(JredniStvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri {»poldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpmvnIStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za aVstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno . . . za vse druge dežele i. AiWèlrtko K 30--Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne ptetit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren poptiSt.
Posamezna štev. stane 10 h.
K 28"—
Stev. 115.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 22. maja 1909.
Čekovni račun 48.81?.
Leto I.
Narodni volilci
v trgih Žalec, Vransko, Braslovče, Mozirje, Ljubno, Gornjigrad, Šmarje pri Jelšah, Št. iur ob j. ž., Kozje, Rajhenburg, Središče, Veržej in Studenci! V pondeljek, dne 24. maja
volite vsi narodnega in naprednega kandidata, ki je
dr. Vekoslav Kukovec
odvetniški kandidat « Celju.
SloVcnsHo tržanstVo, Vse na Volišče, da bode zmaga narodne in napredne tnisli sijajna!
Slot Stalna Kandidatura po nettijftih spodnještaj. mestih in trgih.
Pozivamo vse narodne Slovence, da gredo v pondeljek, dne 24. maja vsi na volišče in oddajo svoje glasove slovenskim števnim kandidatom, ki so 1. za volilni okraj mesto Maribor
odvetniški kandidat v Celju,
odvetnik V Mariboru.
Volilni okraj Celje, Brežice, Sevnica, Laški trg, Vojnik, Vitanje, Šoštanj, Velenje:
odvetniški kandidat v Celju,
J
odvetnik Mariboru.
3.	Volilni okraj Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Marnberk, Muta, Vuzenica, Konjice in Št. Lovrenc nad Mariborom:
odvetniški kandidat v Celju.
4.	Volilni okraj Ptuj, Ormož, Ljutomer, Rogatec, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Breg pri Ptuju in Rogaška Slatina:
odvetniški kandidat v Celju.
Slovenski uradniki, posestniki, trgovci in obrtniki — naj se nikdo ne izgovarja, da so te kandidature le števne; je za nas velike važnosti, da pokažemo pri deželnozborskih volitvah, da imamo tudi po nemških mestnih volilnih okrajih lepo manjšino, katere se ne bode moglo spridom prezirati pri narodnih in gospodarskih vprašanjih v deželnem zboru. Idite torej do zadnjega moža na volišče, skrbite za udeležbo in agitirajte, da bo uspeh
za nas časten!
Pred zadnjo bitko v slovenski trski skupini.
V splošni in kmetski knriji so zmagali klerikalci. Dvanajst pokornih služabnikov škofovskih palač in žup-nišč pojde v Gradec zastopat koristi slovenskega prebivalstva na Štajerskem. Politično in kulturno vrednost te dva-najstorice najbolje karakterizira izrek nekega klerikalnega poglavarja, ki je dejal: „Dovolj je, da štiriindvajset ur pred volitvami proglasimo koga za kandidata; ljudstvo ga gotovo izvoli, naj že bode kdor hoče." Tako je bilo v resnici, slovensko ljudstvo na Štajerskem je volilo po psvelju župnišČ, katera dobivajo instrukcije in naloge iz škofovske palače v Mariboru, ta pa iz Rima in z Dunaja — in je poslalo v deželni zbor Terglave, Piske in Meške; duhovniška glasila se pa pokornim volilcem rogajo, češ: „Ljudstvo je govorilo!" ter dodajejo k škodi zaslepljen cev še zasmeh. — Sedaj se pripravljajo na zadnji naskok na slovensko tržanstvo, na oni del našega prebivalstva, v katerem ima klerikalizem razmerno še najmanj opore. Tega si je gospoda v svesti, zato ponuja slovenskim tržanom „samostojnega" kandidata. Kakošna je „samostojnost" njih kandidata, sodimo lahko po tem, da zadnji „Slovenski Gospodar" grozi, da priobči imena vseh onih volilcev, kateri bodo oddali v pondeljek svoje glasove dr. Vek. Kukoven. Ta nečuvena grožnja in višje citirani izrek neke klerikalne glave, da ljudstvo izvoli vsakogar za poslanca, kogar mu župniki dan prej za kandidata postavijo, sta za naše politične in kulturne razmere le preznačilna in prejasno in preglasno pričata o žalostni resnici, da stoji naše ljudstvo popolnoma pod terorizmom duhovstva. To je resen memento za vse one, ki poznajo pogubnost kleri-kalizma in ki so dosedaj apatično stali v strani in mirno gledali, kako si
2.mska moč sistematično podjarmljuje slovenski narod.
Kmetske občine so si pridobili s tem, da so uvedli politiko na prižnice in v spoved niče, da so prepregli celo deželo z bratovščinami Marijinih devic, z mladeniškimi družbami in podobnimi „izobraževalnimi in vzgojevalnimi" društvi, v katerih širijo svoje ideje o „veri, šoli, gospodarstvu in politiki", katere so pa tako preproste in jedno-sta.jie, da se däjo izraziti v jednem samem stavku, ki sè glasi: „Storite v teh vprašanjih vedno t o, kar vam župnik ali njegov kaplan svetujejo." Proti onim, ki mislijo rajši s svojo davo ko z župnikovo, imajo v župnišČih različna, a še vedno prav izdatna sredstva na razpolaganje. Bolj naivnim in pohlevnim dušicam se pogrozi z večno pogubo, ako bodo podpirali liberalne brezverce, in ovčica takoj vboga, upornejšim „vernikom", ki so se od svojih duševnih pastirjev naučili ceniti tudi posvetno blago, se pride pa s prav posvetnimi sredstvi do živega. Cerkev je bogata in nje služabniki imajo na vse strani najboljše zveze. Ako pa drugače ne gre, čemu so pa žene in hčere na svetu? Te se dajo lažje pridobiti za „sveto stvar" in majhen prepir v družini nič ne škodi, ako služi v „dober namen". Taka in podobna sredstva izborno učinkujejo in posledice smo videli: naše dobro in verno ljudstvo je izvolilo v deželni zbor dvanajst kandidatov župnišč.
Ža trge so postavili „samostojnega" kandidata in „Slovenec" piše: „Slovenski trgi na Štajerskem si hočejo izpopolniti svoje šolstvo, zato si bodo izvolili izkušenega šolnika in neustrašenega pospeševatelja s 1 o-vensk. šolstva dr. Medveda."
Da bodo slovenski tržani vedeli, kaka je ljubezen klerikalcev do šolstva, jim navajamo nekoliko dejstev, naj še v zadnjem trenotku o njih razmišljajo.
LISTEK.
telet gospoda Broučka v
15. stoletje. 67
češki spisal Svatoplnk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
Jezdeei so se že srečavali s prvimi trumami Pražanov in gospodu Broučka se je nudila krasna in grozna slika: v oblakih prahu so vihrali pešci in jezdeci, mešale so se živopis»ne obleke Pražanov z lesketajočimi oklepi Nemcev, rdeči kelihi, všiti v obleki ouih, z rdečimi križi na križarskih zastavicah, konjske grive so vihrale, meči in kopja so lesketala, ježati železni cepi in buzdovani so rezali zrak in strašen tresk in brenket tega orožja se je spojil s krikom borilcev, s topo-tom in rezgetanjem konj v glušeč hrušč.
Toda Pražani so se borili le kratko; zakaj vdrli so iz mesta v popolnem
neredu, razkropili so se preveč, prednje trume so se oddaljile od zadnjih in se žalostno razbile ob premoči sovražne konjiče., Nekoliko jih je padlo, ostali pa, ko so videli, da je zaman ustavljati se, so začeli bežati proti zadnjim trumam in so tudi te strgali, da se niso mogle redno umakniti; jezdeci so se z zmagoslavnim krikom gnali v ospredje in so pobijali, kakor gromo-nosen, železen oblak Pražane na zemljo ■in so jih podili zbegane pred seboj...
Že pred nesrečnim obratom boja se je gospod Brouček zopet zavedel in je v divjem diru hitel k vinogradu; toda v tem se je obrnila v smeri k njemu ena izmed onih železnih pošasti in še predno se je mogel zavedati grozne nesreče, se je zabliskala nad njim ostrina smrtonosnega kopja —
Ti zlata sulica, ti, od svojega ne-uslužnega nositelja stokrat v goreče propasti poslana in tam na bregu vltav-skem že hinavsko zapuščena, ti, z množino razžaljivih imen in primer ob-
spana: ti si edina sedaj velikodušno ohranila življenje mojega junaka! Ako stojiš kje v kakem muzeju med ostrim orožjem husitskim, kako rad bi k tebi potoval in hvaležno poljubil tvoj črviv držaj, ker si ohranila narodu največjega potovalca in meni nehroj honorarjev in slave!
Da, v usodepolnem trenotku si se proslavila, ovekovečila si se med orožjem božjih bojevnikov — zakaj moj junak je v begu padel čez tebe na zemljo, kakor je bil dolg in širok, konj z železnim jezdecem pa je z velikim skokom preskočil padlega, ga ni vdaril niti s kopitom in se je zaletel v trume drugih praških bojevnikov.
Da, gospod Brouček je bil med temi padlimi, katere omenja zgodovina, ki je zapisala ta kratki boj; ampak zgodovina ne ve, da je eden izmed teh padlih zopet vstal, seveda ne takoj. Zakaj precej časa je naš junak — komur je domača zgodovina dolžna
zahvalo za ta popravek — ležal kakor mrtev.
