferlana, je zanikal, da pri nas upravljajo šolstvo po političnih vidikih de-mdkrščanske stranke in da bi pro-težirali konfesionalne šolske organizacije proti mestnim otroškim vrtcem in mestnim zabaviščem. Posvetil je precejšen del svojega govora, slovenskim šolam in pri tem trdil, da se je po končani vojni izrabila naklonjenost ameriškega o-ficirja za prekomerno povečanje slovenskih šol. Primerjal je sedanje število slovenskih šol in učencev z onimi pod Avstrijo, ni Pa Pomislil, da je veliko slovenskih u-čencev iz Trsta, zlasti srednješolcev študiralo v slovenskih šolah v Sloveniji al'i v hrvatskih šolah v Pazinu in Kastvu ali na, učiteljišču v Gorici. Dejal je, da je za to. da imiajo .Slovenci svoje šole; omenil je mimogrede šolski, kataster in je zavračal trditev, d^ se hoče pri -sfiiftanijam številu slovenskih šol zadušiti >sloyeiisko šolstvo. Ni pa odgovoril, zakaj ne odpre občina vsaj otroški vrtec pri sv. Ani, za katerega se je prijavilo 48 otrok in ki ga že, toliko časa zaman prosimo.
Seja se je končala ob pol desetih. Prihodnja seja bo dne 20. t.' ni.
Ustanovni občni zbor S za obč.
Dne 15. januarja t. 1. je bil ustanovni občni ®bor krajevne organizacije SOZ za ^gonile - Mali Repen v gostilni Batič v Malem Rapnsu.
Silno je bilo, zanimanje domačinov za ab^tii izbor, kar je tudi do-.kazala velika udeležba zborovalcev fe Malega Repna in delegatov SDZ Jz ostalih vasi občine. Olbčni »bor je otvoril g. Grnden iz Zgp-nik^ pozdravil nav«pče in poudaril, da je treba izvesti orj^^c}; jo na vasi, da bi se čim smotrneje povezali člani in »omlšljeniki-
Predsednik SDZ <}r. Jpsip Agne-letto iz Trsta je pq|?dr§vil eborh’ valce. V svojem izvajanju poudarja, da je Slovenska demokratska zveza nastorpila na Samostojnem tržaškem ozemlju pred tTemi leti v času, ko so bili komunisti vsemogočni, za kar je bilo vsako javno politično delovanje nemogoče, keir je človek tvegal svojo glavo, če je ijpovedoval demokratična načela in nastopal proti politiki dtjmačih komunistov. Ti ljudje so SDZ ves čas sovražili in blatili, končno so pa morali v borbi proti njej priznati njen obstpj, saj je SDZ šla pogumno naprej kljub vsem klevetami Dalje je navajal dr. Agneletto primere ponudlb sodelovanja Zavezniške vojaške u-prsve Slovencem: ali so vse te ponudbe bile odbite, keir so tako zahtevali komunisti v Izvajanju svoje politike proti Zaveznikom.
Posledica tega je bila, da so Slovenci ostali ob strani in da so prišli tako na vsa važnejša mesta Ita-liian.i; uspeh tega je bila nenaklonjenost do Slovencev In niihovn izkoriščanje po Italijanih. Vse to je sad komunistične politike, ki je hotela v nekaj tednih komunicirati vso deželo. Ta .politika je torej dosegla, da smo Slovenci iz zavez-
podlagi tako imenovanega »Trumanovega navodila«, ki je v okviru takrat veljavnih zakonov o priseljevanju dal prednost beguncem. Ostalih 115.099 beguncev je pa bilo sprejetih v Združene države po begunskem zakonu iz leta 1948, ki je to število določil na 205.000.
Vseh 48 dr?av severnoameriške zveze je nudilo naselitev in zaposlitev tem beguncem. Vendar se je naiveč beguncev naselilo v zahodnih in južnih državah. Pri prevozu begun cv je do zdaj sodelovalo 93 letal, ki so prevozila 5.093 potnikov, potniške ladje pa so napravile 119 voženj.
nikov zapadnih sil postali njihovi sovražniki; Italijani pa — njihgvi dejanski sovražniki — *o poatKli kar čea noč zavezniki. Vse 'to"so videli pošteni in narodu zvesti 61t»-venci, ko so odločno stopili pred narod in mu pojasnjevali’ nesšrečo komunistične politike za slovenski narod. Poudariti je še treba, da SDZ nrso ustanovili nobeni tpjci ali begunci, pač p? domačin}, ki sp že dosti žrtvovali za svoj 'nar^J. koristi slovenskega naroda more zastopati samo stranka, ki temelji na narodni podlagi in zastopa pravice (zatiranih ter aahteva pravič: ne soc ia J ne pogoje. Zato ’ ima Slovenska demokratska zveza v svojem programu vidno poudarjene
točke:	narodnost, demokracija Jn
ohranitev ter obramba vere.
Ekjino taka stranka si lahko $o-vojjtije predstavljati slovenski narod in s takimi načeli'bo tudi zmagala! Program Slovenske demokratske zveze je preporodni program slovenskega n&rpda, s katerim hočemo zboljšati Slovencem življenjsiklo raven, ne pa kot' komunisti vse feenačlti, da postanejo vsi irpveži in sužnji totalitarnega ireda- Nasprotje komunističnemu kolektivističnemu gospodarstvu je Slovenska demokratska zveza, ki priznava zasebni podvig, ki je edini pravi smisel človeškega življenja.
Po govoru dr. Agneletta so zborovalci prešli na izvolitev odbora krajevne organizacije.
Lista, ki je bila sporazumno sestavljena na samem občnem zboru in s tem sog’a'"o sprejeta, je;'
Predsednik : Grilanc Janko iz Saleža,
tajnik '■ Ščuka Anton iiz Gabrovca,
blagajnik : Gruden Ivan iz Zgonika,
člani odbora: Cea-njava Karel iz
Gabrovca, Živec Franc iz Zgonika, Milič Alojz iz Malega Repna, Ostro-uška Emil iz Sale-ža, Doljak Herik iz Samotorce.
Med predlogi, ki so bili stavljeni, je tudi poudarjena potreba, da se kmetovalci, pristaši SDZ povežejo med seboj in tako zaščitijo svoj? stanovske koristi.
Pred razhodom so zborovalci z velikim navdušenjem zapeli »Hej Slovani« in se razšli z zavestjo, da bodo po svojih močeh prinomogli k sreči in blagostanju slovenskega naroda na Tržaškem.
Razen tega je dobro, da aj za kako uro na dan v :e. Zračenje mora biti u-ko, da ne nastaine v hle-
Dve muhi na en udar
Babičeva volivna klobasa
Živimo v dobi kolin. Pujski vseh narodnosti in političnih prepričanj zaključujejo svoja debela ali pa tudi suha življenja. Tu pri nas koljejo in se mastijo s kolinami tisti, ki so debelofcožce gojili in krmili; tam na oni strani Fernetičev pa so seveda tudi glede tega naprednejši: eni pujske pitajo in skrbijo za njihovo blagostanje in rast, drugi pa se mučijo po komisarskih in partijskih menzah s svinjsko pečenko, krvavicami, pršutom, klobasami in podobnim udarniškim delam. Tako so na oni strani združili gosposki socializem z moderno delitvijo dela. Dve muhi na en zamah!
