Stev. 27. V LJUBLJANI, v sredo 21. julija 1915. Leto n. Avtentična slika z goriško-koroškega bojišča: Naša patrulja, skrita ob robu gozda, pričakuje bližajočo se četo Lahov. G. W. Appleton : 26. nadaljevanje. Žrtev zarote. Roman. »Srečna sem bila vendarle," je šepetala. „Res si srečna, Marcela?" ; „Da, zelo, zelo!" „Ali bi ne bila še srečnejša, moja ljuba, ljuba Marcela, če bi bila moja žena?" Nalahno je vzkriknila in me objela z obema rokama. „0, kolika radost, kolika sreča!" je odgovorila. ,Tvoja žena, ljubi moj, tvoja žena!" je šepetala. „Ali je resnično? Ali je to mogoče? — Saj veš, da te ljubim od prvega hipa! Ko sem prišla k tebi iz tujine, si bil z menoj tako dober, tako velikodušen I in ljubezniv, in moje srce je takoj spoznalo tvojo ceno. Da, ljubila sem te in ljubila te bom večno — večno!" Pritiskal sem jo na svoje prekipevajoče srce in govoril, kakor govori v takih slučajih vsakdo, mlad ali star, modrijan ali bedak, — govoril sem pesem večno nove, večno krasne ljubezni. „In kdaj naj se to zgodi, Marcela?" sem vprašal končno. „To določi ti, ker ti si moj — gospod!" je odgovorila s porednim nasmehom. „In ti moja kraljica!" sem dejal ter ji poljubil obe roki. Nato sva se objela, sedela sva na divanu, se držala, stiskala, poljubljala, se smehljala, zroča si brezkončno v oči ter čutila, da sva si resnično dobra in da sva nepopisno srečna. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Naslednji dnevi so minili brez posebnega razburjenja. Mislil sem le na svojo srečo, ugibal o bodočnosti ter nisem niti slutil, da se zbirajo nad mojo glavo črni oblaki, iz katerih se vsuje name strašen vihar. Marcela se mi je zdela v svoji sreči vsak dan lepša. Oba sva gledala vse v rožnati luči — najina zadovoljnost je bila popolna in neskaljena. Celo Helena je iila od najine sreče kakor omamljena. in prepričan sem, da ni imel v Richmondu nihče veselejšega svetega večera kakor mi trije. — Sodna preiskava zaradi našega nočnega doživljaja ni imela niti zame niti za Mortimerja nikakšnih neprijetnih posledic, in v moje posebno zadovoljstvo niso Marcele v vso afero sploh nič zapleli. Preverjen sem, da je posredoval v tem oziru policijski nadzornik Beale, za kar sem mu bil resnično hvaležen. Ko se je zvedelo, da sem se z Marcelo zaročil, je to novico objavil neki časopis in sicer pod bombastičnim naslovom „Roman v Richmondu", kar — končno, če se vzame natančno — ni bilo tako napačno povedano. Toda tisti časopis menda je dobila v roke tudi moja teta Marija, kajti nekaj dni nato mi je naznanila brzojavno, da želi z menoj nemudoma govoriti. Brzojavko sem prečital svoji sestri »Gotovo je zvedela, da si se zaročil," je dejala Helena. „Brez dvoma. Morda je čitala v časopisu „Roman v Richmondu" in gotovo je zopet besna. Pripraviti se moram na nov boj z zmajem!" Marcela, ki je sedela poleg naju, me je vprašujoče pogledala. »Boj — zaradi najine zaroke?« je vprašala. Zakaj pa vendar? Kdo je pa brzojavil?" „Moja teta Marija, dragica!" sem odgovoril. »Kaj ni dobra žena ta tvoja teta?" „0, kadar hoče, celo prav dobra, prav posebno plemenita žena," sem pojasnjeval. »Toda ona ima sila čudne pojme o ... o .. ." „0 meni?" »Ne, tega ne rečem; toda — veš — teta Marija je že zelo stara devica, ki nima niti pojma o ljubezni in mladostnem hrepenenju. Zato pa mi je kar naravnost prepovedala ..." »Oženiti se? — Ljubiti?" »Da, tako nekako." „0, ta grda teta! Ampak ... ali moraš staro devico ubogati?" „Tega pa ne, ljubica!" sem se zasmejal. »Ljubezni ne more prepovedati nobena sila na svetu, in kar ljubimo, tega nam ne more izruvati iz duše in srca nobena prepoved!" Marcela je vstala, sedla tik mene, me objela z roko okoli vratu ter mi položila na ramo svojo glavico. „Ljubi, ljubi moj! Bal se nisi zarotnikov, niti