V prvem trenotku je baje res zgubil zavest, in ko se je zopet zavedel, je ležal dalje iz gotovega vzroka: sodil je namreč, da niti najbesnejši sovražnik ne bode tako brezsrčen, da bi pre-bodel že mrtvo truplo.
Pridrževal je tudi sapo in je poslušal bojni hrup, ki se je k sreči oddaljeval k vratom. Slednjič je uprl oko v to stran in je zagledal, da do sedaj gonijo jezdeci husite pred seboj in vso pazljivost obračajo na prve vrste. To mu je dalo toliko junaškega poguma, da se je upal poriniti za spoznanje naprej, na kar se je zopet napravil mrtvega, dokler se ni zopet ozrl po sovražniku in ponavljal svoj manever.
Tako se je plazil kakor gad po trebuhu dalje v smeri k vinogradu in si je pomagal z najopreznejšimi gibljaji komrlcev in kolen, da bi se kar najmanj poznalo njegovo gibanje.
(Dalje prih.)
Cerkev hoče postati gospodarica nad poukom vseh stopinj, to je izjavil že papež Leo XIII. in pred njim papež Pij IX. v svojem silabu, to ponavljajo danes vsi cerkveni dostojanstveniki in njih politični služabniki od Lienba-cherja do Liechtensteina in Luegerja doli do Lampeta. Pater du Lac uči v svoji knjigi o jezuitih, da ima jezuitski (ali konfesijonalni) pouk za pravilo umstveno in moralno pokorščino. To se pravi, cerkev ne priznava pravice do zmote in je to tudi z dejanji neštetokrat dokazala s tem, da je dala v prejšnjih časih pomoriti tisoče in tisoče ljudij, ki so zakrivili edino ta zločin, da so hoteli imeti svoje mnenje. Dandanes sicer ne sme več zaradi takih zločinov nikogar na smrt obsoditi: da pa tudi v politiki ne prenese in ne strpi samostojnega prepričanja, nam služi v dokaz grožnja duhovniškega glasila „Slov. Gosp., da priobči imena vseh onih, ki bodo glasovali 24. t. m. za dr Kukovca in ne za „samostojnega" dr. Medveda.
Volitve so tajne, kako pridejo duhovniki do imen onih, ki bodo glasovali proti njihovemu kandidatu? Poštenim potom nikakor ne; za „dober namen" pa so tudi nečedna in kalna sredstva dobra in cerkev ima povsod dovolj ljudi, ki so odgojeni v „um-stveniin moralni pokorščini."
V tem smislu bodo pa tudi naše šole, ko pridejo klerikalci na vlado, „izpopolnili", kakor pravi „Slovenec". Kake moralne koristi bode imel naš narod od take „izpopolnitve" našega šolstva, si lahko vsak sam izračuna.
Pa še en vzgled v ilustracijo klerikalne ljubezni do šolstva. V Belgiji vladajo klerikalci baš 25 let t. j. od 1884. naprej. Ko so nastopili vlado, so se takoj vrgli na šolstvo, ki je bilo takrat popolnoma državno in od cerkve docela neodvisno. Klerikalci v Belgiji so od 1884. pa do 1901.1. tako „izpopolnili" šolstvo, da je bilo po uradni statistiki leta 1901 nič manj ko 2 6 7 občin že čisto brez šole, nadalje so zaprli 833 osnovnih šol, 184 otroških vrtcev in 1225 nadaljevalnih šol, iz službe so odpustili 1500 učiteljev, na novo so pa nastavili 3022 „zanesljivih" učiteljev in učiteljic, ka I tere so odgojili na samostanskih šolah v „umstveni in moralni" pokorščini. Ce se občine protivijo prevzeti klerikalne šole na svoj račun, je vlada k temu prisili na ta način, da jim podeljuje državne podpore (iz davčnega denarja). Na ta način uživa državno podporo proti volji občin 833 klerikalnih šol. Tako je štela Belgija leta 1901 nič manj ko 2242 klerikalnih šol s 5433 klerikalnimi učitelji in učiteljicami, kateri svojih učencev mnogokrat niti čitati in pisati ne nauče.
In kaj je pridobila cerkev v tej dobi klerikalne vlade? JLeta 1880.. je bilo v Belgiji 1559 samostanov s 25 tisoč 462 nunami in menihi, leta 1900 je pa naraslo število samostanov na 2221 s 37.684 nunami in menihi, ki so fatirali premoženja v skupni vrednosti 1.035,346.000 frankov, ali približno toliko kron! Vrhu tega so pati samostani imeli še ogromno premoženje v hotelih in raznih podjetjih, ki je vodijo tnje osebe na samostanski račun.
In vkljnb temu so dnevi klerikalne moči in slave v Belgiji že šteti, njih večina v parlamentu znaša še komaj par glasov in pri prihodnjih volitvah padejo.
Boj za šolo se bije tudi pri nas. Ako dobe klerikalci deželne zbore in parlament v roko, bo odklenkalo tudi našemu šolstvu — in začelo se bode „izpopolnjevanje", o katerem „Slovenec" govori, v belgijskem smislu. Na ta uradna in neovrgljiva dejstva opo-
zarjamo slovenske tržke volilce. Ako hočejo odvrniti tako „izpopolnitev" svojega šolstva od sebe, ali vsaj "odločno protestirati proti njemu, bodo prišli 24. t. m. vsi do zadnjega na Volišče ter oddali svoj glas za
dr. Vekoslava Kukovca,
odvetniškega kandidata v Celju.
Zanašamo se, da bode slovensko tržanstvo odvrnilo od sebe sramoto, ki mn grozi od klerikalnega podjarmljenja.
Jezikovne razmere pri poštnih uradih na Sp. Štajerskem.
Od vsakega Slovenca na Spodnjem Štajerskem slišimo opetovano pritožbe o zapostavljanju slovenskega jezika pri poštnih uradih na Sp. Štajerskem. Zares razmere so postale zadnji čas za nas nevzdržljive in glasno kriče po temeljiti preuredbi v prilog slovenskemu jeziku. Uradništvo se v poslovanju s strankami brez ozira na njih narodnost poslužuje z malimi izjemami nemškega jezika. Posebno v naših nemškutarskih mestih in trgih imamo v tem oziru zelo slabe izkušnje. Vsakdo se lahko prepriča o tem na primer na poštnih uradih v Mariboru, Ptuju, Celju itd. Priznati moramo v lastno sramoto, da je temu zapostavljanju vzrok tudi naša malomarnost in pohlev-nost. Vsak Slovenec, ki ima opravka na poštnem uradu, naj se vendar poslužuje svojega materinskega jezika, neizprosno naj vstraja pri istem in z enotnim nastopom bodo gospodje polagoma prisiljeni se naučiti oziroma občevati s slovenskimi strankami slovensko! Zahtevaj mo povsod, če ne samo-slovenska, pa vendar vsaj dvojezična potrdila. Naš jezik mora priti do veljave, ki mu je po d£iav-nihzakonihzajamčena. Zahte-vajmo pa tudi od c. k r. poštnega ravnateljstva v Gradcu, da nastavlja v našem ozemlju uradnike, ki ne samo znajo slovensko, ampak take, ki mislijo in čutijo slovensko. Le malo poglejmo in vidimo lahko, koliko Slovencev uradnikov je raztre-šenih po nemških krajih; zakaj, to vemo dobro. Gospoda se jih boji hnje kot kuge. Za slučaj pa, da se imenuje v naše ozemlje uradnik nemške narodnosti, mora se gledati nato, da bo našega jezika popolnoma zmožen in se ga tudi v poslovanju s strankami posluževal. Če ne, bodi naša skrb, da zgine z našega ozemlja in gre služit kruh med svojce.
Drnga stvar, ki se tiče pošte, so poštni pečati; vnebovpijoča krivica je, da kraji, ki imajo do 30, 40 odstotkov slovenskega prebivalstva, nosijo samonemške pečate. Tukaj bi bilo treba poštene metle. Najbolje bi bilo, ko bi se v posameznih krajih, ki nosijo samonemške pečate, pričelo s tozadevno akcijo. Politično društvo „Naprej" v Celju, Narodni svet, naši poslanci, imajo tu velikansko delo, katero se mora pričeti prej ali slej!
Ne bodimo slepci! Swoboda, dobro-znani podravnatelj praškega poštnega ravnateljstva, je imenovan v isti lastnosti v Gradec. — Ali bodemo čakali zopet na udarce, ki nam jih bode brez dvoma delil ta moderni avstrijski birokrat? Zganimo še že sedaj ter na pristojnih mestih zahtevajmo to, kar nam gre po državnih zakonih: to je jezikovno jednakopravnost slovenskega jezika pri poštnih uradih!