Tudi g. Branko Babič je v teh kolinarsikih časih zopet enkrat zamenjal svoj poklic. G. Branko je namreč vsestranski človek. On ni samo trgovski pomočnik, ne samo poklicni revolucionar, podpolkovnik Titove armade, »1’uomo piu potente della regione«, novinar (po slovensko časnikar), reklamni strokovnjak, ljudski dedič fašistične vile itd., marveč se je v zadnjem času zopet znašel v svojem temeljnem poklicu — med klobasarji.
Tisočumetnjakarji so po ugotovitvah vzgojeslovcev sicer najslabši delavci, ker znajo vse, vedo pa ničesar, ali g. Branka ta ugotovitev briga manj kot lanski sneg. On je mož spremembe in samo tako lahko razumemo, zakaj mu je divje kolebanje na konjičku tržaškega vprašanja talko priljubljen šport.
Kljub ugotovitvam vzgojeslov-eev, moramo priznati, da j? g. Braniko v svojem temeljnem pokli-nqu vsekakor mojste.r. Klobase so njegov pravi poklic; tega priznanja mu ne morgjo odrekati niti tisti, ki'v“pereči zadevi njegovega •prednika Kraigherj? zahtevajo, da Se preseli na Poljanski nasipi v Ljubljano. Klobase so v resnici njegova stroka, posebno še voiiv-uje kklbase. Oldkar se je Titova Jugoslavija sprla s Kominformo, bo -namreč tudi volivne priboljške nacionalizirali. Zato hi več 'votivnega aulaša, ki smrdi po satelitski ko-čhinformi, pač pa je samo dobra kranjska klobasa lahko tisti vodni z^cjŽipelj, ki porine volivne uspehe v astronomsko višino.
V klobasah je g. Branko tako* rekoč brez tekmeca. Tako dolge ’in zamotane klobase gotovo ni nikdar izdelal nitiMase v'"Trstu, niti Slamič v Ljubljani, kakršno je na račun marčnih volitev v Titovini iztisnil g. Branko ih pri tem še potolažil svojo influenco s krepkim ižkMljartjpm zatajene in tako hjira-vičene svete jeze proti SDZ*v haj-večjem hi najbolj razširjenem slovensko - italijanskem dnevniku S TO-ja. Zopet dve muhi na en u-Rkrl
Nadalje moramo resnici ng ljubo priznati, da je bila ta klobasa — pravi klobason — iz deviško čiste svinjine in prav nič pomešana z jjpvedlno ali konjinb. Enotnost je dpi g. Branka na vseh popriščih prva zapoved. To enotnost sta učin-koylto uporabljala Mussolini in Hitler, krčevito se je drži tudi »trie Jože Stalin in vsi njegovi satelitski kužki, potemtakem jo mora spoštovati ves napredni svet, seveda pod pogojem, da je prevlečena s sodobno novotarsko barvo, tl he more biti drugačna od rdeče. Rnotnost je za vblivno kldbasarijo
to, kar je za pristno kranjsko klobaso svinjina — in bašta!
S samo rdečo svinjino pa še dolgo nismo prišli do klobase. Predvsem je potrebna za vsako klobaso sol, morska ali kamena za kranjsko klobaso, za časnikarsko pa. sol učenosti in izobrazbe, in v tem g. Branko ne prihaja nikoli in na nobenem poprišču v zadrego. Komunistična legitimacija, hierarhij-ske stopnje, so pravi atomski no-rimberški lijak, ki spravlja v senco vse Einsteine tega in onega sveta. S srednješolsko maturo je g. Branka sprevidel sam pok. Kar-leto Marx po najuspešnejših metodah turške šole na junaških bosenskih tleh. Naši srednješolci pravijo tej metodi biflon. Univerzo je ddkončal v Vrhpolju, diplomske izpite pa pod smreko. Pa bi tak možganski trust ne zmogel nasoliti nekaj pameti tržaškim Slovencem!
Posebnost Babičeve volivne klobase pa so začimbe: Cesenj oholosti, ki vzbuja spoštovanje in pospešuje prebavo zadnjemu ducatu delovnega ljudstva; poper obrekovanja, ki naj poudarja moč in silo vsaj na jeziku in dokazano oživlja nemoč; paprika potvarja dejstva, ki vzbuja apetit po novih zamislih in je poleg vsega še rdeče barve; istrska črnina, ki dnevno z neovrgljivimi številkami dokazuje, da Titova Jugoslavija za 100 odst. več producira in za 80 odst. manj konzumira kakor 1. 1939 in je zato
blagostanje Titovine za 180 odst. večje od blagostanja gnile Jugoslavije.
To bi bile kranjske začimbe. Za tržaške želodce pa si je naš kulinarični genij izmislil tudi še muškatni orešek novih sindikatov, ki tako prijetno draži nozdrvi in vsebuje bogate zaklade vitamina D. D.T. (daj denarja, Tito!). Tako bi bila klobasa, tipe Branko Babič, končno zrela za tržaške želodce.
K vsaki kranjski klobasi spada neovrgljivo tudi zelje in tudi nanj g. Branko ni pozabil. Kmečka zveza je tisti poklicani zeljnik, kateremu je treba nujno postaviti za varuha komunističnega kozla po vzorcih vseh naprednih zaščitnikov kmečkega stanu na oni strani železne zavese. Gotovo je France-sco Stoka najprimernejši čuvar tržaškega zeljnika, če resno želimo dvigniti našega kmeta na zavidno višino sovjetskega kolhoznika, obenem pa krepko podpreti pridobitne karijčre sodobnih poklicnih ljudskih voditeljev. Brankovo zelje je prav gotovo remek delo Babičevih kulinaričnih umetnosti, in če bi se njegovemu štabu posrečilo izročiti to delo najširšim ljudskim množicam, bi tudi nam zasijala zlata doba gospodarskega socializma in modeme delitve dela: Slovenski tržaški kmetje bi prašiče redili, štab pa bi jih prebavljal. Dve muhi na en udar!
POMEMBEN SLOVENSKI ROMAN V ZDA
Ivan Jontez: ..JUTRO BRfEZ SONGA"
Bred kratkim smo prejeli iz Združenih držav roman »JUTRO BREZ SONCA«, ki ga je apisaT Tvan Jontez. Založba Triglav v "Clevelandu 1949, Ste. 27-3, Cgh? 3 dolarje). Za: jetno in okusno opremljeno slovensko leposlovno delo, l^i si ga dobil iz daljne t/ujine,' vzameš v roke s posebno radostjo in radovednostjo'............»■. .
Jonteaov roman je posvečen spominu pptih ameriških vpjtjških letalcev, ki so‘našir širirt,1'ko je bilo j njih letalo sestreljeno nad Koprivnikom y Sloveniji 19. avg. 1946. Prav “ta dogodek je začetek oziroma ozadje .vsega dogajanj? v romanu.
