BO PRORAČUN DANES LE SPREJET ?
150 OTROK ZA 150 TISOČAKOV / OBČINSKI DERBI IZOLANOM
8. MAREC IN VSAK 8. REVEŽ
(Mef) Pa je prišel še en osmi marec, praznik, ki ni več praznik ampak je vse bolj pomnik nekega drugega časa, ko je država še priznavala vrednost nekaterih nematerialnih vrednot, kot je naprimer družbeni status posameznika, občutek samozavesti in celo spol državljanov. Tako smo imeli praznik dela, pa praznik upora proti fašizmu in seveda tudi praznik žena, ki je bil vseskozi nekaj posebnega med prazniki.
Dejstvo je, da gre za mednarodni praznik, ki so ga uradno praznovali v takoimenovanem socialističnem bloku, neuradno pa tudi v najbolj razvitih deželah sveta, kjer se njegov pomen ne spreminja tako kot se je zgodilo nam. Nekritično vztrajanje pri načelu o enakopravnosti spolov je prvo zamajalo temelje tega praznika, s spremembo politične ureditve pa se je zamajal tudi ideološki pomen tega praznika. Nekateri so prazniku	očitali
{{. Banka Koper
7. marec 2002
pomanjkanje vsebine, drugi so ga izrabljali v tržne namene in tako se je, skupaj s praznikom, spreminjal tudi odnos do žensk, ki so prve doživele posledice takoimenovane tranzicije. Izolanke v tem seveda niso izjema, prej so vzorec.
Delavke Delamarisa in Mehanotehnike so bile pravi simbol težkih delovnih pogojev za tekočim trakom in bile so tudi med prvimi, ki so doživele pojav takoimenovanega "čakanja" in končno tudi množičnega odpuščanja. Mnoge so morale na delo čez mejo, srečne so našle delo v sosednjih občinah, še največ pa jih je ostalo najprej na bremenu Zavoda za zaposlovanje, kasneje pa še Centra za socialno delo.
Danes marsikatera med njimi razmišlja o prav takšnih problemih kot so bremenili ženske pred več kot pol stoletja: kaj bomo danes jedli, s čim bom otrokom kupila spomladansko garderobo. Za tiste, ki so prepričani, da pretiravam imam tudi uradni podatek: V Sloveniji imamo kar 13,8 odstotka revnih, kar pomeni, da približno 265.000 ljudi živi pod pragom revščine. Morda se minister in sodelavci zadovoljujejo s tem, da nekatere evropske države premorejo še več revežev, toda izračun, da vsak osmi Slovenec ali Izolan živi v revščini je takšen, da ne bi smel biti zadovoljen nihče. Tudi zato osmi marec še zdaleč ni praznik, ki bi ga lahko pozabili.
(Ti
(M A'C ST ftOl
PRETEŽNO OBLAČNE »AVNE RAZPRAVE
Malo je manjkalo pa bi doživeli javno razpravo na prostem, kar se v naših krajih ni zgodilo že zelo dolgo. V ponedeljek so občinske strokovne službe namreč povabile stanovalce Bazoviške in sosednjih ulic na pogovor o tem, kako bi podrli nekaj cipres v ulici in jih nadomestili z drugimi drevesi. Zakaj je to, po mnenju predlagateljev, potrebno pišemo na notranji strani, na tem mestu pa le ugotovitev, da se vse manj zanimamo za reševanje vprašanj, ki nimajo le zasebnega ampak tudi javni pomen. Na javno razpravo o čistilni napravi, kljub vabilu v časopisju, ni bilo niti enega krajana, na razpravo o podiranju dreves jih je prišlo presenetljivo malo. Prav zato je škoda, da so se odločili za razpravo v kulturnem domu, saj bi debata pred gledališčem gotovo pritegnila še koga, ki se mu je zdelo škoda lepega dneva za sestankovanje v dvorani. Sledi ugotovitev: ko je dež ljudje ne gredo iz hiš, ko je sonce ne gredo v hiše. Za javno razpravo potrebujemo pretežno oblačno.
www.slo-istra.coin
1_____izolske spletne strani_j
IZOLA, tel.: 616 80 00
/i/avto
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8-12,15-18. sobota: 8-12 Tel.: 640 - 40 - 64
VSAKE OČI IMAJO SVOJEGA MALARJA
VSI SMO IZOLANKE IN IZOLANI - ODGOVOR
Še enkrat sem prebral poslovnik občinskega sveta do zadnjega 155. člena, pa nisem nikjer zasledil člena, po katerem pride do sklica skupne seje vseh treh obalnih svetov. Nikjer ni predviden potek take seje. Kdaj poročajo odbori, kdaj poteka razprava ter kdaj se o sklepu glasuje, niti ni določen potek glasovanja. Sam potek skupne seje, kaže da je ta tekla brez pravil. Konkretno, predstavljena so bila stališča odborov za OS Koper in Piran, medtem ko stališča odbora za okolje in prostor ter odbora za gospodarstvo in finance OS Izola niso bili predstavljena. Po razpravi naj bi bilo glasovanje, pa je po tem ko je Izolski OS že glasoval, razpravljal svetnik Kopra, kateri je postavil vprašanje rente Kopru, ker bo le ta dobil odplake iz Izole. Na njegovo razpravo je bilo že prepozno razpravljati potem ko je bilo glasovanje za Izolo že opravljeno.
Cilj te seje je bil le, da se potrdi to, za kar so se župani zmenili, ter se odgovornost prevrže na pleča svetnikov, saj so to sprejeli. Županja, bi morala vedeti, da so svetniki v večini v dopoldanskem času v delovnem razmerju in ne morejo kar tako zapustiti delovnega mesta v petek ob 12.00. Članek v Mandraču je stališče kluba svetnikov ter posledično stališče 00 SDS, na listi katere so bili svetniki izvoljeni.
V	vrstah članov SDS na državnem nivoju so tudi strokovnjaki, kateri so sodelovali pri projektiranju, nadzoru in gradnji čistilnih naprav in se na te stvari strokovno spoznajo.
Kar se tiče LONKE, pa spremljamo stališča vaše koalicijske ZZP, katera vasje tudi podprla na volitvah in je verjetno bolj seznanjena z dejstvi kot mi v opoziciji. Sicer pa predlagam še par LONK in bomo naredili več za promocijo Izole, kot vse tiskovne konference skupaj. Konec koncev je tudi Mirko Jelenič z Rdečega križa odstopil, kljub temu, da zatrjuje, da je deloval zakonito. Žal se nekateri pravni strokovnjaki ne strinjajo z njim.
Posebej pa je zanimiv odnos z vašo koalicijsko partnerico ZZP, ter pridruženo partnerico LDS, da nimate več podpore v njihovih vrstah, kar vas jezi. To ste dokazala s tem ko ste v odgovoru na moje pismo porabila pol prostora za napad na ZZP. Na začetku mandata ste imeli neomajno podporo 16 do 18 svetnikov, sedaj pa ne morete sklicati niti sklepčne seje. Včasih se pač mora človek tudi vprašati, kaj je narobe z njim in ne iskati vedno krivdo pri drugih.
V	samem članku ste načeli, vprašanje plač. O vaši plači, ko opravljate svoje delo poklicno, naj sodijo Izolanke in Izolani. Sam kot svetnik vam moram povedati, da vsi svetniki opravljamo svojo funkcijo nepoklicno in porabim za delo v OS bistveno več kot 26 ur. Zaradi zagotovitve sredstev za življenje mene in moje družine moram najprej opraviti svoje delo v službi, kjer sem zaposlen, šele nato lahko opravljam svoje svetniško delo. Če seštejeva moje in vaše ure, delava približno enako, vendar z bistveno razliko, da vi sklicujete posvete in odbore takrat ko vam paše tudi med vašo službo in ne takrat, ko bi se ostali svetniki, ki so zaposleni v svojih službah, le teh sej lahko tudi udeležili. Vedeti morate, da sem bil izvoljen na listi SDS in posledično sem odgovoren tistim, ki so to listo volili. Temu primemo je potrebno predelati vso goro gradiva, se posvetovati s strokovnjaki za določeno področje in nato zagovarjati skupna stališča (več glav, več ve) in da se, kljub hudi bolezni v družini, skušam udeležiti posvetovanj pred sejami in samih sej.
Sicer pa je višina nadomestila svetnikom bila sprejeta na predlog županje, in ga je sprejela vladajoča koalicija katero vodi županja. Konec, koncev pa se bodo morali Izolanke in Izolani vprašati ali živijo bolje in lepše.
Sam vem, da sem za časa, ko je bil direktor komunale iz vrst LDS, sem odvoz smeti plačal 918 SIT, danes ko je direktor iz vrst ZSLD pa 2114 SIT. Vozim se okoli Izole zaradi novih in novih gradbišč. Moral se bom voziti preko Markovca v Koper zaradi gradnje cevovoda med Koprom in Izolo. Ali sploh veste koliko Izolanov se dnevno vozi v Koper? Konec koncev pa lahko tudi vse Izolane povprašamo o tem. Še pomnite Svetilnik. Ob vsem tem pa imamo v Izoli že več let eno najvišjih brezposelnosti v državi itd.
RS. Res ni potrebno loviti deževnico za kuhanje makaronov, toda za najvišjo ceno vode v Sloveniji.
Lep pozdrav,
Klub svetnikov SDS: Alojz Padar
ENE POZNAMO, DRUGIH PA NE !
Sicer nisem niti svetnik niti novinar ampak navadna izolska občanka, vendar me pisanje g. Padarja vseeno zelo moti.Zato mi dovolite nekaj misli ob njegovem članku v zadnji številki Mandrača, posebej v zvezi z njegovim pisanjem o županji Bredi Pečan. Seveda je možno, da bom neobjektivna, ker županjo in njeno delo poznam, g. Padarja in njegovega dela pa ne, zato se za morebitne spodrsljaje omenjenemu gospodu že vnaprej opravičujem. To pišem tudi zato, ker niti od ljudi, ki jih poznam nisem uspela izvedeti kdo je in kaj dela gospod Padar, zato morda ne bi bilo slabo, če bi v Mandraču objavili njegovo fotografijo, tako da bi ga spoznali in bi morda potem lažje soglašali z njim in skupaj z njim govorili, kaj vse slabega počne naša županja. Očitno je g. Pader seznanjen z mnogimi njenimi napakami, ki jih jaz težje opazim, čeprav ne mislim, daje nezmotljiva in popolna. Če bi šlo za resnično dobro vseh izolanov, bi gotovo marsikdo vpil skupaj z njim, vendar bi želel pred tem vedeti, če očita resnične stvari in če bo to res koristno za večino ljudi ter ali to lahko tudi dokaže. Županjino delo je vsem na očeh in vsi ga lahko ocenjujemo ter primerjamo s tistim, kije bilo opravljeno pred njenim županovanjem. Seveda se zavedamo, daje za marsikatero delo treba porabiti denar, ampak to je potrebno povsod, celo za nakup petršilja na tržnici. Še posebej nerazumljive pa so pripombe okrog njene plače, saj menda kdo ne verjame, da bi županja s svojo plačo v višini 301.545,40 tolarjev lahko vzdrževala in razvijala celo občino. Presenečena sem bila za kakšen denar počne to težko delo in prav nič ji ne zavidam.
Motijo me še zapisi o nesklepčnih sejah. Mi občani to razumemo tako kot da bi šlo za roditeljske sestanke, kjer učitelj starše obvesti, da je njihov otrok nemiren, ne hodi redno k pouku, moti šolski red in sploh slabo vpliva na cel razred. Prav zanima me, kateri svetniki so tisti, ki redno hodijo na seje in želijo delati v dobro vseh in kateri, kljub dobremu plačilu, ne hodijo na seje oziroma motijo delo tega najvišjega organa v občini.
Ko smo se sosedje pogovarjali o skupni čistilni napravi v Kopru smo se bolj ali manj strinjali, da je to dobra odločitev, saj bi tudi naprava v Izoli precej stala in njeno obratovanje tudi. Gospod Padar ni predlagal nič drugačnega ali boljšega in to nas moti, tako kot njegovo negativistično pisanje o vsem, kar se dogaja v naši mali a tako znani občini.
S prisrčnim pozdravom
M. O. Izola (naslov v uredništvu)
34. SEJA OBČINSKEGA SVETA
PRORAČUN IN SVETNIKI NA POPRAVNEM IZPITU
Danes se bodo izolski občinski svetniki ponovno zbrali na redni 34. seji, ki jo delovno imenujejo kar proračunska. Na njej bodo torej ponovno razpravljali o letošnjem občinskem proračunu, ki pravzaprav še ni bil deležen kakšne posebne vsebinske razprave ampak je bil zgolj predmet medstrankarskih obračunov. V obdobju med prejšnjo in današnjo razpravo o proračunu so se vendarle zgodila nekatera medstrankarska usklajevanja in dogovarjanja, ki jih sicer vsak razlaga po svoje, vendar je pri udeležencih le čutiti pripravljenost, da se proračun, z nekaterimi korekcijami, vendarle sprejme.
KAJ BO TREBA KORIGIRATI
Kolikor nam je znanega je bilo v igri nekaj vprašanj, kjer se strankarska vodstva in svetniški klubi nikakor niso mogli uskladiti. Bistvena je bila pripomba o preveliki porabi denarja iz prejšnjih proračunskih let, kar je v predlogu sicer predstavljeno kot povečana poraba, kar računovodsko seveda drži, v resnici pa gre za denar, ki je pred leti predstavljal takoimenovan presežek občinskega proračuna. Menda so se predlagatelji in glavni kritiki te porabe dogovorili, da bodo ta "primankljaj" zmanjšali, tudi na račun večjih prihodkov iz prodaje občinskega premoženja.