Politična kronika.
a Položaj. Vlada, ki je poslala predčasno parlament na binkoštne počitnice, je prišla do spoznanja, da ji to sredstvice ne bo pomagalo iz zagate. Bilinjskega finančni načrt je defini-tivno pokopan, kajti stranke večine nimajo poguma vzeti nase odgovornost za neČuvena in krivična bremena, katera bi vlada rada naložila najširšim slojem prebivalstva na ramena, da si preskrbi potrebni denar za pokritje troškov aneksije in kar je s tem v zvezi. Vlada in Nemci so prišli do spoznanja, da se vendar ne da prav lahko-vladati proti Čehom, Jugoslovanom in socijalnim demokratom. Korresp. Centrum prinaša dan na dan dolga poročila o položaju in nasvete o najboljši rešitvi krize, v katero je vlada in nje večina zabredla. Iz teh poročil je jasno, da si vlada tudi od pobin-koštnega zasedanja poslanske zbornice prav malo obeta, kajti vlada sama pravi, da parlament v tem zasedanju ne bo imel druge naloge, ko rešiti poleg podanih nujnih predlogov, med katerimi ji je dr. Šusteršičev najbolj neprijeten, samo še proračunski pro-vizorij, češ, da za podrobno debato o proračunu ne do časa. Na to pošlje parlament zopet na počitnice in si na ta način ohrani življenje do jeseni. Ista Korresp. Centrum pravi, da je najkrajša pot, ki vodi do regularnih parlamentarnih razmer ta, da se omogoči delovanje češkega deželnega zbora, da se ta korporacija skliče na kratko zasedanje, da si izvoli stalno spravno komisijo, katera bi naj pripravila in omogočila spravo med Čehi in Nemci in potem sestavi novo koalicijsko vlado. Z druge strani poroča „Zeit", da ostanejo svobodomiselni in krščansko socijalni Nemci tudi v bodoče trdno združeni proti Čehom in Jugoslovanom, kateri hočejo Bienerthovo vlado že sedaj vreči.
o V Poljskem klubu je bil sprejet predlog posi. Stapiuskega, naj bi bila v parlamentu ustanovljena večina na temelju določenega delovnega programa, v katerem bi bilo saniranje deželnih financ proglašeno za neobhodno potrebnost in bi Poljsko Kolo postopalo solidarno z drugimi slovanskimi strankami. Min. Bilinjskega ni bilo v do-tični seji Kola in njegovi pristaši pišejo sedaj po listih, da s tem predlogom še nikakor ni rečeno, da pojde Poljsko Kolo v bodoče s Slovansko Jednoto ali s Čehi proti vladi in proti sedanji večini. Ta sklep je vsekako Znamenit ter nedvomno priča, da so časi absolutne vlade šlahcicev v Poljskem Kolu minuli in da se tudi v tej parlamentarni skupini že vzbuja opozicija proti dosedanji politiki v Galiciji vladajoče plemiške in uradniško-klerikalne klike.
o Italjanska pravna fakulta. De-putacija ital. poslancev je prišla 18. t. m. k baronu Bienerthu in je zahtevala, naj se predlog o ustanovitvi ital. pravn. fakulte čimprej izvede. Obenem je deputacija vladi prijavila, da bodo ital. poslanci v proračunskem odseku zahtevali, naj se fakulta osnuje v Trstu in ne na Dunaju. N<»učni minister gr. Stürgkh je obljubil, da bo vlada vse storila, da se ta predlog naglo reši, da je pa končna odločitev odvisna od parlamenta. „Zeit" piše o tem 20. t. m. v uvodniku zelo simpatično in pravi, da je zahteva Italjanov vsled okrepljenja trozveze stopila v ospredje. To nam zopet dokazuje, da se v Avstriji rešujejo kulturna vprašanja edino le s stališča notranje in vnanje politike.
o V proračunskem odseku se razpravlja o proračuna fin. ministra. Med
drugimi je govoril tudi fin. minister Bilinjski. Več prihodnjič.	/
o Ogrska kriza. „A Nap" poroča, da sta cesar in prestolonaslednik mnenja, da sedanji parlament ni pravi zastopnik naroda in da ga treba nadomestiti z drugim. Prestolonaslednik ima še dalekosežnejši program: on hoče zlomiti vlado plemenitaškega kazina v Budimpešti, napraviti konec diktaturi aristokratov in fevdalcev ter raj še vladati z ljudstvo-m nego s fideikomisno gospodo. To različni voditelji koalicijskih strank vedo, zato licitirajo, kdo od . njih za manj prevzame vlado. Justh, ta radikalni neodvisnjak Just, je že januarja prosil avdijence pri kralju, da se mn opraviči, da se je nekdaj izjavil za personalno unijo ter je vladarju odločim izjavil, da se Košutova stranka odpove vsem državnopravnim aspiraci jam, ako se ji poveri sestava kabineta. Tako izgledajo ti revolucijonarci od blizu.
Dnevna kronika.
b Petdeset let je v četrtek, dne 20. maja poteklo, kar je umrl veliki hrvatski ban Josip grof Jelačič. Hrvaški listi se tega dogodka spominjajo z daljšimi spisi.
o Dr. Jernej vitez Carneri je zadnji torek zvečer v Mariboru umri. Dosegel je visoko starost 88 let; zadnja leta je popolnoma oslepel. Carneri je za mariborske Slovence zategadelj zanimiva oseba, ker je v šestdesetih letih prvi začel v mestu narodnostni boj; začel je namreč napadati lepo se razvijajočo „Čitalnico" in opozarjati meščane na „slovansko" nevarnost. Carneri je bil 1. 1861. izvoljen od Štaj. veleposestva v deželni in leta 1870. v državni zbor. Bil je privrženec nemške staroliberalne stranke. Znameniti <*o bili njegovi proračunski govori; „uboga Avstrija", njegov navaden vzklik, j» postal stalna fraza. Ko so se jeli rušiti stebri staroliberalne nemške stranke, je padel pri volitvi 11. marca 1891. v Gradcu proti nemškemu nacijonalcu prof. Hofmann-Wellenhofu. Od takrat se je umaknil popolnoma v zasebno življenje. Carneri je bil najpreje jurist, a se je pozneje popolnoma posvetil filozofičnim in estetičnim študijam. Bil je privrženec Darwinov in Feuerba-chov. Današnji nehvaležni svet sodi o Carnerijevih filozofičnih spisih z besedami graškega vseučiliškega profesorja tako: kar je dobrega, ni novo, in kar je novega, ni dobro.
o Iz češkega narodnega sveta. Do-sedajni predsednik dr. Čelakovskj izjavlja, da vsled preobloženosti z drugim delom ne more sprejeti zopetne izvolitve.
o Srbska cerkvena sinoda se skliče, ker je cesar na predlog patrijarha Bog-danoviča v to privolil, kmalu po bin-koštih.
o Mednarodna razstava v Rimu in Avstro Ogrska. Sedaj se izve, da je Avstro-Ogrska odklonila udeležbo na mednarodni razstavi, ki bo v Rimu L 1911. v spominu 50 letnice proklami-ranja edinstva Italije.
v „Srbska republika". Pod tem naslovom je začel v Belemgra-'u izhajati nov list, ki namerava postati sredotočje vseh republikanskih stremljenj v srbskih deželah. Zato namerava vlada predložiti skupščini v bodočem zasedanju načrt novega tiskovnega zakona, ki bi dovoljeval brezobzirno zatiranje vseh protidinastičnih časopisov in bi določal visoke kazni za protidinastično propagando.
o Mladoegipčanski odbor za osvo-
bojenje Egipta izpod angleškega upliva se je ustanovil v Genovi svoječasno istodobno z mladoturškim odborom v Carigradu.
o Javno židovsko gimnazijo je dovolil ustanoviti ogrski minister Apponyi izraelitski občini v Pešti. To je prva židovska gimnazija v Avstriji.
v Lopuhin. Ruski listi poročajo, da je državno sodišče, ki je obsodilo Lo-puhina, sklenilo predlagati pomilostilno spremembo kazni v prisilni delavnici v trdnjavsko ječo.
' rT Slovenska terminologija za železniško službo. V „Časopisu českeho üfednictva železničniho" je določen prostorček tudi društvu jugoslov. železniških uradnikov. V zadnji številki je napisal nekdo članek „Jezikovna reforma in — mi", v kateri autor pov-darja, da bo treba ustvariti kot predpogoj slov. uradovanju pri železnicah slov. terminologijo za železniško službo. Češki uradniki so v svojem društvu leta in leta delali, da so ustvarili češke izraze za železniško službovanje; sedaj so delo že malodane končali. Prevajajo sedaj v češčino tudi instrukcije, dabodo v slučaju ureditve jezikovnega vprašanja popolnoma pripravljeni. Mi smo v tem oziru seveda na slabem. Autor om. Članka pravi popolnoma upravičeno: akt) bi bila upeljana jutri slovenščina kot uradni jezik, bi ne mogel opravljati noben slovenski železnični uradnik svoje službe v slovenskem službenem jeziku. Zato se bode ustanovil v društvu jugosl. železn. uradnikov poseben odsek, ki bo ustvaril slov. terminologijo za železniško službo. Ker manjka našemu jeziku -— naravno! —-izrazov, jih bo treba deloma nanovo ustvariti, éiovati, deloma pa jih presaditi iz če ških nanaša tla. — Odseka želimo pri njegovem koristnem delu mnogo uspeha!
!M>» js '	--------
Dopisi.