»Jutro brez sonca« imenuje pisatelj osvoboditev 1. 1945, ki ni pri-1 nešia' svobode. Dejanje'se‘godi v glavpsm v Ljjbljafii v drugi polovici 1. 1946. jPred nami ’ se' razgrinjajo rnračpe podobe‘diktature, pa tudi žp' protjrežimsko delovanje nekaterih za svobotlp zavzetih' borcev. V osredju stojita mladi, zano* sni Milan' Koš In spretni rdžiitoški veljak Koren, zagriggna vsgk v svojo idejo, Idilami sta v faslojnbo pjčgova'ljubljena mati h) £ng£ fla koncu ljudsko sodišče Koša zaradi kritike režima in zaradi ilegalnega'delovanja obsodi ha deščt 'iet zapora.
Roman je napisal temeljit poznavalec raOTMT pod komunistično diktaturo in tudi sicer razgleden
človek. Ze prve strani te pritegnejo in knjigo težko odložiš, dokler je nisi prebr?l.	bistrih do-
mislekov, posrečenih prihler in lepih njisli srečaš. Veliko novega »e ti' odkrije. GotoVo je' »JUtro 'brez soncu« najbolj protikomunistično leposlovno1 delo, kar smo jih sio-venci ddsiej dobili.’Ta jendenčnost jč očltpa' vseskozi in — kar je na-ravjio	zmanjšuje mhetji,iš|to
vrednost knjige, glog je mestoma časnikarski in psebe večkrat delčla-m}r?jb. Tit pa tartt je “kaka večfa psihološka' neverjetnost, Iti jo J8 zagrešil V	preveč	zaverovani
pifateij.
Ivan Jontez se je trudil, da bi bil romati v svetovnonazorskem pogledu krščanski- Tu pa je ostal neprepričljiv. V Kristusu preveč gleda samo človeka, ko ga primerja s Spartakom, Gandhijem, Lincolnom.- Pisatelj v romati' ni polomil tiste vere, ki ima svoj smisel le v zveei z onostranstvom. V?e preveč stoji na tem svetu, vse preveč mu gre za »Stvar«. Bralca, $i ■yp, da morij era vi Idejpi borec najprej premagati s?m sebe, Svoje'telo, bodo mdtili tudi nepotrebni naturalistični pioudarki.
Osebni in politični svobodi posvečeni roman »JUlto brez sonca« bo širngmu svetu pokaizal tragiko slovenskega naroda, ki 'jo je zakrivila pr?dy«cm Slovenska ipje ca, odtujena krščanskemu
Nehaj pripomb h prošičjereji
Prašičjereja je važen postranski dohodek naših kraških kmetovalcev. Vsakdo poizna 'izvrstno šunko —pršut, ki ga znajo pripravljati na Krasu, in poznavalci pravijo, da takega pršuta ne dobiš prav nikjer drugje. Zato ne bo odveč, če povemo par besed o tem, kako moremo dvigniti donos iz prašičjereje na primer s tem, da izboljšamo hleve za prašiče.
Povsod posvečajo kmetovalci razmeroma malo pozornosti pravilni ureditvi svinjakov in šele zadnja leta se je začelo stanje boljšati. Kmetijski strokovnjaki so namreč izračunali, da se kmetovalcem bogato izplača zgraditev primernega svinjaka, kajti le tako more prirediti več in boljših živali za zakol; le tako more preprečiti preveliko umrljivost mladičev.
Na kratko omenjamo nekaj pogojev, ki jih mora izpolniti vsak pravilen hlev za prašiče, ako naj bo donos iz prašičjereje čim večji:
Ce hočemo doseči nagel razvoj mladičev in zagotoviti dober razvoj prašičev, moramo poskrbeti za to, da se počutijo v hlevu udobno. Na Krasu, kjer pozimi temperatura pogosto pade precej pod ničlo, moramo paziti na to, da so svinjaki zaščiteni pred mraoom in še posebno pred dežjem.
Neobhodno potrebno je, da poskrbimo za pravilno zračenje svinjakov. Razen tega je dobro, da posije vsaj 1 ‘ hlev sonce, oracenje mora dih u-rejeno tako, da ne nastaine v hlevu prepih, torej ne smemo odpirati aken in vrat na obeh krajih. Tudi
odprtine v stropu so škodljive, kajti pozimi uhaja skozi nje topel zrak iiz hleva. Najboljši uspeh dosežemo, če opremimo svinjak s primernimi okni v eni sami steni, po možnosti na sončni strani.
Pazimo na to, da svinjak ne stoji na vlažnem zemljišču. Kjer temu ne moremo odpomoči, moramo izkopati okoli svinjaka odtočne jarke in dvigniti tla v hlevu vsaj za pedenj od zemlje.
Ponavljamo:	nobena	stavba na
kmetiji se ne izplača tako hitro kot deber svinjak. Denar, ki ga vložimo v dober svinjski hlev, se nam bo kaj kmalu povrnil v obliki bolj zdravih in težjih prašičev, v večjem številu mladičev, ki ostanejo pri življenju, v okusnejšem mesu in slaninami.
Kljub temu pa žal vidimo, da je svinjak pri mnogih naših kmetovalcih pogosto najbolj zanemarjena stavba — če moremo te svinjake imenovati stavbe. Hlevom za konje in za govedo posvečamo mnogo več pozornosti, za svinjake in kurnike pa se le malokdo zmeni. In vendar bi mogla prišičjereja in kurjereja na Krasu mnogo bolje uspevati in donašati našim kmetovalcem mnogo večjih dohodkov,- kot jih donašajo trenotno.
Ne pozabimo, da narava ščiti konja, kravo, tele, ovco, jagnje, kozo, z mnogo boljšim kožuhom kot prašiča in še posebno mladega prašiča, ki ima kot vsi vemo izredno nežno ko^o. Kljub temu pa mnogi kmetovalci menijo, da je za prašiča vse dobro, vsak hlev dovolj topel.
MIMOGREDE
Z VNANJI IZGLED SMOTRNO UREJENEGA SVINJAKA
Več glav, več misli
Babič nam je v svojem odgovoru dal med ostalim tudi redko priznanje:	»Demagogija	Demokracije	je
dosegla v zadnjem času hvale vredno spretnost in dovršenost za povprečnega bralca. To jim lahko štejemo v zadnjo pridobitev«.
Ljudski tednik pa je v svoji letošnji drugi številki zapisal: »Demokraciji pa se je edini lemež tako skrhal v štirih letih, da reže le še zelo, zelo plitke brazde«.
Kot vidimo je zavladala v ulici Montecchi velika zmeda. Ni več edinstva idej! Baje niso tudi glede bodočnosti Trsta vsi istih misli. Je pač preveč glav in vsaka misli po svoje! Sedaj, ko se je vselil še Corriere di Trieste, bo tovarišija še bolj pisana, Dobro, da jih usgj korito še nekam veže.