Zanimiv je tudi predlog o zmanjševanju plač občinskih svetnikov, podžupanov in županje Če je o plačah svetnikov (vsak dobi mesečno povprečno 35.000 Sit) in podžupanov (cca 110.000 Sit) pa je plača županje zakonsko določena in jo verjetno ne bo mogoče spreminjati kar tako, še posebej glede na to, da so plače nekaterih občinskih funkcionarjev, po kolektivni pogodbi, skoraj enake županski plači.
KOLIKO STANE OBLAST
Za delovanje občinskega sveta smo lani v Izoli porabili nekaj več kot 15 milijonov tolarjev, letos pa proračun predvideva stroške v višini skoraj 20 milijonov tolarjev. Od tega je za plače podžupanov in sejnine svetnikov namenjenih 12.200.000 tolarjev (21 svetnikov in 2 podžupana), dodatne 3.5 milijona pa bo šlo za sejnine članom odborov in komisij. Nadzorni odbor (9 članov) bo porabil 8.7 milijona tolarjev, volilna komisija (letos so volitve) približno 7.5 milijonov, županovanje pa bo stalo nekaj manj kot 10 milijonov. Vsega skupaj bo za približno 46 milijonov tolarjev in če k temu dodamo še 9 milijonov za uradne objave in obveščanje, 3,7 milijona za občinski protokol, 7 milijonov za stike, 4 milijone za občinska in druga praznovanja, 15 milijonov za nakup različnih osnovnih sredstev, potem lahko izračunamo, da nas odločanje, vodenje občine, zagotavljanje javnosti dela in druge stvari v zvezi z lokalno oblastjo stanejo okoli 85 milijonov.
Če k temu dodamo še denar, ki ga prejmejo klubi občinskih svetnikov, politične stranke, italijanska narodnost in krajevne skupnosti ter plače zaposlenih delavcev na občini je jasno, da oblast veliko stane. Seveda pa bi bilo narobe tako povprek ocenjevati ali je ta strošek prevelik ali premajhen. Računsko sodišče in Nadzorni odbor nista našla kakšnih posebnih kršitev splošnih določil in zakonskih okvirjev tovrstne porabe, tako da velja predvsem zahtevati, daje vladanje občini za ta denar kvalitetno in v dobro čimvečjega števila občanov.
Sicer pa, pustimo se presenetiti, kot se v Izoli velikokrat pripeti. Morda pa bomo prav na seji izvedeli kaj takega, kar bo te ugotovitve obrnilo na glavo.
Prejeli smo
LDS IZOLA ZA SPREJETJE URAVNOTEŽENEGA PRORAČUNA
V preteklem tednu po vrsti usklajevanj z političnimi strankami, porabniki proračuna in gospo Županjo Bredo Pečan, smo končno prišli do proračuna, ki si ga Izolanke in Izolani zaslužimo.
Menimo, daje proračun na posameznih postavkah še zmeraj preveč potrošniško naravnan.
Predvsem na postavkah, kjer je postala županja talka lastne stranke, ker so določeni člani ZLSD, začutili, da lahko uresničijo lastni interes. Najverjetneje vse, kar se naj bi sprejelo 7. 3. 2002 na seji Občinskega sveta, niti ni v skladu z Državno zakonodajo.
Svetniška skupina LDS, ZZP, SDS,ZLSD in Županja smo podpisali skupni amandma, ki je nastal na osnovi predhodnih amandmajev LDS. Prejšnji proračun, ki ni bil sprejet, je predvideval primanjkljaj 305 milijonov. Sedanji proračun, ki je nastal na osnovi amandmajev LDS pa predvideva primanjkljaj 92 milijonov. To si LDS Izola šteje za velik uspeh.
Kljub doseženemu kompromisu želi LDS zagotoviti, da se bo proračun dejansko izvajal po sprejetem proračunu, ne pa da lahko županja prerazporeja sredstva znotraj postavk in s tem prelisiči sprejet proračun. Za to doseči smo tudi vložili dodaten amandma. Drugi dodatni amandmaje namenjen, temu da Županja ne more podpisati investicije, ki bi bremenile prihodnje proračune, brez predhodnega soglasja Občinskega sveta.
Tretji dodatni amandma govori o temu, da bi morali Županji, podžupanom in občinskim svetnikom znižati prihodke za 10%.
S tem bi jasno pokazali vsem uporabnikom proračuna, da se moramo vsi racionalno obnašat, če želimo dolgoročno zagotoviti konstanten in uravnotežen razvoj Izole.
Na koncu pa upamo, da bo Županja in ZLSD zmogla dovolj čuta za dobro vseh Izolank in Izolanov in da ne bodo spet pripeljali seje občinskega sveta v položaj, ko sprejetje proračuna ne bo možno zaradi lastne egocentričnosti.
Svet stranke LDS OO Izola
Obnova Bazoviške ulice
STANOVALCI BI POSEKALI KAR VSE
Obnova Bazoviške ulice in sosednjega predela Ulice Oktobrske revolucije med Kulturnim in Zdravstvenim domom se bliža h koncu in prav kmalu naj bi bila ta glavna povezava med starim mestnim jedrom in Livadami ter izolskim zaledjem spet uporabna.
V ulici so gradbinci popolnoma na novo položili celotno komunalno napeljavo, od vodovoda, elektrike, plinske in telefonske napeljave do kabla za televizijo. Tako je zdaj po besedah vodje nadzora Antona Fonde, Bazoviška ulica najsodobneje opremljena izolska ulica in bo lahko svojemu namenu služila desetletja.
Tik preden so se izvajalci lotili še asfaltiranja, pa se je pojavila težava zaradi drevoreda cipres, ki že skoraj petdeset let, odkar so bila drevesa posajena, daje ulici tak videz, kot ga poznamo. Stanovalce Bazoviške in okoliških ulic (poslanih je bilo 180 vabil, prišlo pa je 22 krajanov) so o možni razrešitvi težav s cipresami, odgovorni seznanili na interesnem zboru krajanov, kije potekal minuli torek popoldne v Kulturnem domu. Kot vse kaže bo namreč treba ciprese posekati in jih nadomestiti z novimi.
Pa pojdimo po vrsti. Po sredini dveh zelenic, kjer rastejo ciprese, potekata na obeh straneh ceste stari cevi za kanalizacijo, ki sta zdaj postali neuporabni, saj po novem poteka vsa napeljava pod cestiščem. Odstranitev starih cevi je predvidena tudi v projektu, saj predstavljajo takšne votline idealno okolje za bivanje in razmnoževanje raznih nezaželenih živalskih prebivalcev, kot so podgane, ščurki in podobno. Tamkajšnji stanovalci pa dobro vedo, da so omenjeni kanali že zdaj bivališče podgan.
Vendar seje med izvajanjem del pokazalo, da odstranitev starih kanalizacijskih cevi ne bo ravno enostavna stvar, saj so korenine cipres v vseh teh letih popolnoma ovile cevi in bi z njihovo odstranitvijo drevesa izgubila oporo. "Pri izvajanju izkopnih del smo ugotovili, da ima obstoječi drevored izredno majhen prostor v katerem rase," je Fonda zapisal v dopisu, ki gaje naslovil na občinski Urad za komunalni razvoj. Po njegovih izračunih ima vsako drevo le okrog, 0,5 m prostora za rast in razvoj koreninskega sistema, ki pa tudi ne sega globlje kot pol metra.
Iz omenjenih razlogov, pa tudi zato, ker je bilo že ob bežnem pregledu moč ugotoviti, da so nekatera drevesa posušena, nekatera pa so že očitno napadli zajedalci, je Fonda predlagal, da se strokovno ugotovi zdravstveno stanje obstoječega drevoreda.
Drevored je pregledal dr. Vladimir Vremec, krajinski arhitekt in strokovnjak za hortikulturo, kije svoje ugotovitve predstavil tudi na zboru krajanov. "Poklical me je inženir Igor France z izolske Komunale in sicer z namenom, da rešimo drevored," je uvodoma povedal dr. Vremec. Pri ogledu drevoreda je ugotovil, da je od 52 cipres več kot polovica takih, ki so suha, polsuha ali poškodovana zaradi vdora raznih škodljivcev. Le 24 cipres je sicer na videz zdravih, vendar je na marsikaterem primerku opazna zmanjšana vitalnost in le vprašanja časa je, kdaj bo katero od njih začelo hirati. In ker se korenine trdno oklepajo stare kanalizacijske cevi, bi njena odstranitev prizadela trdnost koreninskega sistema. Posledice so predvidljive in kaj lahko se katero od dreves zruši. Varnosti torej ni mogoče zagotoviti, pravi Vremec, ki predlaga posek obstoječih cipres in zamenjavo z novimi. Namesto dosedanjih 52 dreves, bi posadili 60 novih cipres, in sicer takšnih, da bi novi drevored že v začetku imel primeren videz. Drevesa naj bi bila že ob sajenju visoka vsaj 4 metre, zaradi boljših pogojev za rast, in tudi zato, ker bi v tla vgradili tudi namakalni sistem, pa bi po njegovi oceni že v 5 - 6 letih spet imeli lep drevored. Takšna ureditev bi zahtevala okrog 4 milijone tolarjev dodatnega denarja iz občinskega proračuna, bi pa pomenila dokončno in dolgoročno rešitev ureditve omenjenega drevoreda, je o stroških povedala županja Breda Pečan.
Večina na zboru prisotnih krajanov predlogu ni nasprotovala, še posebej so se s predlagano rešitvijo strinjali tisti, ki živijo v Bazoviški ulici, tik ob drevoredu. Bilo pa je slišati tudi nekaj nasprotnih mnenj. Tako je Ada Butalo zanimalo ali ne bi bilo možno ohraniti tistih 24 zdravih dreves in opraviti postopno obnovo drevoreda. Kristina Menih-Mihalič pa je med drugim vprašala, kolikšna je življenjska doba takšnih dreves.
Vladimir Vremec je povedal, da bi bilo nekaj teh dreves sicer možno ohraniti, vendar pa je rezultat takšna presaditve vprašljiv. Ne le, daje to povezano z bistveno večjimi stroški, vprašanje je tudi, kako zdrava so dejansko ta drevesa. Nekatera že kažejo znake hiranja, težko pa je predvideti koliko časa bodo zdržala: morda nekaj let ali pa le nekaj mesecev. Poleg tega je presaditev tako visokih dreves kar zahteven podvig, obenem pa ni rečeno, ali bi se po presaditvi drevo "prijelo".
Življenjska doba cipres je sicer res več stoletij, pravi Vremec, vendar je tudi odvisna od pogojev v katerih drevo raste. Tako se življenjska doba omenjenih dreves, glede na pogoje v katerih rasejo, najbrž bliža koncu.
Kar nekaj krajanov pa je ob tej priložnosti izpostavilo problem ceder, ki so se v vseh teh letih po njihovem mnenju razrasle čez vsako mero. Ker so drevesa pregosto posajena se veje med seboj prepletajo in že delajo škodo na bližnjih objektih.
Zato bi želeli, da se jih odstrani. Tega problema se bodo v krajevni skupnosti še lotili, je zagotovil predsednik KS Lucio Gobbo, na tokratnem interesnem zboru pa naj bi se omejili le na drevored cipres, ki ga bodo kot kaže kmalu zamenjala mlada drevesa.
Zanimiva je bila tudi pripomba Dina Dodiča, ki je povedal, da so pred petdesetimi leti tam posadili ciprese zato, ker je bilo predvideno, da na območju sedanjih Livad nastane novo izolsko pokopališče.
(Karmen Bučar)
Ob mednarodnem prazniku žena, 8. marcu, toplo čestitamo vsem ženam Izole.
ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB - IZOLA
VSAK OSMI SLOVENEC IN VSAK ? IZOLAN |E REVEŽ
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski je skupaj z drugimi predstavniki ministrstva pred kakšnim tednom dni na tiskovni konferenci predstavili rezultate dveletnih prizadevanj pri izvajanju programa boja proti revščini in socialni izključenosti. Njegova ocena kvalitete življenja Slovencev je bila dvosmiselna. Po eni strani kolikor toliko zadovoljiva ("Slovenija se še naprej uvršča med evropske države z najnižjimi stopnjami revščine"), po drugi pa nič kaj razveseljiva ("V Sloveniji imamo 13,8 odstotka revnih, kar pomeni, da približno 265.000 ljudi živi pod pragom revščine").
V POVPREČJU VSI JEMO SEGEDIN
Seveda vemo, kaj je statistika, pa vendarle statistični podatki kažejo, da stopnja relativne revščine pri nas ostaja na približno enaki ravni vse od leta 1993, ko je znašala 13 odstotkov. V letih 1997-1998 je znašala 14 odstotkov, v letih 1997-1999 pa je bila 13,8-odstotna Dohodki revnih se, po ugotovitvah strokovnih inštitucij in posameznih ministrstev, realno povečujejo, kar pomeni, da se njihov gmotni položaj izboljšuje.