revolverjev, niti bodal ... pa bi se zdaj bal svoje stare tete?" In glasno se je zasmejala in midva sva se smejala ž njo. „Ali pravično treba priznati, da nan;a je storila prav mnogo dobrega," je pripomnila Helena, „zato je resnično škoda, da je v tem oziru tako strašno muhasta in trmasta." Marcela je molčala za hip, potem je dejala: „To mi je jako žal in neprijetno. Zakaj mi nista tega prej povedala?" »Zakaj?" sem odvrnil hitro, »kratko zato, ker nisem mislil na to. Sicer pa je itak vseeno. Kaj mi mar, kako misli ona o tem! Z ozirom na to, da je res mnogo žrtvovala za naju, sem napram njej skrajno Proslava padca Lvova na Dunaju: Občinstvo navdušeno pozdravlja Nj. Veličanstvo cesarja Franca Jožefa I. (X) v Schonbrunnu. Kolonr avtomobilov avstr. Rdečega križa za prevažanje ranjencev z bojnega polja na vlak. Stran 2. TEDENSKE SLIKE. 27. štev. popustljiv v splošnem in v neznatnih stvareh. Ampak naravnost nezaslišano je, da mi hoče v tej zadevi ukazovati. Prepovedati mi zvezo z bitjem, ki ga . nad vse ljubim na svetu — že sama ta misel je naravnost blazna — prav kakor bi hotela ustaviti nevihto in grom." Marcela je izpočetka nekoliko pobledela; ko pa je videla mojo odločnost, so iznova zarudela njena lica in oči so jej zažarele v veselju nad mojimi navdušenimi besedami. Potem sem obrnil pogovor na drugo snov. Sam pri sebi pa sem trdno sklenil, da se peljem še danes v Putney ter jej pojasnim enkrat za vselej svoje stališče. Odločil sem se, da nastopim odločno, nikakor pa se ne dam zapeljati — pa naj bi me še tako izzivala — da bi se kakor zadnjič prepiral ž njo. Nasprotno sem jo hotel, če le mogoče, mirno in premišljeno prepričati ter jo izkušati dobiti na svojo stran. Sklenil sem tudi, da se gotovo tekom naslednjih dni, po svoji formelni — ali če hočete — po neformelni zaroki — poročim. Preskrbel sem si že potrebne listine, pa bi bil šel s svojo nevesto kar nemudoma k najbližnjemu poročnemu uradu, toda ona je trdila, da si mora nabaviti še poročno opravo in balo, na kar jaz v svoji sreči niti mislil nisem. Vsa vesela in srečna je bila, da onega večera, ko so jo roparji odvedli, ni imela denarja pri sebi, ampak je pustila svojo denarnico v toaletni mizici, kjer jo je sedaj tudi našla. Mnogo denarja je bilo v njej; Marcela je smatrala za srečen slučaj, da jej je ostal ta denar. S pomočjo Helene in Lncy je znala tolažiti mojo nestrpnost, dokler ni bilo nakupljeno in narejeno vse najvažnejše. A tega najvažnejšega je bilo vsaj po mojem mnenju prav dosti. (Dalje prihodnjič.) Mistr Jan Hus. Jan Hus je bil rojen leta 1369. v vasi Husinec na Južnem Češkem kot sin pripro-stega seljaka. Starši so spravili nadarjenega dečka v Prago v šole, kjer bi naj postal duhovnik. Bil je dijak-prosjak, dajal je in-strukcije, prepeval v cerkvah, da si prisluži za hrano. Živel je kakor drugi tovariši, a bil je pobožen in je hodil na romanje. Hus je bil postal I. 1400. dekan filo-zofične fakultete in dve leti nato rektor tedaj najslavnejše praške univerze. Kot rektor poznava Hus teologične spise Johna Wiclifa in postane pridigar v takozvani Betlemski kapelici. Reformatorični spisi skromnega angleškega župnika so napravili na Husa kar najglobokejši vtis. Proti posvetnosti cerkve so se obračali Wiclifovi nauki. Učil je: cerkev ne sme iskati posvetnega gospodstva in v posvetnih stvareh je kralj nad papežem. Prodajanje odpustkov in dušobrižniških služb je zločinska simonija, duhovnik se mora vrniti k apostolski čistosti in siromašnosti, za nje- gove potrebe pa naj skrbi država. Sveto pismo je edino pravilo krščanskega življenja. Tem Wiclifovim naukom je sledil pozneje še Wiclifov boj proti nekaterim zakramentom, vicam, celibatu, izpovedi in končno zanikanje transsubstančne dogme pri altar-nem zakramentu. Kot