Superbomba
v tovar
Bil je sin gosposkih staršev. Samo dolgočasje in želja po doživetjih, nobeno -globoko »poznanje, ga je pred leti pognalo v naročje marksizma. Hotel je biti napreden, revolucionaren, ne zato, ker pi to v svojem srcu občutil, temneč enostavno iz snobizma, ki mu Jp narekoval, da mora biti drugačen ud svojih sovrstnikov, da mo-m biti »moderen«.
‘ Prišla je vojna in takrat so se mu obetale še večje pustolovščine. Revolucionarni omami se je pridružilo nacionalno čustvo. Najbolj-, Si so počenjali tvegane stvari, in Čemu jih ne bi tudi on? Druščina salonskih komunistov, s katero se je do tedaj družil, ga je potegnila t seboj. Ne prezgodaj, temveč šele aadnje leto, takrat ko je bilo že vse sigurno. Ni hotel napraviti odločilnega koraka prej, dokler ni bilo jasno, da stavi na pravo karto. Ni se zmotil. Uničenje srednjega stanu, je njega, salonskega pristaša novih idej, dvignilo na površje.
To se zopet ni zgodilo zaradi dela, kajti za nekaj takega je bil preveč okoren, ni imel v sebi prepričanja, ki bi ga gnalo v velike na-
pore. Njegov smoter je bil položaj, ne zato, da bi z njegovo'pomočjo lahko uresničil »voje hotenje,'temveč za'to, da bi' osebno na njem blestel in udobno živel. Novemu režimu je bilo potrebnih nekaj imen, ki naj bi pred narodnimi očmi ip pred inozemstvom pokazala demokrati značaj oblasti. Potrebnih je bilo nekaj puhlih glav, ki naj bi s svojo' jjjjffitpostjo dale novi diktaturi navidezno širši značaj, ki so pa obenem morale biti take narave, da ne bodo v nobenem primeru pravim nosilcem oblastva ustvarjale nobenih preglavic. Kot ena izmed teh puhlih glav je tudi pogledal iz nad gladine sicer izenačenega in potlačenega naroda.
Danes se nahaja na poti v tovarno v okolici Kranja. V tekstilno tovarno ga vodi njegova pot. Smo namreč v času petletk in delavsko nezadovoljstvo, ki je nastalo kot reakcija na stalno priganjanje, na slabo oskrbo in pomanjkanje vsake svobode delavskega gibanja, preti, da postavljene naloge ne bodo pravočasno dosežene. K vsemu se je pridružil še ta prekleti Kominform in sedaj morajo ubogi ministri tekati od tovarne do tovarne, lajati in lajati, samo,
mm
da bi vlili ubogi raji nove volje do žrtev in garanja. To so res pasje paloge.
Tudi njega je doletela ta usoda. Ze nekaj meetingov Ima ‘za sebpj, a še ygč jih je pred njim. Sovraži ta stik z množico, s temi razgapan-či suhih teliš in vdrtih oči. Ta ljudska oblast je vendar tako daleč od vsega, kar si je predstavljal. Vila v Ljubljani, avto, posebna trgovina za potrebe vodilnih funkcionarjev, posebni dodatki, ki daleč presegajo uradno plačo, krfe-tanje v novih višjih krogih, ki se s svojim nenadnim obogatenjem še veliko 'bolj baHatijo kot pa prejšnji meščani, katerim je sam pripadal, Y?e to je tisto, kar mu odgovarja. Toda narod, ubogi narod, do tega ne’Čuti’nič. To je delovna živina, katero je treba priganjati, iztisniti iz nje zadnjo srago znuja, dati ji jesti prav toliko, kolikor je potrebno, da lahko živa zdrži večjih naporov in nič več.
S takimi nazori se je . ipeljal minister ljudske oblasti mirno čuvajeve hišice na ograjeno tovarniško dvorišče.
Razen ravnateljstva in komunistične celice v tovarni, ga nihče ni pričakoval. Ravnateljstvo je itak samo predlagalo obisk kake višje osebnosti, ki naj vlije omahujočim delavcem novega poguma, odnosno jih vsaj prisili, da povečajo svojo storilnost. Tej njegovi želji je obisk tovariša ministra popolnoma odgovarjal. Komunistične celice pa so že par dni sejale in
NAČRT ZA GRADNJO SMOTRNO UREJENEGA SVINJAKA
. *	,*	~	-	ti	*»	'	.‘V.**	«'£Si	IHO
Pred kratkim je jugoslovanska vojska imela manevre, katerim šo v duhu novega prijateljstva prisostvovali tudi nekateri ameriški izvedenci. Eden izmed Amerikan-cev se okrene k svojemu ozhaške-mu spremlejvalcu ter mu pravi: »Vkljub vsej tej vojski, pet naših atomskih bomb in Jugoslavija je izgubljena.«
Toda Oznaš ni izgubil prisotnosti duha: ter mu je hladnokrvno odgovoril:
»Mi res nimamo atomskih bomb, toda če vam pošljemo pet vaših graditeljev novega socializma, potem ste lahko prepričani, da je A-merika izgubljena.«
RtzlUg
Eden izmed na hitro roko fabri-ciranih komunističnih učiteljev- Titove Jugoslaviji ji razlagal učencem zemljepis'Azije. Pri tem se je posebno trudil, dd bi dokazdt prednosti sticidliitično urejene Juffosiu-vtje pred nekaterimi aZijsktmi' dr- Vi Žanami, ki' še nimajo politične samostojnosti. V ti veš tl si, dd je il* spešno izvršil svojo nalogo, vpraša Janezka:'’ ■	»S«	•:	"
»Povej mi no, Janezek, kakšna je ‘razlika med Indijo ih Jugoslavijo?«	‘ ni	:
Mdli Janezek se je nekoliko zn- '-,r ' mišlil in ddgbvoril: ' 'i! k T.
»Razlika med Jugoslavijo in ln-dtjb’, toVdnš'''učitelj, je te%t, 'ifil" !, v Indiji gladujejo narodni voditelji -zato, da bi bilo narodu bol ji« r v današnji' Jugoslaviji gladuje m- -■ ■ fod, da bi njegovi voditelji Jafcfc#5'1'> udobho Živeti.*	■'■akmh,«*«!
V«t je re»	'
Res je, da je Titov režim izza hrbta Sovjetov vodil pogajanja' zn-Zapatiom, tako kot to trdi Mtiskva. Saj je prišlo do dolarskih posojil: Res je, da je Sovjetska zveza-pu-stilu Jugoslavijo na cedilu v vpra-' 1 šatnju- Koroške' in Trsta, tdko ~kot • to trdi Beograd. Zaradi takti*'srna-* lenkosti« se namreč sovjetska- tvia- > j da ni želela niti ne želi spuščati v vojno z Zapadom.	^
Verjetno je prav tako resnična tudi druga Titova trditev, da ft > rridral pošiljati Hmnb M drufje jtifi trebščihe po ndlofgU Moskiie svojim prijaznim iosedom v časih, ko je jtil/osldbanskl 'narod gladoval:-" Najtirž ne \aie njti litja Ehreri-burg, ki trdi, da je' Tito prid <J8»-litvami leta 194S likvidirat' ali 'pd brez sledu odstranil pribiižtio RIS tisoč pščp. Takrat*'je harf&eč piša* t'eij potoval pb Jugoslaviji irrltbf ugledeii »šovjetski brat« jč”fffiiČI • prilili o, da' je povsod vtakilU ivoj nos.' Zato je lahko videl marstkdj.
premlevale kako bodo poedini njeni čl&ni primerpp »sjrategično« razporejeni po dvbrani; s' svojimi opateflcaihi in predlogi pripomogli, da bo zbor izpadel tako kot si to oblastniki ' ^elijb; .Ti ’ novodobni valpti noViJi gospodarjev' so napravili“točen hačrt^ in' danes po v kratkem začetek komediji.