Iz Obreza pri Središču. „Vsi
brez razlike stranke v Obrež na shod" ; tako se nas je po nalogu kaplana Stu leča o.d Sv. Miklavža vabilo, „da raz-motrivamo pomen deželnozborskih volir tev." Kaj zlodja! Še ta kaplan nam bo hodil zgage delat! Tega nam je še treba —r da si je za pomagača prignal nekega Kranjca, ki sliši na ime Gostin-čar, in ne pozna ne nas ne naših krajev! Nastalo je splošno razburjenje; ker ; smo pa Obrežani in Središčani vljudni ljudje, smo vstregli kaplanu in res šli i večinoma „vsi" na shod k Rakušu v Obrež. Kakor mravelj nas je bilo že ob 2. uri v gostilni. Morali pa smo dolgo čakati na obljubljenega Mesijo, kaplana Stuheca in njegovega znamenitega Kranjca. Šlo je že čez 3. uro in ugibali smo, če se nista morda oba premislila in lepo odkurila tje, odkoder sta prišla. Toda motili smo se! Zglasilasta se med potom pri kmetu Bedjaniču, ki je priromal z njima na shod, dasiravno je bil še pred kratkim pri Sv. Marjeti na shodu za Ploja in Kolariča. Ko se prikaže dolga oseba sladkomilega kaplana, je zadonelo po sobi enoglasno: živijo Pio j! Kaplan se j° klanjal in pripogibal na vse strani kakor pojac v cirkusu in se prisiljeno smehljal, pač zato, da bi mi ne videli, kaka jeza ga je trla. O ta žalostni vitez! Ko je videl samo pet svojih ovčic na shodu, je kar začel nekaj tako tiho govoriti, da so ga komaj najbližji slišali; imenoval ie kratkomalo sebe za predsednika! To pa nam je bilo preveč! Tuji kaplan z nekim neznanim Kranjcem se privleče v našo občino in hoče kar meninič te-binič predsedovati na našem volilnem shodu! Takoj smo burno ugovarjali in zahtevali, da se izvoli predsedstvo ; povedali smo kaplanu naravnost, da bo samo pod tem pogojem mogoče zborovanje. Kaplan se seveda v očigled kritičnemu položaju ni hotel udati. Izrezati ga je mislil Gostinčar; pa tu v Obrežu nismo take šleve, da bi verjeli ljudem Gostinčarjeve sorte. Konečno je kaplan „zaključil" zborovanje, katerega ni — bilo. Ker sta postala kaplan in znani zvezar Č. osebna in žaljiva (zadnjo besedo bode izrekla sodnija), sta pač z Gostinčarjem vred slišala nekaj domačih. Čimbolj je žugal kaplan v svoji krščanski ljubezni do nas s tožbo in paragrafi, tembolj se je položaj zanj poostril; ima se s svojim Kranjcem le g. Jakobu Zadravcu zahvaliti, da ju
niso razburjeni ljudje postavili na cesto. Naj bi upošteval nauk nekega navzočega kmeta, kateri mu je rekel, naj raje doma kot duhovnik molrin prosi Boga, da nas reši gosenic kakor pa da huj-ska in draži po shodih. Ko je slišal ta zelo umesten opomin, se je odstranil. V Obrežu še davno ne bodo gospodarili mladi kaplani in kaki kranjski zdražbarji!
b Pismo iz tujine. Kogar hočejo bogovi uničiti, udarijo ga s slepoto. Ta paganski pregovor mi je prišel na misel, ko sem čital o zmagah slovenske kmečke zveze v sedanjem volilnem boju. Ko bi bil res zmagal slovenski kmet, veselil bi se te zmage. V resnici pa je le zmagala slovenska duhovščina, slovenski kmet pa je po večini podvrgel svojo voljo volji duhovščine, žrtvoval je svojo korist koristi duhovščine, ki sta si vedno bili nasprotni. Premaganec je torej slovenski kmet, ki še nima potrebne razsodnosti in zavednosti, da bi se uspešno uprl duhovniškemu pritisku ; premagana je obenem narodna ideja, kajti slovenska duhovščina je rimska, ne pa narodna. Zgodovina vseh časov uči, kjerkoli je zavladala duhovščina, najsi bodi kateregakoli veroizpovedanja, tam je usužnjen narod, če ne telesno, pa duševno; tam cvete revščina in prazno-verstvo. In kaj to pomeni, vidimo na strogo katoliških državah, kakor so Italija in Španija. Masa ljudstva ječi v nevednosti in siromaštvu na najnižji stopinji omike. A največ blagostanja je v državah, kjer duhovščina nima toliko politične moči, n. pr. v Nemčiji, na Angleškem, v severoameriških državah. Tam je narodna izobrazba razmeroma na najvišji stopinji, ker je šolstvo jako razvito. Brez vsestranske izobrazbe ni narodnega napredka, a slovenska duhovščina je zagrizena nasprotnica šoli, učiteljstvu in oni izobrazbi, ki bi usposobila narod za samostojno mišljenje. — Slovenski krnet ostani neveden, trpi in molči ! , Ako tega ne storiš, bo vera v nevarnosti! Večje je uboštvo, večji je vpliv duhovnika, ki tolaži siromaka z nebesi onkraj, sam pa uživa nebesa tukaj. In zdaj so res v nebesih slovenski duhovniki, zmage pijani, ker je bil slovenski kmet tako slep, da je pomagal na konja tistim, ki ne delajo za kmeta, ne za vero, temveč za Rim in duhovniško nadvlado. Da se bo duhovščina sedaj z vso močjo vrgla na zadnjo postojanko narodne stranke, je samoobsebi nmevno. In tu nastane vprašanje, ali je v slovenskih spodnještajerskih trgih več izobrazbe nego na kmetih? Ali je v teh trgih toliko narodne probujenosti, politične zrelosti in možate neodvisnosti, da dne 24. t. m. ne bodo uklonili tilnika pod duhovniško komando?
mmmmmm
V pondeljeH, dne 24. maja folijo Vsi zaVedni sloVensiji tržanl prfotorfttlja in za-go4ornil(a slot trzaja mandata dr. M. KnfyVca!
mmmnmmmm
Štajerske novice.
a Slovenski- tržani, ali bodete volili kandidata dr. Medveda, ki je politični somišljenik Roškarjev in za katerega piše umazane notice v „Str." Cenčič? Gotovo ne. Ker še v naših trgih ni izumrl smisel za politično poštenost in dostojnost.
a Volilne obveznosti še pri nas nimamo. Slovenski tržani, vprašajte svojo vestj svoje narodno-napredno prepričanje — in v vas samih se bode vzbudil brez zunanjega prepričanja čut dolžnosti, da v pondeljek ne ostane nikdo doma. Klerikalci- agitirajo vsemi sredstvi — agitirajte tudi vi in idite vsi volit: naša zmaga mora biti sijajna!
v Somišljeniki po trgih! Poročajte nam vsak slučaj, v katerem bode
klerikalna agitacija presegala postavno dovoljene meje, zlasti slučaje groženj, uasilstev pri popisovanju glasovnic itd. Gledali bodemo, da bodo krivci oksem-plarično kaznovani. Proti mariborskim listom smo vložili radi omejevanja volilne svobode kazenske ovadbe.
v Proti g. dr. Knkovcu izrablja v volilnem boju slovenski list „Straža" obsodbo, katera ga je zadela vsled sep-temberskih dogodkov v Celju. To je v resnici častno sredstvo za kandidaturo g. dr. Medveda, ki je zmiraj na polna usta trdil, da je Slovenec in ki kandidira sedaj na „stari narodni program." Sicer še glede te razsodbe ni padla zadnja beseda in še zdavnaj ni pravo-močna. Veselje „Stražino" in vseb spodnještajerskih nemških ter nemškutar-skih listov je torej še mnogo prezgodnje. Taka pisava „Straže" vzbuja celo med njenimi naročniki, ki vedo, kakšen boj je bil ravno g. dr. Kukovec po lanskih septemberskih dnevih z Nemci, veliko nevoljo.
v Klerikalno delo za kandidata na „starem narodnem programu" gosp. dr. Medveda ilustrira prav jasno včerajšnja izdaja „Straže". Tam-le je zbran za g. dr. Kukovca sledeči dehteči šopek duhovniških psovk: dr. Kukovca program so prazne in puhle fraze, on je zagovornik več nemščine (to obrekovanje smo jasno in odločno ovrgli v Nar. Dn.), on je največji falot itd. Slovenski tržani! Tako govore in pišejo o političnih nasprotnikih klerikalci. Čudimo se, da duhovščina take stvari odobrava, da jih celo piše za dr. Modveda. Tako morejo psovati in pisati le kaki zarobljeni hribovci ne pa študirani ljudje. Sram vas bodi!
v Kulturni boj hočemo baje naprtiti našim tržanom z izvolitvijo g. dr. Kukovca. „Slovenec" je s to trditvijo zares samega sebe prekosil. Menimo, da da ni treba posebej pripovedovati, da deželni zbor ni kompetenten za različne postave, ki se tičejo verskih zadev. Pa bi bilo potem tudi žalostno, ako bi dvanajst „braniteljev vere in morale" v deželnem zboru ne znalo in moglo za-braniti kakega ^kulturnega boja", ako bi ga hotel — jedini dr. Kukovec. To je prej priporočilo za njegove zmožnosti kakor pa obrekovanje. Da se zaganja „Slovenec" tudi v Spindlerja, je naravno; saj brez tega ni možna klerikalna politika. Slovenski tržani, ali morete verjeti, da bi vam hoteli klerikalni obrekovalci dobro ? Kdor namreč laže, ta tudi krade — v politiki narodne koristi. Zato pa v pondeljek vsi na volišče za dr. Kukovca!
v Zveza klerikalcev z Nemci. Klerikalci še vedno niso ovrgli naših trditev o zvezi z Nemci ob priliki ožjih volitev Kral-Horvatek vprilog dr. Medveda. Sedaj nas mesto protidokazov psujejo s — faloti.