pristaš nekaterih Wiclifovih idej o »očiščenju cerkve" je pričel Jan Hus svoje pridigarsko delovanje v Betlemski kapelici. Kmalu so zaslovele pridige izbornega govornika, ki je na podlagi »čistega svetega pisma" pozival cerkev in ljudstvo k spre-obrnenju, ki pa se je tudi sam trudil živeti pravo apostolsko življenje. Ljudstvo je začelo Husa častiti, sam kralj Vaclav IV. in kraljica Zofija sta spoštovala vnetega moža. Tem bolj pa ga je začelo črtiti in preganjati tisto duhovništvo, ki je spoznalo v Husu nevarnega sovražnika svojega udobnega in nenravnega življenja. Kmalu so pričele intrige. Ime Hus je postalo v Pragi in na .eškem geslo ljudskega odpoja proti razuzdanim neprilikam na Češkem. Husovo ime pa je postalo tudi geslo narodnega odpora. Na praški univerzi je imel do takrat nemški element najme-rodajnejši vpliv. Hus, ki je hotel češki narod ne le versko, temveč tudi kulturno in nravstveno povzdigniti, je težko prenašal podrejenost češkega življenja. Zato se je postavil na čelo onega gibanja, ki je rodilo slavni kutnohorski dekret (1409) ter doseglo zmago češke večine na najslavnejšem vseučilišču tedanjih dni, t. j. praškem. Nemški oboževatelji so Husa zapustili; tem bolj pa je postal junak in ljubljenec vsega naroda. Kmalu so izšle izpod njegovega peresa z velikim oduševljenjem pozdravljene češke knjige, traktati, evangeljske razlage, vzgo-jevalne brošure o mladini, o dolžnostih staršev, o nravstveni vzgoji. Za slavo češkega jezika vneti „mistr" je napisal končno tudi svoj traktat o pravopisu. Narod je videl v Husu pravega božjega odposlanca. Toda kmalu so prispele v Rim prve zlobne denuncijacije K petstoletnici smrti Jana Husa: Mistr Jan Hus moli, predno stopi na grmado, na kateri je bil sežgan dne 6. julija 1415 pred Konstanco na Bodenskem jezeru. Naš sanitetni vojni vlak: Odprava ranjencev na avstro-ogerski železniški progi. Ster. 27. TEDENSKE SLIKE Stran 3. proti vnetemu pridigarju, ki da uči krive nauke in hujska proti duiiovnikom. Papež je odredil preiskavo. Na Husovi strani sta bila kralj in kraljica in stvar bi se bila morda ugodno iztekla, da ni prišel v Prago odposlanec takratnega papeža Ivana XXIII., da prodaja odpustke za papeževo vojno blagajno proti drugemu papežu Gregorju XII. Proti temu papežu, katerega je pozneje cerkveni koncil označil za ubijalca, simonita in heretika, se je obrnil Hus kar najostreje. Papež prekolne Husa in izreče nad Prago interdikt. Razkol med ofi-cijalno cerkveno oblastjo in praškim magistratom postaja vedno ostrejši in akoravno je bilo ljudstvo v Pragi popolnoma na Husovi strani, zapusti mistr Jan leta 1412. Prago. Od tistega časa hodi Hus po deželi, pridiga' in opominja in ves narod je zanj. Njegove knjige čita narod kakor nov evangelij, saj je jedro njegovega nauka: „Išči resnico, slušaj resnico, uči se resnice, ljubi resnico, govori resnico, drži se resnice, brani resnico do svoje smrti," kakor to zaukazuje Krist. Med tem pa širijo njegovi protivniki odpor proti Husu in njegovim naukom po tedanjem kulturnem svetu, in ko se zbira kon-stanški koncil, pričakuje svet, da bo rešil tudi Husovo zadevo. Cesar Sigismund je zagotovil Husu popolno varnost na poti tja in nazaj, ako pride na koncil. Hus, ki se je trdno nadejal, da bo prepričal cerkvene očete o popolni upravičenosti svojih naukov, je v spremstvu nekaterih vdanih mu čeških plemičev, prispel 3. novembra 1414 v Konstanco. Toda bila je to pot v smrt. Dne 28. novembra ga je dal koncil, katerega sodba je bila že naprej gotova in pri katerem so se oglasili razni krivi sve-doki, zapreti in po dolgih, mukepolnih zašli-šavanjih, pri katerih se je Hus zaman trudil prepričati svoje sodnike, so ga cerkveni očetje proglasili za krivoverca in obsodili na smrt (6. julija 1415), ker vzlic