Delo se je končalo ob svoji običajni uri. Toda predstojniki posameznih oddelkov so nemudoma obvestili delavstvo, da jih čaka v društveni dvbrani Visok gost,' ki bi jim rad spregovoril nekaj besed in kateri bi rad obenem tudi slišal njihove potrebe. Delavstvo, je molčalo. Odvadili so se že negodovanja ali odobravanja. Godrnjati i-tak njso smeli, ker je to bilo nevarno, odobravati pa niso mogli, ker jim ne bi šlo od srca.
Vsak si je poiskal svoj plašč in razen partijcev so vsi gledali, kako bi se čimprej izmuznili domov.
Toda na dvorišču jih je čakalo novo presenečenje. Milica, ki je kot vesten čuvar »narodovega premoženja« itaik vedno nadzirala tovarno, je danes pojačana preprečevala odhod iz tovarne ter je delavcem odločno pokazala, da je njihova pot v društveno dvorano, ne pa domov. Nihče se ni upiral. V sebi je klel. toda molčal. Izkušnje so posameznike naučile opreznosti.
V dvorani oder, rdeče ozadje, na njem Titova in Stalinova slika. Na odru miza, za mizo vsi glavni tovarniški odličniki. V njihovi sredi
tovariš minister. Lepo rejen, bled in zdolgočasen. Prav nič proletarskega' ni imei na sebi. $e veliko manj je bii proletarski kot pa nje-gbv luksuzni avto' najnovejše ahie-riške znamke,' ki ga }el fzzlvajbče bleščeč čakal na dvorišču. NttI tia avto, niti njdgov gospodar' nista spadala v tel cpmljei ’
Po običajnih' 'pozdravih in naštevanju ne vtm katerih'' zaslug,‘ katerih se pa niti tovariš minister ni zavedal, mu je ravnatelj tovarne pFedal bešedoV Slbdil'!je narWenj ministrov Izliv o pomenu produkcija. letele so številke petletnega plana, ki jih je'minister kar sproti sestavljal, delil, množil in sešteval. S tolikiiAl' številkami je bilo vendar vse tako učeno in ker so bile izgovorjene, ne pa napisane je bilo itak nujno, da jim nihče ne more slediti ter- jim mora torej enostavno verjeti. Povedal je delavcem, da je ljudska oblast, ki sama gara od jutra do večera, ponosna na njihove napore in sodelovanje, toda na žalost to še vedno ni zadosti. »Tiste svinje iz Komin-forma so krive, da je treba napore še povečati. Reakcijo smo strli in strli bomo tudi te staliniste, nevredne sinove...« in tu je sledila skupina psovk, ki jih na žalost ne moremo ponoviti. Zato »tovariši, potrebni so novi napori, nove žrtve, povečano prostovoljno delo, povečane norme ob neizpremenje-ni plači« itd.
Delavci so poslušali in vedno bolj debelo gledali. Niso vedeli,
ali naj verjamejo svojim ušesom in temu pobesnelemu okroglemu štaricu; ki je tako divje roahgT'2 rolkami in tolkel po govorniški mizi. Morda je to samo zanka? Hvala BajfdltSd jč zmanjkalo sape in v največjčm zatidsu je prekinil svoj govor z novim pozivom‘^hft delo, slogo, žrtve' ih ponovnim obetanjem" Indije' Koromandije "^takrat, ko bo vse to kar je zahtevki storjeno ih doseiženb. Naslikal 'jim je privid krasne bodočnosti, kateri so pred petimi leti, kot partizani v gozdovih še nekako verjeli, toda danes, po vseh izkušnjah, s temi ljudskimi oblastniki, jih nihče več ne more premamiti. Zato so z ledenim molkom sprejeli konec de-magoškega izliva, ki ga je ta nepoklicani človek izvršil na nepravem kraju, kjer je vsem poslušalcem vsakodnevno življenje s stotimi stvarnimi protidokazi pobijalo to, kar je ta gospod pred njimi izvajal.
Predsednik zborovanja je zastonj pozival navzoče, naj povedo svoje pripombe. Nihče se ni oglasil. Nerodno je bilo, da bi se kot prvi prijavil k besedi kak partijec ali partijka. Toda po dolgem molku ni bilo drugega izhoda in oglasila se ie talnica tovarniške komunistične mladinske celice Ka-trica. Vsi so jo dobro poznali in se je bali. Zato je upala, da bo lahko govorila v imenu vseh ne da bi si je kdo upal kritizirati.
(Nadaljevanje sledi)
Rtto 4. M-------
•i
4
Teto IV. - štev. 3
Prvi nastop salonskega orkestra SPM v Trstu
»Prijetno je bilo! Dobro so se odrezali!«, taka je bila splošna todtoa vseh, ki so se udeležili glasbenega večera Slovenske prosvet-■e matice.
V ponedeljek zvečer so ljubitelji lepe glasbe napolnili do zadnjega kotička tesne prostore v ulici Machiavelli. Prav ab tej priliki se je — bolj kot kdaj koli — čutila in pokazala potreba po večjih pro-»torih — po primerni dvorani. To bi neprimerno povečalo glasbeni u-žitek. Skoda, da niso bili prisotni tisti italijanski občinski svetniki, ki nam dosledno kratijo pravico (Jo večjih in celo občinskih dvoran, češ da nimamo kaj predvajati, ko ■imamo kulture. Videli bi natrpa-ae prostore, pa tudi skupino naših idealnih glasbenikov, ki so brez »ilijonov ustvarili lep umetniški orkester.
Med vsemi umetnostmi je prav gotovo glasba tista, ki združuje :'n reže v harmonično celoto vse druge umetnosti. Glasba pripoveduje f svojimi zvoki, slika in upodablja, zato je najbolj razumljiva.
Rad priznam — verjetno so tudi irugi imeli isti občutek — da sem šel na glasbeni večer s precejšnjim nezaupanjem in upravičeno radovednostjo. Vpraševal sem se, kaj bo pokazal salonski orkester, ki je bil sestavljen komaj pred dvema mesecema? Moja črnogled-aost pa je splahnela že po prvih »otah Fulčikove »Triglavske korač-mice«. 2e prej me je presenetilo število izvajancev: 15 glasbenikov m dirigent. Ta mi je povedal, da bo v kratkem sodelovalo še nadaljnjih šest glasbenikov.
Koračnica je vžgala obiskovalce, ki so nagradili dirigenta in glasbenike z dolgim ploskanjem, ki se je ponavljalo po vsaki točki.