Po podatkih so se dohodki revnih gospodinjstev v minulih letih realno povišali za dvajset odstotkov, kar pomeni, da bi moralo biti precej manj ljudi pod pragom realne revščine glede na povprečne življenjske stroške. To je seveda posledica tega da statistika vedno meri relativno revščino, kar pomeni, da upošteva dohodke vsega prebivalstva, ne le revnih. Po domače povedano: Nekateri so v Sloveniji tako nesramno bogati, da njihovo bogastvo prikrije dejansko stanje revščine v državi.
O SOCIALNI POMOČI
Pri nas so socialne pomoči tisti zadnji inštrument, ki naj bi pripomogel k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov, če so izrabili že vse druge pravice, ki so na voljo. Socialne pomoči imajo po novem zakonu vgrajen izločilni kriterij, po katerem marsikdo tudi te pomoči ne more več prejeti. Tak izločilni kriterij je, denimo, zavračanje možnosti za delo ali vključevanja v program usposabljanja ali kakšno drugo obliko aktivne politike zaposlovanja.
Po izjavah predstavnikov ministrstva in izkušnjah centrov za socialno delo velikokrat prihaja do zavračanja ponujenega dela zato, ker
posamezniki raje opravljajo delo na črno.
TOKRAT KONČNO O ŠPORTU
HHHHHi
Na današnji 34. seji bodo občinski svetniki razpravljali in sklepali tudi o dveh dokumentih s področja športa, ki sta pravzaprav neka posebnega v tem predvolilnem letu, še posebej če ju obravnavamo v sklopu programa razvoja športa do leta 2011, ki predvideva izrazito povečanje sredstev za šport iz občinskega proračuna.
Letni program razvoja športa v občini za letošnje leto predvideva skora 70 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna in še 32 milijonov drugih sredstev, kar pomeni, da bo športu letos namenjenih 102.431.000 tolarjev. O tega bo 17 milijonov šlo za upravo javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve, za vzdrževanje športnih objektov bo šlo skoraj 10 milijonov, za športno vzgojo otrok in mladine nekaj več kot 30 milijonov, 3 milijone pa so tokrat namenili tudi članskim športnim ekipam Še nekaj zanimivosti:
Za šport predšolskih otrok bodo namenili 200 tisočakov, enako kot za športno rekreacijo, vrhunski športniki bodo dobili 500 tisoč tolarjev, invalidi pa 100 tisočakov. Milijon bo šel za organizacijo športnih prireditev, nekaj več kot 3 milijone za vzdrževanje izolskega stadiona in nekaj več kot milijon za stadion na Maliji. Nekoliko nejasen je strošek za Športno zvezo (375.000), saj ta že nekaj časa ne obstaja niti ne deluje.
KOLIKO POTREBUJEMO ZA PREŽIVETJE
Študijo o določitvi minimalnih življenskih stroškov je pripravil inštitut za ekonomska raziskovanja in odločili so se, da bodo upoštevali razmerje med prehrano in celotno porabo. Tako so lani določili, da naj denarna socialna pomoč za odraslo osebo znaša 37.943 tolarjev na mesec Ta od 1. februarja znaša 40.500 tolarjev. Zakon določa postopno uveljavljanje tega zneska, ker bi bil za posameznika, še bolj pa za državni proračun, to prevelik skok glede na prejšnjo višino denarnih dodatkov - in sicer za 64 odstotkov, januarja naslednje leto pa bo uveljavljen celoten znesek, to je 40.500 tolarjev.
KAKO JE V IZOLI ?
Izola seveda ni izjema v Slovenskem merilu, redno mesečno socialno podporo in izredno enkratno pomoč pa je februarja letos prejelo 232 občanov, kar pomeni, da je to edini dohodek za nekaj manj kot 2 odstotka Izolanov, ki tako preživijo sebe ali celo družino z mesečno od 14.917 Sit do 73.000 Sit, pač glede na socialni status prosilca. Seveda posamezni upravičenci občasno lahko dobijo tudi druge vrste pomoči. Center za socialno delo Izola v dogovoru z Občino Izola ureja tudi občasno pomoč pri plačilu najemnine, vendar gre v vsakem primeru le za pomoč za krajše obdobje. Socialna pomoč po mnenju ministrstva namreč nikakor ne bi smela postati vir, od katerega naj bi prejemnik živel nadaljnjih deset ali petnajst let.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE BREZPOSELNIH
Med oblike socialne pomoči gotovo sodi tudi plačilo zdravstvenega varstva za nezaposlene osebe. Gre za občane Izole, ki imajo slovensko državljanstvo, so nezaposleni in nimajo nobenega vira prihodkov z izjemo denarne socialne pomoči. V Občini Izola je bilo februarja letos 608 Izolanov, ki jim zdravstveno varstvo plačujejo iz občinskega proračuna. Med upravičenci je zelo veliko mladih, ki še čakajo na prvo zaposlitev, po potrdila o zavarovanju pa prihajajo tudi nekatere družine, kjer sta oba starša brezposelna.
V zvezi z morebitnimi zapleti ob plačevanju zdravstvenega zavarovanja za brezposelne osebe, kije posledica nesprejetja občinskega proračuna je predstojnik Urada za družbene dejavnosti, Miran Žlogar, povedal, da so v Uradu opravili nekaj prerazporeditev znotraj postavke zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo, tako da so račun za februar lahko plačali, če proračun danes ne bo sprejet pa bodo imeli drug mesec kar precej težav s prerazporejanjem denarja, saj bi presegli znesek, ki so ga za isto storitev imeli na voljo lani. (DM)
Vaš otrok j) moči posteljo ■
Učinkovite zaščitne podloge za posteljni vložek
HOTELIDEUFIN
REViTA
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
MALOOBMEINI SPORAZUM ZA 100 TON HRVAŠKIH RIB
18. MARCA BO ZAŽIVEL MALOOBMEJNI SPORAZUM
Stalna mešana komisija za uresničevanje sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško (SOPS) se je na svojem drugem sestanku v Čakovcu v torek dogovorila, da bomo sporazum začel izvajati 18. marca.
Hrvaška predstavnica v komisiji in njena sopredsedujoča Olga Kresovič-Rogulja je po sestanku povedala, da so se strinjali, da skupina strokovnjakov do naslednjega sestanka mešane komisije pripravi postopek in časovni okvir za odpiranje maloobmejnih prehodov. Po njenih besedah je na 674 kilometrih kopenske državne meje med državama 27 takih prehodov, od tega pa so trije že v uporabi, na 14 pa je hrvaška stran vzpostavila policijski nadzor. V Slovenski Istri in Brkinih bodo maloobmejni prehodi postali: Brezovica pri Gradinu, Rakitovec, Starod in Novokračine.
Med obmejnimi občinami, ki jih zajema ta sporazum je tudi izolska občina v celoti, kar pomeni, da bodo tudi v izolski Upravni enoti izdajali maloobmejne prepustnice s Hrvaško in druge dokumente, ki so povezani s tem dogovorom.
DNEVNI MIGRANTI IN DVOJNI LASTNIKI
Na bodočih maloobmejnih prehodih, ki naj bi jih odprli do konca prihodnjega leta, bo poleg policije med 6. in 22 uro delovala tudi carinska služba.
Člani komisije so se obenem dogovorili, da bodo vsi dnevni migranti mejo lahko prestopali na maloobmejnih prehodih in na mestih, ki bodo vpisana na maloobmejnih izkaznicah. Gre za delavce, učence in druge, ki vsak dan prestopajo državno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Komisija se je tudi dogovorila, da bodo dvojni lastniki, ki imajo nepremičnine na obeh straneh meje, do 1. oktobra letos mejo lahko prehajali v skladu z dosedanjim režimom, po tem datumu pa bodo morali pri sebi imeti maloobmejne izkaznice in dokument o lastništvu nepremičnine na drugi strani meje, na katerem bodo zapisana tudi dovoljena mesta za prehod meje.
LETNO DOVOLJEN ULOV 100 TON RIB
Komisija se je v Čakovcu dogovorila tudi, da bo vsaka država izdala 25 bianco dovolilnic za ribarjenje v obmejnem morju druge države, letna kvota za ulov pa bo znašala 50 ton za kočarjenje in 50 ton za ladje, ki lovijo s pomočjo fiksnih mrež. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo lovska društva v maloobmejnem območju v dveh mesecih izdelala zemljevide z mejami lovišč.
KONEC MODRIH POTNIH LISTOV
Zamenjava osebnih dokumentov se nadaljuje, veljavnost nekaterih pa se bo kmalu iztekla. To velja predvsem za modre (stare) slovenske potne sliste, ki bodo veljali le še do 5. avgusta, potem pa bo njihova veljavnost potekla neglede na to, da imajo sicer zapisano, da veljajo tudi po tem datumu..
Kot nam je povedal predstojnik urada za notranje zadeve v Upravni enoti Izola, Silvo Škrbina, se vse več občanov odloča za zamenjavo potnega lista, to pa pomeni, daje treba na izdelavo novega čakati že tri tedne. Ob tem je tudi povedal, da potni list seveda ni nujno potreben dokument, razen če nameravate potovati kam daleč, saj je možno meje z vsemi našimi sosedami pa tudi s Švico in Luxemburgom, prestopiti z našo osebno izkaznico. Če pa nameravate potovati v kakšno drugo evropsko državo in drugod po svetu pa boste seveda potrebovali nov potni list, ki hkrati velja kot ustrezen osebni dokument, tako da se lahko odločite za enega ali drugega, to je za osebno izkaznico ali potni list.
Skratka, če imate težave te vrste se najprej posvetujte pri znancih in prijateljih, če vam ne bodo znali pomagati pa pridite na izolsko upravno enoto, da vam povedo, kateri dokument v resnici potrebujete in na katerega boste manj čakali in ga dobili ceneje.
Državi sta SOPS podpisali 28. aprila 1997, potem ko gaje slovenski državni zbor ratificiral 19. junija lani pa je stopil v veljavo 5. septembra. Obmejno območje na kopnem sicer obsega vse občine in naselja v širini desetih kilometrov v notranjost vsake države, neglede na to določilo pa med občine ki lahko uveljavljajo določila tega sporazuma sodi tudi Izola. Morda je k temu prispevalo tudi dejstvo, da Izola že ima mejni prehod (morski) in da bodo med aktivnimi uporabniki maloobmejnega sporazuma tudi izolski ribiči in nekateri lastniki zemljišč z obeh strani meje.
Kot je znano, bodo v skladu s sporazumom, na podlagi katerega bodo lahko obmejne občine na liberalnejši način urejale sodelovanje na gospodarskem in prometnem področju, odprli tudi 27 maloobmejnih mejnih prehodov. Odločitve o odprtju teh mejnih prehodov bosta na predlog omenjene mešane komisije sprejemali vladi obeh držav, tako kot na meddržavnih, ki naj bi jih bilo 25, pa naj bi tudi na maloobmejnih mejnih prehodih ob pričakovanem sprejemu Slovenije v EU leta 2004 izvajali nadzor v skladu s schengenskim režimom. Sočasno delovanje schengenskega in maloobmejnega režima, ki ga določa izvajanje SOPS, sicer ni navzkriž s področnim pravnim redom EU, vendar ga mora Slovenija polno izvajati še pred pridobitvijo članstva, da bi ga nato kot veljavno mednarodno pogodbo "prinesla" v EU.
Izolani delajo v koprskem klubu
KŠOK-OVE ŠTUDENTSKE INFORMACIJE
V koprski klub študentov je včlanjenih kar lepo število izolskih študentov, ki se v izolskem klubu očitno ne znajdejo oziroma nimajo tam kaj početi, ker ta bolj ali manj skrbi le za glasbeno in računalniško zabavo članstva. Zato objavljamo informacije o delovanju koprskega kluba, ki ima tudi v vodstvu nekaj izolskih študentov. Takole so zapisali:
SMUČANJE V ZONCOLANU
Vsako soboto vas s klubom popeljemo na sneg v Zoncolan. Cena prevoza za Člane kluba je 500 SIT + smučarska karta. Obvezna predprijava, organiziranje tudi tečaj smučanja in bordanja.
PREVOZ NA ŠTUDIJ V LJUBLJANO
Za člane, ki pa študirajo v Ljubljani je KŠOK organiziral avtobusne prevoze po zelo ugodni ceni - 750,00 SIT.
Odhod avtobusa iz železniške postaje v Kopru vsak petek ob 13:15, iz Ljubljane se vrača isti dan ob 15:00.
Odhod avtobusa izpred koprske tržnice vsako nedeljo ob 20:00, iz Ljubljane se pravtako vrača isti dan okrog 22:00.
Opozorilo: odhod avtobusa je s predprijavo možen tudi iz Pirana ali Portoroža
ŠTUDENTSKA TRŽNICA
Pomlad se počasi prebuja, kar oznanja enega največjih dogodkov , ki povezuje vse študente v Sloveniji- Študentska tržnica, ki jo organizira Zveza ŠKIS Na tržnici se predstavijo vsi študentski klubi Sloveniji. KŠOK vabi vse koprske študente, da s kreativnimi idejami sodelujejo pri projektu " TITOV TRG V 19. STOLETJU" za predstavitev koprskega kluba na študentski tržnici v Ljubljani, v začetku maja. Najboljši predlogi bodo nagrajeni. Kontaktna oseba Diana, tel. 041/377-066 VIDEOPROJEKCIJA
Ta četrtek, T.marca ste vabljeni na filmske videoprojekcije. Predvajali bomo angleški film " The big Lebowski" ali Veliki Lebowski. Vabljeni v sejno sobo KŠOK-a s pričetkom ob 20:30. Vstop bo prost!