vsem grožnjam in obetom ni hotel ničesar preklicati. Ostal je junaško značajen do smrti. Še isto dopoldne je gorela grmada ... Iskre s kostniške grmade so vžgale v češkem narodu nov ogenj, ogenj očiščenja, razvnele so v njem najžlahtnejše strasti in v odsvitu kostniške grmade se je odigravala najpomembnejša doba češke preteklosti, doba husitska in utrakvistična. Na zunaj je končala ta slavna doba neuspešno, kajti po 200 letih je bitka na Beli gori (1620) uničila samostalnost češkega kraljestva- Z narodno razvojnega stališča pa je češki narod v tej dobi ustvaril svojo narodno individualnost ter položil temelje svojega lastnega kulturnega žitja, ki so to tako daleč proti zapadu eksponirano in od mogočnega nemškega naroda obdano slovansko pleme obvarovali pogina, in ne le to, priborili mu važno mesto med velikimi faktorji splošnega človeškega razvoja. Boji ob Soči. Ponedeljek, dan 5. julija, je bil pa vroč! Začelo je že zjutraj grometi, pa samo bolj v presledkih. Vsekakor pa se je zdelo, da je danes morda zopet gričevje pri Gorici prišlo na vrsto. Par dni poprej so na-skakovali kraško robovje pri Tržiču in Zagradu. A ni jim šlo. Bili so vrženi nazaj in razbiti. Nato so poskušali pri Gorici. Vedno bolj pogosto so se streli ponavljali; proti osmi uri so prihajali že prvi sovražni šrapneli. Švigali so čez mesto v raznih smereh. Ljudje so se sprva plašno zgibali, nehote glave potiskali proti plečem in se sklanjali. Pa šrapneli so s svojim sikanjem in žvižganjem leteli naprej. Iz dalje se je zaslišal tresk; šrapnel je šel preko grada in onstran nekje razpočil. Proti devetim zjutraj je že postalo bombardiranje tako, kakor ga v Gorici še ni bilo slišati. Doseglo je svoj višek ter ostalo na njem do približno štirih popoldne, ne da bi pa potem popolnoma ponehalo. Bilo je nekaj strašne^;a, nepopisnega, veličastnega. Posebno na južnozapadni periferiji mesta. Tam se vse lepše sliši in vidi; po ulicah in trgih v mestu je toliko življenja in vrvenja, da se bombardiranje precej presliši. Bolj ko pa greš proti jugozapadu, bolj prihaja vse na ušesa. Hiše so neobljudene, ulice tihe in prazne. Na Kalvarijo in na višine nad Podgoro so padali streli za streli, granate, šrapneli in mine. Grmelo je in divjalo po ozračju, kakor da bi bil sam sodni dan. Kakor da bi kdo cele vozove dolgih velikih desk metal s tretjega nadstropja na gladki llak med visokimi hišami zaprtih praznih ulic. tako je treskalo in odmevalo po razburjenem ozračju. In to zaporedoma, neprenehoma. Bile so sovražne granate, ki so padale v podgorske višine, se vanje zajedale in se potem s strašno mogočnostjo razpočile. Cele gore dima in zemlje so pričele rasti iz mest na gori, in se potem širile na vse strani črno, sivo in grdo. Hiše so se tresle, ljudje so plašno obstajali-Tako od blizo je treskanje prihajalo, da se Glavna cesta v Gorici, kjer so — po odredbi vlade — te dni po dolgih letih zopet smele viseti tudi slovenske trobojnice. Veselo naprej nad Lahe! Naši vojaki korakajo med sviranjem harmonike na bojišče. stran 4. TEDENSKE SLIKE. 27 štev. je človek nehote ozrl na desno ali levo. Istočasno s treskanjem so ti prišli na ušesa grozni poki šrapnelov, drug za drugim, brez prestanka. Na višinah tam doli so se prikazovale ognjene pike z belimi oblački. Kakor da bi gadi iz nevidnega ozadja skakali, TSikali ž jeziki in spuščali svoj strup! Če si pri tem gledal na Kalvarijo, pa si videl od trenutka do trenutka ogromne ognjene piramide, ki pa so se takoj umikale črnemu debelemu dimu. Vrelo je, kakor da bi zemlja dobivala razpoke in bruhala iz sebe. Delo granat vse to. Toda tudi naši odgovarjajo! Bes- , no, silno, zavestno, zmagovito! Tu najde vsak strel svoj cilj. Zamolkli gromi naših gorskih topov prihajajo na uho; potem poki naših havbic, da Se hiše tresejo skoz in skoz; sem pa tja zopet mogočni siloviti streli naših ; možnarjev. — Dim je napolnil ozračje \ krog podgorskih višin. Tam gori pa \ pokajo puške: pok, pok, pok; tudi hitreje, da jih ne moreš šteti. Drdrajo strojne puške: sovražnik pripravlja naskok; sedaj drdra od tam, sedaj zopet od tam; Bog ve, kako tam gori zadaj smrt kosi! Ob hiši je straža, da bi ljudje ne šli preblizu sovražnemu ognju. Čudno, da mora biti straža v ta namen tukaj. Med tem ko treska in gromi, ko poka in sika, ko se zrak zvija in požira, ko ti cel pekel zija nasproti, prihaja mlada mati z detetom v naročju; prestrašena pripoveduje, da je zadaj nekje priletel šrapnel na cesto in ubil enega otroka, enega pa razme-saril. Potem pa gre sama proti jugozapadu naprej. Vstavi jo straža ter jo opozori na nevarnost. Pa jim odgovori, da gre obiskat prijateljico par hiš naprej. Šrapnel je gotovo ne zadene. Novice iz Gorice. Zanimivost postajajo mestne trafike. Včasih so zaprte po cele dneve, včasih odprte samo en dan ali dva dni, navadno pa samo predpoldne. Zaprte so bile po cele •dneve, kadar so vse trafike v mestu brez izjeme prodale tobačne zaloge, znamke in časopise. To je bilo posebno prve dni vojske z Italijo. Ker dohaja tobak le od časa do časa v mesto, tedaj so trafike kar oblegane, ko dojdejo nove zaloge. Pri nekaterih trafikah je ob takih prilikah zbranega toliko občinstva, da ga trafikantje radi reda v svoje prostore ne pustijo. Prodajajo blago kar pred vrati, da se morejo sami lažje gibati. Sedaj tobaka ni bilo dobiti nikjer v mestu, zatorej se prodaja po trafikah samo časopisje in znamke. Dopoldne ali že mnogo prej so vsi časopisi razprodani in radi tega so trafike popoldne povsod zaprte. Podminirano polje pri Gradišču. Čez Sočo na višinah pri Št. Mihelu in Šmartinu.na gorskih grebenih in pobočjih za Tržičem in za Gorico stoje, pred sovražnikom prav dobro skriti, v varnih kritjih težke avstrijske baterije vseh kalibrov in obvladujejo s svolimi krogljami široko soško nižino skoraj do italijanske meje. Ravnina pri Gradiški je pa močno podminirana, tako da kljubuje vsakemu sovražniku. Naenkrat se je pa odprla zemlja na različnih frontah pod Italijani. Prst, kamenje in razvaline so zletele v zrak in pokopale na stotine in stotine sovražnikov. Avstrijski vojaki so zažgali mine na poljih pri Gradiški, Gorici in Tržiču .. . Sledil je krik, jok in stok. V divjem begu so se razpršili Italijani — več kot cela divizija pehote in trije kavalerijski polki — pustivši orožje, topove in ranjence. ISIetni poročnik Markovič. ISletni poročnik Markovič od dalmatinskega polka je šel s svojim vo-jem čez Sočo do nizkih gričev pri Minte, kjer so ga napadle najprej dve stotniji, nato trije bataljoni. S poveljem: „Prvi bataljon naprej!" je stopil kakor da ima cel polk ljudi in je pobil štirikrat več Lahov kakor je štel njegov voj mož. Sam je izgubil samo enega moža in druge je pripeljal nepoškodovane nazaj. Dalmatinec — junak-orjak. Italijanske patrulje so dospele v furlansko vas onstran Soče, nato pa šle nazaj. Kmalu pride avstrijska patrulja. Ljudje, dobri in zvesti Furlani, povedo našim vojakom, da so bili Ita-.lijani v vasi. Nekaj naših mož odide nazal, nekaj, menda trije ali štirje, pa ostanejo v vasi in se porazgubijo po hišah. Bili so Dalmatinci. Prešlo je že nekaj časa po odhodu Italijanov. Naenkrat se odpro vrata sosedove hiše in na pragu se pokaže po- nosen, velik Dalmatinec s puško in bajonetom pred seboj. V istem trenutku, kakor da bi iz zemlje zrastli, stoji tik pred njim deset italijanskih vojakov s častnikom na čelu. Italijani so menda hoteli našega ujeti. Da ste ga videli Dalmatinca! Kakor bi strela udarila, je dvakrat zavihtel puško z bajo- Vas Ronchi blizu Tržiča (Monfalcone), okoli katere so se vršili hudi boji t Lahi. Stara cerkev v mestecu Gradišču (Gradiška), kjer so bili boji z laškimi prednjimi stražami. 