Sledil je venček dalmatinskih pesmi in operetnih odlomkov, ki so jih vsi uživali z rastočim zadovoljstvom in zanimanjem.
Po kratkem odmoru je orkester zelo čuvstveno podal valček »Iz »lovanskih krajev«, kjer so prišli <io izraza nekateri solisti za violi-*o in čelo. Domoljubne pesmi jugoslovanskih narodov so poslušalcem zelo ugajale. Kot zadnja točka je hila na sporedu Muserjeva »Jugovina«. V njej se prepletajo
razna kola in narodni plesi južnih Slovanov z značilnimi orientalskimi glasbenimi motivi. Značilna je strastna dinamika teh glasbenih slik.
Od točke do točke so se člani orkestra vedno bolj in bolj vživeli v svoje vloge. Zato so pri zadnji točki želi splošno odobravanje. Tako so častno zaključili svoj prvi nastop.
Upamo, da jih bomo v kratkem spet slišali z novim sporedom. Lahko bi nastopili tudi na radiu, ki pogreša žive orkestralne glasbe in vrti le plošče. Pravili so mi, da bo salonski orkester v kratkem nastopil po našem podeželju. Bes hvalevredna zamisel. Naše ljudstvo bo tako imelo priliko neposredno slišati slovenski orkester z najlepšimi utrinki jugoslovanske glasbe.
Hvaležni smo Slovenski prosvetni matici za lep glasbeni večer. Čestitamo ji k lepemu uspehu. Čestitamo pa tudi dirigentu Slamiču in sodelavcem, ki so se potrudili in položili temelj za bodoči uspešni rairvoj slovenskega glasbenega izživljanja na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Ce pomislimo, da nismo imeli tržaški Slovenci niti v boljših časih svojega stalnega orkestra, razen orkestra čitalnice pri Sv. Jakobu (s požrtvovalnim sodelovanjem raznih Bizjakov in Zafredov; čitalniški glasbeni steber Kastelan pa sodeluje tudi v novem orkestru SPM) in kasneje orkestra v mestu, ki ga je vodil pok. Topič s sodelovanjem Merkuja, Plečka in Kranjca, moramo ugotoviti, da že nad 30 let nismo bili deležni takega večera, kot ga nam je SPM nudila 16. t. m.
,S prireditve smo odhajali prijetno iznenadeni in z zavestjo, da je prvi nastop slovenskega salonskega orkestra, čeprav šele zametek, vendar začetek našega operetnega in opernega delovanja. Iz tega vidika lahko z mirno vestjo spregledamo idealnim in izkušenim glasbenikom nekatere manj opazne pogreške, ker smo prepričani, da so bile posledica neprimernega am-bienta, v katerem niso mogli razviti vseh svojih sposobnosti.
Pa v kratkem nasvidenje!
Clen 5
Uporabljanje pomilostitve Za kazni,	ki	so	jih	izrekla	ali
jih bodo izrekla krajevna sodišča, na katera se nanašajo gornji členi, bodo izrekla pomilostitev krajevna sodišča.
Za kazni,	ki	so	jih	izrekla	ali
jih bodo izrekla zavezniška vojaška sodišča, o katerih govorijo gornji členi, bo izrekel pomilostitev sodnik zavezniških vojaških sodišč.
Clen 6 Omejitve Pomilostitev, ki jo nudijo prednji členi ho	veljala	za	kazniva	dejanja zagrešena	do	in	na dan	15.
decembra 1949.
Clen 7 Vstop v veljavo Ta ukaz je stopil v veljavo na dan njegovega podpisa, to je 13. januarja 1950.
Vesti s Tržaškega
Vzpostavljanje priimkov v prvotno obliko
Dobili smo več vprašanj naših *itateljev glede vzpostavljanja poitalijančenih ali kakor koli popasenih priimkov v prvotno obliko. Namerno napačno poročanje raznih tukajšnjih italijanskih listov je marsikoga zavedlo v zmoto, da je mislil, da je rok za vlaganje prošenj glede vzpostavljanja priimkov t prvotno obliko že zapadel.
Opozarjamo vse prizadete, da ni več nobenega roka, ki bi omejeval pravico tržaških Slovencev, da zopet pridejo do prvotne oblike svojega priimka! Na prizadevanje vodstva Slovenske demokratske sveže je ZVU prvotno izstavljeni rok najprej podaljšala, nato pa e-aostavno odpravila.
Prizadeti morejo zato ob vsaki priliki vložiti na področno pred-iedstvo tozadevno prošnjo, kateri Morajo priložiti tudi izvirno listino o popačenju prvotnega priimka.
Pisarna SDZ v Trstu (ul. Machiavelli 22-11., tel. 62-75) je v tej Eidevi vsakomur na razpolago s pojasnili.
ERP in ugodni izgledi za Trst
Svobodno tržaško ozemlje bi lahko izravnalo svojo trgovsko bilanco v letu 1952. To je mnenje, ki ga je izrazil polkovnik Foden, pod-ravnatelj za finance in gospodarit vo Zavezniške vojaške uprave, razmotriva uspehe, dosežene v drugem letu EBP v zahodni Evropi.
Kakor je objavil polkovnik E. Foden, finančni in gospodarski podravnatelj ZVU na STO-ju, Svobodno tržaško ozemlje, katerega gospodarski procvit je odvisen od pomorske industrije in delovanja pi-ist#iriSča, začenja novo leto z u-panjem na bolj svobodni in krepki dotok medevropskih izmenjav. Polkovnik Foden je še pripomnil: «,Ce bodo sedanja prizadevanja za ifclstranitev trgovskih pregraj med državam) Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje imela dober uspeh, in če se bo povečala trgovina med Vzhodom in Zahodom, Svobodno ozemlje lahko goji trdno upanje, da bo izravnalo svo jo trgovsko bilanco v letu 1952«.
Amnestija na STO-ju
Več držav je imelo začetek svetega leta za primerno priliko za pomiloš&uje mnogo oseb, katere so iztekla kazenska sodišča zaradi različnih kaznjivih dejanj. V istem duhu je ZVU izdala ukaz št. 1, ki *.
&*** v
pomilošča mnogo oseb, katere so bile obsojene. Ukaz št. 1 je podoben italijanskemu odli>ku D.P.B. št. 930 z dne 24. decembra 1949.
Ukaz zadeva sodbe, ki so jih ali jih bodo iizrekla zavezniška vojaška in civilna sodišča področja glede kaznjivih dejanj, izvršenih do vključno 15. decembra 1949.
Ukaz zadeva tudi sodbe zaradi kršitev določil racioniranih živil, ki so bile izvršene v ‘ istem času.
Ukaz je v skladu z običajno politiko ZVU, da se izkaže milost, kadar koli to opravičujejo okoli' ščine.
Clen 1 Obseg pomilostitve
Pomilostitev bo podeljena v ob segu dveh let za zaporne kazni, ki znašajo manj kot pet let in so že izrečene, ter tri leta za višje kazni.
Pri denarnih kaznih bo pomilostitev obsegala 300.000 lir.