150 OTROK ZA 150 TISOČAKOV
Zimske počitnice so mimo, šolska vrata so se spet odprla in zdaj je že čas za kratek obračun tistega, kar se je dogajalo prejšnji teden v akciji poimenovani Šola na počitnicah. Tokrat je bila to že druga akcija, o tem kako je potekala in kako so bili z njo zadovoljni udeleženci pa tudi organizatorji pa smo se pogovarjali z Barbaro Motoh, ki vodi delavnice pri Društvu prijateljev mladine v Izoli.
-	To je bila že druga podobna akcija, ki jo organizirate s pomočjo še nekaterih drugih ustanov v občini
-	Res je, Šolo na počitnicah organiziramo pri Društvu prijateljev mladine v sodelovanju z Občino Izola, Turističnim društvom in OŠ Livade, kije prevzela del računalniških delavnic.
-	Tokrat ste pripravili že nekaj več programov kot lani.
-	Imeli smo kreativne delavnice, dopoldansko varstvo, modelarski
tečaj,	računalniške
delavnice,	dramsko
delavnico, plavanje, in na koncu, smo v nedeljo šli še na drsnje v Halo Tivoli.
Odpadla pa sta smučanje in sankanje. Za sankanje ni bilo snega, za smučanje pa ni bilo interesentov, saj smo imeli le 10 ali 11 prijav.
-	Koliko vas je odšlo na drsanje?
-	Na drsanju nas je bilo 18 in dve mentorici, vzdušje pa je bilo odlično in zagotovo si bomo ta izlet vsi zapomnili.
-	Koliko mentorjev pa je skrbelo za vse te udeležence delavnic?
-	Bilo nas je malo in vendar dovolj. Vsega skupaj je bilo 7 mentorjev,
vključujoč varstvo. V celem tednu pa smo imeli skupaj okoli 150 otrok, ki so bili tam vsak dan, z izjemo kreativnih delavnic, kjer so se menjali, saj je bila vsak dan druga tematika.	Samo
računalniške delavnice pa je obiskovalo 70 otrok.
-	Za katere delavnice je bilo največ zanimanja?
-	Otroke so najbolj zanimale računalniške delavnice, okrog 15 do 20 na dan jih je bilo tudi na kreativnih, kijih otroci že poznajo, vendar je bil daleč največji naval na računalnikih. Čeprav imamo računalniško sobo in smo sodelovali z OŠ Livade je bilo otrok še vedno več kot računalnikov. 10 otrok je bilo tudi na dramski delavnici, čeprav jih je med tednom tja hodilo še več.
-	Kaj ste pripravili za zaključek?
-	Končalo seje z gledališko predstavo v Kulturnem domu v soboto, za katero nam je Kulturni center brezplačno odstopil dvorano, obenem pa smo tam predstavili tudi dejavnosti in izdelke drugih delavnic.
-	Menda je bilo tam zelo zabavno in sploh lepo.
-	Otroci in starši so bili zadovoljni, tako da bomo z dramsko delavnico nadaljevali vsako soboto vsaj do konca maja, ravno tako z računalniškimi delavnicami, v katerih so otroci poleg zabave tudi risali, nekateri pa so že začeli s tečajem računalniške glasbe, ki ga bodo nadaljevali.
H £ Mifi-iCi
-	Kakšni so bili letos stroški Šole na počitnicah?
-	Stroški izvedbe akcije so bili majhni, predvsem zaradi majhnega števila mentorjev, ki pa so bili zelo fer in so nam pomagali precej pod običajno ceno. Vse skupaj, z mentorji vred, nas bo stalo okrog 150.000 SIT. Od tega bo Občina Izola prispevala denar za plačilo mentorjev, nekaj pa smo pobirali tudi prispevkov udeležencev, ki pa so bili zelo majhni, tako da ne pokrijejo niti materiala. Prispevek za računalniški tečaj za cel teden je bil 500 SIT, za tečaj krojenja in šivanja, ki je bil ravno tako vsak dan pa 250, tako da so bili prispevki res zgolj simbolični.
-	Kateri otroci so sodelovali pri teh ustvarjalnih delavnicah?
-	Na tečaje so prihajali tako otroci, ki iščejo ustvarjalnost, kot tisti, ki nimajo kaj početi, vendar se je letos pokazalo, da so v glavnem prišli tisti, ki so prihajali že lani, poleg njih pa tudi še nekaj novih. V glavnem tisti otroci, ki jim je dolgčas če samo sedijo doma in gledajo televizijo. Več ali manj jih ne vpišejo starši, ampak pridejo kar sami.
Kaj pripravljate za šolske dni?
-	Zaenkrat pripravljamo nadaljevanje dramske delavnice, ki jo bomo poizkusili združiti z gledališko skupino otroške delavnice Zvezdice, pripravljamo tudi izlet v Lipico za konec meseca, seveda pa bomo nadaljevali z rednim programom.
DPM Izola - otroška delavnica Zvezdice vabi vse otroke, da se nam pridružijo na dramskih delavnicah, ki bodo
vsako soboto od 16.3. dalje od 10 -13 ure.
Vse informacije in prijave na tel.: 031/393034
OBVESTILO UDELEŽENCEM MODELARSKE DELAVNICE
MODELARSKA DELAVNICA, kije potekala med zimskimi počitnicami, se bo nadaljevala v petek, 8.3. ob ló.uri in v soboto 9.3. ob 9.uri v pritličju razstave vlakov pri stari italijanski šoli.
S seboj prinesite vse sestavne dele, da bi skupaj z inštruktorjem poskusili dokončati izdelke.
OB 8. MARCU,
MEDNARODNEM DNEVU ŽENA, ČESTITKE VSEM IZOLANKAM !
Uredništvo Mandrača
'----------------------------------------------------s
Vse, ki ste ste se zanimali za tradicionalni koncert za S.marec na katamaranu Prince of Venice, obveščamo, da zaradi neusklajenosti datumov kulturnih prireditev, letos prireditve na katamaranu ne bo.
KAPUČINO


presenečenje,
NOBOMET 3. SNI-zahod
IZ0LA:IZ0LA 0:1
Začel se je spomladanski del tretjeligaškega	nogometnega
prvenstva, za uvod pa smo v lepem vremenu doživeli občinski derbi v katerem so bili tokrat domačini igralci Avtoplusa iz Kort, gostje pa nogometaši MNK Izola. Pravzaprav smo na igrišču videli kar nekaj generacij izolskih nogometašev med katerimi so bili, v obeh ekipah, tudi igralci, ki so igrali nogomet v zlatih časih evropskega nastopanja Izole v pokalu UEFA.
Toda kljub tako eminentni igralski zasedbi (Štampfer, Čendak, Gregorič,
Ružnič itd.) so številni gledalci na Maliji videli zelo slabo igro v kateri takorekoč ni bilo priložnosti, edini zadetek za goste pa je padel bolj slučajno iz gneče po prekinitvi.
Domači so bili sicer nekoliko boljši tekmec, čeprav so cel drugi polčas igrali z igralcem manj. Vendar pa sta obe moštvi bolj pazili da ne prejmeta zadetka kot na to, kako bi ga dosegli.
Prave igre morda ni bilo tudi zato, ker je igrišče na Maliji za kaj takšnega enostavno premajhno in je razdalja med obrambo in napadom takorekoč komaj opazna.
Korte Avtoplus :Izola 0:1 (0:0)
Igrišče na Maliji, gledalcev 400, strelec 0:1 Starčevič (64)
Korte Avtoplus: Sirotič, Zaič, Aščič (Sorgo), Bogdanovič, Pohlen, Furlanič, Štampfer (Jankovič), Čendak, Jureš, Gregorič, Bašič MNK Izola: Boškovič, Hoti (Čavar), Apollonio (Gerič), Ružnič, Markežič, Maletič, D. Božič, Starčevič, I. Božič, Mujkič, Nadal Z igro so bili po tekmi manj zadovoljni v izolskem taboru, saj so pred tem pokazali določen napredek in dokaj dobre igre, posebej na turnirju v Kopru, v klubu iz Kort pa bodo pravo igro šele morali izoblikovati, saj imajo igralce, ki bi ob pravem delu zagotovo z lahkoto opravili z večino tretjeligaških moštev.
V nedeljo bodo Izdani igrali doma derbi rvenstvene lestvice proti drugouvrščenemu moštvu ampionke iz Bilj, Kortežani pa bodo gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi Transporta iz Ilirske Bistrice.
NAMIZNI TENIS
JANALUDVIK BRONASTA
V soboto in nedeljo je v Cerknici potekalo tl.
državno prvenstvo posamezno in dvojice za Članice in Člane. Najvišje se je tudi tokrat uvrstila Jana Ludvik, ki je izgubila šele v polfinalu z 0:4 proti Petri Dermastji, ki tekmuje za avstrijski Linz.
Prva je bila Martina Šafran, ki tekmuje za Merkur iz Kranja, trenira pa že leto dni na Japonskem. Nastop Jane ocenjujemo kot zelo uspešen, saj so tokrat nastopile vse najboljše slovenske igralke, tudi tiste, ki igrajo v tujini. Na svojem prvem članskem prvenstvu je dober rezultat z uvrstitvijo med 16 najboljših dosegla
tudi Petra Kukovca
v igri dvojic sta se Jana Ludvik in Petra Kukovec uvrstile tudi med 16.
ROKOMET
1.	DRL-moški Mobitel Frole 07 : Izola 39:30 (22:16)
Izola: Vončina, Božič 5, Grujičič, Cetin 4, M. Muha 4, B. Muha 2, Vukovič 8, Žeger 3, , Bubnič, Čebular 2, Cah 1, Selišnik 1 Izdani so sicer odšli na gostovanje v Ljubljano brez pravega upanja na saj so domačini trenutno celo na vrhu prvenstvene lestvice, v njihovih vrstah pa igrajo tudi nekateri državni reprezentanti. In res so domačini zelo na hitro povedli za sedem zadetkov, potem pa so to razliko bolj ali manj le vzdrževali.
Izdani so to izkoristili in igrali svojo igro, razigral seje Vukovič, ki je zadel kar osemkrat, izkazali pa so se tudi drugi igralci, tako da so v Ljubljani zapustili kar dober vtis. Igrali so požrtvovalno in trener Radojkovič je bil s samo igro kar zadovoljen Če bi igrali tako na vsaki tekmi bi zdaj morda že imeli kakšno točko več in upali na obstanek v prvoligaškem tekmovanju, seveda pa vse še ni izgubljeno, saj Izolani zaostajajo le tri točke za desetim mestom in v soboto bo prva priložnost za reševanje z dna, co bo prišla v goste ekipa Preventa, ki seveda li nepremagljiva. Toda rešitve ne bo brez somoči gledalcev s tribune, teh pa je bilo na zadnjih domačih tekmah res premalo.
V soboto 9. marca igralo rokometaši Izole eno od odločilnih tekem za obstanek v 1. ligi proti moštvu Preventa.
Pridite in jim pomagajte v boju za ohranitev statusa prvoligašev.
Gre za naš klub in za domače rokometaše, ki si vašo pomoč gotovo zaslužilo.
, \ POGLED STRANI
piše ŽARKO ^ ^ za Kapučino Šporrt
Vse želje po presenečenjih se našim ekipam niso uresničile. Ljubljanski telefonisti so Izdane premagali z razumno razliko, obalni ženski derbi pa so Pirančanke dobile brez posebnega truda. Učinkovitost moške ekipe je
bila zelo solidna (30 golov) in škoda, da te učinkovitosti niso uporabili proti direktnim nasprotnikom. Čeprav upanje zadnje umre, se našim slabo piše. Razlika in razpored žal ne gredo na roko. Tudi vse besede o izboljšanju razmer v klubu so ostale nekje pozabljene. Ostaja še osem kol, v soboto v Izoli gostuje Prevent. Ekipa, katera je v Izoli imela vedno probleme, tudi mesto na lestvici je daleč od želja in realne vrednosti ekipe. Kalkulacija, da bi Izolani z zmago rešili kožo ne drži. Res bi si nekoliko opomogli, vendar bodo Sevnica in Vel. Nedelja (obe v gosteh) dale odgovor o prvoligaškem življenju. Ne gre pozabiti, da se naši sosedje (Koper) dobro držijo v l.b ligi in je "potovanje na moije" zagotovljeno tudi ob
izpadu Izole. Dekleta, ob vsej dobri volji, še vedno niso "ta prave". Ritem sobota, sreda, sobota zahteva več kot so trenutno sposobne. Opravičilo, da so sosede profesionalke drži, vendar pa dekletom ob sosedskih derbijih ni bila potrebna dodatna stimulacija. Tokrat so se prehitro predale, neučinkovite napade so Pirančanke kaznovale in zasluženo zmagale. Naslednje nasprotnice Izolank so še aktualne evropske prvakinje Krim. Kar trikrat se bodo pomerile med seboj. Včeraj v pokalnem tekmovanju, v soboto v prvenstvu in nato zopet v sredo v pokalu. Za oboje več kot samo dober trening._______________
http//izola.gvcri.net
g
1.	DRI-ženske
Izola BorkMDM Piran 16:29 [8:151
Izola Bori: B. Šmitran, Stubelj 1, Hodžič, Petrinja 2, Adamič 1, Hmjič
2,	Čvorak 6, D. Šmitran 3, Argenti 1, Sušelj, Višnjevec, Škopelja, Poljšak, Kaltak
Izlanke so potihem upale na presenečenje, vendar ga je bilo hitro konec, saj so Pirančanke takoj na začetku naredile zadostno razliko, Izolanke pa so prvi gol dosegle šele v sedmi minuti.