27. šiev. TEDENSKE SLIKE. Stran. 5 i4i P- netom pred seboj, in šest Italijanov je bilo krvavo porezanih. Dva ali trije so se se-sedli na tla. Častnik, katerega je Dalmatinec tudi porezal, šestkrat ustreli, toda ne zadene. Dalmatinec udari s puško po roki častnika, da mu odleti revolver 10 m daleč. Častnik se zgrudi. Ostali štirje vojaki silno navalijo na Dalmatinca. Zadaviti ga hočejo. Začela se je strašn-3 borlja. En sam klopčič SO bili. Vseh pet je delalo strašno. Lovili so se z rokami, grabili, davili. Pol ure je trajalo to divje borjenje. Konec ? Italijani so zbežali in pred hišo je stal na cesti zravnan kot hrast Dalmatinec, toda obraz bled, žile nabrekle, prsi pa so mu hropele, kakor da mu v njih bruha vulkan. Postoji še nekoliko časa, da pride do sape, nato se pa vrne v hišo. Skoro se je opotekal. Minilo je nekaj trenutkov. Nekaj ljudi, ki je to videlo, je bilo v skrbeh za našega junaka. Poslali so otroke pogledat, kaj je ž njim. Otroci ga najdejo v hlevu na stelji. Bil.je še vedno bled in strašno je hropel. Nekaj mož mu prinese polente, svinjine in liter črnega vina. Junak počasi vse sne in spije in pravi: „No, sedaj smo zopet dobri." In pravi vaščanom: »Bilo je strašno. Rad bi nekoliko počil in spal. Če pride naša patrulja, me ni treba buditi; če pa bi se bližali Italijani, onda da." Beli hudič. (Odlomek iz italijanske zgodovine.) (Konec.) Oba morilca sta se torej vrnila domov brez uspeha ter še v isti noči pobegnila najprej na grad Bracciano in nato v Pado-vo, kjer je imela oblast beneška republika. Orsini si je najel palačo v Padovi in v Benetkah ter vilo v Salo ob Gardskem jezeru. Mati Kamila je medtem zahtevala kazni, in papež se je obrnil na republiko beneško, naj mu izroče Marcela, ki je bil voditelj Francescovih morilcev. In republika je bandita izročila papežu. Vittorijin brat, zvodnik, ropar in morilec, je bil 1. 1586. v Jaki-uu obsojen in usmrčen. Istega leta v pozni jeseni pa je vojvoda Orsini v svoji vili v Salo zbolel; odprta rana na nogi se mu je prisadila. Že 10. novembra 1586 je napisal oporoko, s katero je volil ženi Vittoriji lepo palačo v Padovi, vilo, vse potne priprave, konje, vozove, zlatnino, srebrnino, vse dragotine in še svoto 100000 pijastrov v gotovini. Izvršitelji te oporoke naj bi bili vojvodi ferrar-ski in urbinski ter kardinala Farnese in Medici. Že 3 dni na to, 13. novembra je izdihnil v velikih mukah. Pokojni vojvoda Orsini je imel s svojo prvo ženo Izabelo zakonskega sina Virginija. Ta je poveril svojega sorodnika Lodovica z nalogo, naj očeta pokoplje in uredi ded-ščino. Lodovico Orsini je bil velik junak, strašen vojnik, a še strašnejši bandit in bri-gant. Zaradi nekega umora je bil izgnan iz Rima ter je služil kot častnik beneški republiki. Nekaj časa je bil na otoku Korfu spreten poveljnik benečanskih čet. Ta Lodovico je pohitel v Salo in nastopil proti vdovi Vittoriji kakor pravi bandit in brigant. Ravnal je z vojvodinjo kot z nizko, zavrženo žensko ter ji šiloma vzel vse dragotine, vso zlatnino, konje in vozove. Testamentu ni priznaval veljavnosti ter je tudi o veljavnosti zakona izrekal odločne dvome. Vdova je pobegnila v družbi brata Flaminija in par slug v Padovo. Obupana se je obrnila s prošnjo za pomoč in zaščito na Signorio republike benečanske in na — papeža. To je nov dokaz njene brezmejne nesramnosti. In res, papežu se je velika grešnica vendarle smilila. Hotel ji je pomagati. Toda Lodovico Orsini je sledil svojemu plenu iz Salo v Padovo. Ponoči od 21. na 22. decembra 1585 je s svojimi banditi vdrl v Vittorijino palačo. Prvi je padel Fla-mini. V spalnici so ga banditje ustrelili in ga