v Klerikalci in nemškutarji v boju proti slov. sodnikom. V torek je interpeliral v državnem zboru poslanec Malik na temelju nekega članka v „Štajercu", ponatisnjenem po mariborski „Straži", zaradi kršenja uradne tajnosti, katero je baje zakrivil svetnik dež. sodišča g. dr. Kronvogel pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Kakor se naši cc. bralci spominjajo, smo svoj čas priobčili razsodbo, glasom kateri je bil „Stražin" urednik Cenčič radi poskušenega zapeljevanja k goljufiji obsojen na tri dni zapora in vsled tega kot pisar pri svetolenarčkem sodišču odpuščen. Menimo, da bode „Str." „uredniku" Cen-čiču in drugim klerikalcem dobro znaD<> da je bila zadeva tudi pred okr. >>■ diščem v Mariboru in da ni mogoče, d> bi prišla razsodba v javnost po katr šnikoli krivdi g. Kronvogla. Vendar p« so ga iz osebne maščevalnosti » ca znanega klerikalnega sovraštva do
sodnikov napadli, dobro vedoč, d a b o d 0 stvar pobrali nemškutarji in Nemci ter jo izrabili. Tako delujejo klerikalci in nemškutarji v lepi slogi proti slovenskimsodnikom.Ali je to tudi v „narodnem programu" kandidata Medveda, katerega priporočata ista „Straža" in Cenčič?
a Poslanec Albert Horvatek nam je poslal sledečo Zahvalo. Ker mi na mnogobrojne čestitke, katere so mi povodom moje izvolitve deželnim poslancem od vseh strani došle, vsakemu posebej ni mogoče odgovoriti, zato se na tem mestu javno zahvalim vsem tistim, kateri so se me spominjali, ter sveto obljubim, da bodem na podlagi socijaldemokratičnega programa vedno krepko in neustrašeno zastopal in branil svobodo, napredek, resnico in pravico Albert Horvatek. a Dr. Ploj — hoče odložiti svoj mandati Množe se vesti, da hoče g. dr. Ploj odložiti svoj mandat. Ni treba tukaj razpravljati, kolika zguba bi zadela s tem njegov okraj in celo našo štaj. državnozb. delegacijo. Razsodni volilci — tudi klerikalci — gotovo ne bodo želeli, da bi ga v drž. zboru nadomestil kak — Meško. Gotovo govorimo vsem narodnjakom na Sp. Štaj. iz srca, ako izrazimo željo, da dr. Ploj obdrži svoj mandat.
v Iz Gornje Sv. Kungote nad Mariborom. Pri deželnozborski volitvi so tukajšnje občiue, katere imajo sicer nemški nacijonalci v popolni oblasti, skoraj enoglasno volile delavnega deželnega odbornika g. F. Robiča. Prebivalstvo je namreč jako ne voljno na nemško „ljudsko stranko", ki ga je že dolgo časa izrabljala v svoje politične namene in ga v gospodarskem oziru na nesramen način zanemarjala. — V župnijah Svičina, Gornja Kungota in Sv. Jurij ob Pesnici je dobil Robič okroglo 150, Štajercijanec Koser 120, Senekovitsch 30, Roškar 25, a Zemljič 20 glasov.
v Iz Gradca. Slov. kršč. izobraž. društvo „Domovina" v Gradcu, si je na svojem občnem zboru izvolilo — napreden odbor. Mi smo bili Že dolgo časa poučeni o dogodkih v društvu, pa smo molčali, dokler ni stvar dozorela. Novemu odboru, kateri bo s pomočjo delavstva in naprednega dijaštva skušal društvo primerno oživiti in povzdigniti, naše najlepše pozdrave! Psovanje klerikalnih listov vas gotovo ne bode nič motilo. „Slovenca" je poraz njegovih pristašev v „Domovini" tako pobil, da imenuje vašo zmago „dokaz onemoglosti .." Še enkrat naše častitke!
a Iz Dobrne nam pišejo: V tukajšnjem klerikalnem hoteln Orosel je središče vseh dobrnskih škandalov. Skoro vsako noč pride do kakega nastopa med klerikalci in nemškutarji. Duhovniki s svojimi pristaši so igrače v rokah — nemškega gostilničarja Wregga. Gospodje morajo molčati; že vedo, da tisti štirje tisoči — Je vobče cela stvar krasen dokaz klerikalnega gospodarstva: klerikalna posojilnica ima namreč hotel brez — koncesije, katero ima v rokah — Nemec. Ni čuda, da se je začela organizirana klerikalna Dobrna puntati. Doživimo nedvomno še čedne stvari. Pa nekaj prizorov iz tega slovensKega hotela: Včeraj ponoči je opozoril župan neke pijane heilo-bratce, da naj molče v — slovenskem hotelu. No malo je manjkalo, da ga niso 'postavili na cesto! Slovenskega žnpana iz „slovenske" gostilne! Ko je prišel kaplan Schreiner okoli polnoči v prijetni družbi v „svojo" gostilno, so ga zasmehovali in izžvižgali. Gosp. župnik tudi sedi zopet v gostilni skupaj z onim, ki .ga je pred nekaj meseci birmoval. Lepo napreduje slovenska stvar na Dobrni — čast našim voditeljem! Pa — kako dolgo še?
v „Južnostajerska hranilnica" v
Celjn je od čistega dobička poslovnega leta 1908 dovolila sledeče zneske: vodovodu v Šoštanju K 2000'—; savinjski podr. slov. plan. društva K 1000'—; družbi sv. Cir. in Med. K 500'—; šoli „Glasbene matice" v Celju K 300'—; zavodu sv. Nikolaja v Trstu K 50'—; celjskemu Sokolu K 300'—; celjski podr. društva za zatiranje jetike K 100'—; dijaški kuhinji v Celju K 400'—; podpornemu društvu slov. gimnazije K 200. Nadalje je izplačala hranilnica okrajnim zastopom Gornjigrad, Vransko, Šmarje in Sevnica v dobrodelne namene vsakemu po K 2500. Skupaj se je torej razdelilo K 15.350 — v narodne in kulturne namene. Edina slovenska hranilnica, ki naj bode vzgled vsem slovenskim denarnim zavodom, zasluži pač vsestranske podpore in zaupanja.
v Prvo ljndsko knjižnico otvori v Gaberju v „Sok. domu" „Klub slov. napr. akad." v Celju in sicer v nedeljo dne 23. tm. ob 9. uri predpoldne. Klub se ni vstrašil ne truda ne stroškov in raznih zaprek ter sedaj s ponosom predaje svojo 1. ljudsko knjižnico v promet. Knjižnica je krasno opremljena in šteje 210 knjig najrazličnejše, večinoma leposlovne in zabavne vsebine. Namenjena je v prvi vrsti Gaberju in bližnji okolici; za odškodnino 2 vin. si lahko vsakdo izposodi knjigo. Okoličanom to knjižnico toplo priporočamo ter upamo da bode ista v precejšnji meri povzdignila narodno zavest okolice, kar nam bode najlepše plačilo.
v „Slovenca" je nekdo potegnil, da se vrši letos občni zbor društva „Südmark" v Celju. V resnici pa se je minulo nedeljo vršil letni občni zbor „Südmarkine" župe za Sp. Štajersko v „Nemškem domu" v Celju.
v Za „Sokolski dom" v Celju je nabral na izleta sokolov-turistov skozi Hudičev «traben na Tolski vrh. Svetino br. Grozaj K 6'48. Sokolska hvala!
„Kluba napr. slov. akad." v Celju su darovali: si. posojilnica v Celju K 30'—; celjski „Sokol" svojo knjižnico ter g. Janko Vavken 30 raznih knjig. Prisrčna hvala vsem darovalcem.
„Dražbi sv. Cirila in Metoda" je poslal „Klab slov. napr. ak." v Celju nekaj tisoč rabljenih poštnih znamk, štanijolni papir ter dragoceno zbirko starega denarja darovano od članov Diagotin Vrečko, Franc in Šandor Hra-šovec.?
v Za dijaško kuhinjo v Celjn je
izročil g. Franc Confidenti iz Zavodme K 20 kot od g. Janeza Kunstiča, vpo-kojenega očitelja v Ceij«, vsled poravnave placano globo. Lepa hvala. — Odbor.
v Stoletnica bitk« pri Aspernu.