Recept Pirančank je bil preprost. Vratarka Stefanišinova je ubranila vse kar se je dalo in še kaj več, sledili pa so protinapadi iz katerih so Pirančanke zadevale vse živo. Izolanke so igrale slabo, zmedeno in brez prave volje, saj jih je začetno vodstvo gostij povsem presekalo. Tudi na tribunah je bilo manj gledalcev kot običajno ob tem derbiju, kar pomeni, da so gledalci bolje ocenili možnosti domačink kot one same. Izolanke se bodo ta teden kar dvakrat doma srečale z najboljšo slovensko ekipo in bivšimi evropskimi prvakinjami Krim ENR. Včeraj so igrale pokalno tekmo, v soboto pa bodo igrale za prvenstvene točke.
NIKE PREMIER CUP SLOVENIJE 2002
EKIPA U-14 MUK IZOLA KLONILA ŠELE V FINALU
V	Novi Gorici je bil prejšnji vikend kValifikSCiiSki tUMir NIKE PREMIER CUP Slovenije 2002 - za kategorije starejših dečkov
U-14. Udeležilo se gaje 10 ekip z zahodnega dela Slovenije, ki so bile razvrščene v dve skupini, med udeleženci pa so bili tudi starejši dečki
MNK Izole in NK Korte.
V	prvi tekmi so se mladi Izolski upi pomerili najprej s sosedi iz Kort in jih gladko premagali s 6:0. Kljub očitni kakovostni razliki, pa so se mladi Kortežani zelo dobro upirali vrstnikom iz mesta .
V	drugi tekmi so Izolani naleteli na največjega favorita turnirja ekipo HIT Gorice. V zelo kakovostni predstavi obeh moštev, sta se ekipi razšli z neodločenim izidom 0:0.
V	tretji tekmi seje Izolska ekipa pomerila z Slovanom iz Ljubljane in jo premagala z 2:0.
Tekma proti ekipi iz Bilj je pokazala, da so Izolani vsekakor najkvalitetnejša ekipa skupine, saj je z zrelo in potrpežljivo igro zlomila odpor zelo borbenega in žilavega nasprotnika. Končni izid 2:0.
V	finalni tekmi, v kateri sta se pomerila "večna rivala in nasprotnika" IZOla ih KOPOr, pa so imeli koprski igralci več moči in zmagali z minimalnim rezultatom 1:0.
Kljub porazu v zadnji tekmi, so Izolski nogometaši pokazali zelo veliko znanja, še več, po mnenju velike večine udeležencev so se predstavili kot najboljša ekipa turnirja.
Na turnirju so igrali: Rupnik flnŽO, Filipčič Denis, OuliČ finis, Škof Jan, Koprivec Kris, Marjanovič Sandi, Lovrečič Anej, Zebec Gregor, Tuljak Danijel, Orosi Fran, Grabar Marko, Markovič Erik, Čatič Alen, Luznar Jaka, Drinjak Armin, Zubič Gregor, Ditinger Dino in Jačimovič Sebastjan.
strelci ekipe Izole: Drinjak 4, Marjanovič 2 ter Lovrečič, Zebec, Markovič in Ditinger.
Izjava trenerja MNK Izola, Fabia Lovrečiča "s prikazano igro naših
mladih nogometašev sem zadovoljen. Vsekakor se bomo skušali v prvenstvu za ta poraz Koprčanom oddolžiti in dokazati, da kljub majhnosti, slabšim pogojem za delo in manjšemu izboru igralcev, zmoremo premagati favorizirane sosede iz Kopra."
NOVO V IZOLI !		
me a	Tel.: Fax.:	05 * 640 23 60 05 * 640 23 61
	GSM.:	041 * 716 915
	e-pošta:	idea.tomc6>siol.'net
management nepremičnin	internet:	www.idea-tomc.si
EKSPERTNO PODJETNIŠKO	SVETOVANJE	subvencije
SODNO IZVEDENSTVO IN	CENITVE	krediti
CENILNI STUDIO: Kajuhova 28, Livade		
KEGUANJE
I. A ženska liga
PORAZ IN PREDZADNJJE MESTO
Gorica:IZOla 7:1 (2552:2455)
Izolanke so bolj ali manj prepričane, da imajo zagotovljen obstanek v prvenstvu najboljših slovenskih ekip, toda njihov položaj na prvenstveni lestvici zdaj ni prav nič ugleden. Po gladkem porazu proti povprečni ekipi Gorice, ki je bila pred tem uvrščena za Izolankami so zdaj naše kegljačice vsega tri točke pred Postojno, ki ji grozi skoraj zanesljivo izpadanje iz 1. lige.
ODBOJKA
DVE ZMAGI V TREH ORAR
Obe izolski odbojkarski moštvi sta tokrat zmagali. Moška ekipa je v drugoligaškem prvenstvu premagala Brezovico in ostaja v sredini prvenstvene lestvice, ženska ekipa Interval A Izola pa je po gladki zmagi nad Grosupeljčankami ostala na drugem mestu v boju za morebitno napredovanje s katerim pa se, vsaj po besedah trenerja Pešiča, ne obremenjujejo preveč.
2.	DOL-moški
lzola:Brezovica 3:1 (-20,24,21,161
Izolani so s 27-timi točkami na šestem mestu, v soboto pa bodo gostovali pri četrtouvrščenem moštvu iz Mislinje.
3.	DOL zahod-ženske
interval A lzola:MZG Grosuplje 3:0 (20,18,22)
Izolanke so na drugem mestu z dvema točkama prednosti pred Pirančankami, v soboto pa bodo igrale v gosteh pri nevarnem moštvu Italijanske skupnosti za katero igrajo v glavnem starejše in izkušene odbojkarice Kopra. To bo gotovo derbi izkušenj in mladosti.
jadranji""
PIRANSKI GRAND PRIX ZAČEL SEZONO
V Piranskem zalivu se je ta konec	p
tedna začela letošnja sezona
domačih jadralnih tekmovanj. ŠD	,	J
Piran je namreč pripravil regato z	U v / 'o L
imenom Grand Prix 2002 Piran,	’s “	^
na njej pa so tekmovali jadralci v razredih Optimist in Evropa.
NAstopili so tudi tekmovalci iz sosednjih hrvaških in italijanskih klubov, ki so se posebej v razredu Optimist veselili najboljših uvrstitev. Od izolskih jadralcev sta med 77 optimisti najboljše uvrstitve dosegla: Saša DorOŠenkO (33J in Jernej VASiČ (451 NAstopilo je tudi 11 evropejcev, med katerimi je zmagala izvrstna Pirančanka Tea Čeme, Jadek Andraž (Olimpie) pa je bil četrti.
Sicer pa si bodo domače regate zdaj kar sledile. Že ta konec tedna bodo jadralci v razredih Optimist in Evropa sodelovali na regati v Portorožu, seveda pa že potekajo priprave na največjo regato v izolskem zalivu, to je Spring Cup, ki bo letos v dneh od 28. marca do 1. aprila.
Nogomet
KVALIFIKACIJE ZA EP U-17
V Dublin, kjer poteka kvalifikacijski turnir za uvrstitev na evropsko prvenstvo reprezentanc do 17 let je selektor AndrcjaŠiČ odpeljal tudi vrsto primorskih mladih nogometašev, med njimi tudi Roka BOŽiČa (MNK IZOla). Tekmeci našim so reprezentance Jugoslavije, Irske in Cipra, na EP pa bo potovalo le zmagovalno moštvo te skupine. Prvo tekmo so naši odigrali v ponedeljek in izgubili z reprezentanco Jugoslavije.
Slovenija : Jugoslavija 0:3 (0:11
Strelci: 0:1 Vukčevič (29, 11-m), 0:2 Stančeski (53), 0:3 Purovič (58) Postava Slovenije: Prša, Božič, Krajcer, Komac, Brajič, Ivanuša, Gudič, Zečevič, Semler, Konc, Prejac
Včeraj zvečer so naši reprezentanti igrali z domačini Irci, ki so v prvem krogu premagali Ciper s 4:0.
• • •
KULTURA IN PROSVETA NASA BO
LJUBLJANA
novi film Igorja Sterka OBALNA PREMIERA
v nedeljo, 10. 3. 2002 ob 20.30, v Avditoriju Portorož Po projekciji bomo na odru gostili ekipo filma, druženje pa nadaljevali v preddverju. Za prigrizek poskrbljeno!
koncerti
CLUB MAONA PIRAN
sobota 9.marec ob 21.00
ONI
Matjan Malikovič Jadran Ogrin Nelfi Depanger Večer legendarnih rock bendov
BUBA - SKUC PREDSTAVLJA KONCERT:
NEBULA (Los Angeles, ZDA) PREDSKUPINA:
EL CACO (Oslo, Norveška)
ČETRTEK, 14. MAREC '02 ob 20:30,
KUD France Prešeren, LJ
AVDITORIJ Portorož
Petek, 15. marec, 20.30
TERRA MYSTICA
V dvorani Avditorija Portorož bodo gostili najboljšo slovensko progresivno eksperimentalno skupino zadnjih 15 let. Terra Mystica se po skoraj enoletni odsotnosti vrača na primorsko glasbeno sceno z novim albumom Axis, ki je posvečen slovenski Istri.
Osnovno zasedbo skupine tvorijo: Boštjan Andrejc - vokal, kitara, Danijel Černe - kitara, flavta, Boštjan Gombač • klarinet, Uroš Maver- klaviature, klavir, Tomi Purič - bobni, Patrick Vlačič - bas. Na koncertu v portoroškem Avditoriju, se bodo glasbenikom pridružili izvrstni gosti: Tinkara Kovač - vokal, flavta, Bojan Cvetrežnik-violina, Igor Švare-violončelo, Blaž Celarec-tolkala, Klemen Kotar-tenor saksofon, Luciano Kleva - istrske dude.
Na novem albumu Axis, so poleg sodobne rock, pop in elektronske, vključeni še elementi istrske in druge tradicionalne glasbe. Koncept albuma je vezan na drevo kot simbol sedišča sveta (Axis mundi), ki v nekaterih kulturah predstavlja najbolj svet in skrivnosten prostor, ki ga je z besedami težko opisati. Simbolizira os na kateri se srečujeta preteklost, sedanjost in prihodnost, v psihološkem smislu pa predstavlja glasba zavest in podzavest, odkrito in skrito.Vstopnina: 2000 SIT (študentje, upok. 1500 SIT).
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava
V osnovni šoli Gračišče bo v petek, 8. marca, ob 19. uri
predstava "Od božiča do pusta"
člani domačega Kulturnega društva Šavrini in anka Šavrinke bodo prikazali navade od decembra do svečnice. V predstavi se izmenjujejo prizori od doma k maši, v cerkvi, pa spet na domu. Vključeni tudi prizori iz preteklih stoletij, in tisti, ki so nastali na podlagi pripovedovanj faranov.
predstavitve
Kulturno društvo Korte ,uuà,ov,bina
predstavitev 6. številke Brazd s trmuna, glasila študijskega krožka Beseda Slovenske Istre, ki bo v petek, 8. marca 2002, ob 18.00. v kortežanski osnovni šoli.
Na predstavitvi bodo sodelovali člani krožka, avtorji prispevkov, mešani pevski zbor Alojz Kocjančič Puče-Koštabona in kitarista Samo Turk in Niko Bajec (GŠ Piran).
Predstavljena številka je posvečena Alojzu Kocjančiču, glagolici v Istri (Korte, Gažon) in portretom istrskih mož, ki so soustvarjali kulturno podobo podeželja.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA in KLUB ISTRA
vabijo na predstavitev knjige Itala Delloreja Gambinija: ISOLA D'ISTRIA (A ritroso nel tempo),
V ČETRTEK, RIMARCA 2002 OB 18. URI,
DREVORED 1. MAJA št. 9, IZOLA
(prostor Matične knjižnice Izola v starem italijanskem vrtcu poleg policijske postaje). Knjigo bo predstavil g. Silvan Prodan
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti razpisuje
LITERARNI NATEČAJ ZA 24. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV DRUGIH NARODOV IN NARODNOSTI,
M stalno ali začasno bivajo vSlovenljrSOSED TVOJEGA BREGA"
Sodelujejo lahko avtorji, ki živijo v Sloveniji, pišejo pa v svojem materinem jeziku (ne slovenščini!).
Na razpis lahko pošljejo prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko, in to do 15. marca 2002 v treh izvodih na naslov:
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana, s pripisom "za 24. srečanje".
Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa mora avtor poslati naslednje podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, poklic in telefonsko številko ali e-mail. Vsa poslana besedila bo pregledala žirija, ki bo najboljša izbrala za objavo v reviji Paralele.
Avtorji odstopijo svoja besedila za objavo brezplačno. Vsi sodelujoči avtorji bodo povabljeni na srečanje, ki ga bo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pripravil od 19. do 21. aprila 2002 v Dravogradu skupaj s svojo območno izpostavo.Gost srečanja bo hrvaški književnik Robert Mlinarec.
NATEČAJ ZA MLADE BRALCE
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA in Mestna knjižnica Piran
vabijo mlade bralce
k branju leposlovnih del v slovenskem in italijanskem jeziku.
