KAJ JE POKAZALA ANALIZA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ NA OBMOČJU NAŠE OBCINE PO GOSPODARSKI REFORMI TUDI LETOS UGODEN RAZVOJ NAŠEGA GOSPODARSTVA Gospodarstvo na območju naše občine je letos v primer-javi z istim obdobjem preteklega leta doseglo naslednje re-zultate, izražene v indeksih (obdobje 1965 - 100): Povečanje v letošnjih mesecih: l-lll I-IV i-V Vnovčena realizacija - celotno gospodarstvo 119,2 139,4 142,0 - panoga industrije 105,8 130,6 133,7 Povprečno število zaposienih - celotno gospodarstvo 95,3 95,3 95,0 - panoga industrije 95,6 95,3 95,0 Povprečno izplačani netto mesečni osebni dohodki - celotno gospodarstvo 131,6 132,2 132,4 - panoga industrije 125,2 127,7 128,7 Izvoz - celotno gospodarstvo 161,7 151,3 132,0 - panoga industrije 142,7 137,5 127,8 Zaloge skupaj - celotno gospodarstvo 132,9 — — - panoga industrije 121,4 — — Fizični obseg industrijske proizvodnje 111,6 109,3 109,0 Podatki la republiko - cene na drobno 137,0 138,0 134,6 - življenjski stroški 141,0 139,0 NUJNA JE DOSLEDNA DELITEV PO DELU Kljub težavam (po uvedbi gospodarske reforme) z naba-vo reprodukcijskega materiala (domačega in uvoženega) in z obratnimi sredstvi, kažejo gomje primerjave ugoden razvoj. Vsi indeksi so ugod-nejši od primerjalnega ob-dobja tudi, če jih korigiramo s porastom cen (vnovčena re-olizacija, zaloge), samo pri osebnih dohodkih ugotavljamo nekoliko počasnejšo rast od dviga življenjskih stroškov (po republiškem podatku). Nadaljnja rast letošnje pro-izvodnje je z nekaterimi kvali-tetnimi in strukturnimi spre-membami omogočila, da se je zaustavilo splošno zmanjševa-nje števila zaposlenih ob re-lativno ugodnem porastu pro-duktivnosti dela. Hkrati s tem splošnim iz-boljšanjem proizvodnje pa se zaostrujejo problemi proizvod- nih konceptov in racionalnega vključevanja v domače in mednarodno tržišče, vendar še ne dovolj, saj je naše domače tržišče še vedno dokaj zaprto in je vpliv gospodarstva drugih dežel na produktivnost dela, kvaliteto, cene itd. v našem gospodarstvu še zelo omejen. Določena previdnost pri po-večanju osebnih dohodkov je v sedanjem položaju pozitiven element pti vsklajevanju kup-ne moči s ponudbo blaga na trgu. Občutno pa zaostaja-mo v razvoju sistema notranje delitve po delu. Uravnilovska politika je še vedno premoč-na, saj še nimamo izostrenih pogojev in večjega razlikova-nja, ki bi temeljilo na pri-znavanju rezultatov dela. To neugodno vpliva na večje ak-tiviranje proizvajalcev pri in-tenzivnejšem gospodarjenju. ZELO UGODEN RAZVOJ INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Posamezne gospodarske pa-noge oziroma stroke so letos v primerjavi z lanskim obdob-jem dosegle naslednje rezul-tate: Industrija je po fizičnem ob-segu v prvih petih mesecih dosegla 41,8% lanske celo-letne realizacije, v primerjavi z istim obdobjem pa je fizični obseg proizvodnje višji za 9% (v republiki za 2,9% in v zve-zi za 5 %). Pri tem moramo upoštevati, da so skoraj vse industrijske gospodarske or-ganizacije imele velike težave pri oskrbi z reprodukcijskim materfalom, zlasti iz uvoza. To dokazuje sorazmerno hi-trejše naroščanje zalog nedo-vršene proizvodnje (29 %), medtem ko so zaloge surovin in materiala višje le za 16 %. zaloge gotovih izdelkov pa komaj za 11 % v primerjavi z icnskim obdobjem. Gospodar-ske organizacije doslej še niso imele posebnih težav s pro-dajo svojih izdelkov, zaostrili so se le pogoji oskrbe z re-produkcijskim materialom. Zo-to tudi stabilizacijski elementi, ki naj bi v našem gospodar-stvu delovali z uvedbo refor-me v smislu zaostritve tržnih pogojev, še ne delujejo v za-dostni meri, to je, tako, da bi se povečale zaloge gotovih iz-delkov in bi gospodarske or-gonizacije morale del ustvar-jene cikumulacije uporabiti tudi za znižanje cen svojih izdelkov. Stabilizacijski ele-menti torej še vedno delujejo samo kot administrativni ukre-pi, ki jih družba sprejetna, n. pr. strožji kreditni in devizni pogoji ob istočasnem poveča-nju deleža gospodarskih or-ganizacij v narodnem do-hodku. TEŽAVE V DRUGIH GOSPO-DARSKIH PANOGAH V gradbeništvu predstavlja poseben problem neurejen si-stem financiranja stanovanj-ske izgradnje in razdrobljena sredstva za to gradnjo, kar je povzročilo zastoj v sklepanju pogodb za nova dela. V prometu so stalne težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, gumami in re-zervnimi deli. Problem je na-stal tudi zaradi podražitev vsega tega materiala