neštetokrat prebodli. Nato so vdrli v spalnico Vittorijino. Lodovico s črno krinko na obrazu je že na pragu kričal na Vittorio: »Umreti moraš!" Ni se branila in le dejala je: »Dovolite mi še, da priporočim svojo dušo Bogu!" „Ne!" je kričal Lodovico, in na migljaj tega razbojnika ji je sunil neki brigant v prsi bodalo ... A tudi Lodovica je zadela roka maščevalne usode. Beneška republika ga je dala lovit; a uprl se je in unela se je med njegovo tolpo in benčanskim vojem cela in prava bitka. Celo topove so morali uporabiti. Končno so ga premagali in vrgli v ječo. Na povelje beneških državnih inkvizilorjev so ga rablji dne 27. decembra 1585 v ječi zadavili. Papež se je Signoriji sv. Marka zahvalil za to, da je maščevala Vittorijin umor. Do 27. avg. 1590 je vladal ta energični papež, ki je zatrl banditstvo skoro popolnoma. John Webster, ki je živel v dobi Shakespeara, je napisal žaloigro z naslovom „Beli hudič" in jo izdal v Londonu 1. 1612. Ta tragedija je zajeta iz življenja Vittorije, najlepše in najbistrejše Italijanke svoje dobe. Naš spis je posnet po študiji historika Joh. Scherra v „Menschliche Tra-gikomodie", III., p. 51 i. n. pod istim naslovom. Minoli teden. Po silnem porazu blizu Gorice sc je nasilnost laških naskokov ustavila ter se vrše le semtertja topniški boji. Lahi so ob Soči izgubili že okoli 80.000 mož. Iz aeroplanov so metali Lahi zopet bombe na Trst in nabrežinski kolodvor, ne da bi prizadeli znatno škodo. Tudi na tirolski in koroški fronti so se vsi laški navali izjalovili. Dalmatinski polki se ob Soči prav posebno odlikujejo. — Umikanje Rusov v Galiciji in na južnem Poljskem se je ustavilo; naša vojska utrjuje svoje pozicije in ureja železniško in vozno zvezo v svojem ozadju. Na severnem Poljskem so boji, tudi okoli Ljubljina naši še napredujejo. V zahodnji gališki in bukovin-ski vojni črti so se pri Pflanzer-Baltinovi armadi odlikovali Hrvatje in Slovenci, ki jih hvalijo zdaj opetovano tudi berlinski listi. Francozi so se v Ar-gonih z znatnimi izgubami umaknili pred naskoki armade nemškega prestolonaslednika. V okolici Ar-rasa in Soucheza, ob Maasi in Moseli so živahni boji. V Calaisu so se sešli angleški in francoski ministri ter vrhovna poveljnika obeh armad. Tudi laški general Porro je bil ondi ter je posetil angleškega, francoskega in belgijskega generalissima. V Atenah pa se snidejo kralji Rumunije, Bolgarske in Grške. Med Bolgarijo in Turčijo se vrše pogajanja zaradi odstopa nekaterih turških krajev Bolgariji. Avstro-Ogrska je opozorila Zjed. države, naj ne kršijo svoje neutralitete s pošiljanjem orožja in municije sovražnim državam. — Srbi, Črnogorci in Grki so zopet zasedli več točk v Albaniji. Steckenpferd-lilijinoffliečno mHo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 1 K povsod. Zastonj in poštnine prosto dobite velik, bogato ilustriran cenik ur, verižic, prstanov itd. od tvrdke H. Suttner v Ljubljani 5. Pišite dopisnico in dobite ga takoj. P. n. naročnikom, ki jim je s 1. julijem potekla naročnina in je še niso poravnali, smo tej številki priložili opomin. Uljudno in nujno prosimo, obnovite naročnino takoj, ker sicer ustavimo pošiljanje lista. stran 6. TEDENSKE SLIKE ftev. 27. črnogorska pehota koraka v zasedeno albansko mesto. štev 27. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. Za vsakega zanimivi sporedi v ,KINO CENTRAL" v deželnem gledališču: V torek 20. do četrtka 22. julija: .Ognjena muha", sen-zacijonelna drama v 4 dejanjih. — V petek 23. julija: ,Ugasla luč", krasna drama z Henny Porten v glavni vlogi — V soboto 24. do ponedeljka 26. julija: »Potovanje okolo sveta", velikanska detektivska drama. Uprav zenzacijonelna uprizoritev! — „Kino Central' v deželnem gledališču je najboljše, najcenejše in najudobnejše ljubljansko zabavišče. SAM. List „Tedenske Slike" je najbolj zanimiv slovenski ilusirovani tednik. Razširjajte ga in pridobivajte mu novih naročnikov! Obiskujte ,Kino Central' v deželnem gledališču! Ali ste že kaj darovali za ,Rdeči križ'? Če še niste, ne pofnišljaj-te, darujte! Najboljše sredstvo zoper uši, stenice in drugi mrčes je ^,Morana'' .Morana' uničuje temeljito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Skrinjar, Trst, Via Costaldi 4/1. 200 gramov stane 1 K. Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat. Priporočamo sledeče knjige: Dr. Velimir Deželic: „V službi kalifa", zgodovinski roman. Prevel Starogorski. Broširan izvod 250 K, vezan 320 K. Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti". Vezano 250 K. Milan Pugelj: „Mimo ciljev". Vezano 2-50 K. Cvetko Golar: „Kmečke povesti". Vezano 2-50 K. Po vsaki fotografiji napravimo umetniško dovršene POVEČANE 8L1KE v vsaki velikosti. Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 16 K. Naročila sprejema upravništvo TEDENSKIH SLIK v Ljubljani. liili \ SANAT ORIUM • EMONaI ?i za-notranue-in-kirurgicne: -bolezni. ¦PORODNIŠNICA. jlLdUBLdANA-KOMENSKEGA-ULICA^i ti /-SEF-ZDRWiK:PRr.ARi-j-DR'FR.DERGANC 1 IVRM IM SIM LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 17. priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pleteuje (Strickmaschinen). Brezplačen pouk v ve-- zenju. -Tovarna v Lincu usta-novlj. 1867. Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto. 453 PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. 1 Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dohi se v Kolodvorski nI. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izbomo sredstvo za rast las. Za gotovost se lamčl. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. Redka prilika! Neobhodno potreben jevvsaki družini stroj za rezanje las, s katerim se lahko reže 3, 7, 10 mm dolgo;-lepo ponikljan za K 4, finejši K 4-80, najfinejši K 7-80. - Prvovrstni aparati za briti: .t. 5406 K 1-40, št. 5410 K 2-80, št. 5411 K 4-20, št. 5413 K 5-49, št. 5414 K 8, št. 5415 K 12. Radi velike zaloge se dobi ceneje. Samo v prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnik Kranj št. 175 (Gorenjsko). =^= Različne trpežne, moderne moške in ženske čevlje. Pišite takoj po nai-novejše vzorce za moške in ženske obleke ter bogato ilustrovani cenik zastonj. SLAVIJA 451 Izplačane dohodnine in kapitalije K ^ividend se je doslej izplačalo nad K VZRJEMMO ZnVHROV. BRNKR V PRAGI. REZEBVNI FONDI K 65,000.000--. 129,965.304-25. 3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniž ih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: „Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljubljani". KMETSKA POSOJILNICA R. Z. Z N. Z. Obrestuje hranilne vloge po Hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno 4 LJUBLJANSKE OKOLICE v LJUBLJANI, = brez vsakršnega odbitka naložen denar. Rezervni zaklad: nad osemstotisoč. DRR(30Tin HRIBRR a TISKRRMR IM KM^KjCVEZniCn L]UBgRMR, DUMRJSKR C. 9. Izvršuje vsakoršna v njeno stroko spadajoča naročila ukusno in po najzmernejših cenah; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. in nemškem jeziku, kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c. kr. notarje Itd. 88 stran 8. TEDENSKE SLIKE. 27. štev. Vsa Avstrija pozna Jagerndorf kot eno največjih mest s tvor-nicami sukna v monarhiji. Dobava blaga (sukna) za moške in ženske obleke, kakor tudi šlezlj-skega platna naravnost od tvomice je za vsakogar velika prihranitev. Zahtevajte torej, da se Vam dopošljejo brezplačno vzorci blaga, da se prepričate o zelo nizkih cenah in o izvrstni kakovosti blaga. Posebno ostanke prodajam po izredno nizkih cenah. Razpošiljalnica - FRAN ŠMID -Jagerndorf 38, Avstrijska Slezija. Obnovite naro