Za branje predlagajo knjigo Gorana Gluviča FANTJE, ŽOGA, PUNCE in delo dveh italijanskih avtorjev - Quarzo G., Mignone S.R. - z naslovom PIRATI A RAPALLO.
Knjigi si lahko izposodite v Matični knjižnici Izola ali v šolskih knjižnicah.
Vabimo pa vas tudi, da napišete svoje mnenje o prebranih knjigah. Le-to lahko napišete v leposlovni obliki (prosti spis) ali kot strokovni prispevek (npr. raziskovalno delo o gusarjih, o igrah z žogo, o odnosih med mladimi...).
Vaša dela lahko oddate knjižničarki mladinskega oddelka Matične knjižnice osebno ali pošljete po pošti na naslov MKI, Oktobrske revolucije 1,6310 Izola.
Konec meseca maja 2002 bomo organizirali srečanje, na katerem se bomo pogovarjali o _____________prebranih knjigah in podelili nagrade za najboljše prispevke._
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
BOR Z/i
znanj/ Y
V	soboto, 9. marca, ob 20. uri v atriju Gimnazije Koper:
zborovski abonma
koncert pevskega zbora Rož iz Šentjakoba.
Izvajali bodo dela skladatelja Bojana Glavine. Zborovodja: Lajko Milosavljevič
V	nedeljo, 10. marca, ob 20. uri - kulturni dom Hrvatini:
gostovanje KUD Domovina Osp s predstavo
Carla Goldonija PRIMORSKE ZDRAHE.
(dobrodelni nastop za Sklad Silva)
MALI OGLAS
■ UGODNO PRODAM spalnico tel: 041 400 604_____________________
V Borzah znania lahko sodeluje vsak, ki Ima neko znanje ali spremost.
Potrdil o formalni izobrazbi ne potrebujete!
Borze znanja ne odločajo o tem kje, kdaj in kako boste izmenjali znanje in informacije. O načinu sodelovanja in obliki oddolžitve se boste s ponudnikom ali s povpraševalcem dogovorili sami ( menjava znanja za znanje ali brezplačno).
NOŽI člani ponujalo: * Znanje fotografiranja; * Marketinško - oblikovalska znanja kot izdelovanje prospektov, oglasov in podobno; * Nasveti za amaterske snemalce ter izmenjava izkušenj pri snemanju in videomontaži; * Pomoč pri pisanju scenarija in snemalne knjige; * Znanje kaligrafije ( gotica, italic...) za pisanje diplom, spričeval, priznanj....
Neži Člani iščejo: * Znanje solo- petja; * Znanje starogrškega jezika;
*	Znanje bio- kmetijstva; * Znanje budistične meditacije; * Vse o tehniki tetoviranja; * O popotovanju po Bahamskih otokih; * Vzgoji cvetja v rastlinjakih;
*	Znanju plesa step-a.

gledališče
Kulturni center Izola Bazoviška 4 / Tel.: 641 55 71,641 84 39
Petek. S.marca ob 20.00 Kulturni dom
igrajo: Branko Durič Duro, Branko Šturbej, Alenka Tetičkovič režija: Branko Durič Duro	_____
KUD KORTE
8.3.2002 bomo v Kortah
predstavili revijo - mesečnik Brazde
10.3.2002 bomo v zadružnem domu Korte gostili zamejsko Kulturno društvo iz Boršta
predstavili se bodo z veseloigro Mačke.
Skupnost Italijanov Pasquale Besengbi degli Ughi vabi
10. marca ob 19. uri v Kulturnem dom Izola
predstava gledališke skupine PROPOSTE TEATRALI del ORAL iz Trsta
veseloigra
LA SOLITA COMEDIA
režija roberto Tassan Vstop prost
AVDITORIJ
Portorož - Portorose
KULTURNA PRIREDITEV OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
Četrtek. 7. 3.. ob 18. 00. Avditorij Portorož
"NAJ LE NASMEH VAM PODARIMO""
Program pripravljajo mladi iz piranske občine. Po koncertu bo družabnost v preddverju. V sodelovanju z Občino Piran in ZKD Karol Pahor Piran.
Prost vstop
KONCERT OB DNEVU ŽENA
Petek. 8. 3.. ob 20.30. Avditorij Portorož
GIBONNI
Priljubljeni hrvaški izvajalec bo osvojil ženska srca s starimi in z novimi uspešnicami. Vstopnina: 3.200 Sit
galerije
galerijalNSTLA
MIRA LIČEN KRMPOTIČ "PODOBA BARVE"
v Pretorski palači v Kopru (slike), v Galeriji Insula v Izoli (slike) in v Galeriji Sqart v Kopru (cikel grafik)
galerija ALGA
Etnološka razstava -zasebna zbirke Janeza Janežiča
BRANJEVKA-
VENDERIGOLA
s kmečkimi in meščanskimi predmeti.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino
vabi otroke od četrtega leta dalje na uro pravljic, ki bo v torek, 12.3.2002 ob 17. uri v pravljični sobi v prostoru starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9. Prisluhnili boste pravljici Mojce Osojnik
HIŠA, KI BI RADA IMELA SONCE
Pridite in ne pozabite na copatke!
kino ODEON
\ V	.. • vf
ČETRTEK, 7.3., PETEK, 8.3., SOBOTA, 9.3., NEDEUA, 10.3., PONED., 11.3. in TOREK, 12.3.2002
GOSPODAR PRSTANOV: BRATOVŠČINA PRSTANA ob ,«,5
(The Lord of thè Rings: The Fellowship of thè Ring), fantazijska pustolovščina
Režija: Peter Jackson / Vloge: Elijah Wood, lan McKellen, Viggo Mortensen, Liv Tyler, Cate
Blanchett, Sean Bean in drugi;
13 NOMINACIJ ZA LETOŠNJO NAGRADO OSKAR!
GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven
Sobota. 9. 3.. ob 20.30. Avditorij Portoro^
Miroslav Mitrovič: POLICIJA NA POMOČ
Režiser: Vojko Zidar / Igrajo: Gojmir Lešnjak - Goje, Matjaž Tribušon, Daša Doberšek, Irena Prosen, Zoran Stojiljkovič Vstopnina: 2.200 SIT (študentje, upokojenci 1.900 SIT)
•«
V KOPRU OTROŠKA GALERIJA
Pred dnevi so predstavniki Društva prijateljev mladine Koper, otroci in mentorji, ki so ob lanskem občinskem prazniku Mestne občine Koper sodelovali na kreativnih delavnicah Koper-moje mesto, koprskemu županu Dinu Pucerju podarili deset slik. Kot je povedala sekretarka DPM Marinka Primožič, so se delavnic na koprskih ulicah udeležili učenci osmih koprskih osnovnih šol. Delavnice bodo pripravili tudi letos, sicer pa si mentorji želijo, da bi v Kopru uredili galerijo za otroška likovna dela. Razmišljajo tudi o organizaciji mednarodnega otroškega ex-tempora.
KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA SEŽANA
9. marec 2001 ob 20.00
SLOVENSKI PLESNI PROJEKT PREDSTAVLJA
PIECES POR ONE AND THE OTHERS
Koreografija: FRED LASSERRE.
Plesalci: Siniša BUKINAC, Kristina POJBIČ-CHAMPAIGNE, Marko URBANEK in Ingrid RADMAN
SREDA, 13.3.2002
GOSPODAR PRSTANOV: BRATOVŠČINA PRSTAN A
(The Lord of the Rings: The Fellowship of thè Ring), fantazijska pustolovščina
Art KINO - Odeon
sreda 13. 3. ob 20.30 uri
Ob prvi obletnici Art kina v Izoli:
najboljši italijanski film zadnjih let -
drama globokih čustev: kako preživeti izgubo otroka
SinOVa SOba - La stanza del figlio
režija: Nanni Moretti;
igrajo: Nanni Moretti, Laura Morante, Jasmine Trinca,
Cannes 2001: Zlata palma za najboljši film festivala in nagrada kritike!
Družina Sermenti živi v Anconi mirno in harmonično življeneje. Oče Giovanni je psihiater, mati Paola dobra gospodinja, sin Andrea in hči Irene pa vzorna srednješolca. Oče vsako jutro teče po mestnih ulicah ob pristanišču, včasih prepriča tudi sina, ki se sicer rajši prepušča potapljanju. Neke nedelje odpove jutranji tek s sinom, ker ga psihično nestabilen pacient prosi za izredno seanso in sin Andrea se gre potapljat....
Družina se spoprime z bolečo tragedijo. Režiser Nanni Moreti, ki poznamo kot svojevrstnega ustvarjalca avtobiografskih doživetij vfilmih “Dragi dnevnik" in “Aprir, v katerih odkrito koketiraz levo politično opcijo, je tokrat ustvaril zrelo delo, brez vsake patetičnosti. Gre za zelo intelegenten film, ki ne manipulira s čustvi, ampak jih razkriva z izjemnim razumevanjem. Gledalcu nudi popolno identifikacijo, saj se prikazana drama lahko zgodi vsakemu izmed nas.
CELESTINA IN DRUGE ZGODBE
Celestine Ražman Izolanom ni treba predstavljati. Pa tudi tisti turisti ali gostje, ki so kdajkoli prestopili prag izolske tržnice jo poznajo, saj Celestina ni ženska tihe vrste. Tudi povedati zna kakšno mastno in nepremišljeno, zato ima veliko prijateljev a tudi tiste, ki je ne marajo. Očitno pa je prvih več, saj je pred leti dobila presenetljivo veliko glasov na županskih volitvah izolskega in skoraj prišla v drugi krog.
Danes pa ima še prav poseben dan, saj po dolgih letih dokončno zapušča svojo stojnico na Kristanovem trgu.
Pride čas, ko je treba oditi in tukaj ni pomoči.
-	Kolikor vem sploh niste začeli kot branjevka.
-	Začela sem kot trgovka pri Zadrugi, pred tem pa sem že pri 14-tih letih pogozdovala za Kras Sežana, potem sem 5 let delala v pekami v Umagu in nato 13 let v Delamarisu. Na tržnici pa sem zdaj že 35 let.
-	Koliko let sploh imate. Da se niste tukaj malo ušteli?
-	Stara sem 65 let, pred desetimi leti pa sem šla v penzijo s polno delovno dobo oziroma s 40-timi delovnimi leti. Branjevka sem postala ravno v pravem času, ko se je s tem še dalo zaslužiti in ko tukaj še ni bilo te konkurence kot je danes.
-	S čim ste začeli na tržnici?
-	Začela sem z zelenjavo in s staro robo iz Kmetijske zadruge. Tisto kar je ostalo zadrugi, kar je bilo že prezrelo, kar so imeli bolj poceni sem jaz odnesla na tržnico in tam prodala enkrat bolj poceni, drugič pa malo bolje. Vsekakor seje s tem dalo zaslužiti.
-	Takrat niste imeli svojih njiv ali vrta.
-	Ne, ampak sem kmalu zatem šla v zakup zemljišča in sem delala tudi kot kmet. Skoraj 20 let sem imela s.p. in sem delala kot trgovec oziroma
podjetnik. Jaz nisem začela kot ostale branjevke ampak sem dejansko bila obrtnik in sem delala za zadrugo. Takrat sem zjutraj delala na tržnici do enih popoldne, potem sem popoldne prodajala sadje in zelenjavo po plažah, čistila šest stanovanjskih blokov in kot delala čistilka na Delamarisu, ki
je imel takrat tri tovarne.
-	Prodajali ste sadje po plažah?
-	Vsako poletje sem z avtomobilom zapeljala robo na kopališča v Fieso in Strunjan.
-	Kateri pridelek vam je prinesel največ denarja?
-	Največ sem zaslužila poleti z domačim sadjem, posebej s figami, grozdjem in breskvami v poletnih mesecih.
-	Kdo so najboljši kupci?
-	Najboljši so domači turisti, ki pridejo k nam v Izolo. Rada imam seveda vse, razen tistih ki so nesramni z mano, ker potem postanem nesramna še jaz.
-	Vas imajo za najbolj glasno branjevko v Sloveniji?
-	Seveda, saj sem, zato pa sem tukaj že več kot 30 let. Pa ne skrbim le zase ampak sem včasih tudi turistični vodič.
-	Poznajo vas tudi politiki.
-	Najprej sem spoznala Ribičiča, ker je imel takšne brke, seveda pa sem srečala tudi nekatere druge. Pučnik je recimo pred volitvami moral plačati vsem pijačo pri Frediju.
-	Zakaj pravijo, da ne izbirate besed?
-	Včasih kakšna ženska izbira med jajci in išče tista večja pa ji rečem: Zbiraj zbiraj ampak tiča tam notri ne boš našla. Ali pa katera reče, da imam grdo robo ji zabrusim daje ona še grša.
-	Ali je zgodba o bananah resnična?
-	Seveda je. Ko je prišel inšpektor in spraševal od kod imam banane, če je uvoz prepovedan sem mu rekla, da so moje domače, da sem posadila fižolete pa so zrasle banane. Takrat južnega sadja sploh ni bilo in jaz sem štirikrat do petkrat šla čez mejo, naložila po pet ljudi in vsak je vzel tistih nekaj kilogramov, kolikor je bilo dovoljeno. Kakorkoli že, naslednji dan je bilo južno sadje na tržnici.
-	Ali drugi prodajalci vedo, da odhajate?
-	Seveda vedo in so verjetno veseli zaradi tega. Morda bodo celo rekli, da sem umrla in ne bodo povedali, da smo se le preselili v trgovino, kjer bo prodajala moja hči.