Že «inoči so celjski meščani hoteli praznovati stoletnico bitke pri Aspernu. Nekdo jih je namreč potegnil, da bo priredila na novo došla vojaška godba deželnih brambovcev po mestu mirozov, In res se je zbralo v Kolodvorski in Rotovški ulici ter Glavnem trgu in Graški -cesti mnogo radovednežev, ki so skoraj do pol 10. «tre zastonj čakali sairozova. Danes zjutraj, ko pa je res po vseh alicah igrala godba, so radovedneži iz maščevalnosti za sijoči stavkali in spremljalo jo je samo par fan-talinov. Ob pol 8. uri je imelo na Gla-ziju vse tukajšnje vojaštvo v prosktvo stoletnice mašo na prostem, katere so se udeležili župan, okrajni glavar zastopniki uradov in velika množica meščanstva.
a Zaprli so v Mariboru nzmoviča Drevenška, o čegar „delovanju" pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu smo tudi mi poročali.
a Potres so čutili v četrtek ponoči v Breznem nad Mariborom. Sunek je bil lahek.
a 0 velikanski škodi, katero so napravile gosenice na sadnem drevju, poročajo iz radgonskega okraja. Po nekod je drevje popolnoma golo. Ljudje tudi pravijo, da so te velike množice gosenic znamenje suše v poletju.
a Umrl je v Gradcu prof. Hoffer v. Snlmthal, kateremu so očitali nepošteno postopanje pri neki dedščini.
v Za dr. Medveda govori po „Slovencu" baje tudi to, da bo „skušal davkoplačevalcem olajšati breme .." Klerikalci so že tisočkrat obljubili take ,,skušnje", vkljub temu se nam obetajo od države in dežele novi davki ter bremena, proti katerim klerikalci še niso zinili besedice, ker se boje vlade, visokega plemstva ter duhovščine. .Torej tržani, ne zadovoljite se po vzgledu klerikalnih kmetov s samimi „skušnjami"!
v Od Sv. Lenarta v Slov. gor. V nedeljo dne 23. maja 1909 med 8. do 9. uro predpoldne se vrši v prostorih nove telovadnice drugi občni zbor telovadnega društva „Sokol". Na programu je tajnikovo in biagajnikovo poročilo, volitev odbora ter nadaljna določila v svrho razvoja društva. — Somišljenike in brate — Sokole vabi k obilni .udeležbi odbor. Nazdar!
v Politični katehet. G. profesor J. Kavčič nam pošilja z,"ozirom na našo notico v št. 103 sledeči popravek: Ni res, da „je aaročeval gimnazijski katehet g. I. Kavčič dijakom, naj danes molijo od pol sedme do sedme ure za „srečen" izid volitev", res pa je, da je dijake opominjal, naj, kolikor je mogoče, pridno zahajajo k šolski maši, ki se bere ob torkih in petkih od pol sedme do sedme ure v gimnazijski kapeli. Besedo ima naš poročevalec.
v Ustrelil se je v Mariboru v Četrtek ponoči gostilničar A. Schneider. Vzrok baje zakonski prepiri.
v Zgorel je voz desek na kolodvoru v Št. Lovrencn ob kor. žel. Deske so se vnele vsled isker iz mimo vozečega stroja.
v Izkaz prispevkov za šolsko zastavo na Ponikvi ob i. ž. Krajni šol. svet na Ponikvi 100 K, g. Podgoršek Mar. 30 K, g. Ošlak Mar., Siter Urša, Engelhofer Franc vsak 20 K, č. gosp. župnik Kreft Alojzij, Zdolšek Marija, Zdolšek (Šuc), Siter Jurij vsak po 10 K, Šibal Jože 6 K, č. g. Ašič Maks Kavčič Lojzka, Pauser Klean., Zdolšek Jože, Mlftker Jože, Podgoršek Anton vsak po 5 K, g. Hallada Mar. 4 K, Zdolšek Ivan, Pilih, g. Bafcšič Am., Gobec Štefan, Podgoršek Franc vsak po 2 K, Zdolšek Miha, Dobrajc Anton, Marzidovšek Franc in Marija, Vizjak Franc, Kohlbesen, Urlep,',Devetak, Werner, Zdolšek Urša, Gorjanc Mar. Vrečer J., Ehrlich, Hojs, Gorjup, Tremei, Pisk F., Slemšek vsak po 1 K, Skupaj K 298'—.
Kranjce novice.
b Postojna je postalo mesto.
Cesar je « odlokom e dne 9. t. m. povzdignil trsg Postojno v mesto.
ib Umrl je včeraj v Ljubljani g. Pavel Drachsler, dolgoletni vodja tvrdke I. C. Mayer.
b Podkovska šola. Na podkovski šoli v Ljabljani se vršijo 28. junija 11 skušnje iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole. Kovači,' ki hočejo delati to skušnjo, morajo vložiti prošnje, opremljene z učnim spričevalom in potrdilom, da je prosilec najmanj 3 leta pri kakem kovaškem mojstru delal kot pomočnik, pri vodstvu šole.
b Za ekskurendno šolo v Malem Korena bo dne 24. t. m. lokalna obravnava na licu mesta.
b Utopljenca so našli v Savi pri Jesenicah. iBil je v vodi že več mesecev.
b Gostovanje članov ljubljanskega slovenskega dež. gledališča se
vrši danes v Ribnici, jutri v Novem mestu, v pondeljek v Črnomlju, v torek in sredo pa v Metliki. Nadaljna gostovanja se vrše 2. junija v Ratečah in 3. junija v Trbovljah.
b Utonila je pOldrugoletna hčerka posestnika Kastelca v Klancu pri Šmarju poleg Grosuplja. Približala se je ne-opaženo nekemu jarku in padla v vodo.
b Turistovska koča pri izviru Kamniške Bistrice, ki jo je prevzelo v najem „Slov. plan. društvo", se otvori jutri.
b Nesreča vsled avtomobila. Dne 19. t. m. je peljal Drešar iz Svetja neko bolno žensko v Ljubljano. Nad Št. Vidom v Mednem ga sreča avtomobil in vozniku se je splašil konj in začel divjati. Voznik je ranjen, ženska je dobila hude poškodbe, tudi konj se je precej razmesaril in voz je popolnoma razbit.
b Nekatere občine np, Gorenjskem so izdale ukaz, da morajo posestniki po velikosti svojega posestva nabrati primerno množino hroščev in oddati županstvu. Ta ukaz je velike praktične važnosti, ker se na ta način pokonča velikanska množina teh škodljivcev. Večji posestniki so jih morali nabrati 5 do 7 mernikov, kar gotovo ni malo.
b Vzgojevališče za perutnino je zgradil v Spodnji Šiški pri Ljubljani g. Anton Krapš. Otvorjeno bode še to poletje.
Primorske novice.
o Umrl je v Gorici financ, straže nadkomisar v pokoju g. Anton Trdan.
o Otrpnenje tilnika se je pojavilo v Gaberjih pri Ajdovščini. Umrli sta «dve mladi osebi, a bolnih je še 10.
o Pravda med tržaško občino in tramvajsko dražbo. Trgovinsko in pomorsko sodišče je v pravdi med mestno občino in tramvajsko družbo razglasilo razsodbo. Ugodilo tožbi občine in razsodilo, da nima tramvajska družba nobene prednostne pravice pred občino glede tramvajskih prog in da zamore oačina neomejeno graditi nove proge.
o Polom „Banke popolare" v Gorici. „Banca popolare" je ustayila plačila. Sedaj se vršijo pogajanja z nekim tržaškim zavodom, da bi se banko rešilo.
o Zavarovanje goveje živine. Goriški deželni zavod za vzajemno zavarovanj® goveje živine ima sedaj 56 podružnic z 2833 društveniki, ki imajo zavarovanih 8746 glav živine v vrednosti 2,004.390 K.
o Mizarski delavci stavkajo v Reki. Stavka je popolna. Dogovori z delodajalci še niso imeli nobenega uspeha.
d Tečaj za krojače v slovenskem jeziku namerava prirediti v Kanalu zavod za pospeševanje obrti in sicer od 7. junija do 13. julija t. L, ako se oglasi najmanj 14 udeležnikov. Poučeval bo v tem tečaju znani strokovni učitelj M. Kune iz Ljubljane.
d Smrt vsled padca pod bicikelj. V Ogleju je zavozil neki kolesar iz Gradeža v krčmarja Jos. Petejana. Ta je padel ter se pri padcu tako močno poškodoval, da je kmalu nato umrl.
d Novi brzi križar „Admiral Spann", ki so ga začeli graditi v puljskem arzenalu meseca oktobra 1907, spuste v morje sredi meseca septembra.
Po sveti.
v Radi vohunstva so v Lvovu zaprli grofico Skrzynsko po nalogu nekega tirolskega kazenskega sodišča.
a Zaradi žalosti po umrli zaročenki
se je ustrelil v Zagrebu mizarski pomočnik Jos. Držič. Bil je miren 22 leten fant, doma nekje na Štajerskem. Ustrelil se je na grobu svoje bivše ljubice.
a Ljudski tabor priredi wolfijansko nemškonacijonalno društvo za Avstrijo 6. junija na Dunaju. Različni govorniki bodo govorili o aktualnih vprašanjih. Baje nameravajo začeti nemški radikalci zopet „aktivno" politiko na Nižjem Avstrijskem.
u Ločitev zakona. Dež. sodišče na Dunaju je razveljavilo zakon Hermana Bahra, znanega nemškega pisatelja, in Roze Bahr roj. Jokl, zaradi različnosti značajev.
b Proces Lopuhin. V pravdi proti Lopuhinu je sodni dvor obtoženca spoznal krivim, da je pripadal zločinski družbi in ga obsodil na 5 let prisilnega dela. Ker je Lopuhin plemenita«, se mora ta razsodbo predložiti cesarju.
u Zopetna zadobitev doktorskega
naslova. Juridična fakulteta dunajske univerze se ie obrnila na več univerz, da se reši vprašanje, če in na kak način se da zopet doseči doktorski naslov, ki se ga izgubi vsled sodpijske obsodbe. Dosedaj še ni dobila nobenega odgovora.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Državni zbor.
o Dunaj, 22. maja (Brz. N. Dn.) Proračunski odsek razpravlja sedaj o proračunu poljedelskega ministerstva.