nad predvidevanji reforme, med-tem ko so cene storitvam osta-le na nivoju, določenem z re-formo. S tem se je akumulativ-nost avtomatično znižala, zato bo potrebno to nadoknaditi z boljšo organizacijo dela in večjim izkoriščanjem prevoz-nih sredstev. Čeprav se je vnovčena realizacija povečala za okoli 20%, fizični obseg še ni bistveno večji, ker so se tarife povečale od 17 do 25%. Na splošno ugodne rezulta-te v trgovini sta vplivali zuna-njetrgovinski podjetji Cosmos in Avtotehna, ki že od julija lani stalno povečujeta promet z osebnimi avtomobili. Fizični obseg gostinskih sto-ritev je precej pod lanskim, kajti vnovčena realizacija je višja le za 28,5 % v primer-javr s porastom cen od 25 do 50 %. Najbolje je imel izkori-ščene prenočitvene kapacitete hotel llirija (77%), slabše pa motel Medno (31,5%). Ugo-tavljamo tudi, da svetovno prvenstvo Hokej 66 ni prine-slo pričakovanega porasta šte-vila gostov oziroma nočnin. Tudi v obrti primanjkuje re-produkcijskega materiala, zla-sti pločevine, gradbenega ma-teriala, lesa, nekaterih vrst usnja itd. Po vnovčeni reali-zaciji je obrt dosegla v prvih štirih mesecih letos 33,4 % lanske celoletne realizacije, oz. 39,3 % več kot v primerjal-nem obdobju. Pričakujemo lahko, da bo pomanjkanje reprodukcijskega materiaia (domačega in uvo-ženega) še precej časa aktu-alno in ga bo mogoče rešiti le s tem, da se domači bazič-ni industriji omogoči večja akumulativnost za razširjeno reprodukcijo in da se z inten-zivnejšim izvozom poskrbi za zadostna devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega mate-riala. Naloga predelovalne in-dustrije je, da s povečanim izvozom pridobiva potrebna devizna sredstva in da se pri nabavi materiala preusmeri na tista regionalna področja, kjer imamo že danes aktivno pla-čilno bilanco. S povečanim iz-vozom bodo gospodarske or-ganizacije lahko povečale ob-seg svoje proizvodnje, ker zadovoljevanje domačih po-treb ne bo naraščalo v tolikšni meri, kot to zahteva intenzi-fikacija gospodarjenja. PREDVIDENA ZAOSTRITEV DEVIZNEGA SISTEMA Resne težave bo povzročila zaostritev deviznega režima, ker hočemo do leta 1970 ustvariti za pol milijarde kon-vertibilnih deviz. Zato je bil faktor povezave uvoza z izvo-zom zmanjšan v povprečju SFRJ od 1,40 dolarja uvoza na 0,80 dolarja uvoza na vsak dolar izvoza. Takšna zaostritev pa utegne povzročiti zelO hu-de probleme na notranjem trgu, ki bi se med drugim od-ražali tudi v stagnaciji proiz-vodnje in njeni nestabilnosti, kar bi znova vplivalo na cene. Osnutek bodočega zvezne-ga predpisa o režimu cen predvideva še veliko admini-stralivnih metod in postopkov v obdobju do prehoda k no-vemu, liberalnejšemu sistemu cen. Treba bo obdržati neke vrste družbeno kontrolo, zlasti za tiste skupine proizvodov, ki so pomembne za življenjski standard prebivalstva, in za tiste proizvode, ki jih izdeluje-jo več ali manj monopolni proizvajalci in kjer bi svobod-no oblikovanje cen utegnilo močno prerasti svetovno ra-ven. Dejstvo je, da bo admi-nistrativno določanje cen pov-zročilo precej protislovij, de-zorientacij in nerešenih pro-blemov v gospodarskem raz-voju in da tak režim ni vskla-jen s tendencami naše eko-notnike, vendar je v današnji situaciji nujen. Problem trajnih obratnih sredstev še vedno ni rešen pri tistih organizacijh, ki niso hkrati s povečanim obsegom proizvodnje povečevale svoje-ga poslovnega sklada. Restrik-cije v kreditni politiki so še bolj zaostrile vprašanje obrat-nih sredstev in zato bodo mo-rale gospodarske organizacije pri delitvi čistega dohodka upoštevati vprašanje obratnih sredstev, da si bodo tako za-gotovile likvidnost poslovanja. Povečana udeležba gospo-darskih organizacij v narod-nem dohodku in predvidena revalorizacija osnovnih sred-stev bo omogočila večja vla-ganja v modernizacijo in me-hanizacijo proizvodnje. S te-mi investicijami pa lahko go-spodarske organizacije začne-jo samo na podlagi vsestran-sko izdelanih programov, ki bodo upoštevali tako možnost prodaje kot tudi možnost oski-be z reprodukcijskim materi-alom. Gospodarske organizacije bodo morale stremeti za čim boljšo kvalifikacijsko struktu-ro svojih kadrov, saj bodo !e tako lahko izboljšale svoje gospodarjenje in zadovoljivo prebrodile težave, ki jih prina-ša gospodarska reforma. V ta narnen bo potrebno program-sko . sprejemati mlade kadre, ki bodo v perspektivi potrebni za povečevanje proizvodnje, oziroma za naravno obnavlja-nje. Bojan JURČIČ