-	V življenju ste se kar dobro znašli. Imate več sovražnikov ali prijateljev?
-	V življenju se moraš znajt. Važno je, da to ne delaš na škodo drugih ljudi. Sovražnikov pa imam kakšnih 30 odstotkov, ampak to v glavnem zaradi konkurence.
-	Kakšen je vaš delovni dan danes?
-	Vstanem ob petih, zberem pridelke, jih operem in pripravim za prodajo, pridem na tržnico in sem tukaj do teme.
-	Vas je kdaj zeblo?
-	Včasih tako, da nisem mogla dati rok skupaj. Ampak sem se dobro oblekla, spila kozarec vina in je šlo. Moram povedat, da sem preživela lepe trenutke tukaj na placu.
-	Boste spet kandidirali za županjo?
-	Ne, ne bom, bom pa verjetno podprla mojega sina.
zapisal, fotografiral in kupil kilogram radiča:
Mef
MAKS SE MIGA
Predsednik sveta KS Jagodje Dobrava je žilave vrste možakar. Potem ko je skoraj zmrznil, zakopan pod kolesom traktorja sredi brkinskega gozda pri minus petih stopinjah, in se je po dobrih desetih urah dobesedno izsekal izpod ledenega oklepa, zdaj že kolovrati okoli in tudi na krajevno skupnost pride. Čeprav nerad govori o sreči v nesreči pa ga izdajajo bergle brez katerih še vedno ne more hoditi. Zdaj ko bodo popravili še nekaj cest mu bo gotovo že lažje.
A
SAGRA NA MALIJI?
Ne, nič takšnega ni bilo to nedeljo ampak nogometni derbi med Izolo in Kortami. Malijski hrib je bil dobesedno zaparkiran in prava škoda za proračun je, da mestnih parkiriščnikov ni bilo kje v bližini.
ZADNJA VEST
ROKOMET - pokalna tekma: IZOlfl BONlKlilll NRZ 29:41
2002/
Ce la faremo?
Anche questa settimana il Mandracchio esce qualche ora prima che si abbia notizia di come è andata la riunione del Consiglio Comunale che, proprio questo pomeriggio, dovrebbe discutere e approvare - finalmente - il bilancio di previsione per il 2002. A differenza della volta scorsa, però, per oggi va detto che molte delle nuvole, che ancora una decina di giorni fa coprivano minacciose l’orizzonte della politica isolana, si sono diradate. Sarà l’effetto delle temperature primaverili, tuttavia già due settimane fa -contrariamente alle previsioni - c’è stata una seduta quasi normale del Consiglio. E anche per oggi le previsioni sono alquanto ottimistiche. Tutti stanno cantando vittoria, però è evidente che a un qualche compromesso tra le forze in campo si è arrivati e tutti si sono sentiti in dovere di sottolineare che faranno di tutto perché il bilancio venga approvato.
Come dire, che in politica tutto, o quasi, è possibile. Cerio è, che a lungo andare, senza una qualsiasi soluzione, i primi a risentirne sarebbero stati proprio i cittadini di Isola: e a pochi mesi dalle elezioni amministrative nessuno se l’è sentita di tirare troppo la corda.
Per quanto riguarda la nostra comunità nazionale, comunque, niente di nuovo. La voce riguardante le nostre istituzioni ed i nostri capitoli di spesa è rimasta immutata, rispettando quelle che sono state le richieste circostanziate a suo tempo. Con questo non vogliamo dire, che tutti i problemi saranno risolti con l’approvazione del bilancio comunale. Molte delle nostre spese vengono coperte direttamente dal bilancio statale attraverso il Ministero per la cultura. E come stanno le cose in quel versante è ormai noto: riduzioni ormai assicurate e ritardi che sono diventati una tradizione!
Come stanno le cose con i lavori di Palazzo Manzioli? Per ora i mezzi necessari alla conclusione dei lavori edili e di ristrutturazione sono assicurati sia nelle casse comunali che in quelle dello Stato. Completamente aperto, invece, il capitolo arredo e spese di gestione. Ce la faremo? Per una risposta sicura ci vorrebbe un buon indovino.
Silvano Sau
Isola e Tolentino: amicizia lunga
Non solo visita di cortesia, quella effettuata qualche giorno fa a Isola da una delegazione del Comune gemellato di Tolentino, guidata dal Sindaco Ing. Giuseppe Foglia. Incontri che si sono susseguiti nelle due giornate di permanenza nella nostra città con il sindaco Breda Pečan, con il presidente della locale Camera dell’artigianato e con i responsabili della Scuola di musica. Concordato tutta una serie di manifestazioni culturali ed economiche che dovrebbero prendere il via già in occasione della Festa comunale di Isola nel prossimo luglio. Di particolare interesse l’iniziativa messa a punto con la scuola di musica per allestire assieme a Tolentino e alla cittadina francese di EmerainVille (gemellata con la città marchigiana) l’opera “Faust” di Gounod interpretata esclusivamente da ragazzi. Per l’occasione agli incontri isolani presente anche una delegazione della città francese. Concordato, inoltre, con il direttore della SEI “Dante Alighieri”, doti. Luciano Monica, di riprendere la già collaudata collaborazione nell’ambito del progetto “Piccoli umoristi che crescono”, al quale far partecipare anche alcuni alunni delle scuole con lingua d’insegnamento slovena. La manifestazione centrale dovrebbe svolgersi in autunno a Tolentino.
S.S.
A Trieste se cantava cussi....
Successo del Coro “Haliaetum” lunedì 4 marzo al Teatro Silvio Pellico di Trieste. Il gruppo della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola diretto dal maestro Claudio Strudthoff, si è presentato alla cittadinanza triestina nella sesta edizione della manifestazione “A Trieste se cantava cussi”, organizzata dal Circolo “Amici del Dialetto Triestino”. L’iniziativa, giunta alla sua sesta edizione, si prefige di salvaguardare il grande patrimonio musicale triestino dall’incalzare dei nuovi trend, anche a riguardo delle nuove versioni delle canzoni triestine. Ed è stato così anche questa volta. Accanto all’Haliaetum, che ha eseguito con la solita bravura che lo contraddistingue otto canti popolari istriani e triestini, si sono esibiti il Gruppo strumentale “SiDaJa” - dalla parola “si” in tre lingue - con il programma “Musiche delle genti che popolarono Trieste”, ed i “Musicanti” con “Canzoni della tradizione popolare triestina”. Il primo, portatore del discorso di multiculturalità di Trieste, ha interpretato un impegnativo mosaico di musiche che spaziava da musiche viennesi, ungheresi e balcaniche a danze greche e macedoni riprese da gruppi pugliesi esistenti in quel di Trieste agli inizi del secolo scorso. Il secondo si è esibito in canzoni cantate a Trieste dagli anni Venti ai Quaranta cercando di mantenere le medesime nel contesto vocale e strumentale del tempo a cui si riferivano. A parte la discutibilità dell’abbinamento dei diversissimi modi del far musica, almeno per quanto riguarda l’inclusione del coro nella manifestazione, e della durata della del programma - in tutto due ore e mezza - , la serata è stata molto interessante e, soprattutto, molto apprezzata dal pubblico.
Testo e Foto di Claudio Chicco
Ottimo concerto - scarsa presenza
È stata purtroppo un’altra bella serata buttata al vento. Pochissimi, infatti, gli intervenuti al concerto del Duo Tromba-Pianoforte Luigi Santo-Daniela Gentile tenutosi nella sala concerti di Palazzo Besenghi domenica 24 febbraio scorso. Ed è stato un vero peccato perdere l’occasione di ascoltare un duo abbastanza insolito. Gli interpreti hanno saputo attirare l’attenzione e l’approvazione dei presenti con un 'ottima scelta di programma, che spaziava tlai brani tradizionali dei grandi autori della cosiddetta “musica seria” a musiche brillanti e piacevoli molto note alla maggioranza del pubblico, dal romanticismo russo a situazioni jazzistico-moderne e via dicendo. La manifestazione è stata organizzata dalla Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” in collaborazione con l’associazione “Serenade Ensemble” di Maggia e con il patrocinio del Ministero per la Cultura della Repubblica di Slovenia, del Comune di Isola e della Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola.
Testo e foto: Claudio Chicco
Spettacolo del Dramma sospeso
Avre/wno voluto scrivere dello spettacolo del Dramma italiano previsto per il 28 febbraio ad Isola e invece abbiamo avuto la delusione di vedere annullata la recita. Poco più di una dozzina di persone sì era presentata infatti nel ridotto del teatro cittadino. Non è la prima volta che ciò succede ad Isola e ciò non fa onore a nessuno, anche se i connazionali della nostra cittadina in più di un occasione hanno dimostrato di amare il teatro. Peccato, perché il lavoro che doveva essere presentato, una coproduzione con una compagnia toscana, era gradevole, con una scenografìa interessante e sontuosi costumi. Bisognerà senz’altro evitare, in futuro, simili decisioni, sofferte per chi ha dovuto prenderle e sicuramente sgradevoli per chi si era preparato per andare a teatro. Forse basterebbe usare meglio gli organi di informazione, anche quelli della maggioranza, e coinvolgere di più le nostre istituzioni locali, sia in fase di programmazione delle uscite, sia in fase di promozione del lavoro che si presenta. Inoltre per attirare qualche giovane delle nostre scuole si potrebbe evitare di fissare le date delle recite durante le vacanze invernali.
Marino Maurel
Sandro Valent (e) i Pescasportivo
Sabato prossimo nella nuova sede della Comunità degli italiani di Umago ci sarà la promozione degli sportivi dell’anno dell’Unione italiana di Fiume. Tra questi figura anche il nostro concittadino Sandro Valenti per la sua attività e, soprattutto, per i suoi invidiabili risultati raggiunti nel settore della pcscasportiva marittima. Sandro è da anni un pilastro del Club pescasportiva marittima “Menola” di Isola e anche della nazionale slovena del settore. Con quest’ultima ha scalato i vertici europei e mondiali della pescasportiva. E campione del mondo a squadre e individuale. Gli stessi titoli li ha ottenuti anche a livello europeo. Ha vinto numerosi trofei che si organizzano in varie parti del mondo.
Domanda: “Sandro, quando nasce in te la passione per la pesca?" Risposta: “Quando ero ancora bambino. Allora vivevo a Buie, però trascorrevo gran parte delle mie vacanze estive da un mio zio a Cherso. Mi innamorai della pesca con la “togna”. Mi ricordo che pescavo i “riboni”. Poi la mia famiglia si trasferì a Isola e, stranamente, qui ho smesso di pescare. Pero, all’età di 30 anni ho ripreso a farlo come attività agonistica. E da li ne sono conseguiti tutti i risultati che ho raggiunto”.
Sandro Valenti, come del resto molti altri appassionati di pesca, lamenta la scarsa attenzione prestata dallo sport sloveno alla pcscasportiva. Lamenta pure l’inefUcacia della legge oggi in vigore in Slovenia a riguardo della pesca e confida nella nuova normativa che tra poco inizierà l’iter parlamentare.
Gianfranco Siljan
Manifestazioni Sportive
La “Calcetto” della CI “Dante Alighieri”
Ogni domenica di marzo, partecipazione della squadra di calcetto della Comunità degli italiani "Dante Alighieri” alla lega “Trim” (ricreativa).
Squadra di pallavolo della CI “Besenghi”
Sabato 9 marzo, alle ore 17, nella palestra di Livade di Isola, incontro di pallavolo maschile tra la squadra della CI "P.Besenghi degli Ughi” e “KI D Adrenalina”, valevole per la lega "Trim” (ricreativa).
Squadra di calcetto della “Besenghi”
Due gli incontri della II lega slovena di calcetto da giocarsi in casa per la “Circolo Besenghi”: sabato 9 marzo con la “Metropol” e sabato 23 marzo con la “Dornberk”. Ambedue avranno luogo alla palestra di Livade con inizio alle ore 20.
Non c’è più religione
Isola, almeno negli intenti, cerca di ridiventare dei “pescadori". Non sarà impresa facile dopo tutte le angherie che ha dovuto sopportare. Un tentativo in tal senso, un tentativo di buone speranze, e quanto si propone di fare l'Azienda municipalizzata “Komunala” della nostra località, cioè di aprire a Isola un”’osmiza" del pesce. Ossia di offrire agli isolani e agli ospiti di Isola il pesce accompagnato dal vino nostrano. Lo farebbe sul moletto della ormai dimenticata gru. Niente male, diciamo noi che alle tradizioni caserecce siamo testardamente legati. Un dato di fatto in tutto questo ci preoccupa. È la data d’apertura della sunnominata “osmiza": il primo aprile 2002. Non vorremmo che si trattasse di un’”osmiza" del pesce d’aprile. Attendere, con viscerale speranza, per capire.
Gianfranco Siljan
“Si dice e non si dice”
In questa nostra breve rubrica linguistica ci occuperemo di un brutto francesismo frequentemente presente nel nostro scrivere e anche nel nostro conversare che è l’espressione “al di là da” che sta per “di là da”. Sono da considerarsi errori quindi: al di là dal fiume, e (peggio) al di là del fiume; è una cosa al di là d’ogni regola. Diremo: di là dal fiume; è una cosa di là d’ogni regola, ossia fuori d’ogni regola. Allora, per stare al passo con le regole andremo “di là dal monte” e non “al di là dal monte”.
G.S.