Pri osebah, ki so za isto sodbo bile deležne ali utegnejo biti deležne kake prejšnje pomilostitve, ne more znižana zaporna kazen presegati enega leta.
Clen 2
Izključitev od pomilostitve
Pomilostitve ne bodo deležni:
a) osebe, ki so bile na dan 15. septembra enkrat ali večkrat obsojene za naklepna ali nenaklepna kazniva dejanja na kazen, ki bi v celoti presegala tri leta zapora. Pri računanju prejšnje kazni pa se ne bodo upoštevale kazni, ki so ugasnile zaradi kake prejšnje pomilostitve ali zaradi poteka roka pogojne kazni, po členu 167 kazen skega zakonika, če je tak rok potekel na gori omenjeni dan, ali tudi v primerih, če so bile obsojene osebe rehaibllitizarane;
ib) osebe, ki so na dan objave tega ukaza v begstvu z izjemo tistih, ki se same prijavijo za zapor v roku 3. mesecev po tem datumu Ta izključitev pa ne bo veljala v primeru, če se pomilostitev nanaša na celotno kazen.
Clen 3 Preklic pomilostitve Pomilostitev bo preklicana po zakonih, če bi bila pomiloščena oseba obsojena za naklepno ali ne' naklepno kaznivo dejanje, kaznivo z zaporom in bi ga zagrešila v roku petih let od dneva izdaje tega ukaza.
Clen 4
Uporaba pomilostitve ža osebe, ki so jih izrekla zavezniška vojaška sodišča Pomilostitev, ki jo dajejo prej šnji členi, bo veljala tudi za kazni ki so jih izrekla Zavezniška vojaška sodišča.
24 lipicancev je izbralo svobodo pri Bazovici
Nič manj ko 24 lipicancev, željnih svobode, je pobeglo jugoslovanski obmejni straži in se je zateklo v Bazovico, kjer so jih oddelki civilne policije polovili in izročili v ljubeče varstvo domačinov. Jugoslavija zahteva od naših oblastev vrnitev lipicanskih beguncev. Izgleda, da se bodo diplomatska pogajanja precej zavlekla, ker se lipicanci nič radi ne vračajo v suženjstvo. Pravijo, da jih bodo vrnili domov po diplomatski poti, to se pravi: izročili jih bodo pri uradnem begunskem prelazu ob Bdeči hiši!
Vesti z Goriškega
Otvoritev »begunskega naselja"
Prihodnjo nedeljo 22. t. m. bo v Gorici oslovesn otvorjeno novo begunsko naselje«, prav za prav naselje za ezule«, ki je bilo zgrajeno na Malih Rojcah zraven Stan-dreža. Sredstva je dala na razpolago tako zvana Unrra - pomnč. Naselje obstoji iz 22 hiš; vsaka hiša ima 4 stanovanja z lastnim vhodom. Otvoritev se bo izvršila slovesno in ji bodo prisostvovali številni odličniki, med njimi minister za javna dela in ameriški veleposlanik v Rimu g. Dunn. Tako vsaj poročajo časopisi.
Medana
Zadnjič smo poročali o ljubavni žaloigri, ki se je odigrala na našem bloku. Nesrečni par so po naročilu oblastev odpeljali neznano kam in nič ne vemo, kje so ga pokopali.
Skoro ob istem času je vsled nesrečnega padca s kolesom umrla tukajšnja domačinka Amalija Sirk -Bužinel. Nesreča jo je dohitela, ko se je vračala s poroke nečaka Dar-kota Markočiča, ki je znan komunistični funkcionar. Pod pritiskom tega zagrizenega aktivista se je pogreb ponesrečene Amalije, ki je bila sicer tudi vneta titovka, vršil brez duhovnika. Zaradi izzivanja in komunistične baharije je pogrebni sprevod, napravil daljši ovinek mimo cerkve in je bilo naročeno tudi zvenenje s cerkvenimi zvonovi. Bog prizanesi pokojnici in spametuj zaslepljence.
Smrt
V častitljivi starosti 77. let je po delapolnem življenju mirno v Gospodu zaspala gespa Marija Pavlin, mati bivšega dekana v Kobaridu g. Alojzija Pavlina, ki je sedaj katehet v Gorici. Bajnica je bila zavedna slovenska Goričanka, ki je svojo družino vzgojila v živem narodnem in krščanskem duhu. Naj počiva v miru, preostalim toplo sožalje!
Damir Feigel - oproščen
Odgovorni urednik »Soče« g. Damir Feigel se je moral zadnji teden zagovarjati pred goriškim tribunalom, da je z uvodnikom, ki ga je priobčil list 1. dec., zagrešil zločin po paragrafu 272 kaz. zakona, ker je hujskal proti, državi. Ker se je pa obrambi posrečilo pojasniti, da inkriminirani članek ni vseboval protidržavne propagande, saj je bil naslovljen na slovensko manjšino, je bil Feigel oproščen.
»Komaj so sodniki oprostili »Sočo« zaradi te obtožbe že je državni pravdnik vložil proti njej drugo ovadbo: žalitev italijanske nacije po členu 291 kaz. zakonika in za 27. t. m. je razpisana razprava pred goriškim tribunalom.«
Smrt mladega duhovnika Žabaice pod Sv. Vifiarjami
Dne 16. januarja je bil pri nas pogreb mladega slovenskega duhovnika Franca Koresa. Sedem duhovnikov, lepo število Zabničanov in žabniški cerkveni zbor so ga spremili na zadnji poti. Pokojni je umrl v sanatoriju v Paluzzi, toda želel je biti pokopan pod Sv. Vi-šarjami čim bliže svoji ožji domovini. Po rodu iz Maribora je štel sedaj 28 let. L. 1941 je bežal pred Nemci v Ljubljano. Od tam ga je mariborski škof Tomažič poslal v Bim študirat na zavod Propaganda fide. V Bimu se ga je lotila zahrbtna bolezen, ki ga je že 1. 1946 prikovala na postelj. V aprilu 1. 1948 je bil zaradi srčne želje kljub bolezni posvečen v duhovnika ter dobil posebno dovoljenje, da je maševal v svojih bolniških sobah. L. 1949 se je zdravil nekaj časa v Zabnicah, nato do smrti v sanatoriju v Paluzzi. Veliko je trpel, toda vdano prenašal vse trpljenje. Ob smrti se mu je izpolnila vsaj ena in zadnja želja: počiva na koščku slovenske zemlje pod varstvom višaTSke Matere.
Bivši generalni vikar goriške škofije umrl
Zadnji ponedeljek, 16. t. m., je umrl v sanatoriju sv. Justa v Gorici msgr. dr. Ivan Buttd. Po daljšem bolehanju mu je srčna kap v starosti 67 let pretrgala nit življenja. Bajnki je bil svoječasno eden najodličnejših cerkvenih dostojanstvenikov v Gorici. Bil je stolni kanonik, ravnatelj Centralnega ' semenišča in generalni vikar. Takrat se je tudi kot komisar Slov. Alojzijevišča pogajal z vlado zaradi prodaje zavoda in je bil potem zavod od vojaške oblasti zasežen. Pozneje je zapustil Gorico in se odselil v notranjost države Na jesen se je pa že bolehen vrnil v Gorico v sanatorij usmiljenih bratov, kjer je dočakal konec svo jih dni. Naj mu sveti večna luč!