Dr. Kramar o parlamentarnem položaju.
o Praga, 22. maja. (Brz. N. Dn.) Odbor mladočeške stranke je imel pod vodstvom člana gosposke zbornice dr. Škarde sejo, v kateri je dr. Kramaf referiral o položaju v parlamentu. Govornik je konstatiral. da v češkem klubu ni o tem nič znano, da bi vlada povzela kake korake, da odstrani ée-ško-nemški spor, čeravno je uvidela, da je sedanji položaj nevzdržljiv. Kra-maFevo poročilo so navzoči vzeli med splošnim odobravanjem na znanje.
Ustanovitev društva „Ko-mensky" v Pragi.
o Praga, 18. maja. (Brz. N. Dn.) Včeraj je bil v rotovžu ustanovni obč. zbor praškega društva za ustanavljanje in vzdrževanje čeških šol na Dunaju „Komensky" pod predsedstvom ravnatelja Schuberta. Schubert je v svojem govoru izjavil, da morajo Cehi z vsemi silami delati na to, da se ne ponemči 12% češkega -naroda, ki prebiva na Dunaju. Najboljše sredstvo, da se pride temu ponemčevanju v okom je, ustanavljanje čeških zasebnih šol ua Dunaju, dokler ne bo država in mesto hotelo spolnjevati svojih dolžnostij napram Cehom.
Stoletnica bitke pri Aspernu.
b Dunaj, 15. maja. (Brz. „N. Dn.") Slavaofit bitke pri Aspernu se je danes nadaljevala pred spomenikom nadvoj-vodeKarola v navzočnosti cesarja, nadvojvod, generalov, zastopnikov uradov in mnogobrojnega občinstva. Najprvo je bila maša v Votivai cerkvi, nato poklonstvo pred spomenikom nadvojvoda Karola in konečno defiliranje vsega dunajskega vojaštva pred cesarjem. Najprvo je položil cesar venec na spomenik in nato še razna druga odposlanstva. Popoldan je v pratru ljudska veselica za vojaštvo in zvečer sprejem odposlancev polkov, ki so se udeležili bitke pri Aspernu in generalov.
o Gradec, 22. maja. (Brz. N. Dn.) Povodom stoletnice bitke pri Aspernu je priredila godba sinoči in danes zjutraj po mestu mirozov. Ob 9. uri je bila na prostem zunaj na Lazaret&kem polju vojaška maša, katere se je ade-
ežilo vse graško vojaštvo, cesarjev namestnik grof Clary, dež. glavar grof Attems in mnogobrojno občinstvo.
o Dunaj, 22. maja. (Brz. N. D.) Tndi iz Trsta in iz drugih mest se poroča, da so slovesno praznovali obletnico hitke pri Aspernu.
stavka poštnih uradnikov na Francoskem.
o Paniz, 22. maja. (Brz. „N. Dn.") Da prikrije, da se je splošna stavka popolnom« ponesrečila, je proglasila nocoj na velikih lepakih splošna delavska zveza, naj delavstvo zopet gre na svoje delo in naj stavko opusti.
a Dünkirchen, 22. maja. (Brz. „Nar? Dn."). Stavkujoči pomorščaki nordijske paroj>lovne družbe so se spoprijeli s pomorščaki drugih družb. Morala je poseči v.mes žandarmerija, ki jih je spravila narazen. Več mornarjev je ranjenih.
Nove ladje za angleško mornarico.
a London, 22. maja. (Brz. „Nar. Du "). Lord Beresford je v nekem ban-ketnem nagovoru izvajal, da mora Anglija v očigled temu, da vse države tekmujejo med seboj, katera bo imela več velikih ladij, vsako leto dati zgraditi 8 ladij, da tako vsaj nekoliko popravi zamudo zadnjih let.
Različne vesti.
a Branca Leone (Kalabrija), 22.
maja. (Brz. „Nar. Dn."). Nocoj ob pol 1 uri se je čutil tukaj precej močen potresni sunek. Prestrašeno prebivalstvo je zbežalo na prosto. Nesreča se ni zgodila nobena.
Veleizdajski proces v Zagrebu. 56. dan razprave.
1.	priča Ivan Crnkovič. kovač v Kostajnici. Pripoveduje, da je bil lani o Božiču v neki krčmi v Kostajnici. kjer je obtoženi Matijaševič v nagovora rekel med drugim: Živili Srbi, Bosna je Srbija. Srbi moraaao biti složni. Dalje pravi, da se pravosia/ni imenujejo Srbe. da je ona zemlja Srbija in da postane srbska. Slik kralja Petra ni videl, pač pa doze s srbskim grbom.
Obt. RAatjaševič pobija izpovedbe priče v celoti.
2.	priča Marko Krpan iz Dol. Veleša. Pripoveduje o onem prepiru med Matija še vičem ia pričo Crnkovi-čeuj na kolodvoru v Kostajnici in pravi, da Matijaševič ni govoril niti o srb-stvu, niti o kralju Petru, temveč drugi so Matjaševiča dražili da je madžaron, ker pri volitvah ni glasoval za Stoja-noviča, temveč za Mašeka. Tudi pri predstavi iz oči y oči s Crnkovioem ostaje priča pri svoji izpovedbi. Crnkovič je rekel takrat Matijaševiču: „Ako si Ti Srb, potem je tvoj kralj Peter Karagjorgjevič." .Tedino to se je govorilo o srbstvu in kralju Petru mi kolodvoru.
$. priča Dragutin Lazič, posestnik v Mečenčanih. Popisuje prepir na kolodvoru v Kostajnici. Z Matijaševi-čem sta šla v kolodvorsko restavra-•cijo, kjer so pili in se med seboj raz-ffovarjali. Ko je prišel v restavracijo aek Slavnič, ni hotel dati roke Matijaševiču, češ da je madžaron, ker j« valil Mašeka. Nato je rekel Matijaševič, ia še vsejedno ostane Srb. Ko prisotni Crnkovič to sliši, reče, da, če je Srb, pa naj gre v Srbijo, njegov ki al j je Peter, kar je Matjaševiča tako razjezilo, da je začel preklinjati. Crnkovič je nato odšel iz restavracije.
Tudi ta priča ostane pri konfrontaciji s Crnkovičem pri svoji izpovedbi.
4. priča Hi ja iehsavac, poljski delavec v Strmenu. Drži z vlado, zato »e je pred njim vse skriyaio in tajilo. Podrobnostij ne ve nikakšnih.
Ker ni več prič iz Crkven. Boka $o ostali namreč pozvani za danes, se èitajo spisi za okraj Dvor.
Tržim mi.
21. maja. Kava v Hamburgu: Santos Good iverage za maj 34'25, za september 1275, za december 31'75, za mare U 60. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24'15, nova kampanja K 23"—. Tendenca trdna, — Vreme lepo.
Budimpešta, 21. maja. Pšenica za maj 15'40, pšenica za oktober K 13'30, rž za maj K —'—, rž za oktober K 10"50, oves za maj K —'—, oves za oktober K 7'75, koruza za maj K 8'—, koruza za julij K 8'10, ogrščica za avgust K 15'40. Promet 10.000 met. st.
Budimpešta, 21. maja. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 146 vin., mlade, srednje do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 26.530 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 154'—, namizna slanina 138"—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke. 21. maja:
Promet tih. Tendenca narašča; cene pšenice se dvignile povprečno za 20 vin., istotako pri rži, pri [koruzi pa za 10 vin. Oves se vzdržal
Prod.uktali>t.rg. Pariz: moka za tekoči mesec 34'35, moka za prihodnji mesec 34'80, moka za maj — avgust 35'30, moka za sept. — decemb. 32'85, pšenica za tekoči mesec 27'—, pšenica za prihodnji mesec 2-735, pšenica za mag — avgust 96'95, .pšenica za sept. — dee. 24'90, rž za tekoči mesec 18'50, rž za prihodnji mesec 18'60, rž za maj — avgust 18'75, rž za sept. — dee. 18'50.
Tendenca: moka in rž: trdna, pšenica: stalna.— Vreme lepo.
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72. pristno 14 kar. z zlatom platirana nra za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. St. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame,-s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo. natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. nra na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rabinih,
(na kazala se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna ram. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta.
moderna in lepo gravirana 8 Z, Gene se naj razumejo na mesečne ohroke za k«mad po 2 K.; pri najročatvi se v pošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hihko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
Podpisani .Jauez Kunstič, nčitei. v pokoju v Celju obžalujem, da sem g. Gonfidentija in njegovo rodbino brez vsakega povoda žalil. Pr oklicu jem vse žalitve ter peosim g. Gonfidentija in njegovo rodbino odpuščanja.
CELJE, dne 21. maja 1909. 262	«Janez Kunstič
najrajši dosluženega vojaka prikonjikih sprejme proti dm vnem plačilu po 2 K 40 v brez hrane
Anton Ktendler
posestnik valjčnega mlina v Voitsbergn.
Dobro izvežbanega starejša v

mešane stroke, izurje&ega v računstru tu ptsawii, «proprietà
Norbert Zanier & sia
Sv. Peter v Savinski dolini.
Imam za prodati še čez 100 me-terskih centov
Feter Majdič, Sp. Hudiiija
pri Celju.
i ' ■	t	"V
Sprejme se takoj dobro izvežban
kuharj
za zasebno hišo z mesečno ™
za zasebno hišo z mesečno plačo 80 K ali pa tudi zakonska, mož kot kuhar, žena za hišna dela ali kot šivilja v kraju. — Ponudbe na ravnateljstvo krapinskih toplic Hrvaško. 264 ?-i
Soliden
trgovski sotrudnik
dobro izurjen v mešani, posebno železniški stroki, želi mesto do 15. junija premeniti. Blagohotne dopise se prosi pod
,Roputo!ina' na uredništvo našega lista. 2«0 3-2
Izdatno pomoč pri požaru
dobi oškodovan edino-le, ako je poslopja in premičnine dobro zavarovali to be priznal vsak previden gospodar. Na tozadevna vprašanja daje pojasnita Vinko Vabič mlajši; trgovec in okr. zastopnik dunajske zavarovalne
družbe v Žalcu. Najnižje zavarovalninske premije! Oškodovanim takojšnjo in kufentao iZplaČilO! 244 5-3
Za napravo
strelovodov, hišnih
telegrafov ia telefonov
se priporoča
J. ZÜPANC, elektrik,
Grobelno št. 37, pri Celju, Štajersko
221 10-5
Za spamlad
priporoča vsakovrstna
vrtna tn poljska semena
najbolje kaljivosti, posebno deteljno, travno in pesno seme, čebulček za saditi itd.
ANTON KOUENC, Cejje
Narodni dom in Graška cesta.
{Move ftOTŽB
vsako množino, solnate vreče, pšenico, oves, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi
ANTON KOLENC, Celje
Naročajte plačilne listke dr. sv, Cirila in Metoda.
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, 'kateri naroČi sedaj belo platno v veletrg. hiši H Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno	m	po	36 v
Slovensko platno	„	„	40 „
Savinsko platno	„	„	44 „
Vojaško platno	„	„	46 „
Domestik-platno	„	„	48 „
Gorske platno	„	„	€0
I&trija-tkanina	„	„	54 „
üoldQfSdka ücaRifid « ^	^ ^
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
SUMM
" za ^ihkkü "
■ • ZlU> vtrivuu ■ ■
priporoča firma
Rare! im
tromtea za solito v flumpolcu na Cestam. Tvordišie cene. Vzorci frMo.
112 80-38
n
Tem potom izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo za premnogo dokazov presrčnega sočutja ob smrti našega predobrega soproga oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Adolfa Rosina,
okrožnega zdravnika in posestnika
kakor za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za darovane lepe vence. Posebno se zahvaljujemo visokočastiti domači in žiški duhovščini, cenj. pevcem konjiške čitalnice za ginljive žalostinke, velečastitemu g. župniku Koželju za ginljivi nagrobni govor, slav. občinskemu in okrajnemu zastopu, ljubeznjivim loškim občanom in Konjičanom, gg. zdravnikom, slav. učiteljstvu in vsem udeleži-teljem zadnjega spremstva. Čisto posebno hvalo pa smo dolžni gospodu c. kr. okrajnemn zdravniku dr. Gantnerju za njegovo preljubeznjivo požrtvovalno in dolgoletno vestno obiskovanje in zdravljenje.
Sv, Duh pii Ločah, dne 21. maja 1909.
Žalujoče rodbine« Rosina, Prevc, Brglez.
m i
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
' A V


vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430*97 K. - Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposkih ulicah štev. 12.	2ei 32-1
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder
posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Jezili se bodete, ako ne kupite najboljše
poronospora * brizgatoice
in Škode imate, ako ne porabljate zajamčenih cepilnih gumijevih trakov, katere daja po nizkih cenah
trgovina z železnino „Merkur"
■ r* -,	. „."....	, .•■ . ■ ; • . '	.« . ... ■ 1 .
Tam dobite tudi najboljše „IWerkur"-kOSe, ki režejo kot britva, izvrstne brusne kamne, senene in gnojne vile itd. Lepe vrtne klopi, železne postelje in sploh Železno pohištvo. — Nepremočljive vozne in komatne plahte.
Darujte za Narodni sklad! „Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe y Celja"
I. zvezek.
Vsebina : Gogolj, Strašno maščevanje.
Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, NOs. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena oknsno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„Uvod v narodno gospodarstvo'
i«
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
Narodna dolžnost vsake slovenske
.- .i:	i	"T m	i
gospodinje je, da zahteva v vsaki
r^^c^srr trgovini le izborno
z znamko,tiger'
28 51-15
É milarne i Spodnji Hudinji pri Celju
pošta Celje.
m Zuezna trgouina m
RotouSka ulico 2 y Celju
Ček. rač. št. 75.221
I Svoji k svojim!
I IR60VTNA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-Li- celijski, konceptni, pismeni, doku-mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
Zwezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta st. 3.	Cek. račun St. 75.222.
ISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smisln, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. e^OOOOOOOOGOOOO Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tndi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke <--an/wuiQ^-ßanoA
______ ___„_____ opremljena z
najnovejšimi pomožnimi stroji, z modernimi črkami in okraski se ISSI priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike ln urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
r
X
43 150—55
EÜ SI B
■9
l■ - ' _ _ Ljubljanska kreditna banka v Lj
ani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spijeiu«
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
sprejema vloge na knjižice in na tekesči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Kupuit pai* ■
in
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
prodaja srečke in vrednostne vseh vrst po dnevnem kurzu.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Zahtevajte „Narodni Dnevnik" v vseh gostilnah in kavarnah!
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
SISBIS
ni;
Tvrdka Gričar & MejaC
Ljubljana, Prešernove nlice 9
priporoča svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek
za gospode in dečke ter uiične novosti
v konfekciji za dame in deklice. 21566
SP Ceniki zastonj in franko. ^S
9 52—19
Največja in najcenejša, izbe»
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
H	I Predno si kupite aro,
■	• oglejte si mojo veli-
kansko zalogo pravih Švicarskih zla* I tih, srebrnih, nikelnagtlh in stenskih ur, I budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno- ' gledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
• / Rafael Salmič
,Narodni dom*.
IVAN RAVNIKAR, Celje
Telerò» št. 17 Graška cesta št. 21. Telefon št-17-
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, šahih in oljnatih barv, flrneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zaloge kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshttbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	50-20
Prodajam in razpošiljam tudi jako okusne brusnice (Preiselbeeren) kg po K 120, Imam v zalogi pristno, več let staro vinsko žganje, katero se posebno rabi za namočenje višenj, orehov itd.
Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči.
Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo, solidno in vestno.
(S
SUSHI:

Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
Poštne hran. račun št. 54.366. Telefon St. 48.
LASTNI DOM"
Najboljša prilika
ta sigurno štedenje je plodonosno nalaganle gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadrnga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
pet od sto (57.)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestulje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©

Edino narodno Hamttose^o podjetje i Celjn.
p! ?r)a južnoJtajtrsKa KatnnosešKa
Stavbena in umetna kam-noseika obrt s strojnim :::	obratom.	:::
1zvr$evanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. ii različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. :r.
Brušenje, puliranje in
strnganje kamena g stroji.


industrijslsa družba.
dustrijska družba Celje'.
Mnogo&tevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobiftč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov a šamotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::; lavanje napisov v iste.
Poštno-hran. pač. S«. 848.428 —• 1143 zadružnikov. —— Vplačani deleži. K 21.45(1'-,
REGI5TR0VANA ZADRUGA M IVEOMEJEIVO ZAVEZO.
i ii urini- iii -illlilH li lil IH ili fui inerii '" .....<■■■'■■ r " 1	..... —.........................kiiimimuitv m ■.......n'ir" - ..........- - nm
Hranilne vloge obrestuj« pd*5»°/o » letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem racmra pa po 43/4°/o od dne do dne s poluletnim kapitalizov-anjenli Rentni davek plačnje posojilnica samà. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino] Posojila daje na hipot&ke. hipotekwrne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari* podvrženo in na porok«; dovoljuje-odprti kredit v tekočem računu in esfeomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 6tPreskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna, Poštnohranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa: je izvzemši praznike Vsak pondeljek ih petek.
Ravnateljstvo:
Pred§èflhìk: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan. Tajnik: Frttnc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M: Bergmann, zdraviiik in posestnik; Josip Žfgan, veleposestnik.
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-27
SaVinsKa ulica šteV. b
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela lh jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem v uft uèewoa.
žganjarna, leife
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
..... ...... J J\osedaj je dovolila za dijaške ustanove
*J 30.QÒCS kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tinti* hranilna knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo ohrestovanje.
Cprejema hranilne vloge vsak delavnik od L ••J 8. db 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 oilstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje, vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Slovenci, poslužujte se TirfttAŠfaforck* Hfattflfttrt Pri Maganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
RFCHIHMW ati kovance m zahtevajte prt sodiščih, • v v... «
s« 52-18	d® se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JUZ»05l»Jw5«|0 RFwIHIUmL
POSOJILNICA V
Y lastni hiši „Narodni dom
Telefon štev. 22.
Téfefon štev. 22.
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2 %• — Sprejema vfožne knjižice drirgBi denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%> 51/2% in 5°/o obrestovanju.
POSOJILNICA V GELJU, ki je bila leta I88I z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega natf 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
===== Poštne hranilnice ček. št. 9579 =
M340.GGQ Kroti rezente, zabada
Tisk Zvezne tiskarne v Celjn
Odgovorni urednik Vekoslav Spindler.
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju
i