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA
Orario d’apertura: da lunedì a venerdì dalle ore 16 alle 19
MANIFESTAZIONI CULTURALI
Venerdì 8 marzo. Comunità “Dante Alighieri” di Isola
INTRATTENIMENTO SOCIALE Organizzazione: Comunità degii italiani “Dante Alighieri"
Domenica 10 marzo, ore 19, Casa di Cultura di Isola
Spettacolo teatrale LA SOLITA COMMEDIA. Compagnia “Proposte Teatrali del CRAL Poste” di Trieste Regia di Roberto Tassan. Organizzazione: Comunità degli Italiani “P. Besenghi degli Ughi". Ingresso libero.
Venerdì 15 marzo. Comunità “Dante Alighieri” di Isola
Scena dal lavoro di William Shakespeare ROMEO E GIULIETTA. Gruppo filodrammatico della Comunità degli Italiani “Dante Alighieri”.
Organizzazione: Comunità degli Italiani “Dante Alighieri". Ingresso libero
Venerdì 22 marzo, ore 20. Teatro “Giuseppe Tartini” di Pirano NICOLA ARIGLIANO IN CONCERTO. Una serata destinata a far breccia nei gusti di molti ascoltatori: quelli con i capelli bianchi che ritrovano un cantante il cui successo risale agli anni '50 e '60, quelli più giovani amanti del jazz e dello swing che scoprono un interprete fuori dal comune. Accompagnano Nicola Arigliano: RICCARDO BISEO al pianoforte, MASSIMO MORICONI al contrabbasso e GIANPAOLO ASCOLESE alla batteria.
Sarà organizzato il trasporto con pullman che partirà da Isola alle ore 19.15 circa. Ingresso libero. Organizzazione:	Comunità
autogestite della nazionalità italiana di Capodistria, Isola, Pirano e Costiera, con la collaborazione del Centro regionale RTV di Capodistria.
TOURNÉE DEI NOSTRI GRUPPI CULTURALI
Gruppo letterario della “Besenghi” a Capodistria
Venerdì 8 marzo, alle ore 19.30, a Palazzo Gravisi (sede della Comunità degli Italiani), recital del gruppo letterario della Comunità degli Italiani “P. Besenghi degli Ughi". Sarà presentato “Otre fa sièpe vedo iT tormento degfi ulivf’di Franca Chersicla e Marino Maurel. Regia di Marino Maurel.
Cantanti della “Dante” a Salvore
Venerdì 8 marzo, alla Comunità degli Italiani, concerto del gruppo dei cantanti di musica leggera della Comunità degli Italiani “Dante Alighieri”, diretti da Amina Dudine.
Coro “Haliaetum” in Austria
Sabato 16 e domenica 17, il Coro “Haliaetum” della Comunità degli Italiani “P. Besenghi degli Ughi" di Isola, diretto dal Maestro Claudio Strudthoff, si esibirà a Keutschach (Hodiše): la sera di sabato in un concerto al teatro e la domenica mattina alla chiesa parrocchiale della cittadina carinziana.
Bando di concorso
Il Governo italiano bandisce un concorso per il conferimento di borse di studio in qualsiasi disciplina destinate a cittadini sloveni appartenenti al gruppo nazionale italiano.
Per informazioni rivolgersi al Consolato Generale d’Italia a Capodistria o all’Istituto per l’Educazione della Repubblica di Slovenia, Unita operativa di Capodistria, Via Cankar 5, 6000 Capodistria.
	
	Il Mandrncchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5) 641 50 31, 641
KRIMIN ALIJE
Kriza je vsesplošen pojav. Ko manjka enim manjka vsem. In ker marsikateremu Izolanu manjka marsikaj manjka tudi tisrtim, ki si pomagajo na nezakonit način. Torej ni nič nenavadnega, da so prejšnji teden policisti zabeležili celo vrsto kraj in vlomov, storilci pa so v glavnem še neznani, čeprav je jasno, da jih bodo prej ali slej izsledili. Policistom se namreč ne mudi posebej, nepridipravom pa bi hitra prodaja ukradenega blaga še kako ustrezala. Ko te dni kupujete blago na črno bodite zelo pazljivi.
OSMI MAREC SE BLIŽA
Pri nas ta navada še ni čisto udomačena, vendar postajajo mimoze vse bolj zaščitni znak praznovanja dneva žena. Tega se očitno zaveda tudi neznanec, kije ukradel okrasni grm mimoz in lastnico tako oškodoval za približno 50 tisočakov.
NAMIŠLJENI BOLNIK
Očitno vsi ne prihajajo v bolnico zato ker bi bili bolni. Skoraj vsak teden poročamo o kraji v izolski bolnici in tudi tokrat je neznanec, ki je bil očitno namišljen bolnik, ukradel denarnico pravi pacientki, kar gotovo ni koristilo njenemu počutju.
ORODJE TUDI KRADEJO
IZolan je obvestil policiste, da mu je neznanec ukradel lepo količino orodja. Zmanjkala mu je vrtalka, brusilka in vbodna žaga, vsega skupaj za nekaj več kot 60 tisočakov. Policisti bodo za to delo napisali kazensko ovadbo.
Obrtnik, ki izvaja dela na gradbišču v Smrekarjevi ulici pa je povedal, daje nekdo vdrl v njegovo skladišče in od tam ukradel verižno žago ter ga na ta način oškodoval za 26 tisočakov. Tudi za tega neznanca bodo napisali kazensko ovadbo.
OB ORODJU ŠE DESKE
Seveda orodje prav pride, toda potreben je tudi material za obdelavo. Očitno bo nekdo potreboval deske, saj je občan iz starega Jagodja sporočil policistom, da mu je nekdo ukradel kubik in pol starih desk. Očitno mu bodo prišle prav.
ZA KONEC ŠE AVTOMOBILI
Policisti so bili obveščeni o tem, da je nezanec vlomil v avtomobil R4 (katrco) na Belvederju. Ko so si ogledali kraj dogodka so ugotovili, daje storilec vlomil še v eno vozilo in si tako prislužil še več pozornosti policistov in preiskovalcev.
Tudi pred GAviolijem so vlamljali v avtomobile, neznanec pa je bil tokrat specialist za R5 (petke) iz njih pa je pobral dokumente, nekaj denarja, telefone in avtoradije. udi zanj so napisali kazensko ovadbo.
PALESTINA V IZOLI?
Izolan je v večernih urah obvestil policiste, da nekdo z zračno puško strelja v njegovo hišo. Policisti so pregledali kraj tega strelnega obračuna in našli šest izstrelkov. Čeprav gre za manj nevarno orožje bodo za strelca napisali kazensko ovadbo.
NI ZGOREL ZARADI HITROSTI
Na Južno cesto so pohiteli policisti potem ko so izvedeli, da tam gori osebni avtomobil. Kmalu se je pokazalo, da ne gre za kakšno prometno nesrečo ali kaj podobnega pač pa je zagorel zapuščen avtomobil v bližini. Seveda je zagorel z majhno pomočjo neznanca ali neznancev.
DESET TRDIH PESTI
Pravzaprav je bilo pet oseb vpletenih v pretep v lokalu pod stadionom. Povod je bila seveda različna narodnostna pripadnost, zadeva pa je postala problematična zaradi prisotnosti alkohola. Izzivanje se je končalo s splošnim pretepom, policisti pa so zagreteže odpeljali v na policijsko postajo in se z njimi malo pogovorili, eno osebo pa so tudi pridržali. Delo bo dokončal sodnik za prekrške.
FASAL JIH JE
V	popoldanskem času je na policijsko postajo prišel Izolan in povedal, da sta ga pred diskoteko The Club na Belvederju napadla dva neznanca in ga pretepla tako, da je dobil hujše telesne poškodbe. Zoper oba bodo policisti napisali kazensko ovadbo.
V	GAVIOLIJU VEDNO KAJ NAJDEŠ
Tokrat so policisti pri pregledu nekaterih obiskovalcev Gaviolija policisti našli marihuano in acstasy in bodo morali zaradi tega obiskovalci pred sodnika za prekrške, pri enem od obiskovalcev pa so našli 25 g hašiša, zato so zanj napisali kazensko ovadbo. Če gaje imel zgolj zase bi bil verjetno kar lepo zadet.
ALKOLESTVICA
Gospodarska recesija nima nobenega vpliva na kvaliteto vinjenosti nekaterih voznikov. Po rekordnem prejšnjem tednu so se povprečne količine sicer nekoliko zmanjšale a so bile še vedno zelo solidne. Tokrat so vozniki napihali: 1.05, 0.96 in 0.7 g/kg, rekorder pa je napihal za 2.01 g alkohola na kilogram krvi.
MALI OGLASI
ODDAM leseno pohištvo: večdelno garderobno omaro, nižjo dvodelno garderobno omaro, 2 postelji, 2 nočni omarici, 2 stolčka, kredenco z vitrino, omarico z ogledalom. Oddam tudi novejšo veliko večdelno garderobno omaro. Pokličite 031 477 904 (petek, sobota, nedelja)RAČUNALNIK 486 DX, 8mb ram, 120mb OLUVETI in printer , primeren za igrice in seminarske naloge prodam. Cena 25.000 SIT. tel.: 040/ 251 335
-	PRODAM OTROŠKO SPALNICO (z mostom) in raztegljivi dvosed. Tel: 641 38 48 dopoldan ali zvečer po 19. uri
-	ODDAM zmrzovalno skrinjo, peč na gorilno olje, leseno kredenco, leseno spalnico (2 postelji, omara, nižja omara, 2 nočni omarici, 2 stolčka, omarica z ogledalom), 1 visečo kuhinjsko omarico, pomivalno korito (les, inoks), raztegljiv kavč, jedilno raztegljivo mizo in 6 stolov, spalnico (velika garderobna omara, zakonska postelja z nočnima omaricama in predalom za posteljnino, ogledalo, stolček), wc školjko, bide, 2 umivalnika s kolono. Pokličite 031 477 904.
■	Mlada družina najame eno ali dvosobno neopremljeno ali delno opremljeno stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Kličite na tel. št.: 05/6281-101 po 19. uri.
■	Poslovni prostor v Izoli, namenjen mirni dejavnosti, oddam. Cena po dogovoru. Tel.: 040/314-734
■	Zatekel se je psiček, star približno 1 leto, črno - rjav z belimi tačkami in rdečo ovratnico. Lastnik naj se javi v koprskem azilu.
-	Mešanci med škotskim ovčarjem, koker španjelom in terijerjem
mladiči (prvo leglo), stari 1 mesec, samica in dva samca, brezplačno oddamo v dobre roke po 20. marcu. Tel.: 05/6419-510,041/597-536,041/447-556
-BIO KOZJI GNOJ - HUMUS, tel.: 680 13 90 zvečer
■	Ne utegnete vsega sami? Potrebujete občasno pomoč na domu? Počistim, pospravim, skuham, zlikam, zašijem... Veseli me tudi varstvo otrok.
Pokličite na tel. št. 641 37 31!
JC tednik IZOlanOV
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 05/ 640 0010, fax. 05/640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT.
Založnik/elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/640 0010
e-mail: MANDRA C @ S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
VESELE POČITNICE NA ODRU
MOTOHOV KOT
Šola je bila na počitnicah, več kot 150 izolskih otrok pa je počitnice izkoristilo za šolanje, le da tokrat brez zvezkov in knjig ter brez ocen in neopravičenih. Nekateri so se igrali, drugi so plavali in drsali, tretji so ustvarjali, med temi pa so bili tudi bodoči gledališki igralci. Po končanem enotedenskem tečaju so se predstavili na zaključni prireditvi v izolskem gledališču z lastno priredbo pravljice o Rdeči kapici. Njihov mentorje bil Darjan Gorela, tisti, ki so videli njihovo predstavo pa so rekli, da so se nasmejali do solz.
TRŽNICA BO BREZ CELESTINE
Izolo Slovenci poznajo po marsikakšni zanimivosti, med njimi pa je gotovo tudi Celestina, najbolj jezikava in glasna branjevka daleč naokoli. Trideset let je preživela na izolski tržnici, kričala, se smejala, preklinjala in pela, vsekakor pa se je ni dalo spregledati. Ko ni bilo banan v celi Jugoslaviji so bile pri Celestini, preživela je konkurenco in zavist, končno pa seje na prigovarjanje hčerke le odločila, daje bilo dovolj. Manjkala nam bo tam na Kristanovem trgu, če ne zaradi zelenjave in sadja pa prav gotovo zaradi vsega drugega. Celestina je, hoteli ali ne, postala del izolske tradicije.
fMA€ ST RCT)
iggsi
popolnoma naravna mešanica začimb
jap® %
ROČNA in VODNA MASAŽA
FINSKA in TURŠKA SAVNA
MEGA SOLAR»
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 6414033,6413 106 ODPRTO VSAK DAN OD 10.00 do 20.00
ob ponedeljkih zaprto
GMD DUŠAN MILANIČ s.p. gradbeništvo in izvajalski inženiring
NMLEPŠI IN NAJBOLJ OHRANJENI DEU IZOLE BODO ČEZ STOLETJE ŠE VEDNO NOSILI NAŠ PEČAT
gsm: 041 633 987
[RQ© ©WS'SQWDl]©
Primer izračuna
Znesek kredita v SIT	500.000,00 12	500.000,00 36 16.008,00	500.000,00 60
Odplačilna doba v mesecih			
Anuiteta v SIT	44.272,00		10.281,00
{C Banka Koper
Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, www.banka-koper.sl