Sovodnje
Zadnjo nedeljo 8. t. m. smo imeli pri nas otroško prireditev, ki so jo izvajali naši malčki okrog jaslic v cerkvi. Bilo je prav prisrčno in so imeli mladi in stari mnogo tihega veselja in užitka.
Radio Trst II
(MOJ m — Ul Ke-sek.)
Dnevne oddaje:	7.15-8.30,	11.84-
14.30, 17.30 - 24.00.
Ob nedeljah: 8.00.-24.00.
Poročila dnevno: 7.16 (izvzemši »e-delj), 12.45, 14.00 (izvzemši nedelj), 19.45, 23.15.
Dnevni pregled tiska:	14.15	(te-
vzemši nedelj).
Nedelja, 22. 1. 1950: 8.45 Slovenske narodne pesmi izvaja na harmoniki Marijo Sancin. — 11.30 Aktualnosti. — 13.00 Glasba po željah. — 16.30 Oddaja za najmlajše: Janlko in Metka. — 19.00 Pogovori z ženo. — 20.00 Z narodno pesmijo po Sloveniji. — 21.00 Z domače knjižne police.
Ponedeljek, 23. 1.: 13.00 Iz ruskega glasbenega sveta. — 18.30 Glasba raznih narodov. — 20.00 Športna kronika. — 20.45 Opera: Charles Gounod: Faust.
Torek, 24. 1.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.00 Vokalni koncert. — 21.00 Vzori mladini - Paganini. 22.40 Večerne melodije.
Sreda, 25. 1.: 13.00 Iz nemškega glasbenega sveta. — 18.00 Mamica pripoveduje. — 19.15 Glasba raznih narodov. — 20.00 Vokalni koncert. — 21.00 Bazgovori pred mikrofonom. — 22.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 26. 1.: 13.00 Slovenske narodne motive izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja Marijo Sancin. — 18.00 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za
Sporočilo
Zvedeli smo, da je ministrstvo v Bimu že nakazalo potrebne zneske za izplačilo zastankov učiteljem, ki so poučevali v bivši coni A na Goriškem.
Za sveto leto v Rim
Goriški nadškofijski ordinariat prireja za september svetoletno romanje v Bim in Assisi. Romanje se bo izviršilo s posebnim vlakom. Stroški so preračunani na 10.000 do 28.000 lir za osebo in obsegajo vožnjo, prehrano v Rim in Assisi-ju ter prenočnino. Razlika v stroških zavisi v prvi vrsti od prenočnine: ali želi človek prenočevati v hotelih ali pa se zadovolji s posteljo v zavodih ali v šotorih. Kdor bi želel opraviti sam zase svetoletno romanje v Rim, naj se prav tako obrne na svetoletni odbor na škofiji, kjer bo dobil romarsko izkaznico, ki mu je potrebna za 40 odst. popust na železnici in za sprejem pri sv. očetu.
Slov. dobrodelno društvo v Trstu
priredi PUSTNO ZABAVO v večji dvorani v mestu.
Dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Dan in kraj prireditve javimo prihodnjič.
Zopet novomašnik
Na novega leta dan je pel v Dolini riovo mašo g. salezijanec Tone Cvetko, doma iiz Cerknice pri Rakeku. Bogoslovec je dovršil študije pri salezijancih v Padovi. Nova maša je krasno uspela in je bila za tržaški Breg dogodek, ki bo o-stal o trajnem spominu. Novoma-šnlku želimo obilo božjega blagoslova.
Odgovvmi uradnik: dr. Janko Jet XUka:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Slovence. — 20.00 Vokalni koncert sopranistke Otte Ondine. —
21.00 Radijski oder - Leonov Maksinovič Leonid: Navaden človek, igra v štirih dejanjih.
Petek, 27. 1.: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Schrammel kvintet.
19.00 Angleščina po radiu. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi.
21.00 Mojstri besede. —	22.0# Prokofiev: Koncert za klavir in orkester št. 3.
Sobota, 28. 1.: 13.00 Kvintet Pac-chiori. — 18.30 Oddaja za najmlajše: Pastirček. — 20.10 Kla» virski koncert pianistke Mirce. Sancinove. — 21.00 Sobotni večer. — 22.20 Večerni koncert.
PRISPEVKI ZA URŠIČEV TISKOVNI SKLAD:
G.1J., Sv. Križ pri Trstu L 500. Hribovec L 5.000.
Najlepša hvala!
Darovi za Slov. dob r. društvo v T S
Dr. Fran Tončič daruje L 1.000 namesto cvetja na grob pokojne Tomažič Marije. — Olga, Ivan in Josip Panjek darujejo L 25 tisofr v počastitev spomina pokojoie mame Panjek Marije. — Družin* Zetko namesto cvetja na grob pokojne gospe Panjek Marije L 1.000.
Vsem darovalcem, ki so na naj-lepši način počastili spomin na obe pokojnici, se Slovensko dobrodelno društvo prisrčno zahvaljuje! Posnemajte! Družinam umrlih ia-rekamo naše iskreno sožalje!
r
POZOR
^Krznarstvo - QDellicceria
ALASKA
Trst, ulica S. Lazzaro 13-1 - tel. 56-58
Kupuje kune zlatice in belice - nudi lepo izbiro krznenih plaščev, ovratnikov, plavih, srebrnih, platinastih ter'4 drugih lisic.
I	CENE ZELO UGODNE
£ovci, pozor/ |
KUNE BELICE - KUNE ZLATIC*
za direkten ekaport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
OTI. Fischer
TRST, VIA P I E T A' 24
(Telefon 93,134)
Mizarji | kmetovalci V podjetnih! •
Kole za trte,, deske smrem kooe, mace> snooe in trt dih te s op, trame, peza* ne ploSče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje
CALEA
TEL. ----------------
90441 T R ST
Vial« Sonnino, 2 4
LASTNE PROIZVODE NUDI PONAJNIZJIH CENAH VSEM BUFEJEM, TBGOVI-NAM Z JESTVINAMI IN GOSTILNAM  -------------»
Skladišče, prodaja in uradi: ul. Lazzarett vecchio 9 A telefon 4&-V	ovarna: ulica
S. Cilino /	telefon 95-527
K
NEGCHInovi model B U
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STBOJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PBODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPABATI najboljših znamk pri
T U L L I O
■A OBROKE
TRST - ul. C. BATTISTI št. 12 Tel. 65-33 — T R Z I C , na Korzu
Naj večjo izbiro
ZIMSKIH PLAŠČEV, POVRŠNIKOV, LODNOV, DEŽNIH PLAŠČEV, OGRINJAL (mantelline)
po brezkonkurenčnih cenah.
dobite pri
Magazzini del Corso
Trst
Corso, 1
Tržašho krznarstvo - Pellicceria Triestina
TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) St. 4 - III